SI. 36. 20. milica. III. tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in so-l.oto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vse leto 8 g. — k, pol leta 4 „ — i'etrt 2 „ 20 SLOVENSKI NIROB Oznanila: Za navadno trintopno vrsto -c plačuje : t kr. česa tiska lkrut, " »I 17 »» „" '», »» »» 'Jkrnt, -Ikrut. l*o pošti : za vse leto 10 g. —V i, pol leta 5 „ — u četrt „ 2 „ 00 VredniitTO in opravništvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. št. 179. I voće pinmenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plaćati kolek (stempelj) za 30 kr. Rokopisi sc no vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo Zarad praznika smo morali vrelini »k i oddelek dena»nlega tinta nekoliko »krčiti. Raz nI pa n j e. Utonila jo zopet ena zvezda na ustavovernemjpo^lan^i^n nebu, no kaka gostosevka, ampak zvezda, ki je drugim n^^oVeda luč in kurjavo in šo kaj dajala — Giskra jo toliko kakor odstopil. Giskra sicer ostano šo ministerskn cks-celenca do konca državnega zbora, potem pa pojde. Morebiti ni mislil iti in jo bila njegova ponujena demisija samo komedija, kakoršnih smo že dosto doživeli ; morebiti je hotel Giskra s znžuganim odstopom samo gospode poslance in še koga na novo prikleniti na mi-nisterska ojesa — pripomoček, ki je do sihdob vselej še storil svojo dolžnost, zdaj pa jo g. Giskro — kakor bi Ljubljančan rekel — enkrat „fratalo", temeljito „frntalo". V politični suši so se časniki lotili Giskrinega odstopa in vsi, tudi ustavoverni ne izvzeti so odhajajočemu ministru no* tranjih zadev in državne policijo vsnk po svoje še eno založili — nihče ga ni branil, nihče zagovarjal, nihče prosil, naj ostane. Najbolji njegovi prijatelji so morali priznati, da jo zadnji čas, da odide, sicer bi zgubil še to malo imena in spoštovanja, kar ga morebiti še kje ima. „Porabil se je", pravi eden; drug, ki jo vedno pel njegovo slavo, dokler je imel moč službo in kaj prihodnosti, zdaj naenkrat spozna, da „mu je pomanj-kovalo mirnega, državniškega razuma za državno ce loto, da ga je vodila pristranska strast, da ga je na-poluovala ekscelenska ošabnost, da ni imel niti lilozo lične omike, ne globoke vednosti, da jo ljubil surovo silo, in da ni bil niti liberalen niti državnik". In tako gre naprej, vsak ima kak poseben kamen, kteregn šo zaluči za propalim ustavnim Mahomedom. Ako jo mislil Giskra zopet enkrat komedijo igrati, mora zdaj žo spoznati, da je že naprej zaigral in hote ali nehote mora oditi: nehvaležno ga jo zapustila njegova stranka v roinisterstvu in v javnosti, gotovo tudi v državnem zboru, ki se vedno vklanja le pred vspehi in nima niti načel, niti programa, še manj pa kaj hvaležnosti. Z Giskrom jo zgubilo ustavoverno ministerstvo najboljo glavo, opozicija najhujega sovražnika. Opozi-bija sme z odstopom na vse strani zadovoljna biti. Kar jo še v ministerstvu ostalo, mora razpasti sam > ob sebi in že vidno razpada. Ako obnovljeno ministerstvo žo s početka ni imelo nobenega programa, ima ga zdnj še mnogo mnnj. Volilno reformo hoče odložiti — in vendar jo bila ta ve3 njegov program, od čognr uresničenja so več kot pol leta vsi ustavoverni časniki, društva odvisen delali obstanek ustavo in ž njo—seveda države. Kdo bo potolažil zdaj duhove, ki so enkrat sklicani, in h kom jih bo potolažil ? Obljubljena, pa odložena volilna reforma sama mora sedanjemu ministerstvu pri lastni stranki vso zaupanju Bpod jesti. Sicer obetajo neko začasno volilno postavo za silo. Ustavoverneži to ne marajo, še manj kakor opo zicija, „N. fr. P." jo imenujo „logitimistično strahovi tost (ungeheuerlichkeit)", od ktere si ni pričakovati najmanjega dobička. Pa ne le brezprogramjo mora sedanje ministerstvo uničiti, tudi osebo samo na sebi že prav naravnost napadajo ustavoverni nemški časniki. Tu so v prvi vrsti orožje obrača proti Herbstu, o kterem pravijo, da je zanikavec, neploden polemikar, ki vedno le dela raz-dralie. Tudi on jim jo prijatelj silo. „Mož nima nobene ustvarjajoče misli in nobenemu ministerstvu ne more biti on na korist" — pišo eminentno ustavoveron Časnik. Posebno ga ima na muhi „Tngespresso", ki ga je zdaj že v drugič primerila Bachu, kteri jo tudi začel kot pravosodnji minister. Omenjeni časnik Herbstu našteva celo vrsto največih grehov : v praškem zboru je on napravil in gojil razdraženje med Cehi in Nemci, v ministerstvu je vedno intrigiral proti Giskri, kteremu je bil novošljiv, volilno reformo jo on odpravil z dnov nega reda — zdaj nima ministerstvo nobeno stranke med ljudstvom in lo Herbst bo kriv, če sc bo pod njegovo vlado onečastila svoboda in nemštvo. Tako piše ustavoverna „Tagespressu". Drug nemile časnik obira Brestelna, kteremu sicor vsi priznavajo poštenje nedoločeno in zmedeno misli, da nihčo no bo mogel