JfcaMft" iahaja T»k petek na ooli poli, in velj4 po polti m celo leto 4 gld. 60 kr., m pol lota 2 gl. 40 kr., u ftoton lete 1 gl. 80 kr. v Httaunifti cprejemana u eolo loto 4 gl., za pol lota 2 gl., sa oertert lote 1 gl. ako zadene na te dan praznik, iaide „Danra daa pop«<»
Tečaj XXXVHL
V Ljubljani, 9. vinotoka 1885.
List 41
Polutn pri
poganih ia i m^mnOL
tat trt bolezni pri
Sv. Pavel piše v liatn do Rimljanov tako-le: (I, 21—31.) »Ko so spoznali Boga, ga niso kakor Boga Častili, ali ga hvalili; temuč so so zgubili v svojih mi-dih, in otemnelo je njih nespametno serce. In so spremenili veličastvo neminljivega Boga v podobo minljivega človeka, in ptic, in čveteronogatih in lazečih šival.
In kakor jim ni bilo mar Boga spoznati, jih je Bog prepustil spridenemu poželenju, da delajo, kar se ne spodobi, da so polni vse krivice, hudobije, nečisto vanja, lakomnosti, napačnosti, polni nevošljivosti, ubijanja, krega, goljufijo, hudodelnosti, podpihovavci, obrekovavci, Bogu sovražni, zasramovavd, prevzetni, napnhnjeni, izmišlje-vavci hudobij, staršem nepokorni, neumni, razuzdani, brez ljubezni, brez zvestobo, brez usmiljenja.11
S temi beoedami ie pričel Fuldenski škof svoj pre--izverstni list in pravi dalje:
Tako opišejo apostelj, takratno človeštvo in nravni propad svet*, med ksterega je stopil oznanovat novi nauk zveličanje, in ravno tako popisujejo nam tudi poganski zgodovinarji nravno-verske razmere, kakoršne so bile v poganstvu tisti čas, ko je bil Kristus prišel. Kakor velik tudi je bil napredek poganstva v nekterih po-zemdjskih zadevah, kakor zapeljiva je bila tudi njih vnanja slava, tako velika bila je revšina, ki se je skrivala pod bliščočim leskom. Družinsko življenje bilo je brez poštenosti in terpeža; ženska ni bila v spoštovanji, temveč zaničevana. Otroke so cenili za nadlogo in so jih izpolagali; večji del človeštva bilo jo v jarmu in sramotni sužnjosti, brez pravice, brez varstva, v neomejeni oblasti svojih gospodarjev, ki so jih torpinčili in ubi-jsli, večkrat tudi samo iž*mušje volje in za kratek čas. ljudstvo mislilo je le na počutno slast in sicer naj-ostudniši;* to so bfli kervavi boji proti ljudem ali z divjimi zvermi; kolikor več kervi je teklo, kolikor bolj raz-kačljive oo bile te lervaveigre, toliko večji je bil vrisk in ploek.	.
Pri tem je pa tiščalo vse v velika mesta; dežela postala je pustota, manji kraji bili so brezljudni, srednji stan in malo pooestvo pa razdjano. Vsak iskal jo le narodnosti in posestva na tuje stroške. »Naše razmere, kliče ves obupan eden poganskih pisateljev onega časa, so postalo neprenašljive in neozdravljive.* Res da, ne-
ozdravljive so bile te razmere nasproti vsem človeškim poskušnjam. ljudje so se trudili ss zboljšanje, toda kako? Sužnji so se upirali v očitnem rogovilstvu, da bi se oprostili; toda pri tom jih je bilo na tioočo pokonča nih. Množici obožanih meščanov podelili 80 d časa do časa žita in denarja, »kruha in igro11, da bi ezado-voljnosti in rovarskemn gibanju v okom prišli i Učenjaki in imenitneži iskali so tolažila in pomoli v posvetni modrosti in v tako zvonih skrivnih naukih pw mesnih poganskih verskih vravuiv, ali pa v mrigoropadniših vražah; toda dobili niso nič druzega ko puhlo malomarnost, obupsnje in stud življenja.
»Pa nesrečni so", pravijo Modrostoe bukve, »in mertvo je njih upanje. Slabega moledvajo za zdravje, in mertve prosijo življenja in najnezmožniše kličejo na pomoč." (Modrost 13, 1—19.)
Ljubljeni verniki! Ali nas ne spominja to popioo-vanje na prehude rane, na katerih tudi sedanji svet terpi? Niso li to razmere, kakoršne se enako nam pred očmi razviti žugajo? Tudi v naših časih bodo skoro le reveži in bogatini; srednji stan zginja; bogastvo nako-pičuje se v rokah nekaterih. Nezadovoljnost in smt-mranje se je daleč razširilo in pri tem množijo se pregrehe in zvračajo se v brezumnost, kakor se je nam to ravno pokazalo. Sicer tudi dandanašnji jako pridno segajo po pripomočkih, toda le tak6, kakor jih Modro-stne bukve popisujejo. »Oni hočejo", kakor nek novejši pisatelj primerno pravi »bolni ud od telesa odločiti in samega zase posebej zdraviti, ne da bi ozdraveli celo telo in s tem tudi bolni ud, ua katerem se je bolesen le pokazala. Oni si iščejo pokrivala za rane, na katerih človeštvo kervavi, naj si bode tudi iz zlata ali škerlote; toda kri ustavljajočega in ozdravljajočega zdravila nimajo. Prizadevajo si, obupnost revščine in vročo blodnjo pregreh zatreti; toda tolaži vnega in hladi vnega pripomočka ne poznajo.
Ko je poganski svat nad vso človeško pomočjo in rešenjem obupal, pride edinorojeni Sin Božji na zemljo, da bode rešivni zdravnik za vesoljno človeštvo in bros pomude je šol na delo. Pa ne sa enkrat je človeštva prinesel rešenje, temveč za vse čase. Nimamo ga benega novsga Zveličarja pričakovati. »Kristus", apostelj, »ki je enkrat za človeštvo umeri, no več." On je Odrešenik vseh časov, in tere je človeštvu prinesel, so skupni _
K CEKKVEN LIST.
letij. Kakor ao boioo človeštvo takrat osdravliali, tako bodo svojo zdravilno moč tadi ie sednj akazovali, ako ▼ zaslepljenosti ne bodo opustili jih rabiti, in spoznavati prave vzroke bolezni.
Grozovita revščina poganskega sveta bila je pa v tos^ da so ljudje imetje te zemlje, telesno slast, in svojo last, in vsak sam sebe cenili za najvišje, in so se od pravega Boga popolnoma odvernili, ali kakor pravi sv. Janez Ev. v poželenju oči, v poželenju mesa, in napuhu življenja.
To so pa ti trne vzroki vseh bolezen človeštva še dandanes, in ako ss nočemo poprijeti ozdravljenja svojih bolnih razmer, moramo pred vsem vse vzroke pred očmi imeti in ee prizadevati jih odstraniti
(Dalje prih.)
Dodatek k Fnrmaoh^jsvlm premiille-
vaqjem.
2. Razne molitve. (MK) Apostolstvo molitve.
Ponovljena kerstna obljuba.
