.___           Wien""~"
St. 18.
V Gorici, 2, maja 1884.
Tedaj
„So8a" izhaja vsak potck in  velja
pn po§ti prejeman.-i :t!i v Gorici «;i (lorn
poVil»nna:
Vse leto.....f. 4 to
Pol leta     .......: -j-»
Cetvrt li-ta     .    .    .    .    „ I 1 i F i oznanilih hi taK.i tudi j •••   ..;<« ¦
tlanicah" se placuje za iiavadaw instup-
no mto:
8 kr. Le se tisku 1 krat ?    „   „    „     ,.    2    „
6 „ ,; „  „ 3 „
7.i\ \r?p al,>  |,o prt»torii
SOČA
Posainezne Slevilke se dobivajo po 8 kr. v tohakarnicah v gosposki ulici lilizu „tn>h kroii". na starem trgu in v imnski ulici ier v Trstu, via Ca-serimt, 3.
Dnpisi naj se lilagovoljno poSiljajo urcduiStvn „f?oee" v Gorici na Travniku 16,1., uaroeuina pa oprftvniStvu „SoBe" Via della Croce St. 4. II.
Rokopisi so ne vrafcajo; dopisi nnj se blagovoljno frankujejo. — Dclalccm in drugim ncpremoiSnim sc narocuiua ziii/a, ako se oglase pri opravnistvu.
Duhovska piaca v drzavnem zboru.
Drzavni zbor du naj ski peca sc z dubovsko plafo uze nail 13 let. 14. marca 1871. je bii stavil kanonik dr. liinzl v diiavncm zboru naivet, naj se povisa du-hovnom piaca v primeri z dostojnostjo in zahtevami njih sta.ui in dana&njih razmor. Odsck, ki '^ to za-devo pretresoval, priporoCil je 21, junija 1871. zbor-nici rosolueijo, ki jo nalagala vladi, naj predlozi na-crte postav, po kateiih bi se to praSaujo resilo. Zbor-nica in obravnavala te tesolueije, ker jej je casa manjkovalo. Vlada je pa na vse stani mislila, kako bi razvozlala to zadevo.
Da so plate umogih duhovnikovlpremajhnc, pri-znava vsakdo, komur so dottcne razmere znane. Zato se nikdo ni npiral v nafelu zviSanju duhovnih plan, ampak vsakdu je trdil iz sua ali vsaj tia videz, da place se morajo y.boljsati. Pra&anjt: je bilo, kako naj se to zgodi; pisalo in govoiiln se je o tern mnogo v ra/nib listih in tudi knjigah. Splosno tnneiije, se glasi, da drzava naj doda, k»likr<r manjka do apodohnih plaC.
Vlada je dolorita visokost m p o d <> h n i It plae in nacin, po kutcrciit naj w spodolme place izplacu* jejo, ter je pn-dlozila rirjtavni zburnici dotu';ne iiaCrte postav 20. nkfohra 1S70. Tii tern dolncevanji se je vlada v resuici ozirala ua potrebe katoliskcga duhov-stva, vendar jej ji; vedjalo kot glavno nacelo, da spo-dobna plata je tista, katero drzava po sedanjih raz-merah mote plaCati, r<e gled6 na to, koliko bo pla flancu i njo pomagano. Zarad doloccnja omenjenih plaC zapovedaie so ^e novo in natancue fasije (izpo-vedbe dohodkov) v vsi drzavi. Xa podlagi teb fasij je dolocila vlada (bogoCastm minister je bii takrat Stremayr) take dubovske plaee, da bi uiorala drzava doplafievatt vsako leto k uniin placam 1,187.240 gl. Za leto 1S77. je bii pa pteraCunjen tisti izvanredui posebni davek, ki ga ptacujojo nekateri duhovni in cerkve po vrhu drugih davkov kot pomoC verskemu zalogti (Religionsfondssteuer) v znesku 671.424 gl. Torej bi bila dodala drzava duhovskim plaCam tisto leto earao 465 822 gld.
Otaenjent nacrt postave od ieta 1876. v drzav-ni zbornici ni pri§cl v obravnavo. Ko je nastopila sedaoja v'ada, he je zopet poprijela te zadeve in je predloiila zbornici poslancev 19. januarja 1S80. uov nafirt postave gledfi duhovskih plae. Ta nacrt se je v va^nib tofikah razloceval od onega lata 1876. Vlada je zahtevata od leta 1870. do 1880, nove fasije. Vsled ostrejega postopaoja pri tem poslu je spravila na dan,
LISTEK.
P R A V D A.
Humoreska. LuiiCanski spisal M. B.
(Poslo?eBil P-OT.j
Na nasej jpripuieini8 stala je nekedaj v sredi mej jablani dtvja jatlan ; in o tej jablani hoCem vara prav-ljico povedati. Ne bojte se, da bi bilo §koda iasa, ki ga potrebujemo za to povest, ali da bi naposled §e skornino dobili. Ta jablan bila je zc!6 grenka in ki-sela, tu zato bi se zdelo boije, te bi takoj pri za-Cetku kouial. A bii je nekedaj Cas, ko je vsa vas, da vea okraj govotil o tej jablani. Zakaj bi tudi mi ne smeli u njej govoriti?
Tedaj jablan je stala na meji, sredi Blazinovega in Srnodovega polja. 0 zetvi, ko je bilo piav gorko, so Blazinovi pod njo Bkopscekali" (ju^inali); a ko se je Smodovim hotelo jesti in piti, prisedli so tudi oni k njim z vrii in kruhom. V ostalem ne vera, kaj bi povedal posebno va&iega o jablani, razen da so bodili vasni otroci v jeseni o praznikih in uede-ljaU k njej jabolka klatit. Dozorelo tainkaj ni nijed-no jabolko, za to so u2e skrbeli otroci. A morda sta jim Blazm in Smod u§esa rezalaza to? 0, Bog tega m $y | 9"a nl\\ m$ta vedela, ali rast6 tarn jabolka
da dubovsko plaCe izoa§ajo 1G6.348 gl. ve5 ncgo jo 1 bila prej poizvedela; zahtevala je, da bo mt dejali v | fasije tudi postranski dohodki.
Po nafirtu, ki ga je vlada predloftla leta 1880., bi drzava dodala duhovskim plafiam za tisto loto sa-mo 970.808 gld. Izvanredui dubovski davek je bii proracunjen za leto 1880. v znesku 035.436 gl.; drzava bi bila torej dodala tisto leto k omenjeniiu pla-Cam lc 335.402 gl. Ta znesek bi se bii s casein go-tovo 6e za uiuogo zmanj§al, ako bi se bile zahtevale nove fasije tudi dalje v tisti razmeri kakor od 1876. do 1880. Za leto 1883. se je zui2al oineujeui dodatek (na papirji) na 162.417, ozirom na 89.955 gl. S da-som bi bii dt^.avni dodatek morda celo odpadel. Ta letni dodatek, oziroma dubovske place, kakor so bile v dotienein vladnem uaertu doiofieue, niso bilo za /.iiiirora zagotovljene, ampak vsako leto naj bi so dala na imu dodatka k duhovskim plaCatn vsota, katero bi dr2uvni zbor vsako leto posebu doloCil. Kadai* bi do-bro slo, bi dubovniki dobili vko pla^o po iinunovancm nafirtu urejeuo; kudar bi drzavnt zbor no dovolil za» dostuik Bvot, bi dobili pa lo 70, 80, 90, 95 odstot-kov bvoju place, i'o uuenovauom nufirtit bi dobivali i^upniki na Priiuorskem (izvz«w§i Trst) 700 gl. lotno plaCc, nko Stejc dotieno mesto ali trg 2000 ali vee prebivak<;v, in 500 gl., ako jib Steje uianj. Kaplani bi dobivali v prvem slueaji 300, vdiugem 250 gl. na leto. Vlada si je bila pridriala pravieo, doloCevati po svojem Kpuzuauji, kako naj so. scstavjjajo fasije, kaj naj ho. vpiMu mud doliodke, kaj tned stroSke.
Dizavni zbor, oziroma odsek, ki jo o tej reci razpravljal, spoznal je nacrt sedauje vlade nezado-steu in nesprejeiuljiv. Zato je sestavil drug uafirt, ki se loci od vladnega uacrta, v nasledujih toCkab: 1. p 1 a 6 a se je dolocila ua mnogib mestih v i 5 j a od one, katero je vlada predlagala (tako dobijo na Pri-morskem zupuiki 700, oziroma 600 gld., kaplani pa 350, oziroma 300 gl. letne plaCc). 2. Ta piaca naj bo stain a in v postavi doioceua in ne samo od leta do leta, kakor je boteia vlada, in neodvisua od vladnih dolofieb. 3. Pravila gledG sestavljeiija fasij naj bodo v postavi dolocena, da jih ne bo mogla vlada tako lehko piemenjevati. 4. Uredi naj se pokojnina onim dubovuom, ki uiso vec za sluzbo. 5. Dolocijo naj se dohodki provizorjem ali opravuikom iz-prazuenib samostalnib vShizeb. 6. Tudi k a z n i, zade-vajofie prestopke te postave, naj bodo v postavi do-locene in ne vladi nav:vljo dane. 7. Po naCrtuodseka dtiavnega zbora bi bila morula dodati drzava leta 1883. duhovskim placain 1,089.532 gld. veL  nego je
ali ne; jablan je rastla, kakor da bi ne imela go* spodarja.
Pa na krat, kakor bi kapo ob tia udatil, nasta-lo je drugaie.
Blazin bere v pratiki: Cepi drevje, da bo imela Sena v jeseni dosti dobrega susja I — „Cepi drevje", mrmra Blazm sam pri sebi: „Saj lahko je lenkrat poskusiml — Pa kako? tega nisem §e uikedar delal. Cepiti, a sebi vse drevo pokaziti — zahvalim! —Nu, pa poskusiti bi veadar mogel, da bi te imel tako drevo, da bi mi ne bilo nic M po njim, ie bi se cepljenje ne posreCilo. Hml V ogto\lu imam polno ureves, a Skoda za vsako, Le bi mi poginilo (se po-su^ilo). Hml hm! Kako bi le hotel to narediti? — Ah da, le pocaj! na „pripn&miH stoji divja jablan; ee ta pogine, mkedo mC ue izgubi. Priskrbim si om-lade in poskusim ua divjaku; ce se izide po volji, pocepim k letu vso ograjenico."
Nekaj dnij pozneje — neko popoludne — vza-me Blazin lestvice, zagico ia omlade ter se napoti na „pripu§cinou. Zleze ua drevo ter obrezuje veje in omlade. Ni trajalo dolgo, pa pride Smod z oralom na polje orat. »Hoj, hoj! kaj pa se t& godi! kedo pa je to — dem; aj, to si ti, Blazon 1 Kaj pa ti jo dalo v glavo? Ti man nima§ drv za pefi, da tako veje reze§ ? Izkopaj nu takoj vse drevo, saj je tako lb. 6esto krat na poti l* „Kes, tako bi bii tudi jaz | dejal do vCerajanjega dneva I" odgovori BJa^iq,  „A.
vlada predlagala. Vlada bi vse drugo sprejela, samo zadnjega se boji, rekoc, da nima denara. Nacre dr-^avnozborskega odseka se bo obravnaval te dni v drzavnem zboru in bogotovo sprejet; isjvrsl se pa naj* \n-h> ne, ker vlada se izgovarja, da nima denara. Morebiti, da se vlacja kaj omefii, ker jej je drzavni zbor dovolil viSji davek na zganje, morebiti pa tudi, da ostane vse pri starem.
Pravilo o prezradevanji sol).
Ako se no mot:in, pisala je „SoCaH pred nekaj tcdni o hlevih, kako in zakaj se morajo prezraiiovati, ako kmetovalec hoCe, da ostane njegova i^ivina zdrava ter da se bo dobro razvijala in redila. Prezra^evanje je potrebno pa tudi ljudem. Kakor zlvinsko staje, zra-citi je treba spalnice in druge sobe, v katcrih stanu* jejo ljudjo.
Spalna soba, je tisti pros tor, katori po vsej pra-vici zasluzi uujvcCjo skrb, da se v njej nahaja vedno zdrav in frigen zmk. Kdor IioLe to do sec i, mora zrak spreminjati, t. j. sobe prezraSevati.
Kdor imu posebno spalno sobo, naj Ima okna do apanja odprta; za zdrave ljudi, posebno v polot-ncm Lasu, je to jako dobro.
Kjer je spalna soba v zvezi z dnigimi sobami, je dobro, da ostanejo vrata med sobami odprta, da se more zrak vedno menjavati. Iz edne sobe odlde pokvarjeni zrak v drugo in naspiotno. Najbolj zdrava je pa taka soba, v kateri se ne kuri, ker v taki sobi je bolj gost zrak, tedaj zadr^uje vei kiselca v sebi. Ta plin (gaz) je pa za dloveSko iivljenje tako potreben, kakor ribi voda; pri vsakem diha ga clovek potegne na se. Dokazano je, da je nocua svecava v spalni sobi zdravju jako gkodljiva, ker pokvari zrak in sicer porabi ena navadna sve6a zraka za enega odraslega Sloveka, plin v mestih pa celo za 4 ljudi.
Visoko stojece postelje so veliko zdravejSe ko nizko stojece, ker ogljeudeva kislina, katera se pri dihanju napravlja, le2i bolj pri zemlji, ker je te2ja ko na§ navadoi zrak. Ta kislina je pa CloveSkemu zdravju jako gkodljiva, posebno takrat, ko se je pre-vec nabere. Nizke postelje so Skodljive CloveSkemu zdravju, posebuo v malih prostorih; a nahajejo se najvcCkrat pri revnera ljudstvu.
Da je spalna soba cloveskemu zdravju vsaj de-loma primerna, morajo priti na vsako osebo, ki po nodi v nji spi, 3 kubicni se^nji zraka, t. j. na vsako osebo, ki spi v sobi, mora priti toliko prostora.
boljSe je, da drevo Se ostane tu: vcepim ga z dobri-mi mladikami, a za dvc Isti bodemo imeli tu dobra in pa ie zgodnja jabolka*.
„Dobra jabolka 1" Smodu so se uiesline cedile. nDa bi le tudi jaz imel taka dobra in zrayen zgodnja jabolka la misli si in orje z orolam prvo brazdo. Na konci polja se obrne in vlece drugo brazdo nazaj; gred6 zakliCe Blazmu: aPa saj da§, tudi nam to pokuSat !*             '
BI da, samo ie bodo jabolka8, odvrne BlaZin. Smod gre dalje. „Hm, samo Ce bodo jabolka — to pomeni toliko kakor: c"e bode jabolk malo, dobi§ jedno ali dve; Ce jih bode mnogo, tri ali Stiri! To je toliko, kakor na jeden zob, toliko da se osla§6i§, a potlej bi hotel se ve6, pa nima§! — Hm, da, se tega nisem sam prej domislU; imel bi bii Vse." Za casek potegne tretjo brazdo mimo Blazina. „Apopra-vici, bi dejal, ti6e mi vendar od tega polovica 1B za-kiiCe Blazinu.
Blazin se tej §ali posmehne in pravi: „Ne vedel bi, zakaj; morebiti zato, ker gledaS, kako cepim?" ter cepi dalje.
Smod gre mirno dalje, pa tern bolj misli. Ta polep te hoce drafttit Le le lej, kedo bi bii to od tebe priCakoval, Blazm 1 A ve§ IiU kaj? time Se ne pozna§ 1* Potegne Cetrto brazdo; sredi polja se postavi, kakor §tor. „Da, jaz dem, veS kaj, ti; CcgavQ je jrav aa jray ^yo?*
Za sobe, v katerih Ijudje Lez dan preuivajo, po-sebn© v delavnicab ali tovarnah, veljajo prav tista pravila, kakor "& spaloice.                                        i
Okna in vrata se morajo tudi tukaj pogoato od- f pirati, da pokvarjeni zrak odide in da pride na njc- , govo mesto zdrav iriSen zrak; Mibog da se to pre- ; zra&vaoje jako, jako zanemarja, kar je glavm uzrok • mnogovrstnim boleznim. V moogih tovarnah in v hi- ; sah nbogih Ijadij se na to skoro ni5 ne pazi.            s
Navadno pridejo prosti in zanikerni Tjndje, kar | se pa tudi pri premozhih pogosto dogaja, Se le ta- i krat do spoznaaja, da jeviijih sobah zrak pokvarjen, ko jim zadne smrdett. Glavni prouzro&teljt slabega iraka, kakor ogljeafeva kislina (Co2), ogljencev okis in prevelika mnolina vodeoih par, se pa Se le takrat oWntijo, ko jib je prevec in so tedaj ule zdravju
skoaytvi.                                   ,_. iS               ..
Prevelika mnolina ogljen2eve kialine prouzroci OBtrnpJjenje krvi, medlevico, pri manjSi mnoiini pa Sloveka pocasi ostropi, t. j. bolezen se pocasi razvija, ne da bi dotieai Slovek kttj obfiutil in m to mislil.
Prav to wlja tndi o ©gljenceven* okisu. Vodene pare, ako se jib v zraku prevec" nabere, so Skodljive, ker prevefi preci(zadrfojejo) iiparivartje na SloveSkem telesu, kakor tadi na pljucah, kar je cloveSkemu zdravju jako Skodljivo,
Kazeo dloveSkep dihanja je §2 mnogo recij, ki narejajo v sobah veiiko vodenih par, n. pr. suSenje perila, kuhanje, ribaoje podov. Kuhauje v sobah prouzroci uajvocjo ranozino vodenih par, posebno ob zim-skem liasu.
Ali se nahaja v veliki mnozini vodeua para v sobi, kaiejo nam okenske S;pe; ako se steklo jako poti, je to znamenje, da je uze prevee vodenih par v aobi; ako je steklo suho, je pa nasprotno. V vseh takih slocajih pomaga samo to, da se sobe pogosto prezracujejo, karlahko vsak Setako revnifilovefe stori, ker nig ne stane, ko malo modrosti.
ram Se ompniti in hvalo dati cCitelji g. Orlu in nje-govemu pevsksmu zbora za njih poZrtovalni trad za cerkveno in narodno petje.                          J—St.
Dopisi.
V PervaCini, 25. aprila. ~ Pretekl© nedeljo vriifa se je redka cerkvena slovesoost v tej obcioi. Ta dan bil je vmcScen prec; g. Jozef PoljS3k kot zupnik pervaSke Supnije. Cerkveno slovesnost vodil je z veiiko asistencijo pre6. g. Peter Kobal, dekan iz St. Petra; vladni zastopnik je bil c. k. okrajni gla-varf baron Rechbach. Da je novi gospod zupnik Preva-Cencem res priljubljen, pokazala je lepa slovesnost sa dan inStalacije, katero so zvonovi ves prej§nji te-den naznanjali. Na dan vmeSCenja so topxCi iz hriba ? dolino v znamenje veselja gromeli. Pri sluzbi bozji peli so domaei pevci cediijansko maSo in druge svete pesmi pra? dobro. Po st. maSi bit je pri g. zupniko obed, pri katerem so domad pevci castite goste z raznimi narodnimi pesmimi prav lepo kratkocasili. Todi napitoice donele so odzaCetka do konca obeda. Najprvi je napil preCg.noYi zupnik sv. ofietu papeza, nadSkofu in presvitlcmu cesarju. Potem je napil po pri-mernem govoru vladni zastopnik baron Rechbach iu je sledilo Se mnogo lepih napitnic in udi otroSkih vrtov se je spomiojal neki govornik s prav gorko besedo. Ha to se je izro5ila lepa tiskana pesem pre5. g. no-vemn Supniku in vsem navzoSim gostom. Zvecer spa-§6ali so se umetni ognji, da je bilo veselje. Tako znajo castiti Pervateaci svojega duSnega pastirja m ob encm pravega sina svojega naioda.  Konefino mo-
Iz AjdOVSCine; 29. aprila.—Kakor je bilo ze v zadnji stevilki aSocett naznanjuno, napravi sloven-sko braloo in podporno draSlvo v Gorici izlet v Dora-berg dne 4. maja. Ha uljudno vabilo predsedniStva tega druStva sklenil je odbor podpornega rokodelske-ga dru§tva v AjdovStini porabiti lepo priliko in sniti se z bratskim dvj "driiStvom v prijaznem Dornberga. Lepo Stevilo dru5tvei«k«^ j- ze vpisaaih za ta izlet, pa tudi mnogo gospode iz Iptie iu tukapujih bltzujih krajev ae pripravlja, da obiafe dornberSko razstavo in poknsi tarn letoinjo posebno dobro kapljico. Nadejamo se, da prelivimo prav tesel dan v Dornbergu. Na svidenje t               __________
Z VipaVSkega: 28. aprila. V postti razpro-dajal je neki agent »a»gle§ke biblijske drnibett po vsej dolirii proteatantovska sv. pisma. Sedei je irael v AjdovSfiini in odtod je delal izlete v okoltco. A ni dosti, da je svojo kraiao vsiloval, udrihal je vsilovaje svoje knjige — ako je bilo le varno — prav z ve-seijem po katoIiSkej cerkvi in njenih duhovnih, 6eS da nocvjo vernim oltj oilpirati, ker jhn prepoveibyejo brati abiblijo8. Najved knjig razpe&l je bojda na aGori*. Kjer nm jib niso hoteli ukupiti, trosil jih je zastonj, Bzgodbd* med odrastle, „pregovorett mpd o-troke, zlasti med tiste, ki so se izgovarjaii, da ne smejo kot katoU&tni citaei prepovedanib knjig. Da jih je moral dosti razprodati ali saj raztrositi, nam jamfii Stevilo knjig, katere so vroi duhovnom prinesli, kakor tudi izrek razprodajaicev, v katerem je nagla-sil, da ee za tri mesece nas zopet „pohoditiw, getovo le radi plodovitega polja.
Doalelnjali smol Vse nam je ugajaio: presenci, pince, pirhi in krafie. Da nam je Slo vse Se bolj v slast, priporaoglo je kaj krasno spomladansko vrente. A pod konec se je bilo vrcme skujalo in toiiko toliko, da so ga Ustjani z jakim pacanjem mo2nariev poto-iazili, da bino mogli tudi mi na belo ntuleljo njiiio-verou narodnemu prazniku ^veSenju svinje* prisoitvo* vati. V poiupreteklih fiasih — kakor basnnjejo — bila je ta veselica v isttni uarodna, a kakor vse lepo in narodno pojema, tako tudi ta veselica. A Bvejsilia smo jo vsejeduo I To je, plesaii smo pri ^upanovili na 4 pleaiScik (br« jarjih) do pozne noci. Nekateri pa, katere je voda oplavila, da jim tii bilo moei douov flvejsilia so jo celo noe. Kolo plesov amo torej uzy zaceli I
Ako Vam drago nekoliko pirhov, evo Vain jib. Vsem onirn uarodnjakom, ki so „Prizvezditt v Gorici zadnje dni 1. 1. priseglr, da bodo hodili — ako jim bode le mogoce — raj§i kamor koli drugam, kjer se jim v nascini biljezaje, nego v AjdovSLiuo, dokler se ne bode i tu Slovcasko bdjezevalo — uaznanjam, da se ?po mogoCosti" in na izredio zahtevanje strauk tudi pri g. notarju v AjdovSciui uraduje sloveoski. Dakle, okrajani, zahtevajte v sioven^ciui sestavljena notarska pisma. Tudi slavoa sodnija nam sloveaake vloge sloveosko resuje. Nikar pa ne pri&ikujte na ncoisko uprasanje sluvenskt-ga odgovoral
Ysaka .stvar pride, ako ne prej, vsaj 7. leto prav. V Krizi so icieli one dni ffSrdsko enketott, kakor gu-vore mestai ljudje, mi bi rekli: Solsko pusvetovaujc. Resetalo se je, kje bi bil primernejsi proator za solo: ali v Coticevi hisi ali pa v Gradn,  Grad je razkrit;
„Oegavo bo neki, saj nikeu> zanj ne prasa! Ali ve§ mari ti, cegavo je?*
„To tebi ni6:ni mari! — A jaz pravim, ali je mari tvoje prav za prav?8 vpije Smod.
Blazis gleda v tem.z debelimi ocrai z drevesa na Smoda. „Ali se ta Salt, ka —li?K si misli. BAli je pa tvoje?" apraSa na kratko.
„To nimas praSati, a meni ni treba, da bi ti odgovarjal! A ker drevo ni tvoje, tudi nimaS laziti nanj in rezati veje.B
aHa, kedii to pravi, da ni moje?* BTo jaz pravim I* vpije Smod. „Govoriti Se ni dosti, treba je tudi dokazatii" odvrne Blazin.
„Le ti prej dokazi, da je drevo tvoje I* — ve-ce Smod.
nSaj to vsak takoj vidi, drevo stoji na moji Btrani in je moje!"