obžalovati njegovega odstopa iz službo." Po vsem tem ni čudno, čo beremo v stari „Prcs-sc" : „Tudi najbolji prijatelji sedanjega ministerstva so zdaj žo mnenja, da jo Giskrin odstop lo začetek popolnega razsipa tega kabineta. Brž ko ne bo ministerstvo po dokončanem državnem zborovanji samo razka-palo, sicor pa bi vendar utegnili noktert sedanjih ministrov vstopiti v novo ministerstvo. Novo ministorstvo pa sestaviti no bo lahko delo za državnike k temu poklicane, ker bo žo v naprej pri sestavljanji programa treba določiti načela volilne reforme, ktera bo imela — stoječa na principu direktnih volitev — ustrezati pozitivnomu ustavnemu pravu pa tudi tirjatvam in željam avstrijskih narodov." Tako so absolutistična, narodom krivična ustavoverna stranka od dno do dno bolj razsiplje; kar so jo bilo v memorandi večine zažugalo opoziciji : „počnsi korak za korakom opozicijo zadušiti", to se brez silo po naravnih zakonih zdaj vrši nad ministerstvom samim — opozicija to razsipanje mirno gleda: čem projo se raz*pe, tem preje prestanejo ovire, ki so avstrijskim narodom zapiralo pot do svobode, omike, pravico in blagostanja. Bodi naprej blagoslavljen dan našega osvobodenja ! D o p i s i. Il Ljutomera 22. marca [Izv. dop.] Denes so pri nas dokončane volitve v okrajni zastop. Volitev so jc popolnoma za narodno stran koristno obnesla, ker od zdaj bo imela narodna stranka v okrajnem zastopu 2fi po njej voljenih udov, a nerašku-tarska samo šest. — Žo v velikem posestvu so bili vsi od narodne stranko priporočani kandidati voljeni, med trgoma so Verženci tudi samo narodne možo vo-Ijili, tedaj bo celo prihodnjo zastopništvo razun udov, a poštenje ni dovolj. Novi davek na pridobnino je ki jih jo ljutomerski trg volil, iz samih živih narod-dokaz, da jo zgubil vso čustvo za ljudsko potrebe. Mi- njakov sestavljono. Volitvo samo po sebi niso bile tako nister Wagner je ustavovernežem čisto nezveden in zagriznene, kakor poprej, ker nemška tarska stranka norabljiv, in kdo bi hotel ali mogel temu ugovarjati ?, spoznavša svojo nemoč, je že pred volitvijo svojo In da je mera polna, dobi svojo brco tudi ministorski j orožje položila, menda najvoč zbog tega, ker jej ta predsednik Hasner: „on ima v državnih zadevah tako hip ravno vodja manjka. Tukaj moram omeniti, da so Č'a*o|»iM.jc. Časopisi ali časniki so perijodično, vsakdan, nek-tere dni na teden, na mesec ali na leto izhajajoči spisi. V novejšem času jo časopisje skoro najvažneji del literature in se imenuje dnevna literatura. Lotiti so da v politično (ki prinaša dnevne novosti in politična prepričanja posameznih strank, z namenom na javno mnenje delovati,) in literarno-znanstvono časopisje (ki prinaša novosti duševno produkcijo na polji vednosti in poezije; kot tretji oddelek v časopisji dali bi so zaznamovati spisi in zapiski, ki pospešujejo promot, trgovino in privatne razmere (naznanila, anonsc). Pogledati no bode brez zanimljivosti, kako so je časopisje pri posameznih narodih razvilo, da je dospelo do tega neizmernega upljiva kakor ga ima denes, ko se časopisje imenujo šesta velika oblast. Prvi časopis so imeli Rimljani , tako imenovaua „acta dinrna." Sužnji so prepisavali ta Bncta" v mno- fgih eksemplarih in razpošiljala so se povsod okrog in svetu naznanjala sklepo rimskega senata, sodbo rimskih sodnij, poročila o ženitvah in smrtih v imenitnih družinah, kupovanja in prodajanja, nesrečo itd. Ob času cesarjev so bila ta akta pod cenzuro in so z razpadanjem rimljanskc velikosti izginila. Novo in pravo časopisje so je pa začelo v Bencd-kah. Beneška republikanska vlada jc žo v 15. stoletji izdajala pisana poročila o važnih dogodbih po svetu. Te spise jo polagovala na določenih prostorih. Kdor je hotel brati, plačal je en inal sreberu denar, ki so ga v ltimu in Bcuedkah imenovali ena „gazetta"" Od tega srebrnega denarja, ki so jo za brunjo časnika plačeval , je imenovanje „gazeta" ostalo pri romanskih na-narodih za časopis sploh. Denes šo imajo Poljaki , ki so veliko francoščine in ilalščine v svoj pismeni jezik vtepli : „Gazeto Narodovo", „Gazcto Lvovsko" itil, Vendar tako obširno in tako razširjeno jo moglo časopisje postati šo le po iznajdbi in popolnenji tiska. Kakor so je tisk v Nemčiji iznašel, ima tudi Nemčija prvi tiskan časopis I. ItJln v Frankfurta. Pisan časopis jo imela Nomčija že prej 1. IGGS. izdajati po najbogatejšem tnčasnem nemškem meščanu Fuggerji v Avgs-burgu. Na Angleškem jo bil prvi tiskan politični časopis ustnnovljon 7 let kazneje ko na Nemškem t. j. 1. DJ22; na Francoskem 1. 1881. Najbolj razširjeno in največo časopisje imajo Angleži. Prvi dnevnik in po obsegu največi je angleški list „Times" (izg. tajms - časi). Ta časopis je ustanovil tiskar John VValter 1. 1786. „ Times4* so prodaja v 70.000 fetiših in volja za pravi izraz angležkega javnega mnenja. Zagovarja takoimenovan zmeren napredek in jo v uotranje-angležkih rečeh jako previdna. Ako tirjajo angležke koristi, se rada zlažo na debelo o zunanjih razmerah. Kako denarno moči temu listu pri tacem razžirjenji na razpolaganje stoje , razvidno jo iz tega, da jo dopisnik od „Times" v Parizu, Madridu, Berolinu, Petrogradu tako plačan, kakor kak knježji diplomatični poslanec to ali one velevlasti. — Med drugimi važnimi angležkimi listi so: „Standard" (tori-stičen orgnn), „Morning Post" (vvhig-Bki organ), „Daily Ne\vs" (radikalen list") itd. 71 žo pri poslednjih sejah okrajnega zastopa, fukajšni nem-škutnrji iz zbora pobegnili, in zdaj l»i si človek misliti moral, da so oni pri donašnjem položaji ne bodo dali zopet voliti, ali ti možje imajo, nekterim kranjskim poslancem enako debelo kožo, da so jih celo nezaupnice, kakor postavimo gosp. A. Rožič-a nič ne primejo. Pri vsem tem pa jc vendar gosp. A. Rožič velik poli-tikus, on ni pravi ud okrajnega zastopništva, temuč lo predhodnik nli mestodržec prihodnjega bilježnika gosp. Hcchtrlna, ker meni, ko brž^ta pride, svojo s toliko častjo obnašano službo popustiti in jo pred nogo gosp. Ilechtelna položiti. — Kaj takiga pa jo samo nemšku-tarska zvedcm.st iztuhtati mogoča. Iz Istre 92, marca *-gg. [Izv. dop.| Kdo* jo le potoval po naši mili istrski domovini, gotovo ga je srce bolelo \ideti, kako so je italijanščina v javnost urinila; srolctja in stoletja smo zdihovuli pod tujim jarmom ; pa solnco narodnosti je tudi nas zdramilo, in začeli smo so zavedati, ka smo Slovani ; izginila je misel, ktero smo gojili, da nas bo Italija v svoje krilo vzela, ter sedajte „Itnlijanissimi" pesmi „all' Italija unau popevajo. Da smo preteklo leto slovenskega, narodnega poslanca v deželni zbor enoglasno brez posebnih povabil volili, je znano bralcem „Slov. Naroda" ; mi Slovenci v Koprskem okraju volimo dva poslanca, in lahkolvsakikrat brez velicih težav z našimi narodnimi možmi zmagamo; Italijani v Milah (Muggia), kteri z nami volijo, so v manjšini, pri zadnji volitvi so tudi oni za slov. poslanca gosp. Ravnika glasovali. — Sedaj smo osnovali dvo čitalnici v koprskem okraju; ena je v Pasji vasi, ono uro od Kopra, druga pa v bregu, Boljuncu. Predsednik pasjansko čitalnice, gospod župan Košanec, kteri si jo mnogo prizadel pri osnovanju to čitalnice, jo umrl, blag spomin mu hodil Zdaj ji predseduje učitelj, gosp. Benko, vrl narodnjak. V Boljuncu so volili zadnjo nodeljo odbor, in so voljeni gospodje : Peršič Peter, predsednik, Sancin Ivnn, podpredsednik, Žrjav Miho, denarničar, Svet I., Uenko Fi\, Grossman Mivoslav, Lampo Slavoljub, Toškan Jože in Bevk France odborniki. Sklenili so, to čitalnico 1. maja slovesno odpreti; prišli bodo tržaški Slovenci in povabil se bodo tudi ljubljanski Sokol; upamo, da nam bodo našo željo spolnih, ter k nam prišli, kar so nam žo pri Vižmarskem taboru obljubili, kterega so jo udeležilo brežansko pevsko društvo. V Pasji vasi bo imela čitalnica besedo na belo nedeljo ; tudi tu imnjo izvrstno izurjeno pevsko družbo. Politični razgled. Kot dognano volja, da bo drža v ni z b o r pred cvetno nedeljo t. j. M. aprila zaprl so. Ker ima razen proračuna na vrsto priti pred zbor tudi šo poljska resolucija, dalmatinska reč, in nekterc železniško postave, Najvoči francoski časnik, kakor tudi tisti ki je največ vpljiva imel do I. 1852 (in delomn do denes), jo „Journal des debata". Ustanovila sta ga brata Brtin do Vau.\ po padcu strahovito Robespierovo vlade. Ob Napoleonovem času jo bil spremenjen v „Journal de 1'empiro". Leta 1811. jo Napoleon, kteremu je bil prevelik vpljiv tega lista na poti, ustavil ga in začel jo zopet izhajati še le leta 1814 po Napoleonovem preguanji. Potom je ta časnik pisal za krnljestvo in še Jo ko jo meščanstvo nezadovoljno postajalo, začel je tudi „Journal de debats" oponirati, vendar so je oprezno med 1848letno revolucijo mirno zadržal. Dan-denes se drži v sredi med zmerno opozicijo in Napo-leoni/.mom. Ta list jo bil prvi, ki jo znašel napravo „feuilletona" ( listek), kteri je od kraja prinašal le nevezane lehke, humoristične razprave o vsakdanjih javnih dogodjajih. Denašji dan ima nlistek", kterega si jo oskrbel žo vsak veči politični časnik, tudi veči nalogo, ker prinašo zabavne in podučile sestavke in tako z večim ali menjim vspehom izpodriva znnstvene in lcpozunnsko časnike. — Med druži mi imenitnimi starejšimi francoskimi časniki so imenovati : „('onstitu-tionel", „Presse", „National". (Dalje prih.) (morda celo nova v snova kazenskega postopka) trebalo bode drž. poslancev hitro sklepati, kakor jo to v Avstriji pred sklepom sesij sploh navada. Menda bodo seje po dvakrat na dan. Giskra bode pri svojem poslu ostal do konca sesije. — Mogoče, da bode s zaporom državnega zbora tudi — celega ministera konec. V d r ž v e m z b o r D se jo nadaljevalo posvetovanje o preračunu za I. 1870. Pri točki o „deželni hrambi" je stavil poslanec Maverhnfer nasvet naj se »prejmo resolucija.: „vladi so naroča, naj bode pri strnš kih za vojsko varčna in skuša z razoroženjem armado zmanjšati." Ta resolucija, proti kteri so glasovali Poljaki in Nemci v centru , ni obvaljala. Nasproti pak jo bila po dolgi debati sprejeta druga resolucija : „naj si vlada prizadeva, da bodo deželna hramba tirolska enako ■ druzimi deželami zavezana hraniti državo." Ta resolucija se obrača proti sklepu tirolskega deželnega zbora, da se smejo tirolski deželni hrainhovci lo z njegovim dovoljenjem zunaj Tirolskega rabiti. Proti tej resoluciji so bili Poljaki in Slovenci. Odsek državnega zbora za poljsko resolucijo je zavrgel pnragraf, po kterem hi gališki v državni zbor imel pravico voliti, kakor ga je volja. Ta paragraf je eden najvažnejših, torej jo osoda resolucije kot celote colo jasna. — Gališka resolucija bo torej imela letos tisto osodo, kakor proteklo leto, t. j. v zbornici zopet no bođo govorili o njej. Ker torej Poljaki ne bodo nič dobili , ne bo treba našim poslancem Dunaja zapuščati. Srečni možje ! Andrasi je baje cesarju v Pošti svetoval, naj odpusti vse ministerstvo. Graf Boust hi imel državno kancelarstvo začasno pustiti in novo ministerstvo sestaviti, ktero naj bi napravilo spravo z nezadovoljnimi narodi. -- Tudi v T r a n s 1 n j tnn i j i imajo svoje niinister-sko krize. Loninv bode najbrž prevzel skupno finančno ministerstvo. Grof Miko pa meni odstopiti od minister-8tva komunikacije. Ogerski Srbi imajo pač drugačno narodne zastopnike, nego se drugod nahajajo. Neutrudljivi dr. Milo ti č, kteri jo vedno v dotiki s svojimi volilci, ki vsak primeren čas porabi za vzbujovanje in agitacijo med svojimi rojaki, ravno tako odločno in brezobzirno postopa proti magjarski vladi. Glede plačevanja stroškov za dalmatinski upor je v eni poslednjih sej vprašal An-draŠija, zakaj jo neresnico govoril na njegovo prvo interpelacijo o tej zadevi. Kavno tako energično interpelacijo je stavil srbski general Stratimirovič: „Ali misli vlada tisto kaznovati, ki po Ogerskem prodajajo loterijsko loze za turške železnice, ker je znano, kako razdrto so turške finance, kako je torej vsa kupčija lo sleparija in goljufija." Francoski časopis „Liberte" povciluje, da so Francoska, Avstrija in Bavarska zcdinilo so v vprašanji zastran rimskega koncila in v nemškem vprašanji. * (Imenovanje.) G. Henrik Pir ker, dozdAJ gimnazijalni suplent v Trstu, je imenovan za učitelja na c. kr. niži gimnaziji v K r a n j i. * (Fortschritt")v Laškem trguje o* resolucij, kakor so bile žo drugod sklenene, s svojim podpisom počastil. Med drugim tirja od ministerstva, naj ustavo izvrši in vzdrži, konkordat, samostane naj pa odpravi in v državno blagajnico potegne cerkveno premoženje. — * (Razpisana služba.) Pri združenem glavnem eolnem in davkarskem uradu v Mariboru je razpisana služba davkarskega sprejemnika z letno plačo 940 i. in 185 f. letne doklade. Tirja so znanje slovenskega jezika. Čudno! pri davkarjih in drž. pravd-nikih so to tirja, pri učiteljih, profesorjih, vodjih, šolskih svetnikih in ogledih pa ne. * (Protokcijsko d eto Schvvarzenberg) je zdaj zopet v Gradcu. V uradniških krogih se govori, tla ga bodo vzeli v ministerstvo, kajti v Ljubljani in v Celji jo nemogoč, v Gradec in Celovec ga ne marajo, v Novomesto noče iti — torej ostane edino šo ministerstvo. Nov kažipot v ministerstvo? Kazno stvari. * (V Ptuju) dne 22. sušen zbrani rodoljubi ptujskega okraja priporočajo sledeče kandidate za okrajni zastop, in sicer: a) Za veliko posestvo: Gosp. dr. Jakop Ploj, odvetnik v Ptuju; g. Ant. Svoboda, posestnik; g. Jakop Meško. župnik; g. dr. Križan Kajetan, odvetnik; g. Ferdinand Raisp , v Ptuju ; g. [grof Wurmhrand na Borlu ; g. 1>. Geršak v Ptuju ; g. Franc \Vibmer v Ptuju; g. And. Jurca, trgovec; g. Šenvotcr, c. k. bilježnik, b) za občino: G. Martin Kaiser, g. J. Leskošek, v Ptuju; g. Janez Družovič iz Drbctinec; g. Jožef Muršeo iz Podvinec; g. Franc Koser iz št. Lovrencu: g.J. Horvat iz Nove resi ; g. Božidar Raič iz sv. Barbare; g. J. Hahianič iz Gruškovja; g. N. Kotolenko, predstojnik na Zavrč ; g. Marinič. predstojnik pri sv. Urbanu. Pro-Šeni so vsi narodni volilci , da so uro pred volitvijo snidejo v čitalnici in o volitvi na tenjo pogovorijo. * (Za predsednika) c. kr. okrožne sod nije v Novomestu je imenovan g. Anton G e r t s c h o r, do/daj c. kr. deželne sodnijo svetnik v Ljubljani. Za narodne uradnike v Noveminostu ta vrst no bo posebno vesela. Vabilo na naročbo. Se nekoliko dni in tekoče četrtletje bo pri kraji. Vabljivo in zapeljivo, pa tudi dober kup je pri takih prilikah ponosno na prsa potrkati se in povzdigovati svoj program, o kterem pa morebiti ni bilo bivati niti v preteklem, niti ne bode v prihodnjem tečaji. Naj ne miče ta skušnjava, dasiravno je na Slovenskem zapeljala ie marsikterega časnikarskega lastnika. Svoj program razvijamo vvsakem listu, razvijali ga bomo tudi v prihodnje, brez strahu, pa tudi brez ne-rabljive sentimentalnosti. Da slovensko občinstvo bolj in bolj razumeva naše težnje, da se bolj in bolj oklepa našega prapora, to nam — edino naše plačilo — kaže Število naročnikov, ktero je do zdaj vsako leto naraščalo, to nam kažejo pisma, ktera imamo v rokah od najboljih rodoljubov razkosane domovine) to nam pa tudi olajšuje žrtve, ktere Še zmirom list nalaga izda-teljem in vreduištvn in našim duševnim podpornikom. Kakor do zdaj bode nam tudi v prihodnje vestna skrb, da zadostujemo vsem željam, ki jih more slovensko občinstvo v sedanjih naših okoliščinah staviti na političen domač časnik. Dosedanje predele bomo vsled mnogostransko izrečenih želj pomnožili z novim, s trgov in s ki m oddelkom in se nam je posrečilo za to delo pridobiti izvrstnega strokovnjaka. Upati smemo, da bo p. n. občinstvo naše pošteno prizadevanje bolj in bolj nvaževalo in nas vsestransko podpiralo ne le z naročnino, ampak tudi z duševnimi, večimi in manjšimi doneski, za kar naj bode s tem lepo jirošeno — v ime žalostne domoi'ine f Cena, velikost in dan izdavanja ostane dosedanje — in je vse to razvidno na čelu našega, lista. Opravništvo, zarad kterega je bilo nekoliko pritožeb, smo na novo uredili, da tudi v tej zadevi storimo vso svojo dolžnost. Ko bi se vendar tu pa tam še kaj zagrešilo, naj nam izvolijo p. n. naročniki napako brž ko brž naznaniti, hitro bomo popravili. Naročniki, kterim naročnina zadnji dan tega meseca poteče, naj se blagovolijo prej ko mogoče oglasiti; vse prijatelje naših teženj pa prosimo, naj nas jjodpirajo, da bode list zahajal v širše in Širše kroge, da nirod sam prevzame nekoliko bremen, ktere zdaj že tretje leto nosi lastništvo in vredništvo. 5 to B to »3 ac —j «' K F 9 C C- 3 (P p CM 3 ni bo 9 & S' B B o IV. S ° OD *t3 S P co w S a o S. < astiliin prebi valeem mariborskim in drngih mest, posebno pn knpčeval-cem iu obrtnikom s tem uljudno pod garancijo in diskrecijo priporočamo, da jim bomo oskr-(4) bovali njih dotično v VHf> domnt-e in tuje rasiiikr Hlapelo* PoSteno in \>o ceni postre,(i\ Haasensteii A Vogler na Dunaji, Neucr Markt 11. FI a m )> u r g , Neuer Wall 50. Leipzig, Markt 17, Ko-nigBhaus. Frankfurt a.M., Grosse Gnlusstrasso 1. Berlin, Lcipzigerstrasse 46. B resi tu. Ring M. Basel, Steinenberg 29, Zurich, Marktgasse 11. St. Gal len, Obere Gralienstrasse 12. Genf, Place au Molard 9. Stutt-gart, Kronprinzenstrass 1 B. Kolu a.R., Lobstrasse 32. t&r Eiileplični krč -^t (božjast) pismeno zdravi spccijaln i zdravnik za. božjast doktor O. K.illisohi v Bero linu. Mittehtrasse 6. — Odzdravil jih jc že nad sto. (7) Dr. J. R. Razlag, do sedaj odvetnik (advokat) v Brsži 0 a h , so je preselil v IJ ubijan o, kjer ima na starem trgu, st. 168, tik železnega mosta svojo odvetniško pisarno. (8) fttsjT Dober kup kine i n gos Ta kino izdelan iz nove kovi (imenovana novo zlato) odvisen dela pravi kinč, ker tu novi izdelek v barvi in obliki no stoji za pravim, in ima to dobroto, da vsa »tvar no velja 4. del tega, kur se moru pri pravem plaiati za obliko; torej si tem češče lahko vsakdo omisli najnovejšo in najmodernejše. Celo strokovnjaki se lahko motijo pri tem delu, tako natanko je vse ponarejeno. Najnovejši kinči vse niodične oblike iz novega zlata, ktero zmerom ohrani zlato barvo in je torej motljivo podoben pravemu kineu s ponarejenimi kamni in posteklje-njera hakor oblika tirja. ■ B r o še, fine po kr. 40, 00, 80, f. najhneje po f. 1.50, 1.80, 2, 2.50. Uhani , finih par po kr. 50, 80, f, 1, najfineji po f. 1.50, 2, 2.50. Cele garniture, broše in uhani, 80 kr., f. 1.20, 1.60, najlepše delane t. 2, 3.50« 8, 8.50, 4, 6. lira sle ti, fini po kr. 50, 80, 1'. 1. najhneje delani t. 1.50, 2, 8, 3-50. Naj le psi kolierj i po kr. 90. f. 1.20, 1.50. M eda i Ioni, fini kr. 20,40, GO, najfineji kr. 80, f. 1 1.50. Glavniki za v laae, /. novo zlato lepšavo po kr 30. t 1, L50, 2, 3. . . . Prat a ni, motljivo izdelani, ■ raznimi ponarejenimi kamni po kr. 30, 40, 50, C0, 8", f. 1. Najlopse urne verižico za gospode, kratke po kr. 50, 80, f, 1,1.50, 2. Dolge benečanske oblike f. 1.40,1.80, 2. Iglice za gospodo po kr. 20, 40, 00, 80. G u m b e n a s r a j ce po kr. 10, 15, 20 30. Manšetnegumbe po kr. 20, SO, 40, 00, 80. O v r a t ne gumbe po 5 in 10 kr. Cele garniture srajčnih in m a n š e t n i h gumblo najlepše delo po kr. 50, 80 f. 1, 1.50. Snopić malenkosti k liram, prav lepo sestavljen po kr. 60, 80. f. 1. Pravi zlati prstani s kamni po f. 1.50, 2, 2.50. lalotne puncirane srebrne verige, v ogenji po /.hićena, kratke po f. 3.50, 4. dolgo po f. 6, 7. lSlotni sreberni m e d a 1 i j o n i, v ognji pozlačeni in po-steklenjeni f. 2.50, '6. f. I Najmodernejši jekleni kinči, sestavljeni iz mnogih lepobrušenih jeklenih iglie. 1 broan-po kr. 40, «50, 80, f. 1 ; 1 broš a srebrno obrob liena po r, 150, 2, 3.; 1 par uhanov po kr. 50, 00, 80, 1 par uhanov srebrno obrobljenih po gl. 1.50, 2, 8, 3.50 Srebrn i na, liajfineja 131otna, najnovejše oblike. Novi večni koledar. podobi medalijonov, ki se more k uri obesiti jo kot koledar z mehaniko tako sestavljen , da natanko kaže dan , mesec in datum in jo vedno rabljiv , po kr. 5, fino kr. 20, prav pozlaćen 45 kr. Najlepše izdelan brilanten kinč. Celo strokovnjak ga ne bo lahko ločil od pravega. Ta kinč je s pravim zlatom obrobljen, s zlato podlago iu iglo oskrbljen, ponarejeni brilanti ko i/, fino brušenih strelic, ki živega ognja nikdar no zgube i tudi so drugi biseri natanko ponarejeni. 1 broš a f. 4, 5, (J. 1 par uhanov f. 4, 6, 9. 1 par s r n j č n i h gumb f. 2.50, 3.50, 4.50. 1 iglica za gospode f. 1.80, 2.80, :i, 4; brilanten prstan zlat f. 1.20, 1.50, 2, 3; križi in srčki za kolier f. 2, 3,4. Orni kinč. najlepšo delan, jako trujljiv, steklen , jotost, lavuM, buvolo- koščen. 1 broš a kr., 20, 30, 50, KO, f. 1. 1 par uhanov kr. 25, 40, 60, SO, f. 1. 1 b rasi e t kr. 50, (50, 80 f. 1. I vratni kolir kr. 50, 80, f. I. 1 kratka urina veriga kr. 25, 30, (jO. I dolga vratna veriga kr. 30, 80 f. 1. 1 šmizetna gumbića kr. 4. 1 par manšetnih gumb kr. 15, 20, 80, 40. 1 glavnik za lase kr. 20, 40, (30, 80. PflF" Večno dišeč kinč. iz naravnega indiškega zelišča, ki vedno naravno dobro diši, po najnovejši modi. Ta kinč je V elegansi neprekošen in zarad vonjavo jako priljubljen ako gospoju /. garnituro tega kinča stopi v dvorano, jo v nekterih minutah parfimiru. 1 broš u kr. 80 do f. 1, 1.20, 1.50 1 par uhanov kr. SO do f. 1, 1.20, 1.80. 1 braslet. kr. 50, 60, 80 do f. I, 1.50. 1 kolier kr. «30, 80 do f. 1, 1.50, 2, 2.50. 1 verižica za gospodsko ure, dušeča f. 1.40. s uradno marko c. kr. dunajske punoarije. Le ker sem na dehelo po ceni nakupil starega Brebra, mi "Jo mogoče, po sledeči ceni pravo srebrnimi prodajati; staro srebro jemljem v zameno. 1 ducend nož IS f., 1 ded. vilic 15 f., 1 ded. desertnih nož 10—50 f., 1 ded. desernih vilic 10—50 f., I ded. žlic tešk 58 f. otročjih žlic 25 i', kavinih 26 f., I velika žlica za juho 18 f'., 1 žlica za sočivjo «2 f., 1 žlica za ribo 12 f, 1 čajni prece-jelnik 5 f., sladkorni razsipavec 10 f., razsipavec za poper 8 f. 50, klešče za sladkor 6—50 f., povoj za prtiče 4 f., suhoća, pripr. tik 5 f,, solnica, dvojna 10 f, jajčni drobljač 5 f., 1 kupica za vino krasna Im f, posoda zu jesih in oljo 30 f., korbio za Badjo dobro delo 30 f., ročni svečnik 9 f., 50, itd. itd. Vse to blago se dobi zu to ceno v tej kakovosti edino pri podpisanem trgovcu. Cena se zastonj naznanja, Zapisnik cene je vsakomu zanimljiv. (4) Krasobazar, A. FRIEDM ANN-a na Dunaj i, Praterstrasse Nr. 2t>. Papirji, obiskalnicc, pečali In €lni£c» pisne priprave I najbolje blago po sledeči prenizki ceni. Geslo kupčije: Tudi za malo denarja se lahko kupi dobro blago. Francoski papir za pisma. v ktero se zastonj uIimih vsako ime, črke in krone. 100 listov osmerke, 'fino belo . . . . f. — 45 kr. 100 „ angl. retjrasteb>a ali bniranega . „ — 65 rt I0o m rebrustega \ vmS barvah . . . „ — 75 „ 100 _ četvorke, fino, beli .....„ — 85 „ 100 „ „ „ angl. rebrast in linir. „ 1 — „ 100 „ zavitkov, osmerke, belo . . . „ — 30 „ [00 „ „ „ rebr. močan papir ,, — 50 „ 100 „ pisanih, rebrastih . . . „ — 55 ,, 100 „ „ znotraj ostekljenih . . „ — 60 ,, 100 n n za četvorko, rebr. moč. pap „ — 65 „ Sl^P** Dve lopi črki s krono v običnom barvotisku veljati na 100 listih 30 kr., za 100 zavitkov 80 kr. 100 obiskalnic na dvojno lakiranem papirji, najfineji kamnotisk, najnovejšo pismenke 1 f.. ravno take, tinoje, s črnim tiskom 50 kr. Je. k t ena peresa Ib'Kulator-pereHa za vsako roko iu papir l'J peres 24 kr. 24 10 80 80 10 45 kr. 12 angležkih, naj boljMh 12 vrst 12 docentov (1 karton) omenjenih vrst .... 12 „ Aluminium-peres, proti rji zavarovani „ kavčukastih peres, po svojo izvrstnih ,, svinčnikov, dobrih, 10, 15, 25, 35, 1 ., peresnih ročajev . 10, 15, 25, 30, Jako spretni so novi mašinski svinčniki: ni treba ostriti, tudi so ne lomijo, 1 sv. v les udelan 10 v kost 15 kr., I sv. s peresnim ročajem in nožem 90 kr., I kapsula s tekočino za 8 meseco 10 kr., 1 k. uuion-radir-gumi za svinec in tinto 6 kr. Najlepše izrezani pečati s krasno pisavo. 1 pečat z 2 črkama s finim držalom 50 kr , krona velja 30 kr., cela imena po coni. iM9J~~ Preše za visoko iztisneni tisk t lepo delane ti 2. 80, 3. 50. S ta m pil i je s kositarjevo škatljo , mastjo in Sče-tom 4 f. 50. Najnovejše h ta m pilijo samoomakalnice napravijo 1000 iztisov, ako se mašina samo enkrat namoči, najprikladnejo sa pisarne in urade, 1 šk. z najfinijem izrezom G f. 50. Nepokončljivo olastične tablico za računanje po 5, 10. 15, 20 kr. Nnjlepšo karto za god in gratulacijo, krasno izdelano po 5, 10, 15 kr., posebno lepe z vedno dišečo blazinico po 20, 30, 40, 50 kr. Pisne mape majhne, osmerne, brez oprave s zaporico f. 1.20, 1.50, 1.80. Take z vso opravo po f. 2., 2.50. Zunaj iu znotraj umetno izdelano po f. .'J.50, 4, 4.50. V veliki četvorki brez oprave po f. 1.80, 2.50, z vso pisno opravo po f. 3, :!.50, 4, Umetno izdelano po f. 4.50, 6, 5.50. Pečatne marke za pisma, ktero so zarad svojo priročnoBti, cene in varnega zapiranja boljo nego oblati in vosek , najlopše delo z vsakojako firmo, grbom, imenom, monogramom , 50o mark po f. 1.20, 1000 mark. f. 1.80. Papeterij e. Lepo oskrbljen zavoj, napolnjen z raznimi krasnimi papirji in zavitki po 25, 3o, 50, 60, 80 kr., f. 1, OtF' Praktično dober kup darilo je nova pisna garnitura iz vlitega bronsa, sestavljena iz 10 kosov: 1 tint-nik, l peresni ročnik, 1 peza, 2 pisna svečnika, 1 termometer, I ročen svečnik, l škatlica za netilo, 1 obrisalo, I obešalo za kinč ali uro. Vse prav krasno izdelano in velja samo 3 f. Najbolje črtavnu orodje. I škatlica 80 kr., f. 1, 1.20, 1.50, 1 škatlica popolnaf.l.80 2.50, 3. 1 črtavnik 30 kr., 1 cirkolj, majhen 30 kr velik 40 kr. Globusi po 50, 80 kr., f. 1, 1.50, 2, 3. bkatlico s tušom, napolnjene z najlepšimi medenimi barvami po kr. 30, 50, 80, f. 1, 1.50, 2. Listnice lepe po kr. 10, 15, 20, v usnji kr. 25, 85. 60. Najfineji pečatni vosek z vonjavo, rudeč po kr. 8, 10, izvrsten v raznih barbah po 10 kr. Novo iznajden tintni prah, kteremu jo treba samo vode primešati, da se dobi najbolja leskeča tinta ; skatljica po 20 kr. gJ^T" Izgledi za navadno in kali grafične vaje v pisanji dobri za učitelje in učence. 1 sešit io;il<- oblike ■/. 12 pis. kartami velja 10 kr., 1 sešit velike oblike s H0 krasnimi pisavami 65 kr. — Izgledi hitro naučiti se risanja, najnovejša metoda, za začetnike in diletante v različni izbirki 1 sešit 10, 15, 25 kr. l>ol>i\.k *«• LiKo dobro lilttgu edino Dunaj i |iri (8) A. Frietlmaiiii-u, Praterstrasse Nr. 26. Cei. avstr. in kralj. ogor. "*H»' Uklju« i privili goi jako čisto, nedišečo in nepreinočljivo mazilo Zansnje (Lederfett-Sehmiere.) Uabljivo za vsake bazo usnja, obntnla >. njimi namazana ne potrebujejo površnih čr»vljev, podplati !■ ftikrat tako dolgo trpe. Cos. kralj. piivileg. riteo (pasta /a roke in obraz) „Tate Imperatrice" odpravi vso nevednosti in madeže na roki, napravi koto mehko kakor žamet in belo kakor sneg, daje nohtom naravno čvrstost in barvo ter popolnoma nado- mesluje mjilu |/ajfo.j Cot. kralj. izkljitčlj. priv. proti bolenji zob. Ces. kralj. ^jŽ^ 'zkljućlj. priv. m i nii i ca proti podganam, hišnim in poljskim mišim, krtom. BENZIN, najbolji pripomoček za izpiranje mastnih madežev, nenadomestljiv, proti nečisti razpokam koži, proti luškim t i (schuppig) koži na glavi Žganje iz vinskih droži (Frnnz-IJrandvvein.) Najhitreje in najzanesljivejšo zdravilo proti večini bolezen, proti ranam vsake baze, obstre-ljeninam, aekotinam, ubodninam, glavo iu zobobolu, staritn bolečinam iu teklinam, raku, prisadu, perečim [vnetim] očem, hromatom in habotam vsake vrste itd. itd. Sok iz št aj ar s k i h zelišč (Krautersaft) proti boleznim na prsih. Cisto, pnivo olje iz kitovih jeter (Dorsch-Loborthran) proti jotiki in sušici, proti otročjim glistam. Mazilo proti ozcbljini in kurjim očesom posebno izdatno. Orientalska v®da, iznajdena od dra. Walkerja v Londonu, proti protinu, reumatizmu, glavobolu itd. itd. Kolonjska voda (Kfllncr-Wasscr), od najstarcjoga destilatćrja: Janeza Mari«1 Farlna, dvornega zakladavca Nj. Nj. V. V. Friderika Viljelma IV., kralja pruskega, Nikolaja I. cara vseh Rusov, Viktorije kraljice nngležko itd. itd. Revalesci^re du Barry zdravi brez vračil in stroškov vae bolezni v želodcu, na živcih, na jetrih, na žlezah [bezgavke,] mrenah, zdravi težko sapo, bolečine v mehurji in živcih, jetiko, navduho, kašelj, iieprebavljivost itd. itd. Didier-ovo belo goršično zrnje (Senfkorner), proti bolečinam v želodcu, krču v želodcu, slabemu probavljanju, krču, bolečinam na jutriab, napihavunju, glistam, koliki, zapetki itd. Dra. (iollis-a splošna jedilna stupa. (Unlversnl-N|ielsepulver>. Kdor zavoljo želodčeve slabosti, ali zato ker ni mogel jedil dobro prežvečiti, ali zato ker jo povžil ali preveč ali pa preslabih kakorsikoli imenovanih jedil čuti med jedjo ali po jedi kakovšno neugodnost izhajajočo iz trebušja, kogar v takih okoliščinah napenja ali tišči v želodcu, komur bc kislo uli žaltovo rega, kogar vznemirja, po trebuhu kolje, mu slabo prihaja ali prihajati hoče: naj vzeme polno žličico [će jo žličica jako majhna, dve žličici) te »tupe na budo v usta [najbolje na jezik), naj jo z vodo ali [kar je prijetnejše] s pomešanim ali čistim vinom doli upluhno, naj potem šo popije poluo kupico vina ah vode in v kratkih trenutkih bodo popolnoma -zginile vse one težave in na njih mesto stopi tako prijetno čutilo nasitenja. Komur bi okus štupe ne bil pogodu, naj jo jemlje v umućenih oblatiti. 1'osebnegn spomina je vredno , da ta štupa vsem napenjajočim jedilom in upijanijočim pijačam hitro odtegne njih sitne lastnosti. 8 e i d I i t z o v a slupa od Mol la (Seidlitzpulver von Moli) proti boleznim v želodcu in trebušji. Bdi prsni strop od (t. A. W. Mcv/erja v Vratislavi. J Ida 1867 v Parizu z nagrado obdarovan.] Najboljše domaće zdravilo proti zaslnranomu kašlju, dolgoletni bri-pavoati, zasliženju, oslovskemu kašlju, katarjem in vnetjem jabelkain sapnika, [ proti akutnemu in kroničnomu pr.sncmu iti plm'nemn kataru, krvavemu kapljanju, bruhanju krvi iu nodulti. Spričalo: ('odpisani » tem naznanja trpečemu človečanstvu, da jo Maverjev prani sirop v različnih boleznih na topilih . kakor proti zastarelemu plućnemu kataru, hripavosti itd. z iih i lm 111 n i uspehom rabil. V Kamen i c i na Češkem. Dr. Novak, mestni fizik. Za konjske posestnike in gospodarje. %€lra*ilii;t tekočina (Rekreations-Fluid) z» konje ml p, kr. živinozdravnika Chraustn. Živinozdravilna štupa /si Konje, govedi In ovce. K V I Z II O V A KopnenburšRa živinsk.a žtupa (Korneuburger Viehpulver) za konje * govedi in ovce. M. p. Jako i ni oiilion ln važen ( menili izleček (FIeischextrakt) iz j u/, ii c Amerike (Fray Benlos) izdelavau po Iuebigovem društvu sa mesni izleček v Londonu. gBf~ Izleček jo lo onda pravi, ako nosi piskerc podpis profesorja J. pl. Liebiga in Fettciikoferja kot poroštvo dobrega in izvirnega blaga. Ta izleček, ki bo napravlja iz najčisteje in najfrišueje govedine nima v sebi niti masti niti limnino. V enem funtu ima ta izleček vse v vroči vodi raztopljive množine od 34 lb. čistega mesa ali pa od 45 lb. mesnine z mastjo, žilami in kostmi vred. Vsaka vegetabilična hrana (grah, bob, leča, kruh, krompir, riž, koruza, proso,) ako se jej pridene mesnega izlečka, dobi ono tečnost in vrednost, ktero ima frišno meso ali animalična hrana. Izleček (sam ali z vinom pomešan) je najizdatnejše krepčilo za bolnike , ozdrav-ljajočese in oslabljence. Kot zdravilo za vojaška in mari uska holnišča, za lazarete, sploh za vsako bolnišnico, za /. a k 1 a d a n j e s živežem v trdnjavah in ladijah, za popotnike, gostilničarje, za barivce (Garkdche) in rodovine na deželt je mesni izloček nenadomestljiv izdelek; tako tudi za kolonije, kjer se frišno meso ne da ohranili in je predrago. Kako naj se rabi: Četrti del čajsko žličice izlečka raztopljenega v veliki skudelci vroče vode. kteri naj se kolikor potreba soli pridene. zadostuje, da se mahoma napravi krepka juha. Bnrva juhe naj ho tomno-žolta, ne rujava ; če se vzame več izlečka, postane aromatični okus juhe zu mnoge premočau in neprijeten. Zadobi sc izvrstna juha, če se s kratka j ubi na zelenjad (sel eri, korenje, luk, čebula, krompir itd.) brez ali še bolje z nekoliko slanine ali masti skuha in se potem pridene potrebna množina izlečka in soli. Mesni izleček ima tudi v najbolj koncentriranem stanji vse množine omak (sauce) iu je torej kot podlaga za pripravljanje vseh mesnih jedil neprecenljivo vrednosti; prav malo izlečka že zadostuje, da sc moč in okus jedil, zlasti navadnih domačih juh mahoma zboljJa. W ilholmsdor fe i- s k a šokolada iz sladnega izlečka. (M a 1 z e x t r a k t ■ Chokolade.) rsa O la5loil>ali nagradovanu. Po izreku c. kr. prof. Heller-ja na dunajski kliniki je ta Šokolada edino prava. \Vilhelmsdoiferska sladna šokolada je jako tečna, ni zaporčna , priporoča se zlasti onim, kterim so škodljivi razgrevajoči užitki, posebno pa za vse tiste, ki so um pratili bolni. Gena: 7« '/4 zavitek šostero baz po 50 kr., 70 kr., 1 f. 20 kr., 1 t 80 fer., 2 £ in 8 i", za funt. Priznavajoče pismo: „Kcr mi Vaš sladni izleček izvnnredno dobro tekne, prosim Vas, pošljite mi 4 paketu šokoladc iz sladnega izlečka itd. Uerger, umetalui mlinar v Seliwertbergu na gorenjem Avstrijskem." Zaloga za Maribor pri F. k o II e tnTgu, Tcgctthoffova cesta. Wilhelm8dorferaka fabrika za sladne (mak) produkte Avgusta Jos. Kufferlo-ta «fc comp. (Dunaj.) 9^F*Op minjaje na izreke c. kr. prof. Op|iolxer-J