O moj Bog! Preden sem bil z vodo in sv. Duhom k duhovnemu življenju prerojen, sem po svojih botrih obljubil, da se odpovem hudobnemu duhu, vsim njegovim delom, in njegovemu napuhu; obljubil sem, da verujem v trojedinega Boga, da me je Bog Sin s svojim terpljenjem in s svojo smertjo na križi odrešil, in da nas sv. Duh s svojo milostjo posvečuje; obljubil sem, da hočem po kerščausko živeti, Bo^je zapovedi natanko spolno vati
Pod tosu pogojami ia obljubami, ktere so botri v mojem imenu storili, sem bil tedaj kerščen. Zdaj pa, ko sem odrastel ia som popolnoma pri pssMti, te obljube ponovim in rečem:
Jest se v novič odpovem hudobnemu duhu, to je: jest obljubim, da nočem s hudobnim duhom nič opraviti imeti, da mu nočem v nobeni reči služiti, in na noben način se mu ne dati zapeljati, nnj mi že ponuja goljufoe krstkočsse, posvetno čast, zemeljske dobroto ali mesene slasti Jest ss v novič odpovem vsim delom hudobnega duha, to je: jest obljubim, da hočem biti smeren v jedi in pijači, da hočem biti pravičen v vsem svojem 4janji in nehanji. da se hočem ogibati vsake nečistosti ; jest vnovič sklenem in obljubim se slabih to-varfcij skerbno varovati, čez bližnjega nikoli kaj napačnega ne govoriti, nikdar ne lagati, in svojo jezo, kar najbolj mogoče, krotiti! Jest obljubim, svoje s kerstno vodo oprane in posvečene ude nikoli ne oskrunjevati, gerditi in pomazati, ampak hudo poželjenje ves čas v sebi krotiti, svoje meso križati in grešne priložnosti zapustiti.
Na dalje se odpovem hudobnega duha napuhu, to je: jest obljubim, da hočem prevzetnost s.korenino is serca odpraviti, se nikdar čez druge ne povzdigovati, duhovni in deželski gosposki pokorščino skazovati, in vselej sares ponižen biti v serci, v besedah, v obleki, v vsem obnašanji in zaderžanji
Jest vnovič spoznam svojo vero v trojedinega Boga in v vse razodete in od cerkve predložene resnice, in obljubim po teh resnicah svoje življenje ravnati, da bodo tako moje dela Bogu dopadljive in meni zaslužne za večno življenje; ker zares pravični iz vere in po veri
živi. Posebno obljubim, vse Božje in cerkvene zspoved1 zvesto, natanko in vestno spolnovati.
Tako sem tedaj zopet kerstno obljubo ponovil in jo hočem še večkrat ponoviti, posebno svoj rojstni dsn. vselej pred spoved(jo in sv. obhajilom, ali pa potem; tudi veliko in binkoštno soboto, v hudih ssušnjavah, večkrat v kaki bolezni, in tudi zadnjo uro. Po milosti Boga Očeta, ki me je vstvaril; Boga Sina, ki me je odrešil; Boga sv. Duha, ki me je posvetil, hočem to obljubo tudi svesto spolnovati, da me-bo greha varovala in enkrat večno zveličala. Amen.
Darilo Kateri Božji in njegovo plačilo.
(Za mesec vinotok.)
Leta 1775 nmerli pater Frančišek Rosignoli je bil prav pobožen častilec preblažene Device Marije, in prejel je mnogo milosti od njt*
Bil je neutrudljivi dekvec in vstanovnik hiše vad-niče za spokorne, imenovane „della Florianau, na otoku Malti, kjer se jih je mnogo spreobernilo. Prečudna bila je pa spreobernitev nekega mohamedanca, po imenu Sanah; ki je bil zavoljo nekega zakletnega poskusa proti predstojniku in proti malteškemu redu k smerti obsojen..
Dogovoril se je bil z mnogimi drugimi mohame-danci, ki so prosto živeli na Malti, da mora Turek, kateri je predatojnika bril, toga pri britji umoriti in neko znamenje dati, da se je djanje doveršilo, na kar morajo vsi na druge viteze planiti in jih pokončati Sveta Devica Marija in sv. Janez Kerstnik, posebna varha viteškega reda, obernila pa sta tako, da je glas o zarotbi vitezom na uho prišel, in vsi zarotniki so bili naenkrat vjeti, zaperti in pred sodnijo postavljeni.
Treba je voditi, da Sanah, glava zaroto, če tudi mahomedan, je bil pobožen častilec preblažene Device Marije, katero je imenoval včliko Mater preroka Jezusa Kristusa, in kolikorkrat koli je prišel v Trepane, podaril je podobi sveto Device Marije, katero so tam častili, kaj malega, kokor mu je ravno njegovo uboštvo dopuščalo.
Ksr se mu prikaže o neki priliki, ko je spal, Mati Bo|ja v sanjah in mu pravi: „Slušaj, Sanah, jaz tvojih daril ne zametnjem; toda ti si tako velik hudobnež, da boš slednjič zavoljo svojih prestopkov na Malti k smerti obsojen. Potem ne pozabi poslati po patra v oddelku »deila Floriana", in štori vse* kar ti bo rekel." Dala mu je vse znamenja, s katerimi zamore patra Rosigno-li-ja dobiti
Ko so zaroti vsi priterdili in bili zaradi tega k smerti obsojeni, spomnil se je Sanah na svoje sanje iu je poslal po patra v okraju „della Floriana". DovedH so mu nekega patra kapucina, kateri so ravno bili tam v samostanu.
Ker pa Sanah na njem od Marije povedanih znamenj ni našel, ni maral zanj, temveč je rekel, da mu morajo patra „della Floriana" pripeljati.
Uganili so, da meri on na patra iz »hiše vadnice", in poslali so po Rosignoli-ja. Ko je tega takoj za pravega spoznal, kateri mu je bil v onih sanjah priporočen, vdal se mu je popolnoma.
Pater podučeval je v veri tega in vse drage pet-indvajsetere. Ce tudi so besede le malo razumeli, naučili so se vendar s pomočjo milosti v kratkem času potrebnih verskih resnic, bili so v serci vsi veseli tudi keršeni, in so prejeli pred smerjo (obglavljenja) tudi sv. popotnico. S pripomočjo patra, kateri je večkrat ve-
.. .».,, - •
levil vsem klicati svati lasni Jezna in Marija, umerli ao po kerščanako in v zboljšanje cele Malte v odkrito-serčnem obžalovanji svojega zadolženja.
MoU prav pridno rožni venec (roženkranc) v tem mesen, priporočaj Mariji ne le pravih torkov, ampak tudi našo keršene slaboverne turčine za apreobernjenjo: a tem boš atoril dobro delo, ki nikoli ne bo ostalo brez sadu.
Spomenica
na
eeemstoletnico Ikre Št-Vidske nad Ljnbljano.
Nekteri zgodovinaki posnetki.
1085—1885.
Sostavil Šentvidčan.
(Dalje).
Življenje Slovencev v teh starih Časih.
Vsaka hiša je nekaka družba; oče gospodari, mati gospodini, otroci in posli pa jima pomagajo pri delu, ter akaznjep pokorščino svojemu gospodarju. Iz rodovine bratov in njih mlajših je selo, v katerem gospodari atari oče. Zbirajo se pod lipo, ki stoji blizo Bosega hrama, v katerem vaa soseska skupaj opravlja molitve. Med seboj ai izberejo stari očetje župana, ki zaatopa sosesko v višjih gosposkinih opravkih, pri grajščaku in duhovniku. Pravda ae verši pri županu, ta je pa odgovoren vojvodovemn namestniku. V pričetku so ai bili Slovenci vai bratje, v vaem ai enaki, dobrodušni, miroljubni in v aili vm za onega zbrani v hrambo življenja in premoženja; proti sovražniku poslušali so glas svojega vodnika.