9Na moji strani stoji, moje je I*  odvrne Smod.
,Tu ne gre za to, na cegavi strani stoji: meja je prav tako moja, kakor tvoja; ali drevo je tega, ki ga je sadil.*
j,Ti ga pad nisi sadill" kltte Bla^ia.
HJaz ne,. ali moj ded, ta je vso naSo ograjenico z drevjem nasadil, in on je usadil tudi to drevo t" kriLi Smod.
8Figo je sadil, ta sajenja niti razumel ni.a
»Kaj? ti bo5 nsSega deda zaniCeval? ti revLe, Bam imaS komaj malo razuma, a potiej hoLeS drugim ocitati. A jaz ti pravim: ti vzaaieS Se svoje omiade tako lep6 nazaj, kakor si jib, privezal; in ce ne boi fiotel sam, bouo ti drugi Domagaii k temu.B
ttHaha, to bi hotel rad vedeti, kedo me bo k temu silill"
„$ikar se tako ne hrupt! zapomni si, kaj sem ti dejul!" dostavi Smod in orje slednjie svojo brazdo dalje. „Dreyo je moje, naj bi tudi to2iti moral I* go-vori sam se sabo. A ko se na konci vraea, govuii mimo Blaziua gredofi na konje: BHistehor prama I jaz te bom uSil, hicro» Danes moramo izorati, jutri pojdemo v mesto. Tarn so tudi Se ljudje, ki znajo take lumpe za uSesa prijeti, ki drugim pravico iz rok trgajo.*
sHabaltf smeje se Blazin, „le pojdi, potiej se bo pokazalo, kedo ima prav."
»Da, saj tudi pojdem I* — odvrne Smod. ^ Iu s tern je bilo konec njijunega prijateljstva. bmod orje mirno dalje, a Blazin cepi. Na posted konca cepiti, zleze z drevesa, vzame kstvice ter gre do-mov; mej potjo pa Se klige Smodu: 8Na, zdaj po-sluSaj, kako rastejo tvoje omiade; ce bo§ to slisal, dam ti pisano, da si moder mo^t prej pa nel*
Smod se jezi, a odgovon pa niL ne; sam pri scbi pa misli: aKedor se ua zadnje smeje, temu je uajboljse.'*
Komaj je bil Blazin piigel v vas, zleze Smod na drevo ter strga iu razmeCe vse omiade doli. „Na. ^edaj iftdi mene le jej zgodoja dobra jabolka, samo na mdjem drevesu jib ne sraeS trgati I*
(Dalje pride.)
vse ostalo je dobro. Pokrite ga! Pod njega streho biva lehko vse: Sola z uciteljskimi stanovauji, zupni stan (farovz), kaplanija in — ako treba — tudi na-rodni dom ali kakor se bode novo (uze porojeno a ne Se proglaSeno) drustvo zvalo.
Ne davno temu, bil je g. Pirker, krajnski Sol-ski nadzoruik v iSturjah. Oui, katorim se je prikazal, trd6, da ves trud Postojnskega in GoriSkega glavar-stva, da bi se Pohubeljci za Solo zediuili, je zastonj. Gospoda, h fiemu se trudite? Ako so vsi k temu skloni, pa dezelni nadzoroik bojda ni! To je smok ! Ccmo viduti!
Bi*lc> nedeljo popoludne pokopali so v Sturjah ^inater ubozih** gospo Ivanfievo. Koiiko spoStovaitje je blnga gospa uzivala, pokazal nam j« velicastni sprc-vod, kakorSnega ni bilo uze dolgo v Sturjah, Seslo se jp, kakor govore, ogrorono ljudstva vsacega stanu od blizu in daleC. Naj v tniru pofiiva blaga dobrotnica !
(Z Cerkljan8ke Okolice, 26. aprila. — Draga mi 0Suca,rf dovoh mi prostotcek, da oinenim uekoiiko neredov med obctnarji, ki so v uaSi okolici.
Narprej niuram omenitt obcino Orehek, ki je v ne-redu zarad obcmske ceste, katera se ze tri leta nekoliko dela, pa samo s cctrtim deloin ljuilij te obfiiue. Ta cesta peije iz Orehka po prav lepem planu proti Reki iu bi ze bila kinalu dudelaua, ako bi bilo no-razumljeuje na obciuskem polji iu da bi jim Se cestui odbor uekoiiko pouiogel. Ta cetta bi bila prav kori-btna zarad kupcsje s sadjeui iu Icsom, katerega tmajo mnogo. Kaj pomaga, ko so eni trudijo v svojo Skodo, drugi se jim pa posmchujcjo v svojo sramoto.
Lnako bi zetel, da bi imela obeina Bukovo po-razumljenje ua obcinskem polji. Tudi oui nameravajo ze tri leta, da bodo detail cysto. Pa kaj, ko bi jo iuwl rad vsak posestnik pri sv<»ji hiSi; pa to je nemo-goce, ker je obeuuv razdeljeua v 7 matih va»i alt set. Tako so za to Crto v vednem prepiru. Ta ittn pa bi po mojcui mneiiji narlepSe^stala z Bukovega v vas na Kojci, potem v Selce in Zabeo in v Labaren. Tukaj pa smo ze v poliSki obciui. Zdaj damo roko Se Policanom, naj Se oni prisopihajo 5 svojo staro cesto do Laliarna. Zdaj pa z zdruzeno mocjo dajmo iiaprej proti Reki. Tamkaj pri Skodiiiku dobimo it/.c starega Cerkljana iu Oreliovue pri koxnrcih rebule, ko se raxgovarjajo, kako in kaj iu koiiko je naSa deze-hca vec vredua, odkar imaino ceate.
So mnogo mnogo tukih neredov bi imel popi-sati, ua primer Puhcauom bi imel mnogo zeleti, za-kaj jim je kaplanija, zakaj cecilska kujiga tu ,4e kar st bodi, pa raji kakor bt so koinu zauturil, koncam.
Y LjUbljani; 23. aprila. — Letoanji volilui sho-di so bill ueuavaduo z.vabui in skoro bt rekel burnt, tako da se je bilo bati, da bo po njih trpeia narodaa disdpUua tu sioga, kar nasi nasprotuikt zeljoo prtCa-kujejo. Ali moult so se — ua voltsCt pojeujale so vse osobne razprttje. Tako je bilo prvi tu drugi vo-lilni dau (z euo samo izjemo) tu bo gotovo tudi ju-tre, ko volt prvi razred. Volilci tretjega razreda so si izbrali 21. t. m. Stir zastoputke iz svoje srede : gg. tieba, S. Notlt, i'ocivavuik, Valeutmcic. V drugeui razredn, kt je voltlvceraj, so bili izvotjeni: gg. tiotar Gogola, A. Ledenik, dr. Tavcar. V tretjem razredu je jiriSto izntcit 351 uioz, ki so imeli pravico voltti, samo 7y njih na votiSie, tit kandtdatje so dobsli po 64—77 gkuov; v drugem razredu bilo je vpisatitli vo-lilcev okolo 660, k glasovaaju jih je prtilo 234 in kandtdatje so dobilt po 126, 102 iu 132 glasov. G« prof. Suklje, cegar kaudidaturo je opustti narodni vo-itlui odbor po ugovoru voitlccv yn votilueta shodu, je prwpat s 123 g.asovi. V prvetu razredu »o postav-Jjeoi kandtdatje: gg. dr. Bietwets vitez Trsteuiaki, F. Fottuna, F. Peterca in V. Petridtfi tu bodo izvestuo tudi izvoljeni (sa ze. Ur.). Da je tako malo zauitaa-uja za Ietosnje volttve v mestui zbor, ptihaja od po-maojkljtve agitacsje, od ueudeiezitve uemskutarjev ia od muenja volilcev, da narodu ne prett posebaa ne-varnost. Kakor zuano, nasi ustavoverci aze dve leti Strajkajo pri mestnth volitvah, ce§, dokler predseduje de^eluej viadi barou Winkler, se ubugo Bzattrauo nem-Stvo* uo^e spuScati v voliluo borbo, ker volttve zarad vladuega pritiska niso svobodce. To pa govorijo le zavoljo iepSega, ker vedo, da bi podleglt; uasproti pa, kadar imajo kaj upaoja do zmage, delajo na vse pretege kljubu seduajemu de^elnemu predsedutku. Pri-ca temu so ietosnje volttve v kuptijsko in obrtno zbotuico iu lauske v dezeiui zbor, kautor so vriniii lepo Stevilo svojih Ijudi. Kako pritiska sedanja vlada ua volttve, sodtjo po castb, ko so bill Se sauti na kr-mtlo.   Koiiko je bilo takrat pregaujanja iu zugaujal
Veliko pozornost in za<^udeaje je vzbudila v Ljubljani novtca, da sta bila odneljana ptedsiuocuim kroj-c Zeleznf*ar in cevljar Tuma ml. po ukazu de-zelue soduije v preiskovalui zapor. Octta se jima baje zveza s socijalisti in naSli so menda pri njih mnogo prepovedauih kajtg iu casnikov. v Pravi jo, da ju je 0-vautL neKi ccvljarski ucenec. Se socijalisticuih ho-uiatij je nam Sloveucem treba 1
,___________                  St,
Politidni pregled.          |
Na Dunaji zborujeti obe zborniei. Gospo-ska zboruiea ni iruela vaznih predmetov na dnev-nein redu, doeim se je v poslanski zboniici o-bravnavala pogodba med dezeluim zastopom sta-jerskini in drzavo, da se unieijo takozvana po-silna posojila zarad terjatev iz francoskih vojsk. Dotifina pisma se morajo uni&ti, a vlada da za to 400,000 g!d. Proti temu nasvetu financiiega odseka govorila sta poslanca Heilsberg in Reck-bauer, za nasvet pa dr. Vo§njak, ki je tudipri tej priliki prav dobro oznaeil delovanje d.ra Schmiedererja ter rati zasolil par prav dobrih moraliimih zau§nie. Odsekov nasvet je bil na to sprejet. Vlada je predlozlla tudi nafirt pogodbe med ravnateljstvom severne Meznicc in drzavo. Ta nacrt nastai bi leliko kamen, ki bi pouzroeil, da sedauje ministerstvo pade. Dunajsko prebi-vaistvo se odiofoio protivi novi pogodbi in po-sianec dr. Kopp, ki je te dui polagal svojim volilccm raeun o svojem delovanji v drzavnem zbom ter naglaSal, da si no d4 vezati rok v tej zadevi, moral je odlozlti svoj mandat, kcr je veeina volilcev odloeno zahtevala, uaj glasuje za to, da pride imenovaua zeleznica v last dr-zave. —- Schuucrcr je ittterpcloval vlado o Ka-minskijevi zadevi; predsednik dotienega odseka Clam-Martinic mu je odgovoril, da je poroeilo dovrsetio ter da se bo kmalu prcdiozilo zborniei. Veiidar je imcnovaui poslauec o d.ru lie- | schaucr-ji, urcdniku „ Deutsche Zeitung", kate-remu je bilo pred sodnijo dokazano, da je do- j bil imenovani list 7000 gl., da bi ne razsajal proti Mezniskemu podjetju Kamiiiski-jeveuiu.
CesarjeviC in ccsurittna dosla sta proSIi tcden na purobrodu Mirauiar v Varno, kjer sta bila po bulgarskcm kiie/u in bulgarskcm ljud-stvu dostojtio in navduSuuo sprcjeta. Visokago-sta odpotovaia sta potem v Bukarest, glavno mesto rumtinskcga kraljestva, povsud navduseuu sprejeta, in naposled v Beligrad, glavno serbsko mesto, kjer je bilo vse mesto na nogah. i'ri predstavi razlivnih dostojanstvenikov razgovarjal se je cesarjevie srbsko, nem&ko in francosko. V dan 29. t. ni. dospela sta visoka gosta, ka-kor je bilo namenjeno, zopet v Bee. Hrvatski sabor odpre se 21. maja. Nas eesar imenovil je rumunskega kralja viteza zlatega runa, najveejega in najplemenitcj-Sega reda, s katerim &a& cesar razpolaga. Ta red odda se le visokim osoborn, katere morajo biti katoliske vere. Bulgarski kuez mudil se je te dni na Dunaji, kjer ga je naS eesar obiskal, popoiudne istega due sprejet je bil pa od cesarja in povaMjeii k eesar&ki mizi. Kuez potuje v Darmstadt.
Srbski miuisterski svet je sklenil, da skliCe skupscmo v Nis.
V Turinu v Italiji odprli so razstavo v na-zofiaosti kralja in kraljice
Aoglezka vlada je pozvala vse velevlasti na konferenco, da bi se urediie finance razmere v Egiptu.                 ___________
Domade in razne vesti
Njegovo Veiidanstvo presvitli cesar je daroval obciui v Lokavci za uovt zvooove 200 gld.
Predastai m milostljivi gospod knezo-nad^kof goriSki Alojzij odSel je vceraj ob 7. zv. v
Rim, da se pokloui sv. ucetu papuzu iu da obiSee groba sv. apoatolov Petta in Pavla. Spremljata ga knezouadSko-fijski kaucelar in kouzistorsjalui svetavalec 6. g. Matija Kravaoja ter dvorui kaplaa io kancelist L g. Ivan Gerbec. Gori§ka duhovSeina poslovila se je od svoje-ga potujocega viSjega pastirja v torek ob 11. uri predpoludue ter mu je vosciia sreCno pot. Kaezonad-§kof odgovoril je prav giuljivo ter zagotovil duhov-Siiiuo, da bo porocal sv. ucetu o njeni udauosti in zvestobi do Skofa in apostobkega sedeza. Potovanje bo trpelo okolo 15 doij,
Njegova cesarska in krarjevska Visokost aadvojvoda Albreht^ strijc presvitlega cesarja, najviSji uadzornik avstrijske vojae, feldraarSal ia slav-ni vojskovodja, priSel je v sredo zvefier v Godco, kjer ^. je drugi dau ogledal tukajSujo pesadko, ki m imela
v ta namen vaje pod Gorico. Vfieraj popoldne ob 4 gel je bil na Kostanjevieo, zveCer ob 1, uri se je pa odpdjat svitli nadvojvoda iz Gorice. Stanoval je pri „treh kronahB v gosposki ulici, kjei- je bila ves cas ojegovega bivanja v mestu dastna strata. Med obedom, ki je zafiel ob 9 popoiudne, svirala je voja-Ska godba na dvori^Ci omenjene gostilue. Na gradu vihrala je cesarska zastava.
Vabilo k besedi s plesno zabavo, katero pri-redi „Siovenska Citahiicatt v Gorici v soboto dne 3. maja. Pricetek toSno ob 8V2 zveCer. Spored: 1. „Ouvertura" vglasbil Raymond pi. Thomas, svira vo-ja§ka godba. 2. ?Damd" pesem za samospev in brea-LeLi zbor, vglasbil dr. Gustav Ipavec. 3. „Ljudmila" zl. Boris Miran, deklamaeija. 4. „6eclmv sen" potpourri, vglasbil Bluer, svira vojaSka godba. 5. „Srce je odkrila" vesela igra v enem dejaaji. 0 s » b e; Per-govee, pensioniran stotiiik. Pavlmka, tijegova vnuka. Ur§a, gospodinja, Lazar, nadgozdar. Kamilo, sin nje-gov. Po besedi plcsna zabava; med poSitkom tombola, Pri besedi in plesu svira godba e. kr, pdpolka §t. 62. Vabilo velja kot vstopui list. V Gorici due 29, aprila 1884. Odbor. — Ni dvomiti, da te bescde se mlclt'/i mnogo sloveuskega obLinstva, kajti iitaluica sine se pouasati se svojiiui mocini, ki zaojcjo sploSuo prizuauje, kadar koll stopijo na oder.
Izlet v Doraberg priredi prihodnjo nedeljo, 4, maja, popoiudne „Slovensko bralno in pod-porno d r u § t v o v Gorici". V Dorubergu bo tteti dan vinska razatava, katero napravi oudasnje viuogradsko druStvo. K tej razstavi in napovedaui ve-selici pride tudi „Rokodelsko pod porno d r u S t v ou i z A j d o v § ft i n c, katero se, pri tej priliki prviC snide z brntskim goriSkim druStvom.y
Veselica se bo vrsila na vrtu g. Aaidreja Hint-goja in bo obsegala: godbo, petje in sreckanje. Srec-ke se budo prodajaL' med veselico po 10 kr. Dobit-kuv bo pet in sieer: 1. sodeek vina, 2. zakelj 2vcpla, ,'i. ineli za 2vephuiju tit, 4. ^.veplavnik za sodo, 5. trtne Skiirju. Cisti dohodek je iiainuiijcn za zastavo goriSkega druStva, 0 mraku se drustvo vrna iz Doru-berga v Gorico.
Gospodju driiRtvcuiki se uljuduo vabijo, naj so udelezijo v prav obiluem Stevilu toga izletu. Kdor bi se ga rad udelezil in nima svojega voztt, naj se oglasi do sobote zvecer pri svojem poveijcniku alt pri druit-venem iuvaji ter naj placa 'to naprej 60 kr. za vo^-nju tje in hem. Izletavci uaj se zberejo v nedeljo do 1*4 popoiudne v drustvenih ptostorili na Travniku, odKoder odidejo v Doruberg. DruStveniki iz »t. Petra, Mima, RcnL in bliznjili krajev naj blagovole pocakati goiijike druStveuike v Pervaciui, da odidejo od taui skupuo z godbo v Doraberg. —
Ako bo vreuie 4. maja neugodno, odlo^i se izlet za uaslednjo uedeljo, 11. maja. Lepo bi bilo, da bi se tudi pnjatelji dru§tva iu viuske razstave udelezilt tega izleta.
Dru§tvo BSlogau je razposlalo svoje letno po-roSilo vseru gospodom dru§tveuim povcrjenikom v to-liko iztisih, da pride na vsakega drustvenika doti^ne^a poverjeiuSkega okraja en iztis. Gospodje poverjeniki se uljuduo prosijo, da bi blagovoiili razdeliti porooila med ude svojega okraja. V raztreseuih okrajih naj pridejo gg. druStveniki svojlai poverjeuikom s tem ua pomoC, da se o priliki sami oglasijo pri njih zarad omeujeuih porocd. Ob enem uaj bo gg. poverjeuikom toplo priporocena nabira novili udov iu letnili done-skov, vseui rodoljubom pa, da bi v prav obiluem Ste-vilu pristopili temu druStvu ter pokazali, da so zave-dajo svojih uaroduib iu politicnih pravic.
Peter Rajakovic, nasim in sosednjim u^ite-Ijem in ueiteljicam ter sedanjuu u&teljskun kaudida-tinjam do'oro zuaui iu pnljubijeui ucitclj in vodja na c. k. uCiteljskem izobraievali§fii v Gorici, moral je iz zdravstvenih uzrokov prosit! za stalui pokoj. Na toplo priporoCilo njegovih Solskih predstojnikov dovolil mu je presvitli ctsar veliko vecjo pokojniuo uego bi mu sia z oziroin ua sluzbeua leta. Obzalovaje siabo zdravstveno stanje priljubljenega moza se sreno vese-limo od cesarja podeljene mu milosti ter 2elimo, da bi uztval spoStovani gospod v miru zasluzeni pokoj. Zacasui vodja itaenovauega zavoda jo castui kano-nik in knezonadSkoiijski konzistoiujalui svetovalec, monsignor Jo^ef Maru§iL, profesor versiva iu pedagogue ua istem zavodu.
Gori§ka ljudska posojilnica odprla je, ka-kor doloCujejo njena praviii, nov oddelek svojega poslovanja, namrefi hranilnico. V hranilaico se sprejemajo vsotevsake visokosti, a obresti se placujejo le od celih goidinarjev. Obiesti zacuejo teci s 1. duem tistega meseca, pred katerim je bil denar nalozen, iu tecejo do konec tistega me.seca, p o katerem se hranilna vloga izplafia. DruSt-veno ravnateljstvo sklenilo je v skupni seji z nad-zorstvom, da se bodo placevab od hranilnih vlog obresti po 4l/9 gld. od sto. Hranilne vloge se zapi-sujejo v hranilne knji^ice, ki stanejo 10 kr. in imajo dru§tveuo firmo ter podpis deuaruiftarja iu in §e euega drugega ravaateljskega cleua. Hranilne i kojilice se glasijo na ioie. vlQinikovo iu veljajo kot
dokaz tirjatve. Hranilne vloge do 50 gl. se izplafiujejo brez odpovedi; vloge do 150, 300 in Cez 300 gl. pa po odpevedi v 15, 30 in 60 dneh. ~ Uradne ure za hranilnico so enake z uradni-mi urami za posojilnico, namrefi vsak ftetrtek od 10. do 12. ure predpoludne. Iz prijaznosti sprejemajo se vloge v pisaraici druStveuega ravnatelja, od-vetnika dr. Nikolaja Tonkli-ja, vsak dan od 9. do 12. ure predpoludne, ako je imenovani gospod doma. Opozarjamo pa nase citatelje, da g. dr. Nik. Tonkli je oavadno vsako soboto zarad sodnijskih na-rokov v To 1 minu. Tisti dan (iu vfiasih tudi v pe— tek) bi ga torej zastonj iskali v Gorici; pa5 pa lahko dogovorijo & njim prebivalci tolminskega okrajnega glavarstva, ko pridejo v Tolmin, svoja opravila tako glede hranilnice, kakor gled6 posojilnico. — Gori§kim slu2kinjam je dana prilika, da vlagajo svoj denar v hranilnico, ki je zdru^ena z zastavljavnic* grofa Thur-ua, ali pa v hranilnico, ki je zdruSena z goriSko Ijud-sko posojilnico. Prva navadno ne sprejema zneskov ftez 100 gl., druga sprejema vse, kar jej kdo nonudi, malo in veliko. Obresti placujeti enake po i% od sto na leto.
Kmotijska predavanja bodo 11. maja; v Stanjeiu, 18. v Tomaji, 25. v Divaci. Predaval bo novi popotui ufiitelj za kmetijstvo ua Primorskom, g. Ernest Krauiar. Gospod uditclj je tudi vojak v re-servi; te dni je bil imenovau nadlajtenant v peSpolku grof JellaCid St. 69. Oestitamo iu Selimo obilno paz-uih posluSalcev, da bo kmetijstvo v na§ih krajih ved-no bolje napredovalo.
Eodoljubnim ditatoljom prlporo5amo, naj berejo in dejansko izvrSujejo pravilo o prozrafiovanji sob, katero nahajejo v dauainjem llstu. liodoljubu no zadostuje, da imazdravo sree; imuti mora tudi zdra-va pljuca in zdravo glavo, da more delati za narod.
Ljubljaucki knozoSkof imenovau je, kakor smo Hli nh) zadnjiS napovedali, kanonik in hqiuoiu-Ski vc'ia v Ljubljaiii, dr. Gogala. Veselimo se s6 ovojitm rati na Kranjskem, da imajo zoput viftjega paistirja in sicer izglednega in narodnega,
Drug! izkaz radodanuh doneskov za trak za-Htavi gori^kega podpornega druStva, Gospu Katolina Lisjakova, zdravnikova soproga v Kaualu, 5 gl, — Gospa Nina Rojceva rojena Dolscheiu, zdravnikova aoptogav Gorici, 10 gl. — G. I. P. 1 gl. — Gospo-dicna Malka l'ovfie 5 gl. — Gospa Avg. Pirjevceva 1 gl. 50 kr. — Gospa Oilova 1 gl. — Gospodicna A-lojzija Hvala 1 gl. — Justiua Hvala 1 gl, — Vkup 25 gl. 50 kr.; prenesek 10 gl.; skupui znesek 35 gl. 50 kr.
Enajsti izkaz radodarnih doneskov za zastavo nSloveuskenm braluemu in podpornemu dru^tvu v Gorici". I. K. 1 gl.; F. L. 1 gl.; Toma2 Cerin, vikar v Gorici, 1 gl.; Anton Fi§er, 1 gl.; J«tkel Andrej 1 gl.; And. F. 1 gl.; Grusoviu Auton 2 gl.; Grusovin Alojzij 1 gl., Grusoviu Stefan 1 gl.; Ivan Durjava, 2 gl,; Andrej PetriC 1 gp; Tomaz Hvala 1 gl,; vkup U gl. S prejSnjimi razkazi vred 304 gl. 47 kr.
JuSt Vuga,
Ustrelil se je ueki H. K., dijak tukaj^nje e. k. visje realke, ker mu je bilo nazuanjeno, da je iz -kljucen iz imenovanega udiliica zarad zauiftljivega spisa proti kerSanski veri. V domacl ualogi, kateri je bil predmet pomen velikega tedua, je omeajeui dijak zauicljivo pisal o Kristusu iu kerSanski veri. Dijaki, katerim je ualogo bral, so mu odsvetovali, naj ne izro5i take ualoge, a nesre5aez ni jib poslu§al. Ko je izvedel nasledek svoje pisave, kupil je piStolo ter so je ustrelil na Sempeterskem polji pri Gorici. Ako bi bil ranjki molil vsak dan, bi se najbrze ne bil ustrelil. Kdor se hoce re&ti take smrti, naj moli iu prost za to. Zdravniki, ki so truplo razparali, so izrekli, da mladeniC je bil z uma. Prav radi jim verujemo.
Poluletne presku§nje na de^elni kmetij-ski Soli, so se vrSile 30. t. m.iPokazale so prav do-ber uspeh kakor navaduo, ker so vsi uceuci dobro iu razgovetno odgovarjali nastavljeua jim upraSanja. Iz-praSevanjc je bilo iz sledefiih predmetov: tloznaustvo, strojeznaustvo, gnojeznaustvo; aoatomija zlvali, splo§-ua 2iviuoreja; kemija, fizika, gozdarska botanika, spisje in kmetijsko racunstvo. Prifiujoci so bili: kot poslu^alci g. veleposestnik Pagiiaruzzi in dr. Al, Rojic, kot zastopnik de^clnega odbora g. Gasser. Dczelui glavar in podgiavar sta bila od§la prej na Dunaj. U-eencev je prilidno Stevilo in vsi so kmefiki sinovi, kar je najbolje, ker tak ucenec pride iz prepriianja v za-vod, da se kaj koristnega in dobrega za svoj prihod-nji poklic nauci, a ne kakor drugi, ki obiskujejo take zavode, da jim cas poteka. JSeleti bi bilo, da bi ua§i pridni kmetovalci Se bolj pridno svoje sinove v tako koristno Solo poSiljali, ker so dveletni stro§ki majlmi proti koristi, katero jim prinese ufienje nj;h siuov. Poslu§alec. .
V Ver«ojbi pokopali so velikonocni pnnedeljek obCe spo§tovanega, 83 letnega Jo^efa BatisUca. Ne-kemu goriSkemu okolifianu, ki je bil pri pogrebu pri-6ujo6, je posebuo dopadlo, da se je mnogo ljudstva udele^ilo pogreba, in lepo ubrauo petje ondasujiu pevcev.  Naorosil nas je, uaj to svetu nazuaaiqp tei{
naj dostavimo, date vrle pevce iz Dolenje Vertojbe je izatil g. Jo2ef La§i5, katetemu naj bo izre&na tokaj javna zahvala za njegov blagl trad.
Pasja zvestoba. V Skrbintna Krasu umrl je pred mesecem dnij bivSi vojaSki kaplan Franc Bunc. Pes „Fero* bil mu je tako zwst, da je nbajal po gospodarjevi smrti na grobiSfie, po katerem je brskal, da bi si uinrlega gospodarja izgrebel. Ko so ljudje to zapazili, se jini je zvssta zwral usmilila in so jo ustrelili.
Poziv. BinkoStne praznike, 1. junija t. T., sla-vilo bode slovensko telovadno druStvo „S ji v i n j s k i Sokol" v naroiji prekraane Doleuje Stajerske, v Mozirji, slavnost blagoslovljcnfa svoje druStvene za-stave.
Odbor vabi najuljudncjc narodna dni§t?a, vse odlicne narodnjake, narod iz czje slovenske domovine, kakor tudi bratskt nam narod iz slovanskega jnga in severa.
Narodna druStva, katera nameravajo adelditise slavnosti blagoslovljenja zastave wSaYinjakega Sokola"t naj blagovote svojo udelezbo naznaniti slavnostnemu odboru v Mozirji, da bode terau mogoce prnvuCasno o&krbeti potrebne priprave in uredbe.
Za znizano ceno po zeleznici, ki se za casa objavi, se je skrbelo.
Spored slavnosti naznani se v kratkera.
Radi voznje iz Celja v Mozirje in radi slavnost-nega banketa naj se druStva in gostjo o pravem Lasu oglase pri starosti BSavinjskega Sokola8, gosp. Jo-sipu Lipoldu v Mozirji.
Popravek. A norma di iegge (§. 10 della legge smlla stamps) invito codesta spettabite Redazione a voler accogliere nel suo giornale la seguente rettifica aU'articolo intitolato nIz goriske nizme" contenuto nel nnmero 17 dei 25 Aprile a. c.
Nel sullodato articolo si asserisce che la Dire* mom deiri. B. Museo della stato in Aquileja nel biennio 1882*1883 non abbia comperato che monu-menti in pietra e che di tutte le altre antieaglie sco-perte in questo periodo di tempo non abbia acquistato ciie uu calico di vetro. (Beeher), mentre tutto il re-sto sia stato wnduto' altrove. A coraprovare I' assur-ditu di tale asserzione mi limito solamcnte a render di pubblica ragione la seguente Hsta degli oggetti ac-quiatati dal 1382-1883 rilasciando ad ogni imparziale di farsi uu giudizio sulla qucstione.
Elenco degli oggetti acquistati dalla Direzione delV I. R. Museo dello stato in AquiLj i nel biennio 1882-83.
Iscrizioni del totto conservate 40 — Frammenti d'iscrizione 30 — Scnltnre in pietra e raaimo 25 — Frammenti d' arcbilettnra etc. circa 60 — Oggetti in vetro TO — Pietre incise (intagli e cammei) 72— Pietre in vetro 10 — Lampade di terra cojtta (intie-re) 25 — Bicca collezioue di frammenti di lampade con tinforo di fabbrica ed altre rappresentazioni — Dadi, spilli ia vetro .5— Collezioae riccbissinia di perfe in vetro. Oggetti in bronzo (cjme chiavi, anelli, tibule, speccbi, pesi, chiodi, cainpane) 50 — Statua d'imperatore in bronzo 1 — Lekythos e strigilis in bronzo 2 — Vasi arretini di perfetta conservazione 2 —Grande collezione di frammenti con timbri di fabbrica ed altre rappresentaziooi — Oggetti iu osso (come cocchiai, dadi spilli) 30 — Vasi di terra cotta 20 — Statuette in terra cotta 5 — Oggetti in piom-bo (sarcofago) 1 — Campana e tubi a? acquedottu del peso di 186*/a kilogr. 1 — Urna sepokrale coq vaso di vetro 1 — Oggetti in oro * (armilla) 1 — Sarco> fagbi ia pietra 2 — Urne cinerarie in pietra 20. — Degli oggetti in Ambra leggesi nella flgaida manuale* del museo, cbe furono acqaistati quasi tutti quelii, ehe ftnono trovati (vedi pag. 45.)
Per altre nottzie limando il cortese Iettore al rapporto sfampato nelle aMittheiIungec der k. k. Cen-^ tml-Commissiott zur Erfor3chnng nod Erhaltung der Sunsl-upd bistorischen Deokmale. N. F. 1883. pag. CXXIX n.o 109 ed alia guida mahiiale del Museo pag. 45.11.
Osservo da ultimo che tntti gli oggetti qui ac cennati si trovano esposti neli*l. R. Museo dello stato. Con tutta stima.
Prof. EKRICO MAIONICA I. R. Conservatoire. .       Gotfzia li 2 Maggio 1884.
Podpisani si steje v Last, naznaniti p. n. gg. posestnikoitt in vinogradnikom, da ima zalo-go izvrstnega 2vepla za
zveplaaje trt
ter da more slehernemu postreSi s prav dobrim blagcm po primerni ceni.
T RenSah, due 22. aprila 1884.
Franc (Mot-LukeMc.
Liatnica urednlstvs. Z ozirom na danaanji po-, pra?ekf ki nam ga je poalal g. profesor MalonEca, prosimo goapode, ki nam dopisojejo, fnaj bodo vecdar preridni v svo-jih trditvali in naj nam porocajo le to, o Werner so popoino prepricani in kar se da dokazati- Ni nam ljubo, ce moramo sprejeroati popravke, a jako noljiibo nam jer ce kdo zarad naiega lista po kri^ici Skodo trpi: vrlia tega im»mo dobriii prijateljev, katerlm hi bilo po g.jdu. ako l»i list neko-liko zagaztL
Kar ne pristuje, radi zamenimo.
SAMO
pri Ignaeiji Steinerji w (lorici,
nasproti nailiko^iski palati,
more§ si priskrbeti p«> eeni trduo in Upa obie-
ko narejeao ali po ineri.
Za pomladanski cas dobiva se tarn: 1000 celih oWi»k z volne po gl.    8 do 30 750 pof rlinih sukeuj z volae w gl.    8 ,  22 2000 volnenib blaft            „ gl. 2.75 n    8
1500 volnenih jop             w gl.    5  »   15
800 obiek z volm* za decke in otroke                          9 gl. 2.50 „    8
Ogromna zaloga tkaiitu za  obleko  po
raeri.  Blago na ogled dobi na de2e!ot kdor
se oglasi, brezplacuo m poitiiine prosto.
Imasvojokrojacnico.
Kar ne pristuje, radi zamenimo.
St. 1498
Stavbena drazba
bode v podpisanera nrada dnc 14. maja t. 1. ob 11. iiri (lopolndne za oddnjo prcnarcdbe ccr-kvenega stolpa Avberskega.
Klicna cena je 1284 gold. 30 ki%, vadium (varSCina) C5 gld., staybena kavcij,'?, ll)°/o stav-bene cene.
Pismene ponudbc se ne sprejeraajo.
Nans, prera&m stroSkov in drazbeni pogoji se Iahko pregledajo pri podpisanem.
C. K. OKRAJNO GLAVARSTVO
______v Sezani, dne 20. aprila 1884.
Cudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo jo prava dobrodejna pomoc in ni troua mno-gih bcsedi, <la se dokaze njihova Cudorita moC. (je se lo rabijo nelcoliko dm, olajSajo in prezenejo prav kmalu iiajtrdovratnJSe ze-lodcne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zo-per hcmorojdc, proti bole<5tiim na jetrih in na vranici, proti crevesniru boltznim in proii glistum, pri zenskih menncnih nadle/no.-ttih, zoper beli tok, bojast, zoper bitjo area tor cistiju pokvarjcuo kri. One nc prcg&n.jajo rtaino omoajunili bolczni^ ampak nus obvarujejo tudi prod vsako bolcznijo.
Prodajojo so v vsek glavnib  lekarnicah na sveta;   za naro&be in po§il"atre   pa edino v lokarntct  Cristofoletti V Gorici, v Trstu v lekarni C. Zanetti in Q. B. Bovis in t lekarni Alia Madonna   v Korminu, Ena steklenicA stane 30 novcer.
Y GOBIOI
obilna in mnogovrstna zaloga
' jtapi, ui m ii ip
na debelo in na drobno.
Najveci izbor blaga  za raznoseeke   (havzi-
rarje), kramarje, crevljarje in krojace, poteui
molkov, svetih podob itd. disav, mil itd.
Posebnost;
VETNA SEMENA
najodlienejsiii piemen.
PR0DAJALN1CA: Gorica, via Rastello st 7 na-sproti c. k. loterijni kolekturi.{

Drogerija                          Hi
I
i
v Gorici v gosposM ulici BPEI CRNEM ORLXJ"
!
I
poddruznica v Via Giardino st. 24. Velika zaloga drog (diSav) in barv, su-liih  in mlftih  »a  olji, — Laki  (tinu-ii)  in ±d eopki vsaki- vrsti*. — Barvarske   potreb-ht'iue najHiifjae.
Trva  in moO»a   zal«»a   portlandskegJi __ tu'imiita.  kakor tudi riniski'ga cementa jy iz Trebovelj,   najboljih   vrst,   pohvaljunih   in obdarovaiuh iu raztiih razstavah.
Xajboija vrstii mlete^a ivepla za trte, z iiiiuskega iu z Sicilije.
Vse po tako uizkih cenah, da se ni bati kottkurcnee (prctukanja).
S
cvet um num
p u d r.  M n 1 i i u
jo odloi-no najIioljb(! zdravilo zopi.-r protill tor revmutizem, terKanJe poudlh, boteMne v kri-ii tor zivcih,  utekliuo, otrpuele ude m   kite
Jtd., malo la-ia (.';•) ho rabi, pa mtno po polnoin tr-gatiji-, kar doKazuji; obiino zahvul. /.ulitova imj ao rtanio „cvet zopet* ti'ganje po dr. MalituL" h 2raven .stojtxtai /nanu-iijt'm; I Mt..i.io/uca ">0 kr.
.            {V Zahvala. "Tpf
«(|pi(tm«(r. iio,lu,llu ,,j. inikw-iy-jn, k-karju v J,jub!jnni. iloja mat i ho na pi'uttUtki'j bolt-ZUl Mil ho^'i silllG trpeli in ra/na <Ionu»(':a /dravtla brf/viipoiitio rabili, Kf» jo pA boloz-cn codaljo buj-ia prilmjala iu u/.« voO dtnj niso mogU stopiti na no^o, sponinini no na Vas <lr. ^lalit'i'V pnitiUNfei cvet po 5(1 kr. tot- mi jja noittudotna nuroitiu. la rm muA jo tlldovit vsptb, da ho ho po kratUfj ra!»i oprostili lUUi'Uih bolcnii. s popidnim \n> priiiaiijom priznavutu torej dr. AlaliC'flV proiiiiski cvot mu i/vt>tao xdrnvito tu ^ v<t-komu bolniku v jodnaiioj boW.nipripOTOraui. Vainj bla^>-ruiino.4ti pa izrokum uujprist'^tioj.NO /.aUvali), z vsom »puSio« vanjein uduui
Fran Ju$, yonvituik v tfmarji p. Ct-iji.
IS^T PlaniiiHki zilisrai sirup krajnski, ~3NR
i/borcn zopor ka^olj, liripavu.>(. vratotiol, pr.mo in ptjucuo i'ol-icinc*; I stcktutiica o«i kr. Kort-ttnoj^i uo^o v»i v trgovmi no nabajnjovi uoki in .-iropi.
jB^T Kri i'htiliie kroglicis c. kr. priv.}  "W
no smoio bi sn v tiijodnom gospudinj-itvu |jojjr»,'aati iu ho so uzt: tiiuckrat *ijajno o^vvdoctlo pn /aba'^anji clovt'sKoga tcicsa, glavobo'.u, utcpnouih udili, nKa^cnuiit xclodcu, jetniih iu obiscpib bolo/.nib, v bkatuljali a -I kr.; joiluu z.avoj » 0 dkaiuljumi 1 gold. 5 kr. ittizpoailja so lo JLden zavoj.
Narocila se izvrse:  nujhitreje s postuiiu povzetjem v lekarni pri nsamoroga<>
M $, !SlCS2T-ja si Miflaea tsgp t Ljsbljiai,
u l e i u v Mm gl, mum u toji,
druge grenke vode.»
Studenec Mmi wmm u :^\
Zahteva naj se vedno in razlocno: FRANC-JOlErOV G»LNK1 STUDENEC. Zaloge povsod. V Gorici: Iekarja gg. Cristofoietti in Pontoni ter A. Seppenhofer. Kazposilja se iz BudapeSta.
Majateij. ^ oo^ovornj mW>: M. VXtoBH),. -~ Tiska; 9mH^m^tiiSl^
Gotov pomocek.
Vsadko dobi placilo n«co nazajj   ako bi  y-'M  moj gotovi RQBORANTIUM      (pomocek, da brada raste,)
bro^ u-tpelia. Itua tudi gotov u-jpoh pro* ti p I e a i, upatUujii las, luski* n a s t i g 1 a v i m osivljenju i a s. INpeh jo gotov po nukatoiciu drgaonji. ii>oiajoai:ro. Izvime s;eklouioo rajposi--,.i po 1 gi. uJ kr., si.oklou.co za puikn-aojo po i gi. I. U r o i i c ii v iirnu. Za-.oge: v It u r i c i: Cridtofoiciti, lekar ; » i'rsta: 1'avol Rocca, iekar v m.cstui paiaci: v L j u l> 1 j a n i : Ed. Malve; v ___^__ Jadr'u: N. Audrovtch. Ruborantittm rabi sa pogosto z uspebom tudi proti s I a b o ? t i s p ° m i n a in b o 1 o s t i v g l a v i, kar se lahko doka2e .-e sprwevali in zahvalaiui.
>"B. V hnenovimil1 zalogab. dobi se tudi ustna karpaSka voda Groiichova, g-otova pomoc zoper vsakorsno boIenJe zob» neobbodno potrebnti, da se onrani njih lepota, iZT^stno sredstvo, da se ohranijo in ci-sttjo zobie, usta in U&uat sostavijena 12 zdrayilaih koronik morafskib. Karpat; pr^^e stekienico po BO kr.
T f wM»