Jutri v Kosovelovem domu v Sežani slovesna akademija ob 80. obletnici ustanovitve
organizacije TIGR
/4
Proseška šola: pleskanja in »pomanjkljivosti«
Doberdobski sprejemni center Gradina dobil nove upravitelje
Slovenci in Italijani napredovali v drugo fazo košarkarskega evropskega prvenstva v Španiji
>/19
Primorski
ČETRTEK, 6. SEPTEMBRA 2007
Št. 210(18.993) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Literatura osvobaja, literatura zavezuje
Breda Pahor
Uvodni slavnostni takt je bil zaigran v imenu Fulvia Tomizze in njegove literature. Bilo je, v marsikaterem oziru, davnega leta 1986, ko so bolj v domačem krogu, kot se dogaja danes, priredili prvo mednarodno literarno srečanje Vilenica. Prvenstveno je bilo posvečeno spoznavanju in združevanju sosedov na območju, ki so ga v preteklosti zaznamovala številna ločevanja. To-mizza s svojim literarnim opusom, ki se je oplajal in rasel iz različnosti, je odlično ponazarjal naravnanost pobudnikov srečanja, ki je v nekaj letih preraslo začetne okvire. Če je seveda nagrajenec, letos je to makedonski literarni ustvarjalec Goran Stefanovski, vizitka festivala, so teme, ki jih načenja, obenem izziv sebi in drugim ter merilo življenjskosti same pobude. Letos so se odločili za nadvse aktualno temo literarne cenzure in samocenzure v luči politične korektnosti. Pravzaprav je odnos med literaturo in politiko večna tema, ki je v različnih zgodovinskih obdobjih in drugačnih družbenih ureditvah bolj ali manj konfliktualno obarvana. So obdobja, navadno krajša, prelomna, ko kultura in politika hodita z roko v roko oz. sta »vzajemni«, več pa je takih, ko sta na nasprotnih bregovih, s katerih se pogovarjata ali pa tudi ne. Literatura, kot dokazuje zgodovina, nosi v sebi močan naboj, kar ji seveda daje moč, nalaga pa tudi veliko odgovornosti. Vprašanje kdo se boji resnice literature, ki ga letos sebi in drugim zastavljajo organizatorji, pa ne leti samo na politike, takšno in drugačno oblast in na književnike, temveč na vse, saj je odnos med literaturo in politiko med glavnimi pokazatelji demokracije.
ITALIJA - Prodijeva vlada je včeraj sprejela odlok o šolstvu
Z ukrepi želijo omogočiti urejen začetek šolskega leta
Hitrejši postopki proti»šolnikom-lenuhom«in ponovno celodnevni pouk
LIPICA - Včeraj otvorili 22. mednarodni festival
Vilenica zaživela
Literarna branja z 80 avtorji vse do sobote - Na odprtju tudi minister Dimitrij Rupel
LIPICA - Z včerajšnjim uradnim odprtjem (na sliki Kroma) se je slovesno začel mednarodni literarni festival Vile-nica 2007. Ob prisotnosti 80 avtorjev iz
vse Evrope in uglednih gostov je bilo podeljeno tudi prvo priznanje: Marjana Ki-janovska si je zagotovila štipendijo SEP, ki je namenjena ustvarjalcem iz držav iz-
ven EU. Nagrajenec letošnje Vilenice, makedonski dramatik Goran Stefanovski, bo prejel priznanje v soboto. Na 13.strani
RIM - Italijanska vlada je na včerajšnji seji sprejela odlok o šolstvu, ki vsebuje vrsto ukrepov, ki so po mnenju premiera Romana Prodija nujni za zagotovitev urejenega začetka novega šolskega leta. Med glavnimi novostmi je korenito skrajšanje disciplinskih postopkov proti t.i. »šolnikom-lenuhom«, ki bodo po novem lahko trajali največ 120 dni, dalje se v osnovne šole ponovno vrača celodnevni pouk s 40 urami tedensko. Kar se tiče nižjih srednjih šol, odlok zopet uvaja splošno oceno za pripustitev k državnemu izpitu, strožji bodo tudi kriterij za določitev tega, kje naj privatisti opravljajo maturo.
Na 5. strani
Danes razprava in zaključno glasovanje o členih zakona za furlanski jezik
Na 3. strani
Manifestacija Friuli DOC v Vidmu posvečena Terski dolini, Nadiškim dolinam in Čedadu
Na 3. strani
Na Krasu spet na delu »neznani mazači«
Na 12. strani
Na Tržiškem policisti aretirali devet preprodajalcev mamil
Na 14. strani
OPČINE - Včeraj prvi delovni dan v okviru seminarja za šolnike
Predavanja za profesorje
• V»«| •	«V«»|	I	v I
nižjih in višjih srednjih šol
OPČINE - V prostorih Nižje srednje šole Srečka Kosovela na Op-činah je včeraj potekal prvi delovni dan v okviru 42. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji. Včerajšnja predavanja so bila namenjena profesorjem nižjih in višjih srednjih šol, ki so se porazdelili po sedmih ciljnih skupinah. Ob tej priložnosti so nekatere slovenske založbe predstavile svoje novosti na področju učbenikov slovenščine in zgodovine. Slednji so bili na ogled tudi na priložnostni razstavi, kije pritegnila precejšnjo po zor nost.
Na 6. strani
2
Četrtek, 6. septembra 2007
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
Napad ali obramba?
Jo2e Pirjevec
Članke, ki jih objavlja Boštjan Lajovic ob sobotah na straneh tega dnevnika pod naslovom »Slovenija ta teden«, rad prebiram, saj mi na kratek toda tehten način povedo, kaj se je v zadnjih dneh v domovini pomembnega zgodilo. Čeprav spremljam ljubljanski in mariborski tisk dokaj redno, moram reči, da Lajovic doda vedno nekaj lastnega in da je v svojih ocenah trenutnega političnega stanja na slovenskem poldnevniku zelo bistro u men.
To kot uvod k skromni kritični opazki, ki se mi je utrnila ob branju njegovega zadnjega prispevka, naslovljenega »Janez Janša se je odločil za protinapad«. Avtor v njem govori o nepričakovanem »odstopu« treh pomembnih ministrov ljubljanske vlade - Andreja Bručana (zdravstvo), Janeza Božiča (promet) in Jureta Zupana (visoko šolstvo in znanost) - in trdi, da gre za briljantno premierovo potezo, kronano z istočasnim odstopom Matjaža Šinkovca, direktorja tajnih služb (SOVA). »Vsekakor je ob teh menjavah Janši treba priznati veliko politično spretnost,« piše Lajovic. »Tekmeci so presenečeni in lahko zgolj čakajo na njegovo naslednjo potezo. Ravno v takšnih razmerah je Janša najboljši, ko sam narekuje tempo, ko napada, v obrambi je bistveno slabši.«
Ali smo prepričani, da gre za napad in ne za obrambo politika, ki je začel z velikimi prenoviteljskimi ambi-
cijami, o katerih pa bi ne mogli reči, da jih je tudi uresničil? Spominjam se posrečenega plakata, s katerim je nova vlada napovedala svoje reforme pred dvema letoma. Na njem je bilo videti stiliziranega človeka, podobnega figuram na semaforjih, ki je bil na levi strani plakata ves sključen in polomljen. Očitno je bil tak zaradi klavrnih rezultatov starega režima. V naslednji fazi se je začel pobirati, se dvigati kot v darwinističnem prikazu raz-
Gre za oblast, kije brez omembe vredne zunanje politike, razen če za zunanjo politiko nimamo to, kar Noam Chomsky označuje z »yes, sir!«
voja od hominidov do homo sapien-sa, dokler ni ponosno in vzravnano odkorakal svetli bodočnosti nasproti. Vprašujem se, ali bi se danes, ko ima več kot polovico mandata za sabo, Janševa vlada spet odločila za tako obvezujočo ponazoritev svojih dosežkov in načrtov? Ze dejstvo, da so bili prisiljeni v odstop trije ključni ministri in direktor SOVE, govori o tem, da v njenem
de lu ne kaj ni v re du in da sku ša Janša s kozmetičnimi popravki skriti marsikatero neprijetno dejstvo, za katero je sam odgovoren. Kajti minis-
tri v odstopu niso počeli, kar so, brez njegove vednosti oziroma blagoslova, da ne govorimo o Šinkovcu, ki se je vrnil iz Bruslja šele pred nekaj meseci (tam je bil veleposlanik pri Natu) kot premierjev človek in zaupnik.
Ne bom se ustavljal ob posameznostih, ker razen Zupanovega poskusa, da nadene slovenskim univerzam uzde in jih spremeni v poslušna klju-seta, samo približno vem, s čim so si ostali trije gospodje v odstopu zaslužili nemilost predsednika vlade. Kar želim denuncira-ti, je stil ob na ša nja, ki je bil sicer opazen že v prejšnjih, »liberalnih« vladah, ki pa ga je Janša še potenciral. Gre za oblast, ki skuša spraviti pod svoj nadzor vsa ključna vozlišča javnega življenja, ki strogo deli ljudi med »naše« in »vaše«, pri čemer ji je malo mar, koliko so »naši« kompetentni za službo ali sinekuro, dano v fevd. Gre za oblast, ki ni storila nič konkretnega, da bi premostila razklanost slovenske družbe zaradi travm druge svetovne vojne, temveč ji celo daje netiva. Gre za ob last, ki je brez omem be vred ne zunanje politike, razen če za zunanjo politiko nimamo to, kar Noam Chomsky označuje z »yes, sir!« Za oblast, ki bo ostala verjetno v zgodovini zaradi računa, ki ga bodo morali plačevati Slovenci zato, da bodo imeli čast predsedovati Evropski uniji.
PREJELI SMO
Šolski nadzorniki
Pismo uredništvu o Slovenskem šolstvu na Goriškem (30. 8. 2007 str.2) posredno postavlja vprašanje, ki so ga stroka, civilna družba in politika povsem zanemarile.
Pooblaščeni odlok predsednika republike št. 417 z dne 31. maja 1974 je med drugim preuredil službo šolskih nadzornikov. Ob osrednjih šolskih nadzornikih (ispettori tecnici centrali) je predvidel skupino 600 periferičnih šolskih nadzornikov (ispettori tecnici pe-riferici), od katerih naj bi jih 45 delovalo na področju otroških vrtcev, 245 na področju osnovnih šol, 160 na področju nižjih srednjih šol in 150 na področju višjih srednjih šol. Zadnji dve skupini sta razdeljeni po strokovnih skupinah (specifiche professionalita) glede na predmete, za katere so pristojni. Med pristojnostmi nadzornikov so tudi inšpekcije.
Peto poglavje odloka določa pravila za namestitev osebja na šolah, na katerih ni učni jezik italijanščina, in 50. člen določa, da se pri zapisu mest za šolske nadzornike rezervira nekaj mest za te šole. Kolikor se spominjam, je bilo za šole s slovenskim učnim jezikom rezervirano po eno mesto med nadzorniki za osnovne šole, za nižje srednje šole in za višje srednje šole. Za šole s slovenskim učnim jezikom je bilo zasedeno mesto za osnovne šole in za višje srednje šole.
Ko se je izpraznilo mesto za nadzornike za višje srednje šole, sem se priglasil k natečaju za to mesto, ki je bil razpisan leta 1988. Kot edini kandidat sem se udeležil pisnih izpitov v Rimu, na ustni izpit pa nisem bil nikoli povabljen. Sin-dikalistka CGIL, ki je bila zadolžena za manjšinske šole, mi je svetovala, ne da bi mi povedala vzrok, da na osnovi zakona št. 241 z dne 7.8.1990 zaprosim za vpogled v spise natečaja. Predložil sem prošnjo in dobil odgovor, da še ni bil izdan pravilnik za izvajanje zakona.
Menda je bilo leta 1992, ko je osrednja šolska nadzornica povedala ravnateljici učiteljišča, da sem bil pri natečaju »vržen« iz političnih razlogov. Kasneje so do mene prišli glasovi, iz katerih je mogoče sklepati, da so politične razloge povzročili neki slovenski krogi.
Po 39. členu pooblaščenega odlo-
ka št. 417 iz leta 1974 bi morali biti natečaji za šolske nadzornike razpisani vsaki dve leti. Toda natečaja za šolske nadzornike s slovenskim učnim jezikom niso več razpisali, pač pa so, po nepreverjeni vesti, združili mesti nadzornika za nižje srednje šole in nadzornika za višje srednje šole v eno samo mesto za nadzornika za srednje šole. Zdi se, da je do tega prišlo v sklopu splošnega varčevanja, ker sem nekje zasledil, da naj bi bilo skupno število periferičnih nadzornikov znižano na 520 enot, z odlokom predsednika republike z dne 11. avgusta 2003, št. 319, celo na samih 407 enot (60 osrednjih in 347 periferičnih, s spremenjenim nazivom »dirigenti tecnici con funzioni ispettive«). Verjetno se nanaša še na poznejši čas podatek o 380 enotah.
Leta 1998 je prišlo do zapleta prav v mojem primeru. Skupina nadebudnih Slovenk me je zatožila slovenski oblasti, da nisem v treh primerih naredil tega, kar naj bi bila moja dolžnost v svojstvu vršilca dolžnosti ravnatelja. Tako je šolska oblast odredila inšpekcijo. Inšpekcija pa je bila povsem nezakonita. Za moj primer je bil pristojen nadzornik za višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom, ki ga pa ni bilo, ker potem ko sem bil »vržen« iz političnih razlogov, mesto ni bilo več razpisano. Tako sem dobil inšpekcijo nepristojne nadzornice za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom in nepristojnega nadzornika za srednje šole z italijanskim učnim jezikom. Bilo je očitno, da en hruška in eno jabolko ne moreta nadomestiti z zakonom predpisane breskve in nisem ukrepal. Disciplinski postopek je bil ukinjen zaradi neosnovanosti obtožbe.
V naslednjem šolskem letu je bilo več profesorjev na učiteljišču deležnih disciplinskega postopka. Pomislil sem, da je priložnost, da se iz takega nezakonitega ravnanja nekaj iztrži za celotno slovensko manjšino. Zato sem odklonil inšpekcijo nepristojnih šolskih nadzornikov in vložil poziv na Deželno upravno sodišče zoper njuno imenovanje.
S 1. septembrom 2000 sem po nasvetu zdravnika stopil v pokoj in se za nezakonito izpeljan disciplinski postopek nisem več zanimal. Od šolskih oblasti nisem prejel nobenega odgo-
vora. Deželno upravno sodišče se tudi ni oglasilo.
Ko sem 30. avgusta 2006 izvedel, da je na generalnem konzulatu Republike Slovenije v Trstu organizirano srečanje ob upokojitvi nadzornice za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom, sem se nemudoma pisno obrnil na generalnega konzula, orisal nezakonito stanje in ponudil nadaljevanje postopka na upravnem sodišču, da se vsaj poskuša rešiti vprašanje nadzornika za srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Na to pobudo ni bilo nobenega odgovora.
Pred nekaj meseci se je oglasilo deželno upravno sodišče z vprašanjem ali sem še zainteresiran za priziv. Odgovoril sem seveda pritrdilno: ne zato, ker bi lahko imel osebno kako korist od ugledne razsodbe, temveč le v upanju, da bi ugodna razsodba prispevala k rešitvi vprašanja v korist celotne slovenske manjšine.
Kakor sem že omenil, mi ni znano, da bi se stroka, civilna družba in politika v zadnjih sedemnajstih letih zanimala za rešitev navedenega vprašanja. Vem pa, da je bila od leta 1996 vložena vrsta predlogov zakona za ureditev vprašanja šolskih nadzornikov. Postavljeni so bili predlogi, da se dvigne število šolskih nadzornikov na 1000 in celo na 1500 (predloga zakona št. 4091 in 4095 iz leta 2003 s poenotenim besedilom 30. novembra 2005). Medtem ko se je pokrajina Bozen pritožila tudi na ustavno sodišče glede vprašanja šolskih nadzornikov, nisem zasledil nobenega posega s strani predstavnikov slovenske manjšine.
Ker je vprašanje šolskih nadzornikov v celoti še odprto (4. aprila 2007 je bilo na ministrstvu za šolstvo srečanje med pristojnim funkcionarjem in predstavniki sindikatov), je gotovo še čas, da se oglasijo tudi pristojni predstavniki slovenske manjšine.
Če se vrnem k pismu, ki mi je nudilo priložnost za pričujoč poseg, moram reči, da od 1. septembra 2006 ni mogoča nobena inšpekcija na šolah s slovenskim učnim jezikom, ker nimamo pristojnih šolskih nadzornikov. Izjema bi mogoče veljala za osnovne šole, če še obstaja pravni lik »direttore didattico con funzioni ispettive«.
Samo Pahor
VREME OB KONCU TEDNA
Postopno topleje in stanovitnejš
Darko Bradassi_
Hladna fronta, ki je v noči na torek prešla naše kraje, je zadala poletju, slabe tri tedne pred njegovim as tro nom skim iz te kom, ob ču ten udarec. Nikakor ne moremo trditi, da je s tem poletja konec, poletnih utrinkov, kot kaže, v bližnji prihodnosti ne bo manjkalo, toda postaja vse bolj jasno, da ne bo več prave poletne vročine. Tudi noči se občutno daljšajo, jutra pa postajajo vse hlad nej ša.
Celotno Sredozemlje se je v zadnjih dneh občutno ohladilo, vroče je le še na Portugalskem in nad zahodnim delom Španije, drugod so temperature padle pod dolgoletno povprečje. Vdor artskega zraka je bil obsežen in izrazit, hladen in vlažen zrak se bo še več dni zadr že val nad večjim delom Sredozemlja, občasno tudi v naši bližini, zato se bo vreme pri nas stabiliziralo, predvsem pa občutneje otoplilo, le postopno. Vsaj do polovice meseca bodo predvidoma prevladovali hladnejši severni tokovi, temperature pa se bodo zadrževale pod ali kvečjemu okrog dolgoletnega povprečja. Dnevne temperature bodo sicer povečini kar prijetne in predvsem v najtoplejših urah še primerne tudi za son če nje in ko pa nje, no či pa bo -do v glavnem kar precej sveže.
Letošnji september se nam torej predstavlja v popolnoma dru-gač ni lu či od lan ske ga, ki je bil ob prevladujočem severnoafriškem zraku nadpovprečno topel in zelo stanoviten ter celo toplejši od lanskega avgusta.
Vdor se ver ne ga zra ka je bil iz -razit. Ozračje se je občutno ohladilo, temperature so padle za več stopinj. Deželna meteorološka opazovalnica ARPA-Osmer je v teh dneh zabeležila najnižje vrednosti v Trstu
14,4°C, v Zgoniku 10,9°C, v Kopri-vnem 7°C, na Trbižu 1,2°C ter na Sv. Višarjah -2,2°C. Najvišje temperature pa bodisi ob morju kot na Kraški planoti ter v nižinah niso presegle 20°C. Gre torej kar za jesensko sliko, ponekod pa celo za zimsko, s temperaturami, ki so padle za več stopinj pod dolgoletno povprečje.
Še izrazitejši pa je bil vdor hladnega zraka v višjih plasteh ozračja, predvsem v srednjevisokih slojih. Na višini 5530 m je radiosonda iz Campoformida pri Vidmu včeraj opolnoči namerila -28,1°C, kar predstavlja nov negativni rekord v tem obdobju. Temperatura je na tej višini v primerjavi s preteklimi dnevi padla za okroglih 14°C in se prehodno zadržuje kar za okrog 13°C pod dolgoletnim povprečjem. Na 1475 m je bilo le 3,8°C, ničta izoter-ma pa se je vče raj opol no či spus ti -la na 1882 m, kar j e za okrog 1400 m nižje od normalnosti.
Vreme se bo v prihodnjih dneh postopno stabiliziralo. Danes bo ci-klonsko območje, ki se trenutno zadržuje nad Balkanom, prehodno vzvratno preusmerjalo proti nam hladnejši in bolj vlažen zrak. Povečini bo oblačno ali pretežno oblačno, ponekod se bodo pojavljale manjše padavine. Več spremenljivosti bo predvidoma ob morju. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in čez dan nekoliko topleje. V soboto in nedeljo bo po ve či ni jas no z ob čas no po ve ča no oblačnostjo. Nekaj več sončnega vremena bo ob morju in v južnejših nižinskih predelih, več oblačnosti pa predvsem v popoldanskih urah v gorah
Na sliki: glavnina poslabšanja je bila včeraj na Balkanskem polotoku
PISMA UREDNIŠTVU
Koncert TPPZ v Bazovici
V soboto 8. septembra 2007 ob 20.uri bo nastopil v Bazovici Tržaški partizanski pevski zbor s koncertom v spomin na štiri bazoviške junake. Osebno spoštujem delovanje Tržaškega partizanskega pevskega zbora, saj poje pesmi, ki nam vsem segajo do dna srca. Ampak!!! Isti dan 8.septembra je praznik Matere Božje. Ob tem prazniku se daruje že od davnih časov v Bazovici sveta maša, kateri sledi procesija s petjem. Letos pa, žal, se bosta oba verska obreda vršila približno ob isti uri kot koncert Tržaškega pevskega zbora. Prav to po mojem ni prav ne iz verskega , niti ne človeškega kot tudi ne narodnostnega vidika! Mislim, da bi morali organizatorji koncerta drugače ravnati in prestaviti koncert na drugi dan ali uro. Marsikdo od nas, ki se bo udeležil svete maše in pro-

cesije, bi rad prisostvoval tudi koncertu."
Hadrijan Cijak- Ciacchi
Odmev na poseg Antona Rupnika o Dragi
Spoštovani gospod Rupnik, midva se dobro poznava iz časa vaših tržaških let. Lepo je bilo prebrati vaš prispevek v Primorskem dnevniku 4. septembra, a še lepše bi bilo, če bi ga poslušali na zaključnem dnevu Drage vsi prisotni. S spoštovanjem,
Dragica Blaževič
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 6. septembra 2007
TRST - Zakon za ovrednotenje furlanskega jezika v šesti komisiji deželnega sveta
3
Polovica členov zakona
DEŽELA - Prošnje
Priznanje primarnih
■ ■	«v* •	■ • r
odobrena z manjšimi popravki ustanov
Danes nadaljevanje in predviden zaključek razprave z glasovanjem o preostalih členih manjšine
Predvidevanja, da se bo razprava o zakonu za ovrednotenje furlanskega jezika v šesti komisiji deželnega sveta zaključila včeraj, se niso uresničila. Na dnevnem redu sta bila razprava in glasovanje o posameznih členih, do večernih ur pa jih je komisija uspela izglasovati 14, torej dobro polovico. Glasova nje o pre os ta lih čle nih se bo na da -ljevalo danes ob 14. uri in se bo skoraj gotovo zaključilo v nekaj urah, saj so šla najbolj kočljiva vprašanja, tista, ki so vzbujala največ pomislekov, kot kaže, že mimo.