Naši atari očetje Šentvidci bili ao kmetovalci, in le ob čaaih hudih vojak* bili ao pod vikšo vojaško zapovedjo in v fraakovskih čaaih podvrženi zapovednikn, ki ai jo poatavil močan grad, kterega so stražili hlapci in pobirali živež za gospddo po okolici pri kmetih.
V vojaki pridobljeno deželo oddajal je kralj svojemu zvestemu vojvodu, ki jo poznal avoje viteze ter jim dajal poaamezne okraje v najem. Bili so takrat Slovenci razdeljeni med najemnike. Ti ao imeli hlapce v službi, da naj branijo kmeta vsacega sovražnega napada. Kmet živi v miru, obdeljuje polje in pase živino, lz hvaležnosti rad poatreže gospodu grajščaku. stori mu z veseljem kako domače delo, mu dk tega ali onega žita, ali pa kako živinče. Gospodje mislijo le na vitežke boje, kme-tiško ljudstvo pa je v teh čaaih živelo tiho po domače. Ni rado opustilo š6g in navad ter je marsikaj mešalo nehote med keršansko vero. Slovenci naši niso več zaupali v malika Svantovida, pa v novi veri so dobili svetega Vida, kateremn so darovali žita, pa tudi mu zažigali gromade na čast
do dandanes imamo mnogo starih ajdovskih navad in šeg. katero so v kerščanstvu dobile drugi pomen.
Ž<3 o rimskih čaaih slišali ao naši starodavni očetje veaele in tolažljive kristijanske resnice. Stari vojaki, tergovci in sv. Hermagora in Fortnnat živeli so med ljudstvom, ki jo bilo dobro in ubogljivo. Vai so začeli moliti le edinega Boga. Caatenje Triglava ao opustili ter molili sv. Trojico. Solnce, ki so ga čaatili, je bil podoba Božje milosti, ki vse ogreva in oživlja ; »zakleto deklica" je podoba sužnje duše pa rešena, jo po Jezusu Kristnsn, ki jo naš odrešenik.
Tudi so jeli 1096. 1. ljudje v svete kraje, Jeruzalem, Nazaret in Betlehem, na Božjo pot hoditi. Zo L 1057 roma v svete kraje iz Kranjskega tudi kak Ssotvid-čan med več stotinjami ljudi. Izmed teh jo 150 bilo vjetih aH pobitih; tisti, ki so se vrnili, vedeli so mnogo pripovedovati, kar so videli in slišali; prinesli so žitna zorna in peške od mnogoterih sadnih dreves. V teh časih so se množile tudi pripovedke in pravljice. Slovenci so se vedno bolj z zemljo pečati, ki jim jo njih trud poplačevala. Bilo je dokaj dobrih lotinj in zaradi ton nizka žitna cena. Tako beremo, da je bila 1. 1237 ta-le žitna cena: 1 st&r najlepši pšenice se je dobil za 15 krajcarjev (3 cesarske groše); 1 st4r ajde za 9 kr., in krava bila je 52 soldov vredna; tovor vina ae je dobil za 26 soldov; 1 delavec služil je na dan 3 vinarje.
L. 1387 veljal je 1 st4r pšenice 2 libri (8 cesarskih grošev), reži 15 kr., ajde 1 libro, in 14 kurjih jajic 1 kr., 1 petelin 2 kr., četert „dolenjcau 9 kr. L. 1432 se je dobil st&r pšenice za 26 soldov, reži za 4 „bacenea, ajde za 2 bacna, 1 tovor vipavskega vina za 8 liber (30 grošev ali 1 tolar).
To 80 pa tudi najnižji cene živeža, kar kaže, da so bile posebno dobre letine. Kmetje so imeli vsega v obilici in mesto ljubljansko je svoje blago ceno prodajalo. ljubljena se opomore in pride k blagostanju; L 1416 postane cesarsko mesto in je obzidano, Šentvidci dovažajo zidarske robe za ozidje, katero jim jo še tisto leto služilo v obrambo, kajti Ogri ao ao pridervili in prišli prav do Dvora v Graški dolini. Pozneje od leta 1520 do 1 1543 je delala gospoda tabore pri cerkvah in gradovih. Tudi Ljubljansko mesto naredi obzidje. Cesar Ferdinand d& denarja; pa tudi dežela 4500 gld., in bližnji kmetje, med njimi Aentvidci, delajo tlako in dovažajo zidarijo.
Tako nekako ao živeli naši prodniki. Ne di ae tajiti, da so morali opravljati maraikaka težka dela in zraven še stradati.
Nekoliko iz turških čaaov.
„Turk je bil eaaaija piaal, Da jo v go«$e bo pribriad, S vi tli ostat govori: Pridi, kadar m ti odi; Jaa Mm m to m pripravil, D« m ti bom v bno postavil"
Posveti ao germada na meji in že ae orožnje v deželi, zastavijo se soteske in mo^je in mladeači atojč v taboru v najserditišo bran svojih svetišč in svoje družine. Z velikim pogumom pričaknjejo zakletega aoviai-nika kerščanstva. Nečloveška, divja serditoat jo bojevanje Turkov. Koder hodijo, davijo, skrungo, odpeljujejo mladino v sužnjost in požigajo Božje veže.
L. 1472 pride Turkov kot listja in travo, tsr narode si tabore v Šiški na Jami in ležišča.
Strašna je turška sila, toda kerščanaka pobožna serčnost premaga te ropaije.
Mengeš je rešil z zvijačo pogumni kmet, Ščit po imenu, Skaručino pa 121etna pastarica.
L. 1475 slišijo Šentvidci v svoji cerkvi piaiso papeža Siksta V, v katerem vabi pobožne kriatgane na bran svete vere proti Turku. Šentvidci, že od nekdaj vneti za vero, se serčno vdeleže vojske proti Turku. Kar more orožje nositi, vse hiti pod zastave pogumnih poveljnikov.
L. 1492 je zopet 10.000 Turkov pri Ljubljani; okolico oropajo in naš Št-Vid požgejo. Hiše sčaaoau sopet pozidajo in ljudstvo v novo obdeluje zemljo. Ze ae skoro niso več spominjali Turka, le kaka mamica aH dod pripovedovala, kar sta od svojih staršev čula; pa
glej: 1. 1587 zopet divjajo Turki strašno po St-Vidn, in drago leto ar. Marjete dan L 1528 so Torki požgali Koseze, Dražjo in ves St-Vid.
L. 1564 ae priderve Turki do Ljubljane in zopet slišijo Sentridd klic: ,AHah!a
Marsikaj zanimivega so So sedaj čuje med ljudstvom o Turku. Mod dragim tudi to: Bilo je na Medan-skem hribu, ko jo še gradič stal. Ghrajski gospodjo so pri Ljubljanskem mesta in le dva hlapca branita vrata na dvorišči. Približa so nek^j Turkov do Medanakega gradiča; hlapca kmalu padeta. Hitro planejo Turki v grad in so gostuo po svoji želji Ena domačih hčer vteče v spodnjo klet, kjer je smodnik spravljen. Gorečo tenko verže v strelni prah; grozen pok se začuje in grad je razstre|jen. Iz tega vstane nova pravljica (»vesto-nja*), da tista deklica še živi v tem gradišči, čakajoča rešenja.
Draga pripovedka pravi: V bitki pri Belem gradu L 1789 pod generalom Lavdaaom jo nek Ančnikov Janez is Podgore branil svojega častnika, ta mu v zahvalo podari svojegb konja in po končani srečni vojski s Turkom jo prijaha Ančnikov domu in pripelje saboj 2 turška konja. — Pegam, Lambergar in Lavdon so znani priisrt na Trati v šentvidsti fari. — V takih roparskih nevarnostih odganjajo Sentvidci živino v Ravnik In Porce, Iger so globoke jame, primerne za skrivališča.
Na prostoru, kjer stoji sedanja šentvidska šola, prod cerkvijo, so sledi treh pogorišč, nnjberže iz turških časov. Na Golem berdu v Jeterbengu oblegajo Turki deJ(j časa stermi grad. Grajski veržejo v kervavi volov-gki koži polno kašo nad Turka. Na to Turki kar borzo odidejo in zapusti kraj, ker menijo, da oblegani imajo še dosti živeža.	(DaUe nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi
Iz Šent-Vida nad Ljubljano. (Osemotolet-nica.) (Dalje.) V ponedeljek, 21. septembra popoldne, obiskali eo nepričakovano našo cerkev, visokorodni gospod A. Winkler, deželni predsednik s svojo preblago gospo. Visoka obiskovalca sta nekaj časa pobožno molila, potom pa cerkev ogledovala, in njeno lepoto zelo hvalila, ko so isMuitnisra obiskovalcema gospod kaplan Leopold to in uno razkazovati. Ker se visokorodni gospod deželni predssdnik velurat pripeljejo v Šent-Vid na sprehod, se ni nihče nadjal, kdaj da bodo tudi cerkev obiskati, da hi jih bili s primerno dootojnootjo sprejeti.
V nedelo, 27. septembra, je bilo slovesno praznično duhovno opravilo, katero je pa deževno vreme šolo kasilo. O poli desetih je bila procesija iz Polho-gradca in Hoijula slovesno sprejeta. Dež, ki jo
celo noč silno lil. je ponehal zjutraj, in aloveeni sprejem procesije je ljubo solnce obsevalo. Toda sarad de-ževnoga vremena se vender ni mogla procesija tako veličastno razviti, kakor se je bila prošnjo nedeljo Dobrov-ska. Prišli so farani iz Pograjske in Hoijuleke duhovnijo v zares velikem številu; toda nameravane so bile velikanske trume vdeležencev, katera jo pa preslabo vreme odvernilo. Tudi bandčr niso mogli seboj vsoti; prišli so le s križL Stara ženica je aailo pripovedovala, kako neizrečeno so so v njenem kraji ventili procesijo v Sent-Vid, in pristavila jo: ,0 kako lopi venec je bil pripravljen za n*še bandero; zdaj ga pa ne moremo po-
Pograjce vodili so ondotni administrator č. g. VaL
Eržen, Hoijulce pa njihov preč. gospod žnpnik Wt. Do-linar. Verla požarna hramba Horjslska se je tudi vde-ležila procesijo, kar je vsega priznanja in hvale vredno. Med slovesnim zvonenjem, močnim streljanjem, in veličastnim prepevanjem lavretanskih litaaij bila je procesija poljana v cerkev, kor oo jo prepevanje litan|j s molitvami dokončalo.
Precej potem stopijo na lečo prečastiti gospod profesor Miroslav Križnar, ki so v prelepem govora posluša vcem, katerih je bila cerkev natlačeno polna, razlagali milost keršanskega poklica.
Po pridigi bilo je darovanje za cerkev, „Aspergesu in slednjič slovesna včlika sv. maša, katero so opravljali pn. gospod kanonik dr. Janez Kulavic.
Pri obedu in napitnicah so dr. Kulavic v jako ljubeznjivih besedah hvaliti Šent-Vidce, zlasti tudi cerkveno petje, ki jo bilo doslenjo liturgično.
Popoldan ob treh so bilo sloveene večernice, in pete litanije z blagoslovoma.	(Dtge prihod.)
Na DoUrem, 29. sepL Strašno divjo po-vodenj na Gorenjskem »Slovenec41 tako-le popisuje: Po 12 prav lepih in gorkih dnevih jo nastopilo zadnji petek, 25. t m., deževno vreme in deževalo je štiri dni in štiri noči skoraj neprenehoma, io sicer kolikor da|je, toliko hnje. Vlekel jo močen jug iu je vedno nove, dežja polne oblake dervil sem od moija v naše gore. Vmes se je v prestankih bliskalo in gromelo ; v nedeljo večer pa se je nebo kar evotilo v skoraj nopre-terganih bliskih, kterih oem lg do 20 v minuti naštel.
Ze v nedeljo proti večeru je Sava tu in tam izstopila in tudi Bistrica, ki ispod Triglava pride, je strahovito naraščala. Najhqjše pa je prišlo v pondeljek zjutraj. O pol oomih se nebo stemni, kakor da bi se hotla noč narediti in začne tako grozno liti in lilo je med bliskanjem in gromeojem dve uri neprenehoma. Vsi studenci in potoki bruhajo ob enem neznane množino vodo, tako, da jo stroge in grabni več deržati ne morejo. Ne le po ulicah in cestah so celi potoki tekli, ampak tudi po njivah in travnikih si je voda" struge kopala. Vse vodo so iskalo naenkrat v dolini biti, kjer ste bile Sava in Bistrica že tako is bregov stopile In zdaj jo nastopU prisor, ki jo naš kraj in našo dolino takorokoč v onem hipu prenaradil in prodrugačiL Razdivjano vodo niso poznale nobenih meji več: kjer še nikdar ne pomnijo ljudje, da bi bila voda tekla, so bile zdaj cele reke in med pervimi hišami v Mojstrani so se motor visoki ▼slovi nosili. In vse to je tako nanagloma prišlo, da še ljudje is hiš niso mogi vteči, dasiravno je bilo po dnevi.	r
Strahovito in pretresljivo je bilo gledati, kako se ženske po zgornjih hišah in mostovžih letale, roko vile in na pomagajo vpile. Ali kaj, ko jim na pervi hip ni bilo moč pomagati. Le Jeseniška dva žandaija sta se skoz valove, do persi v vodi, do Požganove hišo pririla ki je bila najbolj v nevarnosti. Pozneje so prišli nekateri možaki in prinesli dolge lestve, po katerih bi bili ženske rešili, ko bi voda no bila jela upadati.
Nektere hiše pri vodi so po večem izpraznili, drugih pa še mogli niso. Po mnogih hišah ie voda stala čevo|j ali dva visoko, in hišno orodje je plavalo sem in tje. V neki hiši je voda prišla celo v peč.
(Konee prih.)
Is Seflie na Bolgarskem. V poslednji vojski med Rusom in Turkom je Ros Bulgare reševal turškega jarma. Premagan ie bil Turk po strašno kervavih bitvah, ko je bilo na obeh straneh silno ljudstva pokončane« Bulgarija pa je bila tako rešena, da oo jo na dvoje ras-tergali, ko je bila poprej oknpoj pod turško oblastjo. To je Nežo storila Slovanom zavidna politika, o čimur se
velikašev bahal, kakor aa ja ta
jO tadi dal čitalo.
Sej tadi velikanska Rusija zadosti kaže, da ni na skalo zidana, dokler je po veri v razporu z Rimom. V tarftkem jarma puščeni del Bulgarije pa s tem ni bil zadovoljen in vrelo je dotlej, da je nedavno izbohnilo in tekla bo na novo kri, ako vlade ne bodo reči vravnale po mirnem poti.
„Katol. List" ima o tem dopis iz Sofije, ki pripoveduje, kako je po vojaških vajah okrog Sofije, nemudoma prišlo do resnobe. Pretekli teden (piše 21. sept) je upor isbuhnil v vzhodnji Rumeliji v Plovdivu (Fili-popei). Vzdignili ao ae Bulgari zoper turškega poglavarja, zahtevajoči samostojnost Razdjali ao ma palačo, pretrgali berzojav na mnogih krajih proti Drinopoljn, razgnali nebulgarske vladne vradnike in marsikteri turčin je moral zapustiti krasno in veliko polje — rodovitni Plovdiv.
Kar se je dolgo časa kuhalo, je zdaj zavrelo! Ta novica se je raznesla kakor blisk po vsi Bolgariji — ia ker je bil ves slovanski Balkan sporazumi jen, je v enem dnevu dospela pomoč s vsih krajev, is kneževine Bul-garske, is Tesaljje, Tradje in Macedonije; vse je bilo na nogah ob enem, da otrese turški jarem. Naj veči posada bolgarska v Sofiji se je zagnala kakor strela in ni je bilo mogoče zderžati, hočeš nočeš, častniki s vojaki in sam knez Aleksander I so morali pritisniti. Vsak dan dohajajo novi prostovoljci, se v Sofiji okovaijajo, da krenejo čez mali Balkan v Plovdiv. Ne da se popisati veselje naroda in vojakov, pa njihove serčnosti, pač da, divjosti s kakoršno se zbirajo in odhajajo; Turki v Sofiji so se vsi poskrili in pozaperli v svoje hiše in straha trepečejo, akoravno jim nihče kaj žalega ne stori. Vse je iz sabo, vae na nogah 1 Grozna pa je prederznost Bolgarov zagnati se na krntni turški fanatizem; ako ne bo posu>či Od zunsj — slabo sa Bolgare!
Konec tega nesura bode silo važen sa katoliško vero. . . . Tako dopisnik P. Maks.
Sovražniki dikoviov navadno unije bra dnhovna.
Več kot 80 lat star duhoven na Koroškem je pravil naslednjo dogodbo.
V dolini, po kteri se gre k Velikemu zvonika (Grosa-glockner), je nekako pred 50 leti po noči duhoven poklican bil, da nnj gre bolnika previdit Imel je car-kvenik poseben zvonček, po kterem je kaplan prečni apoznal, da je obhajilo. Na pervi zvončkov gina, ki ga je duhoven zaslišal, puhne s posteče, odpre okno in sa-kliče cerkveniku: »Precej pridem" . . . Vender — preteče precej časa, in gospod kaplana še ziaoraj ni. Zaksj na? Cerkvenik, ki je že v cerkvi čakal, tedaj zopet gre pred okno in v novo pozvončka.
Kaplan zakliče nato skoz okno: „Obleke ne bm>-rem najti". — Kaplan je obleko vsak večer deval na določen kraj, da jo je precej imel pri rokah. Vaalej jo je našel tudi v temi, le to pot ne. Vžigalnic takrat še ni bilo, zato mu ni bilo lahko precej luči narediti. Poslednjič zahteva, naj pride cerkvenik z lu$o, in zdaj najde, kar je poprej zastonj iskal. Zdaj tedaj le bari napraviti sa in v cerkev po sv. Rešnje Telo, potem pa v viharja in černi noči k bolniku. Obema je bila dobro znana pot, po kteri jima je iti, in vendar sta zašla. Sa le dolgo tavajo po napačni poti prideta na mesto, stopita notri in najdeta — merliča! Kdo pa je bil umerli? Dan danes bi rekli ^liberalec", to je, človek, ki dahovne pridno psuje. . .
To previdovanje bolnika s vsimi tistimi zaderžki je po vsi dolini (MOllthal) napravilo veliko zgledovanja
in povsod so ljo4je govorili: »Ker je bil v življenji sovražljiv do duhovnov, tudi v smerti ni bil vredsn nikove pomoči" (.Corresp." na Dunaja, št 7.)
Odgovori pri petih litantfah Matere (Janez Bik.)
ia
Naša ljuba Goapa preav. Borci.
O naša ljubljena Gosp* Presvetega 8erc4, Oj prosi za nas Jezusa!
O naša ljubljena Ooopi Presvetega Scrci, Položi prošnje naša vse, V premik) Jezaaa Sere*!
11.
Vaakema čaaa primerno.
V dolini solz zdihnjemo, In grehe obžslnjemo, Cnj, Mati sere skesanih jok, Pri Bogu spomni se otrok.
Pristavek. Morebiti se je pri marsikterih is mnogih ia mnogoterih dosedanjih odpevov premalo oziralo na biatvo odgovora: „Ora pro nobis*. V vsakem odgovoru, da ze pri pomenu litanij ostane, mora s ka-koršnimi koli besedami izražena biti prošnja: „Za nas Boga prosi!" Oziroma na to, se tudi pri pričujočih št 1. v drugi kitici, zadnji verstici utegnili takole glaaiti:
»Pomoč nam z nčba rosi, Pri Bogu za nas prosi!"
Ravno tako št 1, zadnji verstici v drugi kitici:
„Pomagaj nam iz greha zmot, Pri Bogu sprosi pravo p6t!"
Za »Sladko imč" dve zadnji verstici:
Marija, o ime sladkd, Podpiraj s milo nas prošnjo!
V	Lurdu praznik Marijinsga a toliko večimi slovesnostmi, ksr ta dan ao aa tam Ae godili posebni čadsži milosti Ta dan {ja^jo stanov zapusti bližnje toplica in Mfei k larški iz vsih evropagokih dežal na trama tiadi tja
V	soboto, 15. val travna, to je v pni naga vnebovzetja, je bilo ondi viditi tri ramaaske poročnike: enega svetnega, snaga pssijoeists (maiha Kri-stusovega terpljenja), in	frančiškana TI ae
nalogo celo Rumunsko kraljestvo izročiti v varstvo presveto ia neomadežsne Marije Device ia izvedli so me-vesno svoje zastave.	. .
Tadi is Brazilije (Amerike) so bili priOi bogopot-niki, ki so prinesli bogato darilo sa dahovne b^o pot in nekako prevezo ali zdaljšan venec iz tičjena petja.
Nsj naznanim zdaj čudež, ki aa je zgodil v praznik Marijinega vnebovzetja. Gosp* 8aar*s Atmsjda je 6 Ifc bila prav nevarno bolna na želodčnih čataicah. Njeno življenje je aamo na nitki še visslo in vae adra-vila, tadi nsjslavniših zdravnikov, so bile brez vapeba. Brez upanja se je vernila iz Pariza aa svoj grad St Eliz (ob gorenji Garoni), je objela svoje šaatara otroke, ki jih ji je dal Uabi Bog, in podala se je zdajci v Lard
prosit si zdravja, ki je kazalo, da je zgubljeno a neraj.
V predvečer vnebovzetja M. D. je kila omenjena ▼ Lurdn in pnr takrat je kar neprevidosas zada ji novo življenje po žilah teče. Bila je ozdravljena.
Do takrat ni mogla nič živega vživati; sdaj pa je to zamogla brez vsake zopernosti. Boleči napadi oo bili minuli in moči so se ji vidno povračale. To je bilo nekako vstajenje!
Odveč bi bilo po taki dogodbi popisovati, kako ne-številno obhajil jo bilo tisti dan, kako veliko sa. maš se je opravljalo
Ta častitljivi god je tudi dan procesij Nsši ljubi Gospej na čast. Odkar se jo Lturška božja pot pričela, so Marijini zvesti otroci ta dan zberd pred njenim oltarjem. Vodja, general-vikar čast g. Dimbarre, jo devicam čestital z gorkimi besedami, ksko je ime njihovega mesta nerazrešljivo sklenjeno s imenom presvete Device, in s vso živoe^jo jim jo zaterjeval, da naj zveste ostanejo naukom, ktere jim nebeška Devica daje v dan svoje slava
Ne moremo se zderžati, da bi tukaj tudi ljubljanskim devicsm besede ne spregovorili. . . Odkar stoji preleps štatuva Lurške Marije Device pod Rožnikom, so jo ljubljanske dekleta, djal bi, ▼ oblast vzele. Dan na dan jo z drugim vernim ljudstvom vred obiskujejo, jo posdrsvljsjo, pred njo molijo, pojo, ji svoje prošnje dangejo in obljube zvestobo ponavljajo prod svojo Kraljico.
Prav lopo jo slišsti in viditi, ds tudi deklico iz fa-brik jo posebno pridno obisknjejo, — o nsj bi bile vso tako zveste Mariji, kakor so mnoge izmed njih! In tu Vam, lepo duše, moramo nekaj priporočiti:
Kadar klečite pred njo, ki je .devic Devica", o prosite s vso gorečnostjo svojega serca tudi za tiste, ktere so zašle, ktere ulice, pota in kote našega mesta skrunijo, belo Ljubljano černo delajo, same sebi pa še največi nesrečo nakopujcjo, ker one so tiste, kterim bo rebeški Ženin svoj dan rekel: »Le preč spred Meno; jest vas ne posnam!"
Molite, molite za te nesrečne, da jim Lurška Marija postane „pribežališe grešnikov in tolažnica žalostnih!" Ktera izmed vas svestih ktero nezvestih pod Rožnik pripelje in zgubljeno ovčico k Mariji zavorne, ji bo una vekomaj hvaležna, da jo je obvarovala večnega pogubljenja. Pa vernimo so v Lurd nazaj.
16. in 17. avgusta so prišli k duplini glsvni udje tistih treh napršv, ki so sv. Vincencija Pavljanakega imenovali očeta, že predno so ga sv. Oče papež imenovali patrona vsih dčl ljubezni do bližnjega.
Za temi jo prišlo 60 sirotnih deklic, imenovanih ,od usmiljenja." Ti dobri otroci si čez loto vseskozi prisadevsjo svojim učeoicam s pridnostjo in lepim življenjem veselje delati, da bi si za god svoje prednice zaslužile milost, iti v Lurd na božjo pot
Veliko narodno popotvanje se je veršilo že le 21. avgusta; pripravljali so so k temu že več dni poprej neki goreči gospode in gospč, kterih največi sreča je ta, da oo strežbi bolnikov posvečujejo. Kdor nsmreč je bil kdaj v Lurdu ob času nsrodovnoga ali včlikega domačega božjopotvanja, je vidil tako imenovane »hospitalite", kterih prednik je grof Combettes. To je kongregacga mladik ljudi, ki so se posvetili delom ljubezni do bližnjega in za bolnike, ktere v Lurd dovažajo, prenašajo jih v kopelj lurške vode in k zdravilnim studencem itd. Tarbeški škof je previdil, kako tehtno je to opravilo in je to red cerkveno vstonovil, ter prosil sv. Očete, da je te dobrotnike človeštva z mnogimi odpustki obdsroval.

V sredo, 19. avgusta, so ti verli strešniki »kospi-taliti" imeli svojo bo^jo službo v kongregacijssi kapeli. Pri tej priliki jih je P. Sempč, superijor susijonarjev noomadežanega spočetja, razveselil o kratkim nagovorom, v kterem je hvalil njihov častitljivi poklic. Rekel je: .Bodite velikooorčni! To jo glssilo mučencov, svetnikov, junakov in vsih tistih, kteri so hotli kaj velikega dopolniti.
Ko se je bila presveta Marija Devica v duplini prikazala, je rekla: »Jest sem brezmadežna čistost, bras-meraa ljubezen; prosjaki, bolniki, grešniki .vsi pridite sesriug!* Vi sto čutili potrebo, s to svojo dražbo v zaupljivo tovsrštvo stopiti z Marijo; vi hočete biti vojaki in aposteljni. Bodite pred vsim drugim otroci neoma-dežane Device s tem, da si prizadevate pred svetom živeti brez madeža in da so bolj in bolj * Jezusom Kristusom zedinjate."
Potom 00 novinci pristopili k oltarju, so prejeli svevinjo, ns glss rekoči: -O dobra Mati, posvetim se Tebi in tvojemu božjemu Sinu. Sprejmi me v svojo službo, ds s gorečo molitvijo, z brezmadežnim življenjem, s vdanostjo v strežbi bolnikov vreden postanem, s Teboj ter z Jezusom delati za duš zveličaoje."
K sklepu za to pot naj pridenem samo nektere izmed premnogih milosti, ki jih naznanja št 10 lista „Echo der Annalen U. L. Frau von Loardes" Zahvale se glasč n. pr.: „Bil sem za smert bolan, živ človek mi ni dajal upanja za moje mlado življenje. Tedaj sem zdihovsl k ljubi Materi Božji Lurški za pomoč; zdaj sem zdrav in očitno naznanjam zahvalo. M. N. Krengelbach v gornji Avstriji."
»Dveleten otrok je s klopi padel na tla in si je roko slomil. Zdravniško pomoč je bila brez vspehs. Nato jo mati otroka pribežala k N. lj. Gospej Lurški, obljubila bo^jo pot k Lurški kapeli v Wallern-u, in bilo je poplačano njeno zaupanje; otrok je zdrav in zopet rabi svojo roko. A.— iz Virtemberga."
»Mlad človek je po Nsši lj. Gospej Lurški opravljeni 9dnevnici in pa z obljubo, da hoče uslišanje razglasiti, dobil dobro službo. Rheyth."
»Doseženo jo neko spreobernjenje in uslišan sem v neki tehtni ssdovi. R. M. St Altglash&tte." — Več kot cela stran je podobnih uslišanj v eni sami številki.
Razgled po svetu.
Dunaj. Škofle so 6. t m. zopet pričeli posvetovanje sarad duhovske plače, kar ima terpeti nektere dni. Delegacije se pričnč 22. t m. O sredi meseca novembra nameravajo sklicati deželne zbore.
Na Francoskem so so naveličali lažnjivih libora-lnhov, ki si po krivici prilsstujqjo ime prostoljubov, so pa ostudni trinogi io sovražniki vero, ktera je največi dobrota vso dežele. To narod ksže zdaj pri volitvah, ker volijo zopet po večini konservativce. V 584 okrajih so dosdsj izvolili 176 konservativcev, republikancev pa le 131; 18. t m. bo 224 ožjih volitev pokasalo, če bodo konservativci zmsgali že zdaj, ali še ne.
Avinjoa. (Prostozidarska priznanja.) Odkar je sv. Oče s tolikšno modrostjo in razsvetljenjem v svojih okrožnih spisih do vesoljnega katoliškega svete odkril namene in načerte prostozidsijev, se je že veliko prissde-valo, katoličane preslepiti, ds prostozidarji niso tako nevarni, da so popolnoma nedolžni ljudje, ki imsjo celo veliko dobregs na sebi. — Se vč, skušnja uči, da se še

odo najslabeje na sveta komaj drugače, kakor pod svitom dobrega nastopiti upa, in ni se nam treba tedaj čuditi, da ti skrivni zavezniki svojo peklensko hudobijo pod plaščem kreposti skrivati hotajo. Mi hočemo pa, da kak prostozidar sam odgovori na terditev svoje nedolžnosti in verlosti. V Avinjonu spregovoril je namreč kratko eden prostozidar na neki slavnosti med drugim tudi to le: Noben dragi,, kakor prostozidarji bili so, ki so veliko francosko revolucijo provzročili in njene može visoko cenili. Ako se ta zidar danes s tem ponaša, da je ona revolucija, tisti strašanski prizor v svetovni zgodovini, bila sad prostozidarstva, kaj hočemo potem v prihodnjosti boljšega pričakovati? Ravno ta je tudi priznal, da so prostozidarji poprej z bodalcem in mečem obdela vali odpadle »brate". Zaupno izrekel je potem, da bode prostozidarstvo zmagalo v bližnji prihodnjosti. Bralci vedo, kaj to pomeni. Njih edini nasprotnik je katoliška Cerkev, in to hočejo uničiti \ Tedaj povsod »kulturna borba": kulturna borba v Italiji, kulturna borba v Franciji, kulturna borba na Nemškem, kulturna borba na Ruskem, boj mnogih na Avstrijskem, v Španiji in na Portugalskem, v Belgiji; malokje ima mir naša sv. Cerkev. Sv. Oče je pač resnično rekel: Očitno in prosto se dela na razdjanje sv. Cerkve.
Is Kaire. (Misijonske zadeve.) Šestnajstega ki-movca (sept.) je dospel v Kairo Anastazij Micaliciano (Mihalič), ki je 25. mal. serpana (jul.) odrinil od Harfama, ali prav za prav, z Omdurmama do Abu-Doma. Hodil je od desnem bregu in zadel v Abnsatmeh-u na ondotne vstaše, ki so ga vjeli in hotli po vsaki ceni nazaj poslati; po priljudnosti dveh arabcev iz karavanepa so ga izpustili. O misijonskih jetnikih je povedal, kar je že znano; sestram redovnicam se godi še dosti dobro, Zderžujejo se z ročnim delom. On zateijuje in se roti, da greki varujejo in branijo redovnice kakor svoje lastne sestre, in ko jih spoštnjejo, se tudi nadejajo, da jih bode pozneje misijon podpiral. Micaliciano pravi, da izmed Hartumcev se jih je komaj kakih 1500 rešilo; vsi dragi so bili poklani (1 ?). Begun meni, da oziroma na Sudan, bilo bi zdaj prav lahko zopet pridobiti ga, ker v Har-tnmu ali Omdurmamu ni čez 800—1000 rovarjev, ki so pa boja naveličani, kakor vsi drugi Sudanci. Po Mah-dijevi smerti ni več reda in ne edinosti. Med Sakijci so prekucuhi naredili strašno klanje — iz sovraštva do tega rodu. V Hartumu so boje razdjali vladno palačo in namestnikovo poslopje, da bodo iz podertin naredili nadgrobnik Mahdiju v Omdurmamu; misijonsko poslopje in naprave so pa pri mira pustili.
Bratovake zadeve.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. flermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Zgubljen deček, da bi se našel. — Od mertuda zadeta za pomoč, vsaj toliko, da bi bila previdena. — Nekdo v dober namen. — Bolan študent. — Neke hišne napačne zadeve, da bi se poravnale. — Vojak za pomoč v neki dušni potrebi. — Hudo bolna za. zdravje, če je Bo^ja volja, in za pomoč. — Miadeneč, ki se je star-
šem zgubil in ne vedo kam, da bi ga starši zopet našli, ali sej zvedili o njem. *)
Zahvale.
Če je mogoče s temi versticami češčenje in zaupljive prošnje do nsše ljube Gospč pomnožiti in buditi, naj m zgodil Zahvaljnje se očitno človek, ki gotovo ni praznoveren, ki vč, kaj se zamore zgoditi po naravnih zakonih, kaj ne — in ki ima prepričanje, da priprošnja naše ljube Gospč gotovo mnogo mnogo pripomore vsakemu, ki se z zaupanjem oberne k njej, kot je tudi pisalen teh verstic izprosila milost, ktera ima mnogo pomena za duševno in telesno življenje. —
Bodi češčena vekomaj!	J. M.
Zahvala Naši Ijnbi Gospej presv. Serca, da pri strašni povodnji v Mojstrani nihče ni ob življenje prišel, za kar sem najpred prosil in tudi uslišan biL
A. A*m,n
Tisočkrat hvaljena bodi naša ljuba Gospa Marija Dobrovska, ki mi je zdravje sprosila na očesu, ko sem z Marijnim studencem iz Dobrove močila po očesu is pa k nji r čast molila.	H. V.
Uslišana sim bila v neki telesai zadevi na prošnjo svetega Antona, ki mu bodi češenje in zahvala! Hvala ti bodi, sv. Anton, Koder doni keršaimki nam zvon!
V Repnjah.
Bila sem 14 tednov hudo bolna, trikrat se mi je bolezen poverniia; pričela pa sem 9dnevnico k M. D. in ozdravela sem popolnoma. Hvala bodi usmiljeni ljubi Gospej presv. Serca.
Z Gorenjskega.	M. S.
Zahvala N.. lj. Gospej in sv. Deodatu, za zdravje ki sem ga dosegel na njuno priprošnjo.	J. Z.
Prošnja in zahvala.
Preserčna zahvala naši lj. Gosp. presv. S. za vse dobrote, ktere je skazala meni in meni izročeni mladini v lanskem šolskem letu. Sprosila nam je ljubo zdravje in dober vspeh pri učenju. Prosimo jo pa tndi, da bi nas zopet to leto dobrotljivo sprejela v svoje materao varstvo, ter nas obvarovala hudega na duši in na telesu.
A. B.
Koledar sa prihodnji teden:
12. vinotoka. S. Maksimilijan. — 13. S. Edvard. 14. S. Kalist — 15. S. Terezija. — 16. S. Gal. — 17. S. Hedvika. — 1». Ena in d vaj sta nedelja po Binkoštih. Posvečevanje vsih cerkvi. S. Lukež Ev.
Iz rimskega zapisnika mucenikov.
16. prosinec.
Sv. Bernard in sv. Peter, mašnika, sv. Adjut m sv. AJcurzij, fratra iz reda sv. Frančiška. Leta 1219 jih je le ta poslal v Afriko oznanovat sv. evangelij, toda ueverniki so jih kmalo vjeli in po strašnem mučenju slednjič umorili. Ti so pervi mučeniki iz reda sv. Frančiška.
Sv. Turzej, spoznovavec in opat, roien Irec, kraljevega rodu. Imel je v zamaknjenju večkrat nebeške prikazni in je bil tudi čudodelnik. Umeri je leta 650.
•) Doma je bil na Ješici h. it. 11, star 17 let, ime mu je Jak. Strah in sgubil se je leto« »v. Jakopa dan. Ako kdo sanj, je proien, da bi nasnanil v tolažbo žalostnih staršev In vse družine.
Se. Honorat, spozoovavec In Skof arelatski na Francoskem, fin isaenitnih a poganskih rimskih otarišev. Prestopil jo k o?, kerščanski veri in jo postal mašnik zoper voljo svojega očeta, kteri bi mn bil rad visoko posvetno službo prookerbeL Živel je po ovojem spreober-njenjn naj pred puščavnik v gorah, potem je žel na nek otok, kjer je ssmootsn zidal in 426 je postal škof arelataki.
Sv. Liberata, devica, jo bila sestra sv. Epifanija, škofa pavijskega. Živela je v svoji hiši, odločena od svets, kakor v kakem samostanu, se jo zelo postila in in veliko molila. Umerla jo blezo leta 500.
Sv. MciTCčl, papež in mnčenik, je samo dve leti vladal Kristusovo cerkev, ker kmalo so ga začeli preganjati zavoljo njegovo stanovitnooti v veri. T - "g Mak3encij se je celo predersnil, njega, namestnika Kristusovega na zemlji, obsoditi k srsmotivnim dolu.u konjskega hlapca. Častitljivi mož ni dolgo prenašal ukih nadlog; umeri je kmalo v veliki revščini.
Sv. PriscUa, rimska goopi, mati sv. Pudent-a, v čigar hiši je boje sv. Peter stanoval nekoliko časa, ko je oznanoval sv. vero v Rimu. Ta svetnica je na lastne stroške dala napraviti posebno pokopališče za mučeniko.
Sv. IMjem, škof in epoznovavec na Benečanokom, je živel v 6. stoletji.
Listek za raznoterosti.
Is LjahQaae. V god MJ Veličanstva ceserja Fran-čišaa Jožefa so Imeli premflasp. knezoškof včliko pontifi-kalao sv. mašo v stolni cerkvi sa deželne in šolske na-čelstva. V uršulinski cerkvi je isaolo pa vojaštvo sveto mašo. — Po kadi ari 29. avg. poškodovanim ljubljanske okolico, pa pootonjsksgs, logaškega in litijskega okrsja oo preovitli ceoar is svojega lastnega premoženja podelili 4000 gld. Bog živi in ohrani Nj7 Veličanstvo! — V deri. zboru je poslanec Pfbifer 4. t sa. zročil prošnjo za po toči poškodovano Novomeškega, Kostanjevškeg* io Kerškega okraja.
gosp. knez ia škaf dr. Jak. MisQa so oe ▼ ponedeljek dopoldne odpeljali na Dunaj.
Dijaška kakima lasa čez 3JOO nabrušenih zdravih zob in boji oe „sunistor", da bojo imeli preoealo dela, dasiravao smo kakih 64 s6b oddali v Alojzi jevišče. Prosimo torej, da bi blage roke kaj skrbele sa delo dijaški tovarni O drugi priliki kaj več.
Zgubljen mladeneč. France Robida, 10 let star, se je 26. avg. zgubil, da mati nič ne vč, ksm je prišel. Meti Uršula Robida, vdova, stanuje v Gradišu št 12. Ce kdo vč sanj, je proieo, naj žalootni materi na znanje dd.
Gosp. Iga. Hladaik, organist v Stari Loki, je zložil novo msšo sa mertve — Miooa pro defnnctis — in sicer sa čvetoroglaoni mešan zbor, ali po za en gles s spremljanjem orgelj, ki bodi priporočena cerkvenim pevstvom. Cena 50 sld., po pošti 52 sld.
nam zahajale? V nedolgem času se je 6. t m. zgubil še tretji deček Ljud. M., ki je po šoli menda zevu proti »Jelenemu hribu" in ga ni več nassj!
Grozne pevedaji so bilo ob koncu prednjega mesca na Gorenjskem, kakoršnih ni bilo od L 1851 ondi gori. Tergala jo povodenj io mostove, žage, zalivala hiše itd. Škodo je na tisuče in tisučo, ker nevihta s nalivi jo vse poplasils in seboj vlekla. Že oe slišijo glasovi in prošnje
r-^' f-. • * f
ss pomoč poškodovanim. Bog oe jih usmili ia dobri
ljudje!
Ravno smo zvedili, da pet farš je posebno poškodovanih ; med temi ima gosp. Ažmanova duhovnije na Dolgem za kacih 10.000 škode. Ubožni oo pooebno potrebni nagle pomoči, kor oo zima bliža in vradne pomoči se navadno dete bolj pozoo. V vsem skupaj utegne biti škode do 80.000 gld.
0 tergatvi viaegradaikem pravi g. Žepič v »Seči? med drugim: Glavna skerb vsakega vinogradnika mora biti, da vsaj to, kar je še ostalo, skerbno pobere, da potem zdravo in dobro vino iz mošta napravi. — Ako je treba kje prave Čistobe in snage, treba j* -gotovo pri tergatvi in potem pri vioski posodi
Pri tergatvi naj gleda vsak posestnik posebno na to, da ima vsak delavec dve posodi pri sebi ia sicer zato, da spravlja v jedoo posodo popolnoma zdravo in zrelo grozdje, v drugo pe bolj gnilo in nezrelo, in da konečoo vsako posebej spreša in vsako pooobe v posode spravi Boljše vino naj potem shrani ze prodajo, a slabše za domačo rabo; naredi naj tndi is njega tropinovec, ako ni sa rabo. Kdor pa bere oti terga zrelo in ne-, zrelo, dobro in gojilo grozdje skupaj in potem skupne zmečka ali spreša, naj bo prepričan, de ne dobi nikdar poštene kapljico, ampaJc zderzgaluico ali panč. Tako vino bode imelo veidno duh in ukus po gnilobi, in tega ne moro nobeno sredotvo iz vina odpraviti, in tako vino oe vedno težko v denar spravi, in ako so ie prodi, dobi. komsj polovico one cone, ktero ima navadno vino.
Nadalje nahajamo pri mnogih naših posestnikih še drug glavni pogrošek, da namreč vinske posode ne čistijo, in prav zavoljo toga nastanejo rasne vinske bolezni, kakor n. pr.: plesnji vo vino, da ima vino okus in duh po plesnjivem sodu itd.
Ob kratkem, vsak vinogradnik naj okorbi, da oe tergatev pazljivo in oprezno verši, in da potem sprešano tekočino t j. mošt, spiavi v popolnoma čisto in snažno pooodo; konečoo se sam prepriča, da se vioo popolnoata dobro razvije in da ga tudi lahko prodi.
Daanj. Delegacije, ali skupne deriavne obravnave med Cie- ia Translajtanijo, se prično 22. vinot
Kolera aa Laikom vodno nuje gospoduje, posebno pa v Pelerini in okrog na Siciljokom, koder jih jo a pr L t m. zbolelo za to boleznijo 207, umerio pa 78.
Dobrotni darovi. -
Za študentoveko kuhinjo: '/«XL. 1 gld. za Stud. kph. ^ 1 gld. sa misijone). — Iz Brezovico 2 gld. — Cest. gosp. Fr. Dražgošan „v obrambo proti banaaroti pri finaneministru" 5 gld. — Prečast g. mestni župnik Jan. Rozman 5 gld. — C. g. župnik A. Hočevar 2 gld. Cest gosp. inpn. Mart Narobe 5 gld. — Čast g. J. S. 3 gid. — B). g. šolski nadzornik A. Žumar 3 gld.
Za as. DeHnttvo: Iz Brezovice 3 gi — J. B. 40 kr. Za kapelo sv. Cirila in Metoda v novi presvetega Serca v Ljubljani-. Čast g. J. Strupi 3 gld. Za kapelo v MarijaniUu: C. g. J. Strupi 3 gld. Za
v Solunu: Čast goep. župnik
M. Narobe 2 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: C. g. Fr. H6-nigman iz Cernverha uri Idr. 27 gld. 30 kr. Za Sveto deielo: C. g. žup. Narobe 2 gld. Za misijon v Adrijanopdu: C. g. žopn. M. Narobe 2 gid.
Odgovorni vrednik: Laka
— Tiskarji ia zaloiniki: Jeief Blasaikevi nasledniki v Ljubljani.