Kot smo že pisali so bila nekatera nesoglasja glede vprašanj šolstva, oziroma postopkov uvajanja fiurlan-skega jezika v šole, nadalje pa perime-tracija teritorija, na katerem naj bo v veljavi deželni zakon 15. Prva dva člena, ki govorita o ciljih in principih zakona, sta šla skozi z manjšimi popravki svetnikov večine in opozicije, prav tako člen 3, v katerem je govor o teritoriju, na katerem bo zakon veljal. Tu je bil sprejet popravek, po katerem bodo v ro ku ene ga le ta ob čin ski sve ti po -sameznih občin odločali, ali naj njihov teritorij sodi v zakon ali ne. Glede uvajanja furlanskega jezika v šole, tudi kar zadeva poučevanje drugih predmetov, bo prepuščena avtonomija samim šolam, ki bodo morale skupaj s starši preveriti, ali za to obstaja zadosten interes. Manjše spremembe je doživel tudi peti člen, ki govori o uradni pisavi, ki bo lahko doživela spremembe v dogovoru z univerzama v Vidmu in Trstu, podpora dežele pa je bila v tm smislu okrepljena. Poleg tega bodo lahko deležne javne podpore tudi druge krajevne variante furlanskega jezika. Rok, v katerem se morajo razne javne ustanove prilagoditi zakonu, pa je bil podaljšan na štiri leta. Tem popravkom je sle di la še vrs ta manj ših in bolj teh -ničnega značaja.
Komisija je kljub odobritvi členov vsekakor pustila odprtih še nekaj vozlov, z obvezo, da se vanje poglobi pred razpravo v deželnem svetu, ki je napove da na za ko nec sep tem bra. Pred stav -niki desnice so v razpravi o členih v glavnem izražali nesoglasja, pri čemer je bil najbolj kategoričen tržaški predstavnik, medtem ko so bili Furlani razumljivo bolj zadržani. Vprašanje, ki je glede razprave v deželnem svetu ostaja odprto je, kaj bo naredila Severna liga. Sodeč po dosedanji drži je od nje pričakovati bolj kategorične in ek-stremne tone v prid rabe furlanščine.
VREME
Marsikje prvi
sneg
SALZBURG - V avstrijski zvezni deželni Salzburg je po drastičnem padcu temperatur v gorah zapadel prvi sneg. V višjeležečih predelih je zapadlo 30 centimetrov novega snega, meja sneženja se je spustila na tisoč metrov nadmorske višine, na nekaterih cestah pa je bila obvezna uporaba snežnih verig. Meteorologi za danes napovedujejo padavine po vsej državi, ki bi lahko privedle tudi do poplav.
Sneg je pobelil tudi vrhove v Spodnji Avstriji in na Južnem Tirolskem v Italiji, v dolinah pa se je temperatura spustila na nič stopinj Celzija. Čeprav je za začetek septembra nenavadno mrzlo, pa meteorologi pravijo, da temperature niso rekordno nizke. O prvem snegu poročajo tudi iz Srbije. Na Kopaoniku je bila snežna odeja včeraj dopoldne debela pet centimetrov,. Pobelili so se tudi hribi v okolici Glamoča in vrhovi Vlašica in Jahorine v BiH.
Šesta deželna komisija je včeraj odobrila 14 členov zakona na skupnih 27
KROMA
TRST - Služba za jezikovne in kulturne identitete ter za rojake v tujini Osrednje direkcije za šolstvo, kulturo, šport in mir, vabi ustanove in združenja, ki želijo pridobiti priznanje kot ustanova primarnega pomena za slovensko manjšino oziroma željo potrditi dosedanje priznanje tudi v prihodnjem finančnem letu 2008, naj predložijo prošnjo do 15. septembra 2007. K prošnji je treba priložiti ustrezno dokumentacijo v smislu 10. člena z odlokom Predsednika Dežele FJK št. 253/2005 razglašenega pravilnika.
Pravilnik in informativna pola, ki jo je treba izpolniti in skupaj z drugimi dokumenti priložiti k zgoraj navedeni prošnji, sta na razpolago na deželnem uradnem spletišču, »www.regione.fvg.it«, v predalu »So-cieta, cultura, sport« pod geslom »News«. Na razpolago je dvojezična, v italijanščini in slovenščini napisana verzija informativne pole.
Zelo obiskana videmska manifestacija bo tokrat ugodna vitrina tudi za enogastronomijo in kulturo Beneške Slovenije. Na fotografiji pogled na Tersko dolino
NM
VIDEM - Enogastronomska manifestacija bo potekala od 13. do 16. septembra
Friuli DOC bo letos v znamenju
Terske doline, Nadiških dolin in Čedada
VIDEM - Letošnja izvedba popularne enogastronomske manifestacije Friuli DOC bo nosila naslov »Griči, gradovi in obmejni ljudje« in bo v posvečena Nadiškim in Terski dolini ter mestu Čedad. Manifestacija, letos že 13. po vrsti, se bo odvijala po centralnih ulicah in trgih Vidma od 13. do 16. septembra.
Gre nedvomno za eno nejuspeš-nejših in najbolj množičnih tovrstnih pobud v deželi, saj ob tej priložnosti preplavijo furlansko prestolnico de-settisoči obiskovalev iz naše in sosednjih dežel. Friuli DOC pa je tudi in morda predvsem vitrina za deželno eno gas tro nom sko po nu dbo, pro mo -cijo raznolikih tradicionalnih okusov in vrhunskih vin.
Manifestacijo so uradno predstavili včeraj v Vidmu, kjer sta letošnji program orisala župan Sergio Cecotti in občinski odbornik za turizem Luciano Gallerini. Med drugim sta izrazila zadovoljstvo, da letošnja tema manifestacije nudi možnost promocije obmejnih krajev in ljudi, saj bodo v ospredju Nadiške doline, Terska dolina in Čedad. Na predstavitvi pa so bile orisane še druge letošnje novosti, med katere sodi prisotnost Cristine Chiabotto, ki je bila leta 2004 izvoljena za miss Italije. Za letošnjo izdajo bo izboljšana tudi logistika, saj bo zaradi velikega navala obis ko val cev na raz po la go ve li ko parkirišče videmskega nogometnega stadiona, ki bo s posebnimi avtobusnimi linijami stalno povezano s starim mestnim jedrom.
Doslej se je na manifestacijo prijavilo kakih 200 razstavljalcev, ki bodo kioske postavili na 11 tisoč kvadratnih metrih površine. Poleg tega bodo seveda vključene v ponudbo gostilne in restavracije videmskega mestnega jedra. Ob enogastronomski ponudbi bo še vrsta kulturnih pobud in športnih dogodkov. Med drugim bo na raznih lokacijah na ogled kar petnajst razstav, napovedanih je več koncertov, seminarjev in kulturnih dogodkov, posebna pozornost pa bo namenjena najmlajšim obiskovalcem.
Na cen tral nem tr gu Ve ne ri o bo večina prostora namenjena Terski n Na di škim do li nam, okrog stol ni ce bo prostor namenjen Karniji, na trgu 1. maja bodo prisotne dobrote iz avstrijske Koroške in Štajerske, medtem ko bo do spe ci a li te te iz la gu ne in Tr žaš -ke na voljo na trgu Garibaldi.
CELOVEC - Koroški deželni glavar zaostruje ofenzivo proti islamu
Haider vztraja pri prepovedi mošej, minaretov in naglavnih rut
CELOVEC - Deželni glavar avstrijske Koroške Jorg Haider vztraja pri zahtevi po prepovedi gradnje mošej in minaretov, ki jo je prvič izrazil konec avgusta. Postavitev "vidnih znamenj oblasti", kot je označil minarete, naj bi onemogočili s spremembo ustreznih deželnih zakonov na avstrijskem Koroškem. Medtem Haider zahteva tudi prepoved nošenja naglavnih rut "kot religioznega simbola". Večina avstrijskih strank ne podpira Haiderjevih zahtev, s prepovedjo gradnje mošej pa se strinja slaba večina Avstrijcev.
Haider je prvič zahteval prepoved gradnje mošej in minaretov na Koroškem 26. avgusta. Kot je takrat zapisal v izjavi za javnost, naj bi cilj dosegli z zaostritvijo deželnih zakonov glede gradnje in načrtovanja občin. Zahtevo je deželni glavar med drugim utemeljil tako, da ne želijo "vojne kultur in radikalno islamistič-nih tendenc." Dan zatem je še pojasnil, da muslimanom ne želi onemogočati izražanja vere in da jim bodo seveda omogočali urejanje molilnic. Vendar pa ne morejo dovoliti postavitve mošej in minaretov, ki naj bi bili "vidna znamenje oblasti" v krščanski Ev-ro pi.
Svoje zahteve je Haider v ponedeljek razširil še s pobudo za prepoved nošenje naglavnih rut "kot religioznega simbola". Ta prepoved naj bi veljala, razen če se ruta nosi "iz folklornih razlogov", je dejal deželni glavar in kot zgled navedel zakonska določila o prepovedi prekrivanja obraza, kakršna veljajo na Nizozemskem. Ob tem je Haider še napovedal, da bo njegovo Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO) predloge za zaostritev zakona o gradnji in na-
črtovanju občin z namenom, da se prepreči gradnja mošej in minaretov, vložilo na naslednji seji deželnega zbora avstrijske Koroške. Haiderjeve zahteve doslej v avstrijski javnosti še niso sprožile večjih razprav, največje avstrijske stranke, socialdemokrati (SPO), ljudska stranka (OVP) in Zeleni pa so jih zavrnile.
Haiderjeve zahteve pa slabi večini avstrijskega prebivalstva očitno niso povsem tuje. Kot je pokazala raziskava javnega mnenja, ki jo je objavil tednik Profil, naj bi se 55 odstotkov vprašanih izreklo proti novim mošejam v Avstriji, 14 odstotkov ni želelo odgovoriti, le 35 odstotkov anketirancev pa nima nič proti novim islamskim verskim hramom.
Po podatkih s popisa prebivalstva iz leta 2001 v Avstriji živi okoli 340.000 ljudi islamske veroizpovedi, od katerih jih je imelo 96.052 avstrijsko državljanstvo. Delež muslimanov znaša v celotnem avstrijskem prebivalstvu 4,2 odstotka, pri čemer je z 8,4 odstotka najvišji na Predarlskem, sledi Dunaj s 7,8 odstotka. Na avstrijskem Koroškem je leta 2001 navedlo islam kot veroizpoved 10.940 ljudi oziroma 2,0 odstotka prebivalstva.
Islam je v Avstriji od leta 1912 uradno priznana veroizpoved, potem ko je takratna Avstroogrska monarhija leta 1908 priključila BiH, ki jo je zasedla leta 1878. Število muslimanov se je močno povišalo od 60. let minulega stoletja, ko so se v Avstriji začeli naseljevati tuji delavci, predvsem iz Turčije in republik nekdanje Jugoslavije. Za otroke islamske veroizpovedi je na avstrijskih šolah zagotovljen verouk, po državi pa je postavljenih več mošej in vrsta molilnic. (STA)
4
Četrtek, 6. septembra 2007
ALPE-JADRAN
/
SEŽANA - Jutri v Kosovelovem domu akade mija ob 80. obletnici organizacije TIGR
Bevk: Vsi bi morali poznati resnico o TIGR-u
Slavnostni govornik bo pisatelj Boris Pahor - Izdali tudi publikacijo Zgodba o TIGR-u
SEŽANA - Ob 80. letnici ustanovitve organizacije TIGR, ki je dvignila Primorce k uporu proti fašizmu, bo prihodnje dni potekala cela vrsta proslav in prireditev, med katerimi je prav gotovo najpomembnejša jutrišnja svečana akademija v Kosovelovem domu v Sežani ob 20. uri. Prireja jo Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske s predsednikom Marjanom Bevkom na čelu, ki si je zamislil njen scenarij in režiral tudi odrsko podobo. Pred svečanostjo smo se z njim pogovorili.
»Marca letos sem prevzel predsed-niš ko vlo go druš tva TI GR in ugo tovil, da praznujemo letos 80-letnico ustanovitve TIGR-a. Organizacija je nastala ravno 8. septembra 1927 na Nanosu in zato sem predlagal upravnemu odboru, da bi jubilej počastili brez velikih ljudskih slavij, vendar s svečano akademijo v Kosovelovem domu v Sežani. Ko je bila zamisel sprejeta, smo izbrali pisatelja Borisa Pahorja za slavnostnega govornika, predsednika slovenske vlade Janeza Janšo pa zaprosili, če bi prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo.
Ob tej priložnosti smo izdali tudi publikacijo s preprostim naslovom Zgodba o Tigru. Danes se namreč v zvezi s TIGR-om pojavljajo razne špekulacije, nekateri jih imenujejo teroriste, sodelavce tujih obveščevalnih služb, za nekatere so bili preveč zamolčani in v bistvu se bolj malo ve, kdo in kaj so to bili ter zakaj je organizacija TIGR sploh nastala. Potrebno je torej poudariti, daje bilo to najprej narodno obrambno gibanje Primorcev pred izginotjem kulturne identitete Slovencev, da se je potem razvilo v narodno revolucionarno organizacijo, ki je bila prva antifašistična organizacija v Evropi, prva, ki je zapisala geslo Smrt fašizmu, svoboda narodu, kar je potem prevzela cela Evropa in tudi partizan-stvo na Primorskem in v Sloveniji. Tigrov-ci so bili prvi, ki so v svoj program zapisali boj za dokončno združitev Julijske krajine z Jugoslavijo, prvi, ki so ustanavljali partizanske enote na Ribniškem in izvedli prvi oborožen spopad po začetku druge svetovne vojne na slovenskih tleh z italijanskimi vojaki in orožniki na Mali gori nad Ribnico, kjer so bili udeleženi trije glavni nosilci gibanja TIGR. In ravno tuje padla tudi prva žrtev, Danilo Zelen, vodja vojaškega krila TIGR-a. Profesorja, publicista in esejista Silva Faturja smo zato zaprosili, da na dovolj poljuden način zapiše to zgodbo o TIGR-u, za predgovor katere je poskrbel pisatelj Boris Pahor,« je za uvod povedal Bevk.
Pahor bo tudi slavnostni govornik.
Prepričan sem, da moramo tudi to društvo obdržati na rodoljubnih osnovah in ne smemo vanj vmešavati nobene politične opcije, ravno tako kot so bili tigrov-ci čisti primorski rodoljubi. Niso jih zanimali ne politični ne verski nazori. Zato se mi zdi prav, da se pri vseh manifestacijah in prireditvah, ki jih prireja TIGR, naslanjamo na kulturnike, na umetnike, nikakor pa ne na politike. Pahor se nam je zdel idealna, živa legenda (kot sedemletni otrok je gledal, kako je gorel Narodni dom v Trstu) tega odpora, te pokončnosti, tega ponosa, tega »Primorstva« in zato tudi najbolj primeren za slavnostni govor.
Istega dne prirejate dopoldne tudi proslavo pri spomeniku na Cerju.
To je nekakšna učna ura o boju primorskega ljudstva pod fašizmu, ki je namenjena učencem osnovnih šol. Prišlo naj bi okrog 350 učencev, ki se bodo ukvarjali s štirimi učnimi sklopi: s položajem primorskih duhovnikov pod fašizmom, položajem primorskih učiteljev pod fašizmom, stanjem primorskih kulturnikov in kulturnih društev pod fašizmom in pa organizacijo TIGR pod fašizmom do začetka druge svetovne vojne. Temu jutranjemu programu bo naslov Dan domoljubja, z njim pa želimo spodbuditi osnovne šole na Primorskem, da se skozi leto v obliki raznih delavnic poglobijo v raziskovanje kulturnega delovanja in zgodovinskih dejstev med fašizmom na primorskih tleh.
Katero je torej sporočilo, ki ga namenjate mladim rodovom?
Pri Društvu TIGR smo ustanovili tu-
Marjan Bevk je scenarist in režiser jutrišnje slovesnosti v Kosovelovem domu v Sežani
di Klub mladih tigrovcev, ki združuje mlade iz osnovnih in srednjih šol ter študente do 26. leta starosti z namenom, da se povezujejo v enotnem kulturnem prostoru. Pri društvu se namreč zavedamo, da je bil TIGR organizacija Slovencev in Hrvatov Julijske krajine in da je leta 1947 velik del slovenstva in Primorcev ostalo pod Italijo, kjer je še vedno treba dokazovati slovensko identiteto. Ravno to je tisto sporočilo, ki naj bi ga mladi zdaj udejanjili: treba je braniti oziroma iskati svoje korenine prav v tej narodni zavesti slovenstva pri Primorcih v času fašizma.
Povrnimo se k petkovi proslavi. Kako je oblikovan njen spored?
Za glasbeno kuliso bosta poskrbela moška vokalna skupina »Sraka« iz Štan-dreža, ki jo vodi Bogdan Kralj, in mešani mladinski pevski zbor gimnazije Tolmin. Nastopila bosta gledališka igralca Danijel Malalan, ki bo postregel s pridigo Čeder-maca in Alida Bevk, ki bo podala pismo izseljene primorske učiteljice leta 1932. Nato bo na vrsti t.i. kulturna akcija TIGR v priredbi Kluba mladih tigrovcev: sedem fantov in deklet povečini iz gledališke gimnazije iz Nove Gorice, bo predstavilo podatke o ukinitvi slovenskih šol, slovenskega jezika in kulturnih društev in orisalo posledični razvoj do osvoboditve oziroma do priključitve, z zaključnim poudarkom na spodbudnem odloku o ustanovitvi dvojezične nižje srednje šole v Špetru.
Sara Sternad
SEŽANA
Danes
okrogla miza Ura zgodovine
SEŽANA - Danes ob 18. uri bo v veliki sejni dvorani Občine Sežana okrogla miza z naslovom Ura zgodovine. O tem, zakaj je bila med 12. junij em 1945 in 15. septembrom 1947 na slovenskem ozemlju tuja uprava, o okoliščinah, ki so privedle do nje, in o razmerah po letu 1947 bodo razpravljali zgodovinarji Jože Pirjevec, Branko Marušič, Cvetko Vidmar, Gorazd Bajc in Damijan Guštin. O izkušnjah domačinov in takratnem šolskem sistemu pa bosta spregovorili Olga Abram in Lucija Pirhavec.
SLOVENIJA - Zamenjave ministrov
Janša že predlagal dva možna kandidata
LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Janša je včeraj predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju poslal predlog za imenovanje Zofije Mazej Kukovič za ministrico za zdravje in Radovana Žerjava za ministra za promet, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. V poslanskih skupinah predlog predsednika vlade večinoma ocenjujejo zadržano. Nova ministra naj bi državni zbor imenoval na seji prihodnji torek, predvidoma v ponedeljek pa se bosta kandidata predstavila pristojnima matičnima odboroma DZ na t.i. hearin-gu.
Premier Janša bo kandidatko oziroma kandidata za položaj ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v imenovanje državnemu zboru predlagal takoj, ko bo ustrezen predlog dogovorjen s koalicijsko partnerico. Poslanec NSi Alojz Sok je napovedal, da bodo ime kandidata za ministra za visoko šolstvo znanost in teh-
nologijo sporočili najkasneje do ponedeljka, o njem pa naj bi odločali na torkovi izredni seji državnega zbora.
V poslanskih skupinah predlog predsednika vlade podpirajo v SDS in SLS. V NSi in DeSUS pa pravijo, da kandidatov ne poznajo in ju ne morejo ocenjevati. Daje premierov izbor dober, menijo v opozicijski SNS. Medtem ko se v poslanskih skupinah NP in LDS še niso opredelili, v SD kandidatov ne bodo podprli.
Državni zbor se bo z odstopnimi izjavami dosedanjih ministrov za promet Janeza Božiča, za zdravje Andreja Bručana in za visoko šolstvo Jureta Zupana seznanil na današnji izredni seji. Poslanke in poslanci matičnih odborov državnega zbora za zdravstvo in za promet bodo predvidoma v ponedeljek opravili zaslišanja predlaganih kandidatov. Nova ministra za zdravje in za promet pa naj bi državni zbor imenoval na seji prihodnji torek. (STA)
Kraška ohcet po TV Slovenija
LJUBLJANA - Od podoknice pa do poroke v cerkvici na Tabru, od začetkov ljubezni med Jano in Tomom do njune slovesne zaobljube, o poročnem venčku in klobuku, narodnih nošah in vsem, kar oblikuje to veličastno prireditev, je dopisnica RTV Slovenija iz Trsta Mirjam Muženič pripravila posebno reportažo. Na ogled bo v oddaji Tednik na prvem programu TV Slovenija danes ob 21. uri, ponovitev pa v soboto, 8. septembra ob 11. 45, prav tako na prvem programu.
Spominski dan na Rabu
RAB - V torek, 11. septembra 2007, bo spominski dan osvoboditve interni-rancev iz koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rabu in iz vseh ostalih italijanskih fašističnih koncentracijskih taborišč. Ob tej priliki bodo delegacije ZZB NOB Slovenije, Občina Rab, Zveza borcev NOB Rab, Zveza borcev domovinske vojne Rab, delegacije občin Čabar, Kastav, Jelenje, Čavli in židovska občina iz Zagreba položile vence na pokopališču žrtev koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rabu v nedeljo, 9. septembra 2007, ob 11. uri.
Umrl še deveti gasilec, ki je gasil požar na Kornatu
ZAGREB - Zaradi posledic hudih opeklin je včeraj v bolnišnici v Zagrebu umrl še deveti gasilec, ki je sodeloval pri gašenju požara na otoku Kornatu minuli četrtek. Za posledicami požara se v Zagrebu in Splitu zdravijo še štirje gasilci. Osmi gasilec je za posledicami opeklin umrl v ponedeljek, slabo uro po žalni slovesnosti za sedmimi hrvaškimi gasilci v Šibeniku. Na Hrvaškem je bil zaradi najhujše tragedije v zgodovini hrvaškega gasilstva v ponedeljek dan žalovanja.
LDS in nepovezani poslanci ne bodo podprli izredne
seje o Hrvaški
LJUBLJANA - Opozicijski poslanski skupini LDS in nepovezanih poslancev sta včeraj povedali, da ne podpirata sklica izredne seje državnega zbora glede rešitve odprtih vprašanj s Hrvaško, ki jo je zahtevala poslanska skupina SNS. Vodji poslanskih skupin LDS Jožef Školč in nepovezanih poslancev Matej Lahovnik sta še izrazila mnenje, da bi morala SNS razpravo o nerešenih vprašanjih odpreti v okviru seje odbora za zunanjo politiko.
Kot je dejal Školč, je bil s sklicem sestanka premiera s parlamentarnimi strankami o odnosih s Hrvaško storjen korak naprej, pobuda SNS pa bi po njegovem "presekala" možnost skupnega iskanja rešitve.
CELOVEC - V okviru že 74. jesenskega sejma
Pet specializiranih sejmov
Sejem bodo odprli v soboto - 605 razstavljalcev iz 12 držav - Pričakujejo 90 tisoč obiskovalcev
CELOVEC - Koroška prestolnica bo od sobote dalje devet dni prizorišče že 74. jesenskega sejma. Na razstavni površini skoraj 100.000 kvadratnih metrov razstavlja 605 razstavljavcev iz dvanajstih držav, največji tovrstni sejem na jugu Avstrije pa bo obiskalo nad 90.000 obiskovalcev, med njimi tudi nekaj tisoč
iz sosednje Slovenije in Furlanije-Julij-ske krajine. Letošnji sejem je hkrati streha petim specialnim sejmom s poudarkom na zidavi hiš oz. stanovanj, regijah užitka, modi, razkošju, domačih živalih in zabaviščnem parku. Tretjina razstavljavcev prihaja iz inozemstva, med njimi tudi iz Slovenije in Italije.
Celovško sejmišče bo v soboto spet oživelo in gostilo 74. jesenski sejem
Predsednik sejemske družbe Walter Dermuth je na predstavitveni tiskovni konferenci povedal, da je jesenski sejem v Celovcu »izložbeno okno gospodarstva« na prehodu iz poletja v jesen. Sejem povezuje mesto s podeželjem, za uspeh prireditve pa je ključnega pomena predvsem razpoloženje v gospodarstvu. Slednje da je dobro in se odraža v polni zasedenosti kapacitet jesenskega sejma ter v velikem zanimanju potrošnikov.
Na specialnem sejmu »Regije užitka» se bodo predstavile nove pokrajine, med njimi koroški regiji »Carnica Rož« z medom ter Podjuna z ajdo. O kakovosti izdelkov iz regij užitka se bodo obiskovalci sejma lahko prepričali v hali 1.
Vsi, ki zidajo hišo, se bodo lahko informirali (in kupili) v hali 3, v hali 5 pa bo na ogled vse za opremo stanovanja - od kuhinje, spalnice do opreme za dnevno sobo. Na sejmu bodo zastopani vse veletrgovine za dom in pohištvo, pa tudi nekateri proizvajalci iz inozemstva.
Gostujoča dežela na letošnjem jesenskem sejmu je Madžarska, seveda pa na sejmu ne bodo manjkala najboljša vina iz celotnega prostora Alpe-Jadran, je poudaril poslovodja sejemske družbe »Koroški sejmi« Erich Hallegger. Sejem hišnih živali bo v hali 2, mladinski sejem v hali 1. Najnovejši modni trendi bodo na ogleda v hali 7, zanimiva pa bo nedvoumno tudi posebna razstava »Enjoy Luxus«, ki jo bodo obiskovalci lahko prvič uživali na tem sejmu.
Poslovodstvo sejma pa je pripravilo tudi tematske dneve: v torek bo dan seniorjev, v sredo bodo v središču pozornosti otroci, dnevno ob štirih popoldne pa vabi Delavska zbornica na »farant« s prostim vstopom. Jesenski sejem bo odprt dnevno od 9. do 18. ure, zabaviščni park pa od 10. do 2. ure zjutraj. Za vstopnino morajo odrasli odšteti šest evrov, otroci in najstniki do 15 leta dva ev-ra. Mladostniki do 18. leta plačajo tri ev-re. Družinska vstopnica stane 12 evrov, vstopnica za upokojence pa 4,50 evra.
Ivan Lukan
/
ITALIJA
Četrtek, 6. septembra 2007
5
ŠOLSTVO - Italijanska vlada včeraj sprejela odlok z vrsto ukrepov
Po novem tudi hitrejši disciplinski postopki proti »šolnikom-lenuhom«
Za Prodija so bili ukrepi nujni za zagotovitev urejenega začetka šolskega leta - Vrača se celodnevni pouk
RIM - Italijanska vlada je včeraj sprejela odlok z vrsto ukrepov, ki so bili po besedah premiera Romana Prodija nujni za zagotovitev urejenega začetka novega šolskega leta 2007-2008. Med glavnimi ukrepi, kijih vsebuje omenjeni odlok, je pospešitev disciplinskih postopkov proti t.i. »šolnikom-lenu-hom«, kot se jih je oprijel vzdevek, se pravi proti šolnikom, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, ki izostajajo od pouka oz. so krivi za prestopke proti dostojanstvu šole ali učencev. Trenutno taki disciplinski postopki po besedah ministra za šolstvo Giuseppeja Fioronija trajajo tudi več kot poldrugo leto, po novem pa bodo lahko trajali največ 120 dni. V slučaju suma, da je določen šolnik storil hudo dejanje, ga lahko ravnatelj ali deželni šolski ravnatelj tudi predhodno suspendira.
Druga novost je ponovna uvedba celodnevnega pouka v osnovnih šolah, ki bo trajal 40 ur tedensko vključno s časom za kosilo. Z akcijskim načrtom bodo omogočili načrtovanje na podlagi zahtev teritorija, pri čemer bodo k sodelovanju povabili deželne in krajevne uprave. Cilj je tudi razširitev celodnevnega pouka na osnovne šole na jugu države, kjer je taka oblika pouka še vedno malo uveljavljena.
Novosti zadevajo tudi privatiste, ki želijo opraviti državni izpit. Slednji bodo morali prošnjo z navedbo izbrane občine in šole nasloviti na pristojni deželni šolski urad dotične dežele, ki bo potem odločil, kje lahko opravljajo maturo. Poleg tega bodo na nižjih srednjih šolah ponovno uvedli oceno o prepustitvi dijakov tretjega letnika k maturi. Bolj kot strogosti je to stvar resnosti, je dejal minister Fi-oroni, spričo dejstva, da preko 40 odstotkov italijanskih nižješolcev na državnem izpitu izdela z oceno zadostno.
Zadnja novost zadeva stroške za plačevanje tistih suplentov, ki bodo poklicani v službo, da nadomestijo šolnike na porodniškem dopustu. Doslej so bili ti stroški v breme šol, zdaj pa bo plačevanje suplentov prevzelo ministrstvo za gospodarstvo in finance.
Po mnenju ministra Fioronija bodo ti ukrepi omogočili, da bo novo šolsko leto steklo v znamenju večje gotovosti, šola pa bo morala po njegovih besedah postati resnejša. Premier Prodi, ki je včeraj na učence in učitelje tudi naslovil poslanico ob začetku novega šolskega leta, pa je poudaril pomen izobraževanja v moderni državi. Šolniki in njihovo delo, je poudaril Prodi, so temeljnega pomena za zagotovitev uspešne in civilizirane prihodnosti.
Za premiera Prodija in ministra Fioronija so sprejeti ukrepi nujni za zagotovitev urejenega začetka novega šolskega leta
ANSA
OBISK - Novi izraelski predsednik na prvem obisku v tujini
Peres: Odnosi med Italijo in Izraelom nikoli tako dobri
RIM - Od včeraj se mudi na obisku v Rimu novi izraelski predsednik Ši-mon Peres. Gre za njegov prvi obisk na tujem, odkar je postal državni poglavar. Včeraj se je Peres sešel s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom in z ministrskim predsednikom Romanom Prodijem, danes pa ga bo v Vatikanu sprejel papež Benedikt XVI.
»Med Italijo in Izraelom obstaja resnično prijateljstvo: odnosi med našima državama niso bili nikoli tako dobri kot s Prodijevo vlado,« je dejal Peres ob koncu dolgega pogovora z italijanskim premierom. S tem je očitno hotel odpraviti vsak dvom glede stanja bilateralnih odnosov, potem ko Prodi v nedavni izjavi dejal, da je za dosego miru na Bližnjem vzhodu potrebno pridobiti sodelovanje ne le palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, ampak tudi Hamasa. V središču pogovorov med Peresom in italijanskimi gostitelji so kajpak bile priprave na novembrsko konferenco o bližnje vzhodnem vozlu v Washingtonu.
Predsednika Giorgio Napolitano in Šimon Peres
ANSA
FIRENCE - Falzifikat v cerkvi sv. Križa
Kuta ni pripadala sv. Frančišku Asiškemu
FIRENCE - Pospeševalnik najmanjših delcev jedrskega laboratorija za preučevanje kulturnih dobrin (LABEC) iz Firenc je omogočil razkrinkanje zgodovinskega falzifikata. Gre za redovniško kuto, ki so jo doslej hranili v cerkvi sv. Križa v Firencah, češ da je pripadala sv. Frančišku Asiškemu. Datiranje s pomočjo ogljikovega izotopa ogljik 14 je namreč pokazalo, daje volna, iz katere je kuta narejena, vsaj 80 let premlada, da bi jo lahko nosil sv. Frančišek.
Analizo so izvedli na prošnjo frančiškanov iz Firenc. Zajela je še druga dva predmeta, ki naj bi po izročilu prav tako pripadala sv. Frančišku. Gre za redovniško kuto in za blazino, kiju hranijo v Cortoni. Radioaktivno datiranje je v tem primeru ugotovilo, da je starost obeh predmetov »pravšnja«. Raziskavo so predstavili včeraj na znanstvenem simpoziju v Firencah.
ZARADI DOLGOV
Trgovec je hlinil ugrabitev
PAVIA - Naposled se je izkazalo, da 37-letni trgovec Paolo Friggi iz Bereguar-da pri mestu Pavia ni bil ugrabljen, pač pa da je hlinil ugrabitev. Kot smo svoj čas poročali, je moški izginil v ponedeljek okrog 4. ure zjutraj, ko je bil namenjen v svoj bar s tobačno prodajalno v kraju Motta Visconti. Njegova matije iz Friggijevega mo-bitela ob 4.20 dobila sms sporočilo, da je sin ugrabljen in da ugrabitelji zahtevajo 500 tisoč evrov za njegov odkup.
Minulo noč pa je prišlo do nepričakovanega razpleta. Friggi je ustavil kara-binjersko izvidnico, rekoč, da je zbežal hudodelcem. Na poznejšem zaslišanju pa je priznal, da je vse skupaj sam insceniral, da bi se skušal rešiti okrog 700 tisoč ev-rov visokega dolga, ki si ga je nakopal z razkošnim življenjem. Dva dneva lažne ugrabitve je trgovec preživel na neki zapuščeni kmetiji.
Včeraj zjutraj se je Friggi lahko vrnil domov k življenjski partnerici, nekajletni hčerki ter k staršem. Vse je prosil za odpuščanje. Moški tvega sodno prijavo zaradi hlinjene ugrabitve.
SRČNA KAP
Umrl je showman Gigi
Gigi Sabani
RIM - Minuli torek je v poznih večernih urah umrl televizijski voditelj Gigi Sabani. Nahajal se je na domu sestre Isabelle v Rimu, ko ga je zadela srčna kap. Star je bil 54 let. Kot je povedala sestra, gaje ves dan bolela leva roka in se je sploh počutil slabo. Okrog 20. ure ga je pregledal zdravnik. Menil je, da je Sabani le preutrujen. Dve uri pozneje pa mu je odpovedalo srce. Sabani je prvič nastopil na televiziji leta 1979. Uveljavil se je kot imitator, potem pa kot voditelj oddaj. Leta 1995 je bil vpleten v preiskavo o domnevnih spolnih izsiljevanjih, ki ga je hudo prizadela.
Evropska centralna banka
5. septembra 2007
evro
valute		povprečni tečaj 5.09 4.09	
	ameriški dolar	1,3588	1,3580
japonski jen		157,11	156,84
	kitajski juan	10,2585	10,2525
ruski rubel		34,9090	34,8980
	danska krona	7,4489	7,4487
britanski funt		0,67600	0,67520
	švedska krona	9,3948	9,3890
norveška krona		7,9105	7,9290
	češka krona	27,640	27,645
švicarski frank		1,6462	1,6466
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		255,75	255,67
	poljski zlot	3,8225	3,8243
kanadski dolar		1,4329	1,4305
	avstralski dolar	1,6553	1,6466
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lev	3,3248	3,3042
slovaška krona		33,781	33,764
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,6987	0,6971
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		87,87	88,40
	turška lira	1,7717	1,7760
hrvaška kuna		7,3216	7,3210
Zadružna Kraška banka 5. septembra 2007			
	valute	evro	
		nakup	prodaja
	ameriški dolar	1,3756	1,3474
britanski funt		0,6836	0,6679
	švicarski frank	1,6696	1,6289
japonski jen		160,7610	152,9190
	švedska krona	9,6303	9,1697
avstralski dolar		1,6998	1,6281
	kanadski dolar	1,4579	1,4024
danska krona		7,5917	7,3056
	norveška krona	8,1272	7,7307
madžarski florint		262,0617	249,2782
	češka krona	28,33612	26,95387
slovaška krona		34,6081	32,9199
	hrvaška kuna	7,50402	7,13797
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
5. septembra 2007
evro
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
nakup prodaja
1,3790 1,3450
0,6862 7,561 1,4511 159,68 1,6707 8,020 9,540 1,6772 7,57
0,6693 7,375 1,4154 155,75 1,6295 7,822 9,305 1,6359 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
5. septembra 2007 Indeks MIB 30: -2,33
delnica		cena €	var. %
ALITALIA		0,819	-1,05
ALLEANZA		9,28	-2,00
ATLANTIA		23,89	-1,44
BANCA ITALESE		16,8	-5,45
BANCO POPOLARE		17,67	-2,39
BPMS		4,565	-1,68
BPM		10,5	-3,45
CAPITALIA		6,795	-3,29
ENEL		7,35	-2,05
ENI		24,84	-1,39
FIAT		19,51	-3,80
FINMECCANICA		21,11	-2,90
GENERALI		29,74	-1,62
I FIL		7,17	-2,67
INTESA		5,385	-2,96
LOTTOMATICA		25,99	-2,88
LUXOTTICA		25,34	-1,55
MEDIASET		7,665	-1,66
MEDIOBANCA		15,49	-1,89
MEDIOLANUM		5,275	-3,81
PARMALAT		2,6075	-3,35
PIRELLI		0,814	-2,75
SAIPEM		26,94	-2,60
SNAM		4,325	+0,02
STMICROELEC		12,81	-1,38
TELECOM ITA		2,055	-2,56
TENARIS		16,78	-1,86
TERNA		2,55	-1,28
UBI BANCA		18,5	-2,58
UNICREDITO		6,08	-3,69
Podružnica Trst	lö	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
6	Četrtek, 6. septembra 2007
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
SEMINAR ZA ŠOLNIKE - Včeraj na Opčinah predavanja za profesorje nižjih in višjih srednjih šol
Problemi pouka italijanščine na italijanskih šolah v Sloveniji
O tem je predaval Sergio Crasnich - Italijanščina se poučuje kot materni jezik, čeprav je populacija raznolika
Italijanščina se na šolah z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji poučuje kot prvi oz. materni jezik, vendar iz tega izhajajoče metode poučevanja ne odgovarjajo več precej spremenjeni narodnostni in jezikovni sliki teh zavodov. Od tod težave in poskusi, da bi prišli do posodobitve učnih programov in didaktike. Tudi o tem je bil govor na včerajšnjem prvem delovnem dnevu v okviru 42. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji. Na Nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah so se včeraj dopoldne zbrali profesorji nižjih in višjih srednjih šol, ki so imeli na voljo sedem ciljnih skupin. Ena od teh je bila namenjena profesorjem italijanščine, ki so prisluhnili Sergiu Crasni-chu, svetovalcu Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za italijanščino kot prvi jezik na italijanskih šolah v Sloveniji, ki je v okviru seminarja nastopil prvič.
Predavatelj je orisal kontekst, v katerem italijanske šole v Sloveniji delujejo, probleme, s katerimi se srečujejo pri poučevanju italijanščine in perspektive oz. možne rešitve. Šole z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji delujejo v glavnem v mestnih jedrih Kopra, Izole in Pirana (z nekaterimi podružnicami v okolici) ter se delijo na otroške vrtce, osnovne šole (v Sloveniji osnovna šola traja devet let) in tri srednje šole (gre za zavode, enake našim višjim srednjim šolam, a s štirimi leti trajanja namesto petih). V prvih desetletjih po drugi svetovni vojni so beležile znatno nazadovanje pri vpisih s posledičnim ukinjanjem oz. združevanjem šol, od 80. let prejšnjega stoletja naprej pa beležijo povečanje in utrditev števila vpisov, pri čemer je zaznavna prisotnost neitali-janskih učencev, ki prihajajo iz drugih jezikovnih okolij. Današnja slika kaže, kako je učencev iz popolnoma italijanskih družin malo, prevladujejo otroci iz narodnostno mešanih družin (slovensko-itali-janskih ali pa, kjer en partner pripada italijanski narodnosti, drugi pa kaki drugi narodnosti iz bivše Jugoslavije) ali pa iz popolnoma neitalijanskih družin (slovenskih, hrvaških idr.). Kljub temu je italijanščina na teh šolah obravnavana kot materni jezik. Pouk italijanskega jezika zaradi tega obsega za tretjino več ur kot pouk slovenskega jezika (slednji je obravnavan kot drugi jezik), vendar ima Crasnich vtis, da te ure niso vedno najbolje izkoriščene. Čeprav učenci ne obvladujejo dobro italijanščine, uradni sistem ne predvideva tečajev prilagajanja, to delajo šolniki na svojo roko. Prav tako ne upoštevajo obvladovanja jezika oz. jezikovnih kompetenc uradne izpitne preizkušnje ob koncu šolanja. Pri tem je Crasnich tudi predstavil vsebino izpitov italijanskega jezika za leto 2007.
Iz vsega tega izhaja želja po posodobitvi tako učnih programov kot didaktike. Pri ZRSŠ so že pripravili nekaj predlogov, ki pa jih mora še preučiti pristojni strokovni svet. Srž teh predlogov je poskus medpredmetnega sodelovanja za splošno izboljšanje kompetenc na podlagi izkušenj v drugih evropskih, zlasti skandinavskih državah. Glede italijanskih šol se predlaga tudi analiza učnih programov, ki veljajo v Italiji. Potrebno bi bilo poskusiti ugotoviti način, kako poučevanje čimbolj približati dejanskim kompeten-cam učenca.
Ob vsem povedanem se človeku kar vsiljuje misel, da marsikaj, kar je predavatelj povedal o italijanščini na italijanskih šolah v Sloveniji, velja tudi za vprašanje poučevanja slovenščine na slovenskih šolah v Italiji, saj se oba sistema po Crasni-chevih besedah zrcalita. Vendar je predavatelj pri tem prepričan, da čeprav ni bila doslej opravljena nobena primerjalna raziskava, bi učenci slovenskih šol v Italiji opravili izpit iz italijanščine bolje od učencev italijanskih šol v Sloveniji.
Ivan Žerjal
Predavanje Sergia Crasnicha je bilo namenjeno profesorjem italijanščine na naših šolah
KROMA
SEMINAR ZA ŠOLNIKE - Učbeniki za slovenščino in zgodovino
Novosti slovenskih založb
Razstava učbenikov, delovnih zvezkov in drugega gradiva je naletela na precejšnje zanimanje
Včerajšnji prvi delovni dan v okviru 42. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji je dal profesorjem nižjih in višjih srednjih šol priložnost, da se seznanijo z novostmi slovenskih založb na področju učbenikov slovenskega jezika in literature, pa tudi zgodovine. Menda se je prvič zgodilo, da so nekatere slovenske založbe poskrbele za razstavo svojih najnovejših publikacij (na sliki KROMA), ki je naletela na precejšnje zanimanje naših šolnikov, za kar smo se prepričali tako pri slednjih kot pri predstavnikih založb. Na ogled so bile knjige, učbeniki in delovni zvezki Državne založbe Slovenije, Mladinske knjige ter založb Modrijan, Obzorja in Ro-
kus Klett. Pa ni šlo samo za knjige, saj so si profesorji lahko ogledali tudi razstavljene zgoščenke in avdio-vizualno gradivo, poleg tega so jih predstavniki založb v dveh skupinah (eni za profesorje nižjih, drugi pa za profesorje višjih srednjih šol) tudi bolj poglobljeno seznanili z novimi učbeniki s pomočjo predavanj in delavnic.
Poleg predstavitve novosti slovenskih založb in skupine, posvečene italijanščini kot prvemu jeziku na italijanskih šolah v Sloveniji, o kateri poročamo na drugem mestu, je bilo včeraj na NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah na voljo profesorjem še pet drugih ciljnih skupin na temo posodabljanja učnih načrtov
in preverjanja znanja, vrednotenja zmožnosti govora pri pouku angleščine, glasbenih podob, spodbujanja sprememb v šolah in retorike za pedagoške delavce.
Danes se bo seminar nadaljeval v Gorici, kjer se bodo v prostorih Osnovne šole Otona Župančiča ob 9. uri zbrali vzgojitelji in učitelji iz vrtcev in osnovnih šol z Goriškega in iz Benečije. Jutri pa se bo seminar vrnil na Opčine, kjer bodo, ved no z za čet kom ob 9. uri, na NSŠ Srečka Kosovela predavanja za vzgojitelje, na OŠ Franceta Bevka pa predavanja za učitelje. Z jutrišnjim dnem se bo 42. jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji tudi zaključil. (iž)
Srečanje Slovenske komponente LD
Deželna skupščina slovenske komponente Levih demokratov se bo sestala v petek, 7. septembra, ob 20.30, na sedežu Društva SKD Igo Gruden v Na-brežini (Nabrežina, 89). Govor bo o Demokratski stranki ter o volitvah državnega in deželnega tajnika. Uvodno poročilo bo podal deželni koordinator SKLD Igor Dolenc. Na srečanju bo prisoten podtajnik v italijanski vladi Miloš Budin.
Nov župnik pri Sv. Jakobu
Šentjakobsko župnijo je prevzel 50-let-ni Roberto Rosa, ki bo nasledil msgr. Mariu Pencu. Slednji jo je vodil od 1. januarja 1983. Roberto Rosa je po rodu iz Milj in je nazadnje služboval v župniji sv. Terezije Deteta Jezusa v Ul. Mat-teotti, bil je tudi dekan pri Sv. Vincen-ciju. Istočasno je škof Evgen Ravignani imenoval redovnika evharistinca Giu-seppa Bortolata za župnika v cerkvi sv. Marka Evangelista ter duhovnika Pao-la Iannacconeja za župnijskega upravitelja v župniji sv. Terezije Deteta Jezusa. Iannaccone je direktor središča mladinske pastorale in sodirektor župnijskega tednika Vita Nuova.
Povzročila škodo in zbežala
Ko so jo mestni redarji ustavili, je vneto zatrjevala, da sploh ni kriva tega, kar ji očitajo. Nedolžnost je prisegala na svojih otrocih. Vendar se je izkazalo, da otrok sploh nima in na koncu, ko so prišle priče in ko so ji postregli z dokazi, je le priznala, da je odgovorna za škodo na avtomobilu, ki je bil parkiran v Ul. Reni Avtomobilistka, 75-letna Tržačan-ka, je med vzvratno vožnjo, ko je s svojim peugeotom zapuščala parkirno mesto v Ul. Reni, nekajkrat udarila v sosednjo škodo octavio, ter mirno odpeljala. Njeno početje pa je opazil neki zapriseženi stražnik, zabeležil si je registrsko tablico in obvestil mestno policijo. Agenti so jo začeli iskati bodisi v bližini stanovanja kot v sosednjih ulicah. Ko se je okrog polnoči naposled le prikazala, so jo takoj ustavili. Brez potrebe si je nakopala skoraj 300 evrov globe: 39 evrov bo morala plačati zaradi nekorektnega manevra, 259 evrov pa zato, ker je zbežala.
Prosil za politično zatočišče
Predvčerajšnjim popoldne je podčastnik mestne policije doživel neobičajno srečanje: v Ul. Rossini ga je ustavil okrog 30 let star moški in mu v slabi angleščini skušal razložiti, da je turški državljan kurdske narodnosti in da bi rad zaprosil za politično zatočišče v Italiji. Neznanca so najprej odpeljali v urad sodne policije, kjer so na podlagi prstnih odtisov preverili, ali je že imel opravka s pravico, bodisi v Italiji kot v tujini. Zatem so ga pospremili v inštitut Teresiano v Istrski ulici, kjer so mu nudili oskrbo in kjer je prebil noč. Kot veleva zakon,je bil pod stalno kontrolo, včeraj zjutraj pa so ga izročili agentom na kvesturi, kjer so imeli na razpolago prevajalca.
Omejitve na cesti za Gročano
Ob vaški šagri v Gročani bodo od 7. do 9. septembra uvedli omejitve na pokrajinski cesti za vas, in sicer enosmerno izmenično vožnjo ter prepoved parkiranja na obeh straneh poti. Hitrost pa ne bo smela presegati 30 km na uro.
Popravek
V včerajšnji članek o zborovanju v Ljudskem domu v Trebčah se je vrinila neljuba napaka. Računalniški škrateljc jo je tako zagodel, da je odvetnik Robi Cor-bo postal orbo. Prizadetemu in bralcem se opravičujemo.
Popravek
V šolskih vesteh smo obvestilo didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu pripisali ravnateljstvu pri Sv. Jakobu. Vsekakor smo napako v obvestilih že odpravili!
/
ITALIJA
Četrtek, 6. septembra 2007
7
PROSEK - Poslopje osnovne šole Avgusta Černigoja
Sedemkrat prepleskani pritlični prostori osnovne šole
V prvem in drugem nadstropju pa oluščen omet, razpoke in poškodovana stranišča
Šole v tržaški občini niso vse enake. Vsaj kar se pleskanja prostorov tiče, ne. Medtem ko so morali starši otrok bazovske osnovne šole Primoža Trubarja - kot leto prej starši učencev trebenske šole - kar sami preples-kati učilnice, da bodo prihodnji teden z novo svežino sprejele prihod domačih osnovnošolcev, so pritlične prostore osnovne šole Avgusta Černigoja na Proseku prepleskali delavci podjetja, ki mu je tržaška občinska uprava po ve ri la de la na šo li. A teh pro sto -rov niso prepleskali enkrat samkrat, temveč kar... sedemkrat (!).
Vhod, veža, jedilnica in hodnik so bili včeraj svetlo zelenkaste barve, do konca preteklega tedna pa so imeli drugačen, bolj turoben videz. Delavci so bili namreč pobarvali zidove (do vi ši ne ne kaj več kot dveh met rov) s temno antracitno sivo barvo. Vhod je bil bolj podoben temnici za razvijanje filmov, kot pa primerno svetlemu šol ske mu pro sto ru.
Ko je pretekli petek tržaški občinski svetnik Levih demokratov Stefano Ukmar obiskal šolo, da bi preveril potek obnovitvenih del, je ob pogledu na tisto sivo temino presenečeno obstal. Takoj je posegel pri pristojnem občinskem uradu za javna dela, zatem še pri županu Robertu Dipiazzi. V eni uri mu je telefonsko uspelo prepričati občinske upravitelje, da gre šolske prostore pobarvati v primernejših svetlih tonih.
Potem ko so bili delavci pritličje poprej že trikrat prepleskali z antracitno barvo, da se je le-ta primerno »prijela«, so morali zidove četrtič prebarvati z belo, da bi najprej omilili učinek temne barve, zatem pa še - petič - s svetlo zeleno barvo. Toda: nastala zelenkasta barva se ni ujemala s predhodno temno, vojaško zeleno barvo zidov na hodniku. Zato je bilo potrebno zidove še dvakrat prepleskati, da so postali vsi lepo svetlo zeleni.
Kdo je naročil pleskanje s sivo antracitno barvo, ostaja tajnost. Nobena skrivnost pa ni, da je stal poseg »nekoliko več« od predvidenega (in mnogo, mnogo več od udarniškega pleskanja na bazovski šoli...)
Ampak: sedanji lepi videz pritličja proseške osnovne šole naj ne vara. Prvo in drugo nadstropje ponujata povsem drugačno, bolj klavrno podobo. Okrepljena ekipa čistilk si sicer od ponedeljka dalje pridno prizadeva, da bi bile učilnice in drugi šolski prostori do začetka pouka pripravljeni lepo spreje-
ti učence in učitelje, a kaj ko razpok po zidovih in po stropu ter oluščenega ometa ni mogoče kar tako »počistiti«...
Stranišča v prvem nadstropju so pod vsako kritiko. Nekatera vrata imajo razbite kljuke; na drugih kljuk sploh ni, se pa namesto njih odpirajo luknje v vratih, skozi katera je možno pokukati v stranišče. Na tleh se ponekod nahajajo kupi ometa; grelci so nevarno zarjaveli. Slačilnica na drugem koncu hodnika sodi v tretji, ne pa v razviti svet.
V	drugem nadstropju je morda le za spoznanje bolje. Ob lepem vremenu. Kajti ob deževnem začne voda s stropa pronicati v stranišča. V domala vsaki učilnici je mogoče na zidovih opaziti razpoke; v zadnji (od stop niš ča le vo) se raz po ka raz te za po stropu. Verjetno ne bi bilo napak, da bi si občinski tehniki vzeli čas za ogled teh razpok...
Madeži po zidovih in stropu pričajo, da gornji prostori že dolga desetletja niso bili prepleskani. Po mnenju gospe, ki je konec šestdesetih let obiskovala proseško osnovno šolo, niso bile učilnice od takrat še prepleskane...
V	take prostore se bodo v sredo vselili učenci proseške osnovne šole in njihovi učitelji
Ko raj žno!
Zgoraj: »urejenost« stranišč; spodaj: »slačilnica« (detajl)
MANIFESTACIJA
V-Day
tudi v Trstu
V soboto se bo v Trstu, tako kot v številnih italijanskih mestih in marsikje v tujini, odvijala manifestacija z barvitim imenom Vaffanculo Day (ali na kratko Vaffa Day, še krajše pa V-Day). Pobudo si je zamislil Beppe Grillo, znani italijanski komik in pobudnik številnih civilnih bojev proti »nedotakljivim palačam« oziroma proti nepravičnostim, ki jih vsiljujejo vrhovi italijanskega gospodarsko-politične-ga sistema.
Namen pobude je spodbuditi državljanski čut prebivalstva. Po vsej Italiji bodo namreč zbirali podpise v podporo ljudskemu zakonskemu predlogu z naslovom »Reforma volilnega zakona za poslansko zbornico in senat v zvezi s kriteriji kandidiranja in izvolitve«, ki predvideva 3 točke. Po zakonskem predlogu ne bi mogli kandidirati italijanski državljani, ki so bili zaradi katerekoli kršitve dokončno obsojeni. V parlamentu je danes 25 takih primerov. Dokument nadalje predvideva omejitev, po kateri bi parlamentarci lahko opravili samo dve zakonodajni dobi, ob koncu pa predlaga uporabo preferenc, saj je s sedanjim volilnim sistemom državljanom onemogočeno, da bi izbirali kandidate. Slednje vnaprej določajo tajništva strank.
Tržaški V-Day se bo odvijal na Borznem trgu, kjer bodo zbirali podpise med 10. in 13. uro ter od 16. ure dalje. Ob 17. uri naj bi se odvijalo kolesarjenje po mestnem središču, ob 18.30 pa bo prišlo do internetne povezave z ostalimi italijanskimi trgi, kjer bodo potekale tovrstne manifestacije.
Grillo je pobudo predstavil pred meseci (med drugim tudi na obisku v Evropskem parlamentu), in sicer s temi besedami: »V-Day bo 8. septembra. Spomnili se bomo, da se po letu 1943 nič ni spremenilo. Včeraj smo imeli kralja, ki je bežal in pustil državo v raz-sulu, danes imamo politike, ki so zaprti v svojih palačah in se poglabljajo v "kulturne" probleme«. K pobudi je do sinoči, s pomočjo spletnega vpisovanja, pristopilo skoraj 200 tisoč ljudi. Spletni dnevnik www.beppegrillo.it redno izpostavlja kočljive teme s političnega in ekonomskega področja, pri tem pa pogosto prehiti državne medije. S časom seje okoli karizmatične-ga lika iz Genove razvilo pravo gibanje s skupinami Prijateljev Beppeja Grilla, ki po vsej Italiji raziskujejo raznovrstne teme.
DIJASKI DOM - Delavnica Glasbene matice za najmlajše
Igrivo uvajanje v glasbeni svet
Udeleženci poletne delavnice pojejo, plešejo in spoznavajo Orffova glasbila - V petek popoldne bodo na zaključni prireditvi dokazali, da so se marsičesa naučili
V delavnici združujejo koristno z zabavnim
KROMA
»Pripravljeni... Triii, štiiiiri...« Najprej zado-nijo tamburine s kraguljčki, nato marakasi, nazadnje še ksilofoni. Ob ritmičnem ploskanju in simpatični plesni koreografiji pa se nato oglasi še zbor-ček krepkih dečkov, ki zapoje znano belokranjsko kolo »Fruške, jabuke, slive, mene voli Ive...«. Petje, ples in spoznavanje t.i. Orffovih glasbil, se pravi ritmičnih in melodičnih enostavnih instrumentov kot so na primer boben, palčke, ropotulje, ksilofon in zvončki, oblikujejo jutranje aktivnosti malih udeležencev poletne glasbene delavnice, ki jo že vrsto let prireja Glasbena matica. V Dijaškem domu Srečka Kosovela je v ponedeljek, 3. septembra, zaživela še dodatna, kreativna otroška dejavnost, ki vsakodnevno združuje skupino skoraj dvajsetih otrok med 5. in 8. letom. Zanje skrbij o vestne vzgojiteljice Jana Drasič (petje), Jelka Bo-gatec (ples oziroma razgibavanje), Daša Stanič in pa koordinatorka Andrejka Možina (glasba).
Vsak dan je za male udeležence nadvse zanimiv. Jutro je - kot rečeno - posvečeno spoznavanju glasbe in ustvarjalnemu izražanju ob petju in plesu ter obenem razvijanju posluha in ritma. Vzgojiteljice so si za enotedensko delavnico zamislile uresničitev pravega glasbenega spekta-kla, ki bo otroke ob melodijah narodnih pesmi
pospremil na popotovanje skozi slovenske dežele. Po malici in kosilu je seveda tudi čas za počitek in za razbremenilno igro, skozi katero otroci še dodatno vzljubijo instrumente. Vse je namreč zanje novo in privlačno, na vse lahko poskusijo zaigrati in tako se izživljajo na primer s špan ski mi kas ta nje ta mi in me hiš ki mi ma ra ka si. V popoldanskem delu delavnice pa pobliže spoznavajo glasbene instrumente in pravzaprav razvijajo svoj glasbeni okus. Vsak dan jih namreč po kosilu obiščejo glasbeni izvedenci, profesorji na Glasbeni matici, ki jim predstavijo posamezna glas bi la. V po ne de ljek sta bi la na vrs ti Be at -ri ce Zon ta in Mar ko Fe ri, ki sta ma lim po slu šal -cem prikazala glas klavirja oziroma kitare, v torek pa sta jih Erika Slama in Jagoda Kjuder uvedli v igranje flavte oziroma violine.
Ob zaključku glasbenega tedna, t.j. v petek, 7. septembra, bodo otroci ob 16. uri staršem, sorodnikom in prijateljem prikazali, česa vsega so se naučili v glasbeno obarvanem tednu. Tovrstne dejavnosti so resda dobrodošle, saj razvijajo otrokove sposobnosti in jih nenazadnje spodbujajo k vpisu v glasbeno šolo. Kdo ve, morda se med temi nadebudnimi muzikanti skriva celo kak so dob ni Mo zart ... ( sas)
8
Četrtek, 6. septembra 2007
TRST
/
PRAPROT IN BOŽJE POLJE - »Neznani mazači« spet na delu
Oskrunili spomenik in pomazali cestno tablo
Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Rupel pozval sile javnega reda k večji pozornosti
Kras je bil v preteklih dneh spet prizorišče mazaškega pohoda »neznancev«, za katere pa je dokaj preprosto ugotoviti, iz katerih logov prihajajo. V Pra-protu so se z razpršilcem znesli nad vaškim spomenikom padlim v narodnoosvobodilnem boju. Na ploščo z imeni padlih za svobodo, žrtev nacifašistične-ga terorja in pogrešanih, so se »podpisali« z besedo, s katero so italijanski fašisti med drugo svetovno vojno zaničlji-vo označevali partizane - banditi. Psovko so podkrepili z nacističnim kljukastim križem.
Ko so domačini opazili oskrunjeni spomenik, so takoj obvestili policijo. Čiščenje črne barve verjetno ne bo enostavno, ker je prekrila imena, ki so vklesana v kamen, in bo treba veliko potrpežljivosti in pozornosti, da ne poškodujejo imen.
V Božjem polju pa so podobno pomazali tablo z dvojezičnim imenom vasi ob vhodu v vas iz kriške smeri. Slovensko ime vasi so pomazali z runskimi znaki in ob njih dodali kljukasti križ, s črnim razpršilcem pa so tudi prečrtali ime Občine Zgonik pod imenom vasi.
Karabinjerji z Devinščine so o po-mazanju slovenskega napisa na tabli ob vhodu na Božje polje obvestili predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta Bruna Rupla. Ta je po ogledu opozoril karabinjerje na nedavno vandalsko dejanje na pro seš kem spo me ni ku padlim v NOB. Konec preteklega tedna so namreč neznanci razmetali marmornate vaze in cvetje ob vznožju spominske plošče z imeni padlih ter eno od vaz tudi odnesli.
Predsed nik Rupel je oce nil, da gre za stopnjevanje narodnostne mržnje na Krasu, in pozval sile javnega reda, naj v naslednjih dneh - predvsem ob bližnji proslavi obletnice ustrelitve Bazoviških junakov - poostrijo nadzor nad kraškim ozemljem, in to predvsem v nočnih urah.
Očitno je, da se sovraštvo desničarjev do naše narodnostne skupnosti in do vse ga, kar je z njo pove zano, še ved no ni uneslo in ob raznih priložnostih spet pride na dan. Tokrat so desničarje morda spodbudile najnovejše polemike okrog ustanovitve občine na Krasu.
Zal že desetletja pišemo o oskrunjenih spomenikih in obeležjih po naših vaseh, v mestu ter njegovi okolici, prizanesli niso niti svetišču na Tabru. Zaenkrat pa še nismo imeli tega zadoščenja, da bi tudi zapisali imena skrunilcev, čeprav ni no bene ga dvo ma, iz katerih kro -gov prihajajo.
OPČINE - Rajonski svet za vzhodni Kras
Na seji odmevi na »odcepitev«
Možnost ustanovitve samostojne upravne enote na Krasu je odjeknila na torkovi seji vzhodno-kraškega rajonskega sveta na Opči-nah. Predsednik Marko Milkovič jo je ome nil v uvod nem poroči lu, ko se je ob regnil ob pi sa nje tr žaš ke ga italijanskega dnevnika. Časopis ga je »prikazal« kot enega od glavnih pobud ni kov sre čanj v tre ben skem Ljudskem domu, kar pa ne odgovarja realnosti, je poudaril Milko-vič.
Predsednik je sicer potrdil, da se je udeležil prvega srečanja skupi ne ob čanov, ker je bil nanj povab -ljen, a nje go va pri sot nost je bi la iz-klkjučno osebnega značaja. Takrat je posegel in orisal splošne probleme kraškega ozemlja, »o katerih vzhodnokraški rajonski svet razpravlja dejansko na vsaki seji«, je podčr tal. »Be sedi lo je bilo na to, ne da bi za to ve del, takoj posla no tr -žaškemu italijanskemu dnevniku,
kar je dalo v naslednjih dneh povod za razna podobna citiranja,« je pojasnil Marko Milkovič.
Rajonski svetniki Nacionalnega zavezništva so med sejo večkrat napadli predsednika prav zaradi njegove prisotnosti na srečanjih v Trebčah. Med vsemi je bil najbolj razvnet načelnik skupine Franco Guerra, pridružil pa se mu je tudi svetnik Axel Bloch. Vsi njuni posegi pa ni so ime li no bene posle di ce.
Prav tako brezpredmetni so bili poskusi svetniške skupine Nacionalnega zavezništva, da bi z odhodom iz dvorane izsilili prekinitev seje zaradi nesklepčnosti. Guerri in Blo chu se je pri dru žila še tretja svetnica Meniove stranke Clotilde Poggi-Bevazzano, ne pa svetniki Forze Italia in Dipiazzove liste, ki so ostali v dvo ra ni in tako pre pre či li namero Nacionalnega zavezništva.
O poteku rajonske seje bomo še poročali.
STALIŠČE - Fabio Omero (Levi demokrati)
Openska občina
»Raje enotni rajon, ki bi se povezal z okoliškimi občinami«
Načelnik svetniške skupine Levih demokratov v tržaškem občinskem svetu Fabio Omero je včeraj v tiskovnem sporočilu iznesel stališče o »kraški odcepitvi«. Vsakih petnajst let postane aktualno govoriti o openski občini. Občani, ki jih mestna uprava zanemarja, ustanovijo odbore in zbirajo podpi se za odcepi tev, je zapi sal. »Se -danji val pa se kaže kot protislovje trenda o združevanju občin, ki naj bi pripomoglo k znižanju javnih stroškov,« je poudaril. Zadnji deželni zakoni o javnih upravah in o urbanističnem načrtovanju spodbujajo prav občine, ki se združijo v tako imenovane enote za ozemeljski razvoj (Aster). Te naj bi imele za cilj opravljanje javnih del, upravljanje in zaščito ozemlja ter organizacijo javnih servisov
Podob no je Trstu ponujena mož -nost ustanovitve metropolitanske občine.
Ome ro je pri znal, da je tr žaš ka občina vsa ta leta zanemarjala predmestja, z izjemo Naselja sv. Sergija, v
katerem ima Nacionalno zavezništvo velik rezervoar svojih glasov. Prav zato so Levi demokrati predstavili predlog reforme, po kateri naj bi bila rajonskim svetom priznana večja avtonomija odlo čanja, tudi pri finanč nih zade -vah.
Tako stališče je v nasprotju z vse-državnimi navodili, po katerih bi morali v mestih z manj kot 250 tisoč prebivalci ukiniti rajonske svete. Deželne usmeritve pa priznavajo funkcije teh institucij, tudi v okviru zakona za zaščito Slovencev v Italiji, a si po eni strani pri zade vajo za zni žanje šte vila ra -jonskih svetov, istočasno pa tudi za povečanje njihove oblasti.
Načelnik svetniške skupine Levih de mo kra tov Ome ro je ob kon cu na kazal možno rešitev: ustanovitev enotnega kraškega rajonskega sveta, ki naj bi se skupno z drugimi okoliškimi občina mi pove zal v eno to za oze melj ski razvoj (Aster), da bi na ta način zadostil potrebam kraškega ozemlja in tu živečih ljudi.
UNIVERZA - Tečaj
Z matematiko o učinkih plinskega terminala
Obstajajo matematični napovedovalni modeli, prek katerih bi lahko opravili uspešne simulacije o onesnaževanju in o razpršenosti onesnažuj očih snovi v okolju, ki bi jih povzročil mo rebi ten upli nje val nik v Tržaškem zalivu. Nekaj simulacij je bilo sicer že opravljenih, vendar niso bile dovolj podrobne in bi morali zato uporabljati tri di men zio nal ne mo de le.
To nam je pove dal do cent na tržaški univerzi in izvedenec na tem področju Vincenzo Armenio ob robu tridnevnega stro kov ne ga tečaja o na stan ku in evoluciji onesnažuj očih delcev ( še zlasti ve zanih na in du -strijske dejavnosti), ki se je začel včeraj in se bo zaključil danes v dvorani Bachelet na tržaški univerzi. Tečaj je v angleškem jeziku in ga prirejajo univerzitetni center CIGRA (ki združuje devet univerzitetnih oddelkov), oddelek mehanskega inže-nirstva na univerzi v Eindhov-nu in med na rod ni cen ter za te-o ret sko fiziko Abdus Salam v Miramaru (ICTP). Pobuda je mednarodnega značaja in jo vodijo Armenio, prof. J.C.M. Kuerten iz Eindhovna in direktor ICTP Katepalli Sreenivasan.
Ar me ni o vse kakor ni že lel razpravljati o tem, ali je uplinje-val nik potre ben ali ne, kot tudi ni poglabljal vprašanja onesnaževanja, ki ga v Trstu povzročajo škedenjska železarna ali drugi in du strij ski ob ra ti. » To ni v moji pristojnosti, zato morajo o tem odlo čati ob čani in poli tič -ne sile,« je povedal Armenio in dodal, da pa izvedenci lahko nudijo pomoč pri izbiri tehnike za podrob nej še in bolj učin -ko vite ana li ze ones na že vanja oz. onesnaženosti okolja. Tečaj je pač namenjen okrog 40 raz-is ko val cem z raz nih evrop skih (in seveda tudi italijanskih) univerz in raziskovalnih centrov, ki te dni poglabljajo industrijsko onesnaževanje, prisotnost prašnih delcev PM10 v zraku in v morju, stopnjo strupenosti snovi in nasploh matematične modele glede premikanja delcev v okolju in povezane problematike. Cilj pobude je v tem smislu nuditi raziskovalcem informacije o najnovejši matematični metodologiji glede napovedoval nih mo de lov na tem področju. O tem poroča pet pre -davatelj iz ZDA in Evrope, bolj kot na onesnažuj očih dejavnikih pa je pouda rek na sa mih onesnažujočih snoveh in na tem, kako se razpršijo v zraku in v vodi.
Če se povrnemo k uplinje-valniku, bi učinkovita simulacija potrebovala več analiz, ker je več povezanih faktorjev, od ke-mič ne ga do bio loš ke ga. Zdaj smo vsekakor v fazi, ko bi lahko prek matematičnih modelov oziroma simulacij ugotovili, kod bi se pre mi kali klo r ali dru -ge sorod ne sno vi, je do dal Ar -menio. Nekaj simulacij je bilo že opravljenih, toda zahtevajo -vsaj tis te, s katerimi je Ar me ni -o seznanjen - bolj poglobljeno ana li zo prek tri di men zio nal ne -ga ma tema tič ne ga mo de la. Dru gače je tež ko na pove do vati stopnjo onesnaženosti, ki bi jo povzročal in du strij ski ob rat, kot tudi mo rebit no raz pr ši tev onesnažuj očih snovi, ki so očitno vezane na morske tokove oziroma na vremenske razmere. (A.G.)
/
ITALIJA
Četrtek, 6. septembra 2007
9
TRŽAŠKA KNJIGARNA - Včeraj odprli razstavo
Annamaria Ducaton in njeno ustvarjanje tokrat posvečeno srcu
V galeriji Tržaške knjigarne so sinoči odprli razstavo Srce - Cuore tržaške slikarke Annamarie Ducaton. Umetnico je predstavil likovni kritik, pesnik in novinar Jurij Paljk, s svojo prisotnostjo pa je slikarko počastil tudi generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj. Razstava Srce - Cuore, ki bo v galeriji TK na ogled do 29. septembra, pa ni edina zbirka Ducatonove, ki jo je v teh dneh moč videti v Trstu. V galeriji Rettori Tribbio 2 so namreč v soboto otvorili njeno razstavo, ki nosi naslov Il giardino del cuore.
Umetnica, ki se ima za Tržačanko brez meja in ki je od vedno pozorna na slovensko stvarnost v našem mestu, je obe razstavi posvetila srcu. V galeriji Tržaške knjigarne razstavlja platna in poslikane krožnike, na katerih prevladuje rdeča barva. Jurij Paljk je naglasil dejstvo, daje njeno slikanje strastno, pri tem pa uporablja veliko naravnih elementov, denimo mivko ali pesek. Njena umetnost pa je tudi in prevsem krik bolečine ob boleči življenjski preizkušnji, ki jo je doletela pred kratkim. Laskave besede je o umetnici in njenem opusu izrekel tudi konzul Šušmelj, ki je v svojem nagovoru poudaril umetniške vrline, ki zaznamujejo Annamario Ducaton in njeno ustvarjanje.
Kot se spodobi, gresta dobra umetnost in dobra glasba seveda skupaj. Ob razstavi Annamarie Ducaton bosta v galeriji TK na sporedu tudi dva glasbena koncerta. Naslednjo sredo (19. septembra) se bo ob 18. uri predstavila harfistka Tadeja Kralj, teden dni kasneje pa kitarist Ivan Semenzato. Zaključni koncert ciklusa Attorno al cuore/Okrog srca bo na sporedu v cerkvi Rožnovenske Matere božje (Chiesa B. V. Del Rosario), in sicer v petek, 28. septembra ob 20.30. (ps)
Na zgornji sliki Ducatonova v galeriji Rettori Tribbio, spodaj pa včerajšnjo otvoritev razstave v Tržaški knjigarni
KROMA
POKRAJINA - Urad za delo
V ponedeljek in torek sprejemanje prijav za mesta šolskih sodelavcev na slovenskih šolah
Na pokrajinskem uradu za delo na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 bodo v ponedeljek, 10. septembra, od 9.30 do 12.30 in od 15. ure do 16.30 ter v torek, 11. septembra, od 9.30 do 12.30 sprejemali prijave za podelitev vrste službenih mest za šolske sodelavce kategorije A na raznih šolah s slo ven skim uč nim je zi kom na Tr žaš -kem.
Tako so na območju Didaktičnega ravnateljstva Opčine razpoložljiva tri mesta: eno po 36 ur tedensko do 31. avgusta 2008, dve pa po 18 ur tedensko do 30. junij a 2008. Na območj u Didaktičnega ravnateljstva Nabrežina je razpoložljivih pet mest: dve po 36 ur tedensko do 31. avgusta 2008, eno po 18 ur tedensko do 30. junii a 2008 in dve po 15 ur tedensko do istega datuma. Na območju Didaktičnega ravnateljstva Sv. Ivan so razpoložljiva štiri mesta: dve po 36 ur tedensko do 30. junija 2008 ter eno po 24 ur in eno po 18 ur tedensko do istega datuma. Prav tako do 30. junija 2008 sta delovni mesti, razpoložljivi na območju Didaktičnega ravnateljstva Dolina: eno je po 36, drugo pa po 20 ur tedensko. Na
Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu je, vedno do 30. junija 2008, na razpolago eno delovno mesto po 36 ur tedensko, prav tako je eno tako mesto do istega datuma na razpolago na NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah. Na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa je do 30. junija 2008 na raz po la go eno mes to po šest ur te -densko, ki se lahko usklajujejo z 18 teden ski mi ura mi mes ta, ki je kot že omenjeno na razpolago na svetoivan-skem didaktičnem ravnateljstvu. Na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana pa sta na razpolago dve mesti po 18 ur tedensko: eno je do 30. junija 2008, drugo pa do 22. decembra letos.
Kandidati, ki se želijo prijaviti, morajo imeti s seboj osebni dokument, obrazec ISEE in v primeru uveljavljanja statusa brezposelnega potrdilo o razpoložljivosti. Pogoji, ki se zahtevajo za podelitev omenjenih delovnih mest, so tisti, ki veljajo za sprejemanje v javno upravo. Med temi je potrdilo o opravljenem obveznem šolanju (nižji srednji šoli) oz. enakovredna diploma, če se je kandidat šolal v tujini.
BAZOVICA 2007 - Danes
Spominska svečanost na pokopališču pri Sv. Ani
S spominsko svečanostjo na pokopališču pri Sv. Ani se bo danes do pold ne za čel niz po bud in pri re -ditev v počastitev 77-letnice ustre-litve bazoviških junakov, ki jih pod skupnim imenom Bazovica 2007 prireja Odbor za proslavo bazoviških ju na kov pri Na rod ni in štu dij ski knjižnici v Trstu. Slovesnost bo kot vselej potekala na dan ustrelitve Bi-dovca, Marušiča, Miloša in Valen-čiča. Zbirališče bo ob 10.45 pred glavnim vhodom pokopališča. Od tod bo ob 11. uri krenila povorka do spomenika štirim junakom, kjer bo ob častni straži tabornikov in tabornic Ro du Mod re ga va la iz Tr sta in Gorice spominska svečanost z nagovorom kulturne delavke Luane Gri lanc.
Bazovica 2007 se bo nadaljevala popoldne v Narodnem domu, kjer
Luana Grilanc
bos ta Bo ris Ko bal in Mar ta Ver gi -nella ob 17.30 predstavila knjigo Sa-vina zgodba. V župni cerkvi v Bazovici bo ob 20. uri maša zadušnica, med katero bo govoril deželni tajnik stran ke Slo ven ske skup nos ti Damijan Terpin. Niz prireditev se bo nadaljeval jutri s spominsko svečanostjo v Prešernovem gaju v Kranju. (ag)
DEVIN
Tridnevna delavnica za otroke
Današnja družba ponuja otrokom celo vrsto osebnosti, preko katerih naj bi otrok identificiral svojega junaka. Vprašanje je, ali res take vrste osebnosti poosebljajo vrline s katerimi naj bi naš otrok odraščal? Tridnevna delavnica ponuja možnost, da bi otrok ob kreativnem delu spoznaval vrline, ki jih ceni in jih upodobil v obliki svojega junaka. Postavil naj bi ga v prostor, v katerem se ta rad giblje in izoblikoval zgodbo, ki mu jo zaupno pripoveduje. Ob spoznavanju tehnike lepljenke in sestavljanja naj bi z risanjem in barvanjem kreativno ustvarjali od danes popoldne od 15.30 do 18.30, nadaljevali pa v petek, 7. in soboto, 8. septembra od 9. do 12. ure. Delavnica se bo odvijala v Devinu 62/L na sedežu devinskih zborov (pri otroškem vrtcu), namenjena je otrokom od šestega do enajstega leta starosti. Vodila jo bo slikarka, likovna pedagoginja Ani Tretjak, za informacije in vpis pokličite ob večernih urah na tel.040/ 220680 ali 33 941 846 35.
MUZEJ JUDOVSKE SKUPNOSTI - Razstava
O grozljivi usodi 20 otrok
Smrtno obsodbo jim je zapisal Joseph Mengele - Včeraj v Trstu tudi sestrični ene od malih žrtev, Sergia de Simoneja
Andra Bucci ni mogla skriti ganjenosti, ko je pripovedovala svojo grozljivo zgodbo židovskega otroka, ki je okusil nemška koncentracijska taborišča in ki je bil med redkimi, ki mu je usoda prizanesla. Skupaj z njo je bila sestra Tatiana, s katero sta si v taborišču delili grozo in upanje. Obe sta bili sinoči v Trstu, ob otvoritvi razstave v muzeju tukajšnje judovske skupnosti »Carlo e Vera Wagner«.
Razstava, ki jo je muzeju podelilo združenje Italija - Izrael in ki je že bila na ogled v Rižarni, je posvečena dvajsetim malim žrtvam nacistične krutosti. Po uvodnih besedah predsednice muzeja Gianne de Polo Wagner in predsednice omenjenega združenja Luise Fazzini je prof. Silva Bon predstavila Andro in Tatiano, »živečo zgodovino«, kot je dejala, ter obnovila srhljivo zgodbo, o kateri govori razstava.
Tatiana in Andra sta leta 1944 živeli na Reki, kjer je prebival tudi njun bratranec Sergio de Simone. De Simonejeva družina je prišla iz Neaplja, kjer se je rodil leta 1937. Potem ko je oče odšel k vojakom in potem ko so stopili v veljavo rasni zakoni, seje De
Simonejeva mati umaknila v rodno hišo na Reki. Nekdo pa jih je ovadil in marca 1944 so ju skupaj z babico, sestričnama Andro in Tatiano ter njuno materjo odpeljali v Auschwitz. Babico so takoj poslali v plinsko celico, kruta usoda je čakala malega Sergi-a, ostali so imeli srečo, preživeli so. Mali de Simone je prišel v roke »angela smrti«, Jo-sepha Mengeleja. Nekega jutra je Mengele stopil v barako, kjer so bili otroci, in jim dejal: »Kdor želi videti mater, naj stopi naprej«. Za deset deklic in deset dečkov, starih od 6 do 12 let, je to bila smrtna obsodba. Med njimi je bil Davide de Simone, edini iz Italije. Novembra so jih odpeljali v koncentracijsko taborišče Neuengamme, okrog 30 km od Hamburga, kjer so nad njimi delali poskuse o tuberkulozi. Poskusi so povsem spodleteli, otroci so zboleli, bili so izčrpani, zavezniki so bili pred vrati. Iz Berlina je aprila prišel ukaz, da jih iz taborišča, kjer je bilo preveč prič, odpeljejo v hamburško šolo Bullenhuser Dramm, kjer so jih umorili z injekcijami morfina ali so jih obesili. Trupla so spet zatem spet odpeljali v taborišče in jih upepelili.
Preživeli sestrični Sergia de Simoneja, Andra in Tatiana Bucci (prvi z desne) kroma
1 0 Četrtek, 6. septembra
2007
TRST
/
POKRAJINSKA REVIJA PIHALNIH ORKESTROV
Nabrežinska godba prešerno zaigrala na Borznem trgu
ü \\
\\
ranr
E if
■ 11
'r f *7
1 11 j -• 't h h Ti f t
Kdor se je v nedeljo, 2. septembra, sprehajal po tržaškem mestnem središču, je lahko prisluhnil nastopu Godbenega društva Nabrežina. V okviru 10. pokrajinske revije godb na pihala, ki jo prireja pokrajinska sekcija italijanskega združenja godb Anbima, so namreč nabrežinski godbeniki pod taktirko dirigenta Sergia Grattona ob 10.30 na Borznem trgu zaigrali vrsto
Godbeno društvo Nabrežina med nedeljskim nastopom
KROMA
skladb, od tra di ci o nal nih ko rač nic do ven čkov slo ven -skih na rod nih me lo dij in raz nih ame riš kih, slo van skih in nem ških viž. Nas topu je sle di la šte vil na pu bli ka, ki je muzikan te ob zaklju čku vsa ke sklad be na gra di la z navdušenim aplavzom. Za nabrežinskimi godbeniki so v nedeljo nastopili še člani miljske mestne godbe Ami-ci della Musica.
Včeraj danes
U Kino
H Čestitke
Danes, ČETRTEK, 6. septembra 2007
ZAHARIJA Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.34 - Dolžina dneva 13.02. Luna vzide ob 00.00 in zatone ob 17.17.
Jutri, PETEK, 7. septembra 2007
MARKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,2 stopinje C, zračni tlak 1015,7 mb pada, veter 5 km na uro za-hodnik, vlaga 38-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje mirno, temperatura morja 21,7 stopinje C.
CI3 Lekarne
Od ponedeljka, 3.septembra, do sobote, 8. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040-367967, Ul. Masca-gni 2 - 040-820002, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040-211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 - 040-633080.
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Shrek terzo«.
ARISTON - 21.00 »Quattro minuti«.
CINECITY - 16.00, 22.00 »Sicko«; 18.20, 20.10 »Licenza di matrimonio«; 16.00, 20.10, 22.10 »Pathfinder: la leg-genda del guerriero vichingo«; 18.00, 22.15 »Disturbia«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Il bacio che aspettavo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Captivity«; 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.30, 19.30, 20.00, 20.30, 21.30, 22.00 »Shrek terzo«.
EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »Gli amori di Astrea e Céladon«.
EXCELSIOR AZZURRA -16.00, 18.15, 21.00 »4 mesi, 3 setti-mane, 2 giorni«.
FELLINI - 16.15 »The Reef: Amici per le pinne«; 17.50, 20.00, 22.15 »Le vite degli altri«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Sicko«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il doce e l'amaro«.
KOPER - KO LOSE J - 19.00, 21.30 »Zlom«; 18.40, 21.00 »Čez mejo«; 18.20, 20.20 »Vsemogočni Evan«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Captivity« (prepovedan mladim pod 14. letom); Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pathfinder: la leggenda del guerrie-ro vichingo«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il bacio che aspettavo«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Licenza di matrimonio«; 19.00 »Il matrimonio di Tuya«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 20.00, 22.00 »Shrek terzo«; Dvorana 2: 16.00, 18.10 »Shrek terzo«; 20.10, 22.15 »4 mesi, 3 settimane e 2 gior-ni«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.15 »Captivity« (prepovedan mladim pod 14. letom); Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Il bacio che aspettavo«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »Sicko«.
Danes praznuje na Padričah jubilej naša VOJKA. Na še veliko srečnih in zdravih letji želijo vsi pri KD Slovan. Hip, hip, hura...naša zvesta pevka VOJKA slavi danes okroglo obletnico. Da bi še dolgo let z nami pela in se veselila, ji še na mnoga leta želijo pevke in pevci MePZ Skala-Slovan.
Dragi PEPI, ne zameri, da smo ob letošnji trgatvi na tvoje čestitke včeraj pozabili. Zato, malce v zamudi, prej-mi naša najlepša voščila in da se bi ti vsaka želja izpolnila. Vsi tvoji.Dragi NONO PEPI! Želim ti, da bi še dolgo let točil tvoje vince in se veselil z mano! Tvoja Josette.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN
obvešča, da bo na sedežu šole od ponedeljka, 3. septembra 2007, do vključno sobote, 8. septembra, podporni pouk za dijake, ki so izdelali s for-mativnim dolgom. Razpored podpornega pouka je izpostavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo začel 10. septembra 2007, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO DTTZG Ž. ZOIS obvešča, da se bo podporni pouk začel danes, 6. septembra 2007. Urnik je izobešen na oglasni deski na sedežu šole. Redni pouk se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta v soboto, 8. septembra. Redni pouk v šolskem letu 2007/2008 se začne v ponedeljek, 10. septembra, ob 8. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da se pouk na osnovnih šolah in dejavnosti v otroških vrtcih pričnejo v ponedeljek, 10. septembra 2007, in sicer z naslednjim urnikom: osnovne šole od ponedeljka, 10. septembra, do srede, 12. septembra 2007, od 8.00 do 13.00; otroški vrtci od ponedeljka, 10. septembra, do petka, 14. septembra 2007, od 8.00 do 13.00. Podrobnejše informacije o poteku in or-
ganizaciji pouka bodo starši prejeli ob prihodu v vrtec oziroma šolo.
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA Simona Gregorčiča iz Doline obvešča, da se bo pouk pričel v ponedeljek, 10. septembra 2007 od 7.45 do 13.30.
NA SREDNJI ŠOLI S. KOSOVELA (Opčine in Prosek) se pouk prične 10. septembra, ob 8. uri. V prvem tednu pouka bodo učenci na šoli od 8. ure do 13.30.
RAVNATELJSTVO DSŠ IGO GRUDEN V NABREŽINI obvešča, da se bo prvi dan pouka začel v ponedeljek, 10. septembra 2007, s polnim urnikom in sicer od 7.45 do 13.15. Občinska služba je sporočila, da so vsi prevozi s šolabusom urejeni že s prvim dnevom pouka.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA v Trstu obvešča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 10. uri, v šolskih prostorih. Veroučitelj sporoča, da bo začetna šolska maša isti dan, ob 9. uri, v svetoivanski cerkvi.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah začel v sredo, 12. septembra, prvi teden od 8.30 do 12.30, brez kosila. Pouk v vrtcih bo tudi stekel 12. septembra, prvi teden od 8.00 do 12.45, brez kosila. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcih prvi dan pouka.
DSŠ I. CANKARJA pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra 2007, ob 7.50 in se bo zaključil ob 13.35.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da se bo pouk v otroškem vrtcu v Se-sljanu z italijanskim učnim jezikom ter v otroškem vrtcu v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom, pričel v sredo, 12. septembra, s sledečim urnikom: od srede, 12. do petka, 14. septembra 2007, od 8. do 13. ure (brez kosila); od ponedeljka, 17. septembra do 27. junija 2008, od 8. do 16. ure.
0 Mali oglasi
IZGUBILA SE JE 31. avgusta 2007, na Opčinah, Villa Carsia,7-mesečna črna psička pasme setter, po imenu Lola, z zeleno ovratnico. Lastnik, srčni bolnik, jo nujno išče! Prosimo, da pokličete na tel. št.: 040-214153 ali 347-9758190.
4000 KVM nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 25.000 evrov. Tel. na št.: 347-6145807.
DELAVNICA v Nabrežini, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom, zaposli vajenca. Tel. na št.: 040-200329.
DRUŽINA iz središča Trsta išče resno varuško od septembra dalje. Tel. na št.: 340-4048417.
ELEKTRIČARSKO PODJETJE na Krasu nujno išče izkušenega električarja. Poslati curriculum na fax št. 040-229465 ali klicati na št. 349-3918232 v večernih urah.
GOSTILNO v središču Opčin dajem v najem. Tel. na št.: 347-1246594.
IŠČEM knjigo »Pod svobodnim soncem« F. S. Finžgar. Klicati na tel. št.: 3397247276 (Boris).
IŠČEM osebo z voljo do dela za delo v trgovini. Možnost dobrega zaslužka. Zahteva se znanje v likanju in dobra komunikativnost. Možnost urnika part-time ali po dogovoru. Tel. na št.: 3288289654.
IŠČEMO dekle z dobrim znanjem slovenščine za varstvo in pomoč pri domačih nalogah sedemletni deklici. Poklicati v večernih urah na 040-381420.
IŠČEMO trgovskega potnika za prodajo frizerskih kozmetičnih proizvodov (vključno obmejno območje). Tel. Roberto 049-8015988.
KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak na Briščah. Tel. na št.: 040-220524.
NA KRAŠKI OHCETI v nedeljo 26. avgusta, sem izgubila izposojen modri svileni pas, del ženske noše. Poštenega najditelja prosim najpokliče ne tel. št.: 3471223432 Tanja.
NA KRAŠKI OHCETI v nedeljo, 26. avgusta 2007 sem izgubila naramno ruto okrašeno z bogato čipko. Poštenega najditelja prosim naj pokliče na tel. št. 3407801277 ob večernih urah.
NUDIM LEKCIJE iz angleščine. Tel. št.: 340-9329903.
NUDIM POMOČ v gospodinjstvu v dopoldanskih urah, v okolici Opčin. Tel. na št.: 329-6055490.
NUJNO iščemo vestno gospo za oskrbo invalidne osebe 24h na 24. Tel. na št.: 347-2530427.
Sklad Mitja Cuk vabi v
Bambičevo galerijo na odprtje razstave
KERAMIKA
Gabrijele Osbich Pison
v soboto, 8. septembra 2007 ob 20.30
Predstavitev: mag. Jasna Merku Na flavto bo zaigrala Petra Marega, učenka GM iz razreda prof. Erike Slama
PRODAJAM ročni mlin za grozdje, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 333-7083405.
PRODAM kad (bdnj) za približno 8 hektolitrov. Tel. št. 040-814212.
PRODAM kad 7 hl. Tel. na št.: 040353315.
PRODAM knjige za vse razrede jezikovne smeri liceja F. Prešerna. Tel. na št.: 333-6186640.
PRODAM knjige za zadnje razrede družboslovnega liceja A.M. Slomšek. Klicati na tel. št.: 320-8572541 ali 040229577.
PRODAM knjigo Il sistema letterario 500-600-700 (Gulielmino-Grosser). IKi-cati na tel. št.: 347-3052843.
PRODAM majhne tibetanske kozličke. Tel. na št.: 340-2719034.
PRODAM skoraj novo fantovsko kolo 711 let, rabljeno eno poletje. Cena zanimiva. Kličite od 12. do 16. ure na tel. št.: 040-228074.
PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.:348-3127194.
PRODAM pasjo hišico, malo rabljeno, za pse velike pasme. Tel. 338-8912640.
GROZDJE REFOŠK za teran prodam. Tel. 00386-415-18358.
PRODAM NOVO HIŠO NA OPČINAH, 145 kv.m, parcela 300 kv.m z možnostjo nakupa dodatnih 400 kv.m, kvalitetna gradnja, čudovita in mirna lokacija, blizu centra. Tel. 040-215258.
RESNA GOSPA IZ AVSTRALIJE išče resno osebo za izmenjavo lekcij, angleščino za slovenščino. Za kontakt tel. na št.: 340644016, Mrs. Virginia Keogh.
V CEROVLJAH so Antoničevi s hriba odprli kmečki turizem s suhim prigrizkom.
ZELO LEPA, črna mačka (samec), velike rasti, stara 7 ali 8 mesecev, išče dobrega gospodarja z vrtom. Klicati na tel. št. 040-820630 med 13.30 in 14.30.
S Izleti
PEVCI SLPZ DOBERDOB POZOR! Obveščamo vas, da je odhod avtobusa v Kranj predviden v petek, 7. septembra, ob 12. uri, izpred gostilne Križman v Repnu.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BOLJUNCA prireja v soboto, 15. septembra, vsakoletno romanje na Brezje in izlet na Bled. Ob tej priliki bomo obiskali tudi župnijsko cerkev v Mošnjah (pri Radovljici), ki jo vodi bivši dolinski župnik p. Rafko Slejko. Vpisovanje in info: Just Vodopivec 040-227031 (338-7910633); šolske sestre v Borštu 040-228255.
SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Ob priliki vsakoletnega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo v soboto, 15. septembra pri koči na Golici, SPDT vabi k udeležbi člane in prijatelje. Na razpolago bo avtobus. Informacije in prijave dobite na tel. št.: 040220155 Livio ali 040-2176855 Vojka.
ÍDom <za ötcvt&ße
fPapaúia aôfotâa 24 wc na 24 a prijetnih pxaôtaûâ in domačem vzdušju.
<TeC 040 3476061
/-
g NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA - ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV
o	vabi na spominske prireditve
g OB 11.00 DRI
•S SPOMINSKA SVEČANOST NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI V TRSTU
S Nagovor: Luana GRILANC; zapel bo MPZ TABOR
Zbirališče ob 10.45 uri pred glavnim vhodom na pokopališče.
^ OB 17.30 DRI
PREDSTAVITEV KNJIGE "SAVINA ZGODRA" v© V NARODNEM DOMU V TRSTU V ULICI FILZI14.
O knjigi bosta spregovorila Marta VERGINELLA in Boris KOBAL. Predstavitev poteka v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska.
ca OB 20.00 DRI
® MAŠA ZADUŠNICA V ŽUPNI CERKVI V BAZOVICI
_Nagovor: Damijan TERPIN._
13 Obvestila
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu klasičnega baleta (od 5 let dalje) jazz baleta (od 11 let dalje). Vpis poteka ob torkih, sredah in četrtkih, med 16. in 18. uro, v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Dodatne informacije GSM: 041524310, 041-784754.
PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Za informacije vsak četrtek od 20. ure dalje na sedežu godbe ali na tel. št. 3386439938.
SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opčine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Opčinah.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico; za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glavni spletni	strani	Občine
www.comune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800002291.
ŠPORTNA ŠOLA POLET - KONTOVEL
obvešča drage deklice in dečke, da se bodo treningi začeli dne 10. septembra 2007. Urnike bomo sporočili naknadno. Za informacije je na razpolago Andrej Vremec na tel. št.: 338-5889958.
SEČNJA 2007/2007 - openski jus sprejema prijave za letošnjo sečnjo v torek, 11. septembra, na upravnem sedežu v Proseški ulici, od 18.00 do 19.30. Prijaviti se mora vsak osebno. Samo prijava pri openskem jusu jamči, da boste letos smeli sodelovati pri sečnji na srenjskih zemljiščih, kot je razvidno od sklepa državnega tožilstva z dne 12. marca, ki je potrdilo polno veljavnost deželnega zakona 3/96 in sklepov, ki izvirajo iz njega.
SKD FRANCE PREŠEREN - TELOVADBA: v telovadnici srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini poteka telovadba ob torkih od 18.00 do 19.00 Pilates - nadaljevalni tečaj; od 19.00 do
20.00 telovadba za hrbtenico; ob petkih od 18.00 do 18.45 Pilates body tehnika, od 18.45 do 19.45 telovadba za hrbtenico, od 19.45 do 20.45 Pilates za začetnike.
GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ obvešča, da se je začelo vpisovanje gojencev v glasbeno šolo za leto 2007-2008. Za informacije pokličite na tel. št.: 346-3056368 v večernih urah ali se osebno javite v Ljudskem domu v Trebčah, ob torkih in petkih, od 20.30 dalje.
KMEČKA ZVEZA BO DANES MERILA ZRELOST GROZDJA - Svetovalna služba Kmečke zveze obvešča vinogradnike, da bo merjenje zrelosti grozdja (stopnje kisline in vsebnost sladkorja) danes, 06. septembra, v kleti Milkota Puriča v Repnu, 15. Strokovno osebje zveze bo na razpolago od 14.30 do 15.30 ure. Službo omogoča prispevek Zadružne kraške banke.
KU D MAGNET V SODELOVANJU Z OPZ LADJICA organizira na sedežu v Devinu 62/L, tridnevno likovno delavnico za otroke »Kreativne zgodbe mojega junaka«. Delavnica bo potekala od danes, 6. septembra, popoldne od 15.30 do 18.30, nadaljevala pa v petek 7. in v soboto, 8. septembra, od 9. do 12. ure. Vodila jo bo slikarka Ani Tretjak. Za informacije pokličite ob večernih urah ali pustite vašo tel. št. na tajnici: 040-220680 ali 339-4184635.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 6. septembra 2007, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159), za obravnavo sledečih točk: sporočila; vprašanja in interpelacije; sprejetje delne variante k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu za naselitev samostana S. Cipriano v bivši sedež Erse na Proseku; načrt-zgradba rezidenčne stavbe (7 stanovanj) na k.p. 223 K.O. Kontovel-prosilec Sullini Angelo; sprejetje splošnega regulacijskega načrta na pobudo zasebnika na k.p. 1061/1, 1061/2, 1063, 1064/1 in 1064/2 K.O. Križ-prosilec Claudio Giampaolo; načrt-varianta zgradbe na k.p. 540 K.O. Križ-prosilca Gustin Mauro in Unissi Silvia; javna dela na ozemlju rajonskega sveta-vključitev v proračun 2008-pisni predlogi.
TABORNIKI RMV vabijo vse člane, prijatelje in simpatizerje na »Odprta vrata v naravo«, tokrat v Bazovici. Začetek danes, 6. septembra, ob 14. uri na bazoviški gmajni. Zaključek v soboto, 8. septembra, ob tradicionalnem tabornem ognju. Za info: 340-1635884 (Majna).
CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta vabi vse zainteresirane na informativni večer ob priliki 25.letnice delovanja društva, ki se bo odvijal v petek, 7. septembra, s pričetkom ob 20. uri, na sedežu društva v Trstu v ulici Economo 2 (2. nadstropje). Med informativnim večerom bo predstavitev programa za novo akademsko leto 2007/2008 in potek lekcij yoge za začetnike, ki se običajno vršijo med letnim programom.Toplo vabljeni. Vstop je prost. Več informacij lahko dobite na spletni strani društva: »www.satya-nandayogatrieste.it«.
KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za 14-dnevno skupinsko bivanje na otoku Ischia, od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone, 8/B - tel. št.: 040-360072
ŽUPNIJSKA SKUPNOST SV. MARTINA NA PROSEKU vabi v soboto, 8. septembra 2007, na tradicionalno procesijo z Marijinim kipom in svečkami. Ob 19. uri bo sveta maša, ki jo bo daroval msgr. Franc Vončina, škofov vikar za Slovence, sledila bo procesija s svečkami po vaških ulicah, nakar bodo pete litanije in ob koncu zakuska. Vabljeni!
TRST
DRUŠTVO ZVEZDA vabi v Ljudski dom G. Canciani v Podlonjerju (Ul. Massaccio 24) na tradicionalni praznik grozdja, v soboto 8. in v nedeljo 9. septembra. Ob 17. uri odprtje kioskov.
V	nedeljo, ob 19. uri nagrajevanje najlepših »špronov«. Oba večera ob 20. uri ples.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek Pescatori vabi v ljudski dom v naselje Sv. Sergija (Ul. Di Peco 7) v soboto, 8. septembra in v nedeljo, 9. septembra, na praznik komunističnega tiska. Oba večera ples z duom Melody.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu v Padričah, ob 20.45: v soboto, 8. septembra ob 20. uri, generalka za koncert v poklon bazoviškim junakom v Bazovici. V torek, 11. septembra, prva redna vaja v novi sezoni. Na to vajo so toplo vabljeni tudi novi pevci in orkestraši.
VSAKOLETNA MARIJINA MAŠA IN PROCESIJA PO VASI bo v Bazovici v soboto, 8. septembra, ob 20. uri. Okrasimo okna in vso pot, kjer gre ponavadi procesija in prižgimo sveče (dobesedno) in luč svoje vere in zaupanja Vanjo, ki je naša in božja mati.
AMATERSKI IN PROFESIONALNI FOTOGRAFI POZOR! Zadruga Naš Kras v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 organizirajo fotografski natečaj na temo 23. Kraška ohcet. Najlepše prispele fotografije bodo objavljene po roku zapadlosti na spletnih straneh www.kra-skahisa.com. Fotografije bomo sprejemali le v digitalni obliki na naslov kraskaohcet@trst80.com. Rok oddaje je 9. september 2007. Program 23. Kraške ohceti in pravilnik sta objavljena na spletnih straneh www.kraska hisa.com ali www.trst80.com.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. OPČINE: V nedeljo, 9. septembra 2007 bo na Opčinah 59. MARIJANSKI SHOD. Ob 16. uri bo skupna molitev svetlega dela rožnega venca z branjem odlomkov iz posinodalne apostolske spodbude EVHARISTIJA - ZAKRAMENT LJUBEZNI papeža Benedikta XVI.in petjem Marijinih pesmi. Ob 17. uri bo procesija s kipom Fatimske MB. Sledila bo sv. maša v župnijski cerkvi sv. Jerneja. Shod bo vodil tržaški škof msrg. Evgen Ravignani. Sodelovali bodo združeni zbor ZCPZ iz Trsta, tržaški skavti in skavtinje, šolske sestre in narodne noše.	Prisrčno va-
bljeni!
KAPELICA KRALJICE MIRU NA KATI-NARI - 68. letnica njene ustanovitve.
V	nedeljo, 9. septembra 2007, ob 9. uri, bo pri kapelici darovana sv. maša. Obred bo daroval g. Žužek. Toplo vabljeni!
AŠD SOKOL sporoča, da se bodo začeli redni treningi v minibasketu za letnike 1996 - 1997 - 1998 in 1999 v ponedeljek, 10. septembra 2007, v na-brežinski telovadnici. Začasni urnik: ponedeljek 17.00-18.30, sreda 17.0018.15 in petek 16.15-17.30. Vpis neposredno pred začetkom treningov. Vabljeni stari in novi košarkarji.
DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: na osnovni šoli v Hrpeljah ob 17.30 uri vsak ponedeljek (začetek 10. oktobra), v Domu upokojencev Sežana (v prostorih fi-zioterapije) ob 20. uri vsak ponedeljek (pričetek 10. oktobra) in vsak torek ob 18. uri (začetek 11. oktobra), v domu krajanov v Ajdovščini ob 18. uri vsako sredo (začetek 12. oktobra) in v domu starejših občanov Ilirska Bistrica ob 18. uri ob četrtkih (začetek 13.9.). Tečaj poteka enkrat tedensko 1 uro 45 min. Vodi ga Dario Černac, učitelj joge v vsakdanjem življenju. Tečajniki potrebujejo: udobno oblačilo, arma-fleks in odejo. Gre za sistematično vadbo joge po sistemu svetovno priznanega indijskega učitelja Paramhans Swami aheshwaranande, ki omogoča zdravje, dobro počutje in notranjo umirjenost.
KOŠARKARSKA SEKCIJA PRI ŠD POLET IN ŠD KONTOVEL obvešča deklice in dečke letnikov od 1996 do 1999, da se bodo treningi minibasketa začeli dne 10. septembra 2007. Urnike bomo sporočili naknadno. Za informacije je na razpolago Andrej Vre-mec na tel. št.: 338-5889958.
MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da bo prva vaja v ponedeljek, 10. septembra 2007. Novi pevci bodo dobrodošli.
MEŠANI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN
vabi vso Nabrežino in okolico, da se pridruži zborovskemu petju. Prva vaja bo v sredo, 12. septembra ob 20.30. Zborovodja je Mikela Šimac iz Sežane.
MPZ JAKOBUS GALLUS išče nove moči. Pevke in pevci, toplo vabljeni na prvo vajo v sredo, 12. septembra 2007, na Glasbeni matici, Ul. Mon-torsino 2, ob 20. uri.
KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel v ponedeljek, 17. septembra 2007. Vodila ga bo dipl. fizioterapevt-ka in mednarodna inštruktorica IN-WA. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072.
TELOVADBA YOGA PRI SKD IGO GRUDEN se začne v oktobru, dve predhodni srečanji pa bosta v ponedeljek, 17. in 24. septembra 2007, od 18.00 do 19.30.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo vse do 20. septembra 2007. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Pouk se bo začel 1. oktobra 2007. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. številki 320-4511592 ali na spletnem naslovu »www.ric-manje.org«.
TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal v drugi polovici septembra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072.
KMEČKA ZVEZA prireja v soboto, 22. septembra 2007 v sodelovanju s Kmetijsko - gozdarsko zbornico Slovenije promocijsko - prodajno prireditev »Podeželje v Mestu jeseni« na Po-gačarjevem trgu na osrednji ljubljanski tržnici. Tu bodo zamejske in slovenske kmetije, zadruge in združenja lahko ponujale svoje pridelke in izdelke v pokušnjo in prodajo. Ponudbo bo popestril kulturni program. KZ vabi člane in vse, ki želijo sodelovati na prireditvi, da se zaradi organizacijskih potreb najkasneje do petka, 7. septembra 2007 prijavijo v njenih uradih v Trstu, Gorici in Čedadu. Udeležba je brezplačna.
PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo s 25. septembra, pričel tečaj Pilates vadbe s sledečim urnikom; ob torkih in petkih od 19. do 20. ure ter od 20.10 do 21.10. Začetnikom je namenjen 4 kratni uvodni tečaj ob torkih, od 18. do 19. ure. Prijave in info: 040-200620 (Mileva).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča pevce, zborovodje in korepetitorje da se bo »Tri dnevni mednarodni pevski seminar« z angleškim in ameriškim repertoarjem odvijal od 25. do 27. oktobra 2007 v dvorani Glasbene šole Logatec. Vodila ga bosta priznana profesorica Barbara Pearson in korepetitor Klemen Golner.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481531495).
KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteopo-rozo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel: 040-360072.
IS Prireditve
KONCERT ZA MIR 2007 - danes, 6. septembra, na razstaviščnem prostoru v Zgoniku, od 19. ure dalje. Nastopile bodo skupine: Alter ego, The M.A.F.F., Pown Kufr, Ultra Maci's mobile, Zak-kaman & Revolutionary, Tribe of Lion ter Kiss my Nash, 50%, J'accuse, Magenta, Wild Horses, 3 Prašički. Pa še: gledališke predstave, avdiovizualne projekcije, razni posegi, informacijske stojnice, možnost vpisnine na pohod Perugia -Assisi in enogastronomski kioski. Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgonik v sodelovanju s krajevnimi društvi, Pokrajina Trst, Občina Dolina in Občina Repentabor ter Omizje za mir. K pobudi so pristopili tudi: Pokrajina Gorica, Občine: Tržič, Doberdob, Sovodnje ob Soči, Milje, Sežana, Komen, Miren-Kostanjevica in Hrpelje-Kozina.
Četrtek, 6. septembra 2007
SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA v sodelovanju z Občino Dolina in Občino Hrpelje-Ko-zina in s podporo Zadružne kraške banke toplo vabi na Septembrski vaški praznik v Gročani. V petek, 7. septembra, ob 20.00, odprtje kioskov in zabava s skupinama Mitiche pirie in ACDC Coverband iz Slovenije. V soboto, 8. septembra, ob 17.00, odprtje kioskov in ob 20.00 ples s skupino Happy Day. V nedeljo, 9. septembra, ob 10.00, odprtje kioskov. Ob 17.00 kulturni program: pozdravi županje Občine Dolina Fulvie Premolin in župana Občine Hrpelje-Kozina Zvon-ka Benčiča-Midre, nastop domačih otrok, otroške folklorne skupine Kres iz Novega mesta ter komičnega dua Zmago in Vittoria. Ob 19.00 ples s skupino Primorski fantje. V soboto in nedeljo bo potekala Odprta meja v sodelovanju z Občino Dolina in Občino Hrpelje-Kozina.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert TPPZ Pin-ka Tomažiča, ki bo 8. septembra 2007, ob 20. uri, na dvorišču Gospodarske zadruge v Bazovici.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Brdih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKD TABOR - V četrtek, 13. septembra 2007, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, odprtje razstave Lojze Spacal, Marijan Pfaifer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi (fotografije). Predstavitev mag. Metka Gombač. Razstava je vključena v mednarodni fotografski festival Triestefo-tografia. Razstava bo odprta ob delavnikih med 17. in 20. uro do 29. septembra. Istočasno bo v prostorih Prosvetnega doma potekal sejem novih in rabljenih knjig.
V	NEDELJO, 16. SEPTEMBRA 2007 se bo v kraju San Vito al Tagliamento odvijal celodnevni zborovski praznik »CORI IN FESTA«, na katerem bo na več koncertih nastopilo kar 28 odličnih zborov. Med njimi bo tudi Oktet Odmevi iz Zgonika (TS) - dirigent Rado Milič, ki bo predstavljal Zvezo slovenskih kulturnih društev na naslednjih koncertih: ob 11.30 koncert aperitiv v kavarni »Caffe" Italia« v San Vitu al Tagliamento, ob 17. uri koncert v cerkvi »Chiesa dellAnnunziata«, ob 19. uri zaključni koncert vseh udeleženih zborov na trgu »Piazza del Popolo«. Več informacij: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. S. Francesco 20, Trst, e-mail: »trst@zskd.org«, tel.: 040635626 ali na »www.uscipordenone.it«.
IH Osmice
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico. Briščiki 18.
OSMICO ima odprto Joško Colja v Sa-matorci. Toplo vabljeni! Tel. 040229326.
OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Milič.
Prispevki
Ob 14. obletnici smrti nepozabnega Aleksandra Smotlaka daruje žena 50,00 evrov za SKD Primorsko.
V	spomin na pok. Sveta Čufarja darujejo Elena, Damjan, Sanja in Mitja 40,00 evrov za OPZ Slomšek iz Bazovice.
V	spomin na Sveta Čufarja daruje Olga Družina 25,00 evrov za spomenik padlim v Bazovici.
V	spomin na Sveta Čufarja darujejo Sto-jan, Elena, Irina in Danijel 40,00 evrov za AIRC.
V	spomin na Adriana Mosettija darujeta Milena in Zdenko 20,00 evrov za MoPZ Tabor.
V	spomin na Vilka Rebulo darujejo Ivanka, Alenka in Miran 50,00 evrov za SKD Vigred.
Ob izgubi drage Karin izreka družini iskreno sožalje
AŠZ Sloga
1 2 Četrtek, 6. septembra 2007	KULTU RA
/
KOPER - Gledališče Koper
V	novo sezono
z otroško predstavo
V	soboto bo premiera otroške predstave Jajce Zlatka Krilica
Koprsko gledališče bo v letošnji gledališki sezoni uprizorilo pet lastnih predstav in eno kopro-dukcijo, v goste pa so povabili še šest predstav različnih slovenskih gledališč. Po besedah direktorice gledališča Katje Pegan je repertoar prilagojen bližajoči se obnovi gledališča, ki naj bi jo mestna občina Koper izpeljala še v tej sezoni.
Prva gledališka premiera pa bo v soboto ob 11.
uri, in sicer otroška predstava Jajce avtorja Zlatka Krilica ter v režiji mladega režiserja Luke Martina Škofa. Kot je pojasnila Peganova, se bo v prvi fazi obnavljalo dvorano in gledališki foyer, gradila pa naj bi se tudi gledališka kavarna. V drugi fazi bosta na vrsti oder in zakulisje, je še pojasnila. Peganova sicer o datumih ni želela govoriti, »bo pa do prenove vsekakor prišlo v tej sezoni«, je prepričana. Obnovo vodi mestna občina Koper, investicija pa naj bi znašala približno dva milijona ev-rov.
V soboto bodo na gledaliških deskah premier no upri zo ri li Kri li ce vo igro Jaj ce, to rej tekst, ki so ga v kopr skem gle da li šču v pre te klos ti že upri -zorili. Tokrat bo besedilo oživel mladi režiser Luka Martin Škof, ki je pred kratkim končal AGRFT, Jajce pa bo njegova prva profesionalna predstava.
Škofje pojasnil, da skušajo v predstavi razumeti sodobnega otroka, ki je vpet v svet televizije, interneta in podobnih stvari. Po njegovih besedah so otroci likovno zelo zahtevni, kar je bil tudi eden od izzivov v predstavi. Povedal je, da predstava temelji na praznem prostoru, vendar je kljub temu zelo barvita. »Odgovorni smo tudi za vzgojo otrok«, meni Škof. »Ali jih bomo 'futrali' z nekimi 'instant' rečmi in jim podajali odgovore ali pa odpirali tudi vprašanja,« je pristavil režiser. Peganova je ob tem dodala, da gre za tekst, ki po njenem mnenju omogoča prvi kvalitetni stik z gledališčem, ki ni lutkovno. »Govori o rojstvu in živalih, ki se izležejo iz jajca z namenom, da bi bile prijateljske do drugih bitij,« je še pojasnila. V predstavi nastopajo Luka Cimprič, Mojca Fatur, Vesna Maher, Dana Pe-tretič in Siniša Bukinac.
Tudi naslednja premiera koprskega gledališča bo otroška predstava - Zvonik v oblaku, avtorjev Željka Dugca in Dine Slama ter v režiji Edija Ma-jarona. Gre za neke vrste lutkovno opero, ki jo bodo krstno uprizorili 19. septembra. Hišni režiser Jaka Ivanc bo na oder postavil Don Kihota avtorja Mihaila Afanasjeviča Bulgakova. Ivanc je skupaj z Lu ko Mar ti nom Ško fom tu di av tor pri red be. Pre -
miera bo 19. oktobra.
Koprsko gledališče bo skupaj s Prešernovim gledališčem iz Kranja uprizorilo Shakespearovega Kralja Leara v režiji Tomija Janežiča, premiera bo 19. januarja v kranjskem teatru. Aprila pa bo Gledališče Koper na enem od odrov v Kopru uprizorilo še komedijo Božični večer. Avtorja sta Desa Muck in Jure Ivanušič, ki bosta predstavo tudi zrežirala in skupaj s še tremi kolegi tudi odigrala. Po novem letu bodo uprizorili še monokomedijo Za znoret avtorja Zorana Hočevarja v režiji Nicka Up-perja, odigral pa jo bo Valter Dragan.
V sklopu gledališkega abonmaja bodo v Kopru gostovala druga domača gledališča. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja se bo predstavilo s po-litično-seksualno farso Evrofilija Richarda Beana v režiji Borisa Kobala, SNG Drama Maribor bo nastopila z Cowardovo Intimno komedijo v režiji Zvo-neta Šedlbauerja, Slovensko mladinsko gledališče s predstavo Fragile Tene Štivičic v režiji Matjaža Po-grajca in predstavo Jašek Harolda Pinterja v režiji Vita Tauferja. SNG Drama Ljubljana bo v Koper pripeljala En španski komad Yasmine Reze, ki jo je režiral Janusz Kica, in Ahasverja Vasilija Vladimi-roviča Sigareva v režiji Ivane Djilas. (STA)
LJUBLJANA
SMG letos za mlade
Sezona 2007/2008 Slovenskega mladinskega gledališča (-SMG) bo po dolgih letih številčno zelo bogata. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala direktorica gledališča Uršula Cetinski, bodo na program opozorili s kar 75.000 gledališkimi listi. Ponosni so tudi na dva nova člana, Dašo Do-beršek in Borisa Kosa - v pokoj sta odšla Niko Goršič in Jadranka To-mažič - in na abonma Mladinsko. Toda kot je bilo moč slišati, gledališče pestijo težave, denacionalizacija in rušenje Stare pošte. Kot je napovedala direktorica, bo abonma obsegal pet predstav: Ljubezen na smrt, Mlado meso, Kleist, Hiša Marije Pomočnice in Zločin in kazen. Manj prijetna novica za gledališče je denacionalizacija stavbe, v kateri domuje SMG. Rimsko-kato-liška cerkev namreč želi vračilo v naravi, kar bi gledališče potisnilo v velike težave. (STA)
BENETKE - 64. filmski festival
»Nesmrtni« Tim Burton
Podelili so mu zlatega leva za življenjski opus - Osrednji element dela tega filmskega režiserja je neverjetna domišljija
S prejetjem zlatega leva za življenjsko delo je včeraj tudi Tim Burton postal nesmrten. Mostra, ki bo ostala zapisana v spominu zaradi resnobnosti in realnosti filmov, je najbrž potrebovala takega zmagovalca za življenjsko delo, katerega osrednji element je ravno domišljija. Tista, ki jo Burton goji še od takrat, ko je risal protagoniste Disneyevih risank in ki mu je na pos led omo go či la, da so mu vče -raj izročili prestižno priznanje. Prejel ga je iz rok enega svojih največjih prijateljev in protagonista Burtonovih številnih filmskih del: Johnyja Deppa. Avtor, ki je posvetil večji del svojega umetniškega navdiha fantastičnim bitjem, je prepričal prireditelje beneškega festivala »predvsem zaradi vizionar-nosti«, kot je včeraj povedal umetniški vodj a 64. Mostre, Marco Muller. »Fantastičnih vizij, ki bi morale biti srž sedme umetnosti, na katere pa vse prepogosto pozabljamo«.
Ko se na Lidu seveda že šušlja in napoveduje zmagovalce letošnje izvedbe in so se svetleči ameriški zvezdniki, za katere je vladalo veliko pričakovanje občinstva, že sprehodili po rdeči preprogi, so na vrsti prve nagrade. Tista za življenjsko delo je nedvomno eno od naj bolj pres tiž nih pri znanj, s katerim vsakič nagradijo celotni življenjski opus. Dve leti po predstavitvi ene Burtonovih največjih uspešnic,
Mrtva nevesta, se je režiser, ki je v dvajsetletni karieri posnel dvanajst filmov, spet iz kr cal na Li du. De la Ti ma Burtona so znana po nenavadnem slogu, ki otroško bogato domišljijskost meša s temnimi, vzemirjujočimi in rahlo srhljivimi in v isti sapi zabavnimi podtoni. V Čarliju in tovarni čoko-la de, Pred bo žič ni mo ri, kot tu di Mrt -vi nevesti, gre za splet svetov živih in malo manj živih, kjer so junaki izmišljene podobe s človeškimi značilnos-timi. Njegove filmske pripovedi so polne živahnih okostnjakov, ki se seveda na en ali drug način rešijo mrkega podzemlja.
Glede na do potankosti izdelane po do be se je moč zlah ka uš te ti, da gre za računalniško narejeno izrisanko, v resnici pa gre za natančno izdelane lutke, ki jih z dolgotrajnim delom Burton poveže v film. Kot je povedal tudi včeraj, se zelo rad poslužuje tehnologije. Obenem pa je tudi prepričan, da ne gre v nobennem primeru pretiravati. »Če bi v film vple tel pre več teh no loš kih elementov, bi se rezultat oddaljil od moje pripovedi. Nekaj jih seveda potrebuje, a če bi pri tem pretiraval bi film postal popolnoma različen in zgodba spremenjena.«
Kako pa Tim Burton gleda na dejstvo, da je navsezadnje daleč najmlajši prejemnik leva za življenjsko delo?
»Če povem po pravici, sem se od
Tim Burton z zlatim levom
ANSA
nekdaj imel za zelo srečno osebo, ki ji je uspelo delati to, kar ji je bilo najbolj všeč in je pri tem tudi uspela. Tako priznanje pa mi seveda ne predstavlja cilja, ker imam še kar nekaj načrtov.«
Ekscentrik Tim Burton, tudi na včerajšnjem gala nagrajevanju se je kodrasti Kalifornijec predstavil z neločljivimi temnimi očali, ki jih nikoli ne sname, je že neštetokrat navdušil s svojimi prekomerno ciničnimi, čudaškimi in duhovitimi filmi. V prihodnjih mesecih bo v Ameriki izšlo njegovo najnovejše delo, broadwayski mu-zikal Sweeney Todd. »Muzikal mi v resnici ni bil nikdar všeč. Ko pa sem pomislil, da bi ga združil s srhljivim žan rom, se mi je stvar zaz de la bi stve -no bolj zanimiva«. Zgodba govori o krvavem maščevanju po krivem zaprtega brivca, in sicer v viktorijanski Britaniji. Vlogo protagonista je ameriški filmar zaupal Johnyju Deppu, »igralcu, ki zna zai gra ti vsa kič dru ga če - kot je še povedal Burton - in ki me vsakič znova preseneti«. Tako kot je včeraj pre se ne til tu di sam Bur ton, ko je ve -lik pripovedovalec pravljic, s katerimi us pe oča ra ti otro ke in od ra sle, po ve -dal, da jih resnici na ljubo v svojem otroštvu ni slišal veliko. »Pripovedovali so mi predvsem tradicionalne, folklorne zgodbe in navdih za vse, kar delam danes, sem pravzaprav pobral tam«. (Iga)
LIDO - Pod šotorom Dežele FJK
Predstavili tržaški festival in Dneve nemega filma
Na beneškem festivalu pa se je seveda predstavil tudi tržaški, na vzhodu Evrope najbolj poznani festival. Ob prisotnosti njegove direktorice, Annamarie Percavassi so namreč predstavili Alpe Adria - Trst Film Festival, ki se bo letos odvijal med 17. in 24. januarjem. V sklopu enotedenskega sporeda, kot je povedala Percavassijeva, bo spet omogočen vabljiv vpogled v filmsko produkcijo srednje in vzhodno evropskih držav.
Prireditev, ki si iz leta v leto utira vse uglednješi in vidnejši prostor med evropskimi filmskimi izložbami, bo letos posvetila obsežno retrospektivo madžarskemu režiserju Is-tvanu Graalu, ki je - kot so še povedali na Lidu -, eden najvažnejših predstavnikov madžarskega filma.
Ob običajni bogati beri filmov srednjeevropskih držav bo teden trajajoča pobuda predstavila tudi drugo izvedbo sklopa »Schermo triestino« (Tržaški zaslon) posvečeno tržaškim filmskim avtorjem. Po lanski, prvi izvedbi s homažem režiserju Francu Giraldiju, bo letošnja, druga izvedba posvečena Tulliu Ke-zichu, enemu največjih italijanskih film skih kri ti kov, a tu di sce no gra fov in avtorjev. V okviru homaža bo posebej izpostavljen njegov spomin na najlepšo dobo italijanske filmske zgodovine, se pravi šestdeseta leta.
Ob tej Alpe Adria napoveduje tudi poklon poljsko-francoskemu režiserju Valerianu Borowczyku in pa homaž Italu Svevu. Ravno o njem bo spregovoril tudi Kezich, ki je dramatiziral, tako za gledališče kot za film in televizijo, številna Svevo-va dela.
Pod šo to rom, ki ga je de že la Furlanija Julijska - krajina postavila na Lidu, da bi tam podrobneje predstavila spored vseh filmskih pobud na deželnem območju, se je včeraj pomudil tudi sam direktor Mostre, Marco Mueller. Razlog za to je bila predstavitev Festivala nemega filma,
ki je, kot je povedal sam umetniški vodja beneškega festivala, trenutno dru ga naj bolj po memb na in naj zna -menitejša filmska prireditev v Italiji, se pravi takoj za Benetkami.
Laskave besede Marca Muelle-rja prav gotovo niso iz trte izvite, predvsem če se pri tem pomisli na tisoč in več novinarjev z vsega sveta, ki že šestindvajset let polnijo dvorane ob filmskih projekcijah porde-nonskega festivala.
Njegov sloves je namreč šel že tako daleč, da se ga je letos želel udeležiti celo Michael Nyman, eden največjih živečih skladateljev, ustanovitelj ob Philipu Glassu ustanovitelj tistega glasbenega minimalizma, ki je v zadnjih letih preplavil zemeljsko oblo. Avtor številnih, tudi nagrajenih filmskih kulis, ki je že sodeloval z Jane Campion, Petrom Greenawayem, Michaelom Winterbottonom in tudi Nannijem Morettijem, si je namreč za že lel, kot je vče raj ob raz lo -žil direktor pordenonskega festivala, Livio Jacob, »da bi rad nastopil tudi pri nas«. Njegova želja je seveda ta koj pos ta la ukaz in 7. ok tob ra bo ravno Nymanova glasba spremljala projekcijo enega najpomembnejših Vigojevih filmov, A propos de Nice.
Na včerajšnji predstavitvi pa je sodeloval tudi Claudio Montenero, kurator retrospektive, ki jo bo festival letos posvetil Reneju Clairu. Nadaljevalo se bo seveda tudi potovanje skozi Griffithov film in večji poudarek bo letos posvečen še nemškemu nememu filmu.
Novost letošnje 26. izvedbe pa je prav gotovo tudi ponovna vrnitev v mesto Pordenon. Osem let se je namreč Festival mudil v Sacileju. Da gre pri tem za velik ponos samega mesta Pordenon, je včeraj pričala tudi beneška prisotnost njegovega župana Sergia Bolzanella, kije tudi na Lidu podčrtal, kako je Festival nemega filma absolutno najvažnejša kulturna prireditev v Pordenonu. (Iga)
/
KULTURA
Četrtek, 6. septembra 2007
13
KNJIŽEVNOST - Včeraj v Lipici uradno odprtje in prva literarna branja
Festival Vilenica privabil okoli 80 piscev iz vse Evrope
Vezna nit letošnje 22. izvedbe bo cenzura oziroma samocenzura v književnosti - Podelili štipendijo SEP
Z včerajšnjim uradnim odprtjem se je začela 22. izvedba mednarodnega literarnega festivala Vilenica. V lipiški poročni dvorani je bilo navzočih okrog 80 piscev, založnikov in kulturnih delavcev iz vse Evrope ter številni gostje s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom na čelu. Letošnji nagrajenec je makedonski dramatik Goran Stefanovski, ki bo prejel priznanje v soboto, osrednji trenutek včerajšnjega srečanja pa je bila podelitev pisateljske štipendije Srednjeevropske pobude (SEP), ki si jo je prislužila mlada ukrajinska avtorica Marjana Kijanovska.
Štipendijo so letos podelili šele drugič, dobitnici pa bo omogočila, da s pet tisoč evri odpotuje na trimesečno ustvarjanje v tujino, in sicer s projektom Steza ob reki, ki ga je predstavila na razpisu. Projekt obravnava mit in mehanizem mitologiza-cije v sodobni kulturi. Žiriji je predsedovala Patrizia Vascotto, ki je povedala, da Kijanovska živi v ukrajinskem mestu Lvov, kjer redno objavlja črtice, povesti in poezije, doslej pa je bila že deležna raznih nagrad. Avtorki je priznanje izročil generalni direktor SEP, veleposlanik Harald Kre-id.
Programska vodja festivala Miljana Cunta je razložila, da se geslo letošnjega festivala glasi Kdo se boji resnice literature, vezna nit tedenskega dogajanja bo torej vprašanje cenzure in avtocenzure v svetu književnosti. Pristavila je, da književnost ne potrebuje apologije in niti podpore za nadaljnji obstoj, ko je umetniško prepričljiva.
Med številnimi govorniki je nastopil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Izrazil je zadovoljstvo nad dejstvom, da je Vilenica prerasla v velik mednarodni dogodek in da nadaljuje z načrtom o predstavljanju manj znanih književnosti. Minister, ki je bil nekoč član Društva slovenskih pisateljev, je razmišljal še o tem, ali mora pisana beseda zrcaliti življenje, kot je dejal Fran Levstik, ali pa izražati subjektivnost občutkov, s čimer se je strinjal Ivan Cankar. Večer se je nadaljeval s prvimi literarnimi branji in z nočnim zvočno-literarnim spektaklom v okviru projekta Sealines.
Vilenice se letos udeležuje skoraj 80 gostov iz 33 držav, pretežno iz Srednje Evrope. Znanih imen je kar nekaj, od švedskega pisca Tomasa Transtromerja in srbskega pisatelja Davida Albaharija, do Ukrajinca Andreja Kurkova in romunske pesnice, prevajalke in avtorke gledaliških iger Ioane Ieronim. Poleg že omenjene štipendije bodo na festivalu podelili tudi kristal Vilenice (na sobotni prireditvi v Štanjelu), ki bo pripadel avtorju najboljšega literarnega prispevka v zborniku.
Desno: Miljana Cunta, programska vodja Vilenice, predstavlja občinstvu letošnjo izvedbo festivala; spodaj: Generalni direktor SEP Harald Kried izroča priznanje ukrajinski pisateljici Marjani Kijanovski, dobitnici štipendije
KROMA
Natrpan program vključuje tradicionalna branja avtorjev v izvirnih jezikih in druge kulturne točke, posebno poglavje pa je predstavitev manj znane književnosti: lani je bila v ospredju baskovsko literatura, letos pa bo pozornost posvečena književnosti v irščini, ki je ena najstarejših nasploh. Omeniti gre, da je v teku izmenjava s festivalom Cuirt iz irskega mesta Galway.
Veliki finale bo v soboto, tako kot vsako leto, v kraški jami Vilenica, kjer bo program posvečen letošnjemu nagrajencu Goranu Stefanovskemu. Makedonec je bil v bivši Jugoslaviji eden vodilnih dramatikov, na skopski Akademiji za gledališko umetnost je odprl oddelek za scenaristiko, večkrat je predaval v tujini, med drugim na ameriški in angleški univerzi Brown in Canterbury, dve leti pa je bil gostujoči profesor na dramskem institutu v Stockholmu.
Odločitev žirije, da prvič v zgodovini nagradi dramskega ustvarjalca, je Lidija Dimkovska utemeljila s sledečo ugotovitvijo: »Vpisuje se v kategorijo avtentičnih ustvarjalcev, ki so se poglobili v osebno in širšo lokalno kulturno dediščino, iz nje ob-
likovali vprašanja in naznanili odgovore o ključnih stvareh v življenju in obstoju posameznika in družbe, iz katere ta prihaja, nato pa svoje male in velike zgodbe ponudili globalnemu prostoru«.
Današnji program festivala se bo začel ob 10. uri, ko bo v lipiškem hotelu Maestoso okrogla miza, ki jo prireja SEP. Tema bo »(Samo)cenzura danes: literarna cenzura v luči politične korektnosti«. Ob 15. uri bo sledil prvi del mednarodnega kompa-rativističnega kolokvija na isto temo, literarna branja pa bodo na vrsti ob 19. uri v treh krajih.
V lokavski cerkvi sv. Mihaela bodo nastopili Ioana Ieronim, Ermis Lafazanov-ski, Kristiina Ehin, Aleš Mustar, Christina Viragh, Senadin Musabegovič in David Al-bahari. Cerkev sv. Danijela v Hruševju bo gostila vrstice in verze Sonje Harter, Bary-sa Žančaka, Dagnije Dreika, Marjane Ki-janovske, Pavla Goranoviča in Piotra Som-merja. V koprskem Pokrajinskem muzeju bodo brali Nejc Gazvoda, Balša Brkovič, Edi Shukriu, Sami Tchak, Vytautas Dekšnys in Roberto Pazzi. (af)
TRST - Začela se je 30. izvedba Glasbenega septembra
Zveneč otvoritveni koncert v stolnici
Letošnji program je zaradi okrogle obletnice še posebej bogat, saj se bodo koncerti vrstili do konca oktobra
Niz se je začel v ponedeljek
KROMA
S slovesnimi toni glasbe za trobente, orgle in pavke se je v ponedeljek pričela trideseta, jubilejna izvedba tržaškega koncertnega niza Glasbeni september. Glasba in duhovnost sta od vedno bistveni sestavini cikla, ki ga tržaška občinska Cappella civica prireja s podporo deželnega odborništva za kulturo in s sodelovanjem župnije svetega Justa. Orgle imajo po tradiciji glavno vlogo v programu, ki vsako leto uvaja ljubitelje glasbe v jesenski koncertni razcvet. Kot je v svojem uvodnem pozdravu povedal župnik tržaške stolnice msgr. Giorgio Carnelos, bo jubilejna izvedba niza posebno bogata, saj se bo program nadaljeval do konca oktobra. Organizatorji so seveda ohranili značilno formulo z osrednjim ciklom koncertov v stolnici, vrsto koncertov tržaških glasbenikov v istrskih cerkvah in vzporednim ciklom v tržaških cerkvah, kjer se manj pogosto odvijajo koncertni dogodki.
Otvoritveni koncert v stolnici je zazvenel z bleščečimi toni dveh trobent, pozavne, orgel in pavk. Omenjena glasbila, čeprav v izvirnih različicah, imajo tudi posebno vlogo v Svetem pismu, kjer zvok trobente radostno časti Boga ali predstavlja njegov klic ob sodnem dnevu; za-
to je župnik dopolnil glasbeni spored z branjem psalmov, v katerih se trobente simbolično pojavljajo.
Na koru so igrali štirje tržaški glasbeniki in gost Diego Cal, uveljavljen koncertant in docent trobente na videmskem konservatoriju. Zasedba je značilna predvsem za baročno literaturo in pro gram ve čera je zdru žil ime na ne katerih od najbolj znamenitih evropskih mojstrov na prehodu med 17. in 18. stoletjem. Izbrane skladbe so efektno in pompozno predstavljale aspekte bolj priložnostno usmerjene umetnosti Handla, Buxtehudeja, Bacha, Marcella, Mo-ureta in Telemanna. Glasbeniki niso kazali popolnega soglasja v skupnih točkah in predvsem uglašenost trobil ni bila vedno optimalna. Poleg omenjenega gosta so igrali trobentač Roberto Santagati, tolkalist Tom Hmeljak in pozav-nist Erik Žerjal, ki je ob skupnih izvedbah izstopal z izvedbo sonate za pozavno in orgle beneškega skladatelja Benedetta Marcella. Stolni organist Manuel Tomadin je imel tudi dve solistični točki in je pokazal, da napreduje z vedno večjo samozavestjo na dolgi in zahtevni poti do tehnične in umetniške dovršenosti.
Naslednji koncerti Glasbenega septembra
v stolnici svetega Justa bodo na sporedu vsak ponedeljek do 22. oktobra. Na velike orgle bodo igrali priznani organisti, med katerimi vodja Orgelske akademije iz Edinburga Michael Harris. Posrečeni binom trobenta-orgle bo ponovno na vrsti 17. septembra s koncertom prvega trobentača orkestra rimske opere, znanega interpreta filmske glasbe Maura Maura in organistke Fran-coise Gadbois. Tudi zborovska glasba bo prišla na svoj račun s koncertom ženske skupine Cappella civica, ki bo med drugimi skladbami podala tržaško praizvedbo skladbe v trinajstih epizodah »Zlomljena flavta« Marca Sofianopu-la po besedilu Claudia Magrisa. Delo je nastalo po islamskih sufi meditacijah in predstavlja z glasbenimi kontaminacijami iskanje skupne govorice med Vzhodom in Zahodom.
Tržaška organista Roberto Velasco in Riccardo Cossi bosta v oktobru koncertirala v Istri, 16. septembra pa se bo pričel niz desetih koncertov vzporednega cikla v tržaških in istrskih cerkvah, med katerimi bodo tudi miljska stolnica, ricmanjska cerkev in cerkev svetega Ur-ha v Dolini, kjer bomo lahko poslušali zanimive koncerte solopevk iz vrst zbora Cappella civica. ( ROP)
1 4 Četrtek, 6. septembra 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
TRŽIČ, RONKE - Goriška in tržaška kvestura uspešno zaključili operacijo »Cabernet«
Aretirali devet oseb zaradi preprodaje mamil
Drogo so kupovali v Novi Gorici in Padovi, prodajali pa so jo v javnih lokalih in na trgih
Včeraj ponoči se je s priporom petih oseb končala zapletena preiskava »Cabernet«, s katero je leteči oddelek goriške kvesture v sodelovanju s tržiškimi kolegi in tržaško kvesturo do segel pomem ben us peh v boju zo -per preprodajo mamil na Goriškem. Policijska operacija, v kateri so sodniške oblasti skupno odredile devet priporov zaradi preprodaje in izsiljevanja, se je začela februarja 2006 na opozorilo le tečega oddel ka tr žaš ke kvestu-re. Preiskava je po besedah vodje letečega oddelka goriške policije Mas-sima Ortolana terjala veliko dela: samo v zadnji fazi, ki je potekala v Ron-kah, Tržiču in Červinjanu, je sodelovalo približno 70 agentov.
Včeraj v ranih jutranjih urah je policija aretirala 42-letnega Sergia Giulianija, 46-letnega Andrea Verze-gnassija, 45-letnega Maurizia Di Berta, 31-letnega Damiana Maria Camsa in 35-letnega Andrea Guarnerija. V prvih mesecih preiskave so se vrata zapora odpr la še za šti ri ose be, imen katerih kvestura ni posre do vala, saj je na podla gi nji ho vih pri čevanj priš la do novih pomembnih informacij. Ob priporih je prišlo v teku operacije tudi do osemnajstih prijav. »Preiskava je dobila naziv "Cabernet" po izrazu, s katerim so raz pečeval ci in ma mi la ši med preprodajo najpogosteje namigovali na drogo. Šlo je predvsem za kokain,« je povedal Ortolan in nadaljeval: »Tako osumljenci, ki so bili aretira ni, kot vse ostale vple tene ose be, ki so bile prijavljene, ne živijo na robu družbe, kot se navadno godi z zasvojeni mi s he roinom. Gre za ose be med 20. in 50. letom, ki si odmerek kokaina privoščijo ob koncu tedna ali v trenutkih, ko si želijo več energije.« Ortolan je pojasnil, da v operaciji policija ni zasegla ve li ke ko li či ne ma mi la -celo ten izku pi ček je na mreč sestavlja -lo 11 gramov kokaina, 11 gramov ma-rihua ne, 5 gra mov ha ši ša in 20.000 ev-rov go tovine -, čeprav so osum ljen ci prodajali drogo velikemu številu ma-milašev. »Možno je, da je prvim are-tirancem uspelo obvestiti peterico, ki smo jo ujeli včeraj. Le-ti so sumili, da so jim sile javnega reda za petami in so zato v stanovanjih imeli zelo malo opojnih substanc,« je razložil Ortolan. Mamilo so si preprodajalci priskrbeli najpogosteje v Sloveniji, točneje v Novi Gorici. Drugače so zahajali v Pado-vo, drogo pa so prodajali v javnih lokalih, na trgih in na svojih domovih.
»Preis kava je bi la izred no zap le -tena in je zah tevala ve li ko časa, rez ul -tat pa je viden. Predstavlja na mreč stvaren odgovor na pereče vprašanje razpečevanja in uživanja drog, ki je na Goriš kem moč no ob čuteno,« je poudaril goriški kvestor Claudio Gatti in zaključil: »Kriminalna dejavnost je z uspehom policije utrpela hud udarec, ostaja pa izred no zako reni nje na in razvejana.«
Aleksija Ambrosi
Vodja letečega oddelka Ortolan (levo) in kvestor Gatti pojasnjujeta potek preiskave
BUMBACA
TRŽIČ, SELCE - Ob 64. obletnici
Spomnili se bodo padlih proletarcev
Ob 64. obletnici ustanovitve Proletarske brigade se bodo jutri in pojutrišnjem v Tržiču in v Selcah spomnili partizanov, ki so padli na Goriški fronti in v antifašistični borbi nasploh. Pred tržiško ladjedel-ni co bo jut ri ob 12. uri tra di ci o nal na slo ves nost ob spomeniku, posvečenemu 503 slovenskim in italijanskim delavcem, ki so izgubili življenje v partizanskih vrs tah. Ob tem se bodo poseb no slo ves no spo mni li 96 padlih pripadnikov Proletarske brigade, med katerimi je bilo 55 delavcev iz ladjedelnice.
V soboto, 8. septembra, se bodo v Selcah poklonili padlim z baklado. Od prireditvenega prostora se bodo ob 19.30 udeleženci baklade v sprevodu odpravili do spomenika, ki stoji ob poti za v Doberdob. Obeležje spominja na 10. september 1943, ko so delavci in kmetje iz Laškega s podporo antifašistov ustanovili prvo italijansko partizansko brigado, Proletar-sko brigado, ki se je nato borila skupaj s slovenskimi partizani na Goriški fronti z namenom, da bi preprečila nemško okupacijo Gorice in njene okolice. Na Goriški fronti so padli tudi številni borci iz Jamelj, Dola, Doberdoba, Štandreža in drugih krajev, sploh pa ima ta bitka po besedah predsednika goriške sekcije VZPI-ANPI Silvina Poletta izreden zgodovinski pomen. »Šlo je za prvi oborožen spopad v okviru italijanskega odporništva, obenem pa so se italijanski delavci z ramo ob rami borili skupaj s slovenskimi borci,« pojasnjuje Poletto in opozarja, da so 3. novembra leta 1973 v Gorici priredili posvet o Goriški fronti, 11. novembra istega leta pa je v spomin na bitko po goriškem mestnem središču korakalo 3.000 bivših par ti zanov, ki sta jih na tr gu Bat tis ti na go vo rila takratna župan Pasquale De Simone in predsednik pokrajine Bruno Chientaroli.
NOVA GORICA - Na svoji zemlji
Na proslavi tudi letala in padalci
V soboto, 9. septembra, bo v Novi Gorici uradni del ljudskega zborovanja Na svoji zemlji potekal od 12. ure do 13.15, vendar se bo program na travniku pred občinsko stavbo začel že veliko prej. Od 9.50 dalje bo pred občinsko stavbo igral pihalni orkester Kras iz Doberdoba, uro kasneje pa bodo na prizorišče začele prihajati organizirane skupine. V tem času se bodo mesto preletala akrobatska letala in letala, iz katerih se bodo na prizorišče spuščali padalci, akrobati in mala padalca s čo-koladicami za otroke, kot so to počeli zavezniki leta 1945.
Ob glasbi Goriškega pihalnega orkestra se bodo na prizorišču začeli zbirati gostje in praporščaki, ob pesmi nastopajočih moških zborov bodo dvignili zastavo, ki jo bo prinesel padalec. Sledile bodo recitacije in zborovski pevski vložki, nastop igralcev Amaterskega mladinskega odra, prireditev pa bo zaokrožila skladba Vstajenje Primorske. Proslavo je režiral Emil Aber-šek, za glasbeno opremo je poskrbel Ivan Mignozzi, za likovno podobo pa Bojan B. Bitežnik. Kulturni programu bodo oblikovali še moški pevski zbori Srečko Kosovel, Provox, Miren in Ko-rus ter mešani pevski zbori Čepovan, Trnovo in Grgar ter dramski igralec Jože Horvat. Pozdravni nagovor bo imel novogoriš-ki župan Mirko Brulc, slavnostna govornika pa bosta Marjan Bevk, predsednik društva TIGR, in Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Častni pokrovitelj proslave je predsednik republike Janez Drnovšek.
Organizatorji - Sever in ZVVS Severne Primorske, Društvo izgnancev Slovenije, OO Nova Gorica, Društvo civilnih invalidov vojn Primorske, Društvo vojaških invalidov SPR, Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica, društvo TIGR Primorske in primorske občine - so pripravili okrog tisoč sedišč, ki bodo namenjena predvsem starejšim udeležencem, vsem pa priporočajo, da se na prireditev odpravijo čimprej, ker pričakujejo veliko gneče v mestu. Parkirati bo mogoče v okolici železniške postaje, na ulici Gradnikove brigade in vzdolž Erjavčeve. (km)
Pri Prvačini vlak povozil 72-letnega moškega
Vlak je včeraj ob 15.57 na progi med Dor-nberkom in Ajdovščino v bližini Prvačine povozil 72-letnega moškega, ki je hodil po železniški progi. Ponesrečenec je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. Na policijski upravi Nova gorica so povedali, da policijska preiskava o vzroku nesreče še poteka, vendar naj bi šlo za nesrečo in ne samomor. Na kraju nesreče so posredovali gasilci iz Dornberka in Nove Gori-
Aretirali priseljenca s Kosova
Karabinjerji iz Gradeža so aretirali 22-let-nega priseljenca s Kosova, ki ni imel veljavnega dovoljenja za bivanje v Italiji. Mladenič je karabinjerjem, ki so opravljali reden pregled, izročil ponarejen dokument, agenti pa so prevaro takoj odkrili in nezakonitega priseljenca aretirali.
Pri Rubijah sedel na tračnicah
V	goriški gasilski kasarni so včeraj ob 18.20 prejeli klic moškega, ki je grozil, da bo pri Rubijah počakal na prihod vlaka sredi tračnic. Gasilci so nemudoma posredovali, našli moškega, ga prijeli in pomirili. Po prihodu karabinjerjev so moškega izročili osebju službe 118, ki ga je prepeljalo v bolnišnico. Železniški promet je bil nekaj časa prekinjen.
Bianchini namesto Pinta
Goriški občinski tajnik Komunistične prenove Gianluca Pinto je odstopil z mesta občinskega svetnika. Namesto njega bo Komunistično prenovo v goriškem občinskem svetu zastopal Livio Bianchi-ni, ki je bil na zadnjih volitvah prvi na listi neizvoljenih.
Pogrešani Samuele Babic
Svojci že od 31. avgusta pogrešajo Sa-mueleja Babica. Mladenič se je 4. septembra 1981 rodil v Italiji, stalno prebivališče pa ima v Solkanu. Od doma je odšel 31. avgusta, po vsej verjetnosti se je odpeljal s tovornjakom znamke Iveco in registrskih številk GO F9-424. Vozilo ima kabino bele barve z napisom »Krapež«. Tovorni del vozila je pokrit s ponjavo bele barve. Po mnenju policistov je Babic z vozilom odpeljal iz Solkana proti Ljubljani, kjer se je za njim izgubila vsaka sled. Babic je visok okoli 175 centimetrov, je močnejše postave, nosi kratko postrižene lase rjave barve in ima okrogel obraz. Ni znano, kako je bil oblečen na dan izginotja. Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o njem, naj to sporočijo na najbližjo policijsko postajo oziroma na anonimno telefonsko številko 080-1200.
Koncert v parku vile Coronini
V	parku vile Coronini-Cronberg v Gorici bo danes ob 18. uri koncert, na katerem bodo nastopili bodo kitarist Claudio Pio Liviero, sopranistka Frnacesca Mo-retti in tenor Salvatore Moretti. Odlomke iz del Giuseppeja Ungarettija in Carla Michelstaedterja bo prebirala Alessandra Marc.
Glasbena pravljica za otroke
V	okviru občinskega praznika bo danes ob 17. uri v Slovenskem narodnem gledališču v Gorici glasbena pravljica z naslovom Stotisočnoga v izvedbi Gledališča na vrvici. Vstop bo prost.
Predstavitev "Vina Miru" 2007 TTD TT TT (PA SSA
in nagrada "Zlata Jagoda 200799 CASSA DI RISPARMLG EUG1ÜNALÉ
Vabilo v Krmin
Krminska zadružna klet - Cantina Produttori Cormdns prireja v petek, 7. septembra ob 20.00 uri v občinskem gledališču v Krminu 22. izvedbo "Vina Miru" z letino 2006, pod pokroviteljstvom Pokrajinske uprave in Trgovske zbornice iz Gorice ter podeljuje nagrade "Zlata Jagoda"2007 pod pokroviteljstvom banke Friulcassa Spa. Večer bo popestril glasbeni program skupine MABÓ BAND in WALTER DADO. Po slovesnosti bomo z gojenci Zavoda Združenega Sveta iz Devina in prisotnimi predstavniki oblasti nazdravili z "Vinom Miru 2006" ob državni himni v izvedbi Mestne godbe Cittá di Cormdns.
Prosit!
Cantina Produttori Cormdns - Krminska zadružna klet - ul. Vino della Pace, 31 - tel. 0481 /62471 - www.cormons.com - info@cormons.com
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 6. septembra 2007
15
DOBERDOB - Sprejemni center Gradina bo v kratkem ponovno zaživel
Za upravljanje centra bo skrbela zadruga Rogos
Z občinsko upravo je podpisala triletno pogodbo - Odprtje v petek, 29. septembra
Z okusi tudi kultura
Po enoletnem zaprtju bo sprejemni center Gradina ponovno zaživel. Dober-dobska občina je namreč pred nekaj dnevi poverila upravljanje strukture krajevni zadrugi Rogos, ki je med tremi kandidati najbolj prepričala občinske upravitelje. Pogodba je formalno stopila v veljavo 1. septembra, zapadla pa bo čez tri leta. V teh dneh je zadruga že začela z urejanjem prostorov sprejemnega centra, ki ga bodo s slovesnostjo ponovno odprli javnosti v petek, 29. septembra.
»Dogovor predvideva, da bo center Gradina odprt dvanajst mesecev letno, in sicer vsak teden od petka do nedelje. Ob posebnih priložnostih bodo prostori odprti javnosti tudi v preostalih dneh,« je povedal doberdobski župan Paolo Vizintin in pristavil, da bo urnik določen naknadno. »Občina je vzela v pretres tudi predloga drugih dveh subjektov, zadruga Rogos pa je zagotavljala najboljše pogoje iz vidika številčnosti osebja, izkušnje pri vodenju tovrstnih struktur, finančnega kritja in programa dejavnosti,« je pojasnil župan Vizintin. Po njegovih besedah bo zadruga Rogos skrbela za celo vrsto kulturnih in vzgojnih pobud, katerih cilj bosta promocija teritorija in naravnega bogastva rezervata Doberdobskega in Prelosnega jezera ter širjenje kulturne tradicije in zgodovine Krasa. »Zadruga bo prirejala vodene oglede za turiste in šole, predvideno pa je tudi sodelovanje z drugimi ustanovami in naravnimi rezervati. Primer so Škocjanske jame, s katerimi ima občina že dalj časa plodne stike na področju Interreg projektov,« je napovedal Vizintin. Župan je pristavil, da bo ob muzeju, kraški sobi, razstavnih prostorih, prenočišču in baru, ki bodo začeli delovati v teku tega meseca, pred koncem leta nared tudi kuhinja. Gradnja, v katero je občina vložila približno 140.000 ev-rov, se bo začela jeseni, do 31. decembra pa jo nameravajo predati namenu.
»Občina si prizadeva za zagotavljanje kontinuitete pri upravljanju sprejemnega centra Gradina in rezervata. To lahko omogočijo le prispevki dežele FJK. V zadnjem mesecu sem se večkrat srečal z deželnim direktorjem za zaščitena območja, parke in rezervate Augustom Violo ter z drugimi funkcionarji, s katerimi imamo dobre odnose. Prišlo je tudi do pozitivnega koraka, saj smo dosegli, da nam bo dežela dodelila 24.000 evrov, kijih bomo nakazali zadrugi Rogos za začetek dejavnosti,« je povedal Vizintin in zaključil: »Prav gotovo bomo predstavili še druge prošnje za financiranje. Menim, da bo pred koncem leta lahko prišlo do dodatnih premikov.« (ale)
Sprejemni center Gradina bo kmalu spet odprt javnosti
BUMBACA
NOVA GORICA
Tečaj
slovenščine za Italijane
Mladinski center Nova Gorica črpa iz potreb, ki jih imajo mladi in zato ponuja različne oblike vsebin in aktivnosti. Lete so namenjene mladim med 12. in 29. letom in spodbujajo njihovo aktivno udeležbo v družbenih dogajanjih, aktivno preživljanje prostega časa ter razvoj ustvarjalnosti pri mladih. V letošnjem letu so pripravili za italijanske osnovnošolce in dijake tečaj slovenskega jezika. Tečaj se bo začel 2. oktobra in bo trajal 70 šolskih ur; lekcije po dve šolski uri bodo dvakrat na te den, po te ka lo pa bo do v pro -storih Mladinskega centra Nova Gorica. Tečaj je v celoti brezplačen. Prijave so začeli zbirati z današnjim dnem, prijaviti pa se je mogoče do 28. septembra 2007 preko elektronske pošte info@mc-ng.org in/ali tel 00386-5-333 30 20.
V letošnji izvedbi manifestacije »Okusi z meje« (Gusti di frontiera), ki bo poživila Gorico med 28. in 30. septembra, bo kultura igrala vlogo protagoni-stke. Na potezi je tridnevni program v znamenju glasbe, pokušnje značilnih dobrot in dogodkov, preko katerih bodo obiskovalci odkrivali nove poti na področju kulinarike in vinarstva. Novost, za katero je poskrbela občina, ki jo pri organizaciji sejma podpirajo dežela FJK, Fundacija Goriške hranilnice in Trgovinska zbornica, je sodelovanje z založbama Edizioni della Laguna in LEG, ob tem pa tudi s knjigarnama Antonini, Faidutti in s Katoliško knjigarno. V ljudskem vrtu bodo postavili šotor, v katerem bodo na razpolago publikacije na temo kulinarike in vinarstva, ob tem pa bo mogoče prisluhniti predavanjem. »Okusi meje 2007 bo bogat dogodek, kjer bomo živahnim ljudskim pobudam dodali pobude za izvedence,« je povedal goriški odbornik Antonio Devetag.
Antonaz v Krminu
Deželni odbornik Roberto Antonaz je včeraj obiskal Krmin, kjer se je srečal s tamkajšnjim županom Lucianom Patatom. V osredju pogovorov so bili projekti, ki jih vodijo ob vznožju Brd, ob zaključku srečanja pa je Antonaz zagotovil pomoč krminski občini pri ovrednotenju njenih specifik. Odbornik je tudi menil, da bi se na Krminskem lahko še dodatno razvilo čezmejno sodelovanje in pobude vezane na izseljenstvo.
NOVA GORICA - Včeraj odprli razstavo partizanskih zastav
Sešili so jih na skrivaj
Skupno na ogled devetindvajset ročno šivanih in vezenih zastav iz obdobja 1941-1945
IZLET - Na pobudo VZPI-ANPI in SPI-CGIL iz doberdobske občine
Krk jih je očaral
Z ladjo so izletniki zapluli tudi do poldrugo uro oddaljenega Golega otoka
Člani VZPI-ANPI in upokojenci sindikata SPI-CGIL iz doberdobske občine so prejšnjo soboto obiskali otok Krk, ki jih je presenetil s svojo lepoto in gostoljubnostjo. Izletniki so se z avtobusom peljali mimo Reke, nato pa še čez most
na Krk, od koder so s trajektom zapluli do sosednjega Golega otoka. Tu so si ogledali ostaline poslopij, v katerih so bili najprej zaprti politični ujetniki, nato pa zaporniki. Na ladji so zatem izletniki okusili ribje specialitete Kvarnerskega zaliva,
Doberdobski izletniki v pristanu mesteca Krk
FOTO K.FERLETČ
posebno pa so jih navdušile ribe na žaru in istrska mal-vazija. Ob povratku na Krk so obiskali tržnico, kjer turistom ponujajo najrazličnejšo blago, in stari del glavnega mesta otoka, ki je izletnike navdušil s svojimi stavbami in z živahnim vzdušjem.
FOLJAN
Pesniki razmišljajo o Evroregiji
Pesniki, ki ustvarjajo v italijanskem, slovenskem, furlanskem, bizjaš-kem, čakovskem, nemškem in hrvaškem jeziku, bodo jutri ob 16. uri v občinski knjižnici v Foljanu razmišljali o Evroregiji in o poeziji kot graditeljici mostov med različnimi kulturnimi skupnostmi. Srečanja se bodo udeležili Elisabeth Faller iz Celovca, Tržačana Marina Moret-ti in Aleksij Pregare, Diana Rosandic in Giacomo Scotti z Reke, Tiziano Broggi-ato iz Vicenze, Goričana Alberto Prin-cis in Ivan Crico, Nikola Kraljič s Krka, Michele Obit iz Čedada in Giacomo Vit iz Pordenona. Ob 20.30 bo sledil recital Šepeti, glasovi, odmevi, ki črpa navdih iz ljudske zakladnice Istre in Primorja, oblikovala pa ga bosta Irene Peljhan in Filippo Massa.Ob spremljavi glasbe bosta prebirala pesmi Alferje Bržan, Alojza Gradnika in Borisa Novaka. Obe srečanji prireja združenje Iniziativa europea v sodelovaju z društvom Associ-azione culturale bisiaca in v okviru niza Dnevi umetnosti.
Z leve proti desni Vladimir Krpan, Andrej Malnič, Mirko Brulc in Drago Svoljšak
FOTOK.M.
Goriški muzej je v sodelovanju z območno enoto Zveze borcev NOB Nova Gorica postavil razstavo partizanskih zastav med letoma 1941 in 1945. Dogodek sodi v sklop prireditev ob 60. obletnici priključitve Primorske k matični domovini. V avli novogoriške mestne občine je na ogled 29 ročno šivanih in vezenih zastav.
»Te zastave so v tistih letih dekleta in žene skrivaj šivale in vezle. Nekatere so narejene iz ostankov padal, celo iz svile ali pa tudi kar iz italijanskih zastav,« je povedal zgodovinar Drago Sedmak, avtor razstave, ki je spomnil tudi na pomembno obletnico, ki bo prihodnje leto: 160 let bo namreč minilo od nastanka slovenske narodne zastave. V Goriškem muzeju so jih začeli zbirati že leta 1955, zadnjo so dobili leta 1994. Veliko zastav iz zbirke je ročno vezenih, narejenih iz tedaj razpoložljivih materialov in v skladu s spretnostmi avtorjev. Nekatere so iz taborišča Dachau, v zbirki je tudi ruska zastava, ki je visela v bolnici Franji, pa tudi briška zastava, na kateri so izvezene češnje in grozdje. »To kaže ne le na boj za jezik, temveč tudi na težnje po ekonomski osvoboditvi, ljudje so tedaj hrepeneli po zemlji,« pojasnjuje ozadje briške zastave Sedmak.
Med prisotnimi, ki so razstavo pospremili ob odprtju, je bila tudi ena izmed žena, ki so zastave ročno vezle: Francka Kogoj iz Nove Gorice se še živo spominja tistih časov. Odprtja razstave se je udeležil tudi novogo-riški župan Mirko Brulc, kije izrazil željo, da bi si jo ogledali tudi mlajši rodovi. (km)
1 6 Četrtek, 6. septembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
DOBERDOB, NEGOTIN - Glasbeni festival »Mokranjčevi dnevi«
Zbor Hrast bo zastopal celoten slovenski prostor
Gre za prvi nastop zamejskega zbora na znamenitem srbskem festivalu
Pevci mešanega zbora Hrast se pripravljajo na gostovanje v Srbiji, kjer bodo nastopili v okviru znamenitega festivala »Mokranjčevi dnevi«. Priložnost se je pojavila, ko je eden od selektorjev festivala povabil goriški zbor k udeležbi in ga s tem vključil v seznam slovenskih kandidatov. Pevci so se takoj navdušili za novo pevsko izkušnjo in njihova želja se je uresničila, saj so organizatorji sprejeli prošnjo in jih izbrali kot zastopnike Slovenije na tekmovalni reviji, katere se po tradiciji udeležujejo predstavniki vseh držav bivše Jugoslavije.
»Mokranjčevi dnevi« so nastali pred 42. leti kot pobuda v spomin na srbskega skladatelja Stevana Mokranjca. Njegovo rodno mesto Negotin bo tudi letos gostilo raznovrstne glasbene dogodke, med katerimi je zborovsko tekmovanje. Festival bo potekal od 14. do 19. septembra pod pokroviteljstvom srbskega Ministrstva za kulturo in posvetilo skladatelju ne bo samo simbolične narave, saj bodo njegove skladbe zaznamovale tudi tekmovalni program in njegov lik bo tema okrogle mize strokovnjakov ter predstavitve monografske publikacije. Festival se bo pričel s skupno izvedbo zborovskega spleta »Šesti Rukovet« pred skladateljevo rojstno hišo, obvezna skladba tekmovalnega programa pa bo ena od njegovih najbolj znamenitih zborovskih stvaritev, obširni »Deseti Rukovet«, splet ljudskih motivov v stari makedonščini.
Tekmovalni nastop mora trajati od 15 do 20 minut, vključno z obvezno skladbo, ki je nadpovprečno dolga v primerjavi s tistimi, ki jih predlagajo na drugih mednarodnih tekmovanjih. Zbor Hrast bo dopolnil
program z Vrabčevo »Rdeč zaton«, mote-tom »Os justi« Antona Brucknerja in koncertno priredbo skladbe »Zeleni jurij« Sama Vremšaka. Izbira skladb skuša po pravilniku tekmovanja upoštevati tako svetovno kot lokalno literaturo in zaobjeti ob klasiku iz svetovne zakladnice tudi kraj, iz katerega zbor prihaja in Slovenijo.
Intenzivne vaje so se pričele konec avgusta in zborovodja Hilarij Lavrenčič pristopa k izkušnji s pozitivno energijo: »Vsi si želimo, da bi kot prvi zamejski zbor v zgodovini tega festivala dostojno zastopali slovenski prostor, ki je statistično na samem vrhu evropske zborovske stvarnosti. Ker je termin nastopa delovni dan in mnogi pevci si ne morejo privoščiti daljšega dopusta, bomo potovali čez noč in ne bomo ime -li časa za počitek pred nastopom. Zato upam, da bodo pevci kljub dolgi vožnji napeli vse moči in se maksimalno potrudili na odru. Obenem si pričakujem, da jih bo izkušnja obogatila preko soočanja z drugimi realnostmi, kar je tudi eden od glavnih ciljev amaterskega pevskega udejstvova-nja.«
V teh dneh pevci vadijo poleg tekmovalnega programa tudi drugi program, saj bodo pred odhodom zapeli tudi v nam bližnjih krajih. 11. septembra bodo namreč sodelovali pri koncertu sakralne glasbe v spomin na Stanka Jericija, ki bo ob 21. uri v baziliki svete Evfemije v Gradežu. Večer organizira goriška sekcija zborovske zveze USCI, v katero je zbor včlanjen in bo gotovo priložnost za občuten poklon skladatelju, s katerim je zbor pogosto sodeloval. (ROP)
Doberdobski zbor Hrast
FOTO P.C.
GORICA
Kraški slavček jutri na festivalu Alpe Jadran
Združenja Feniarco, Europa Cantat, Usci, dežela Furlanija-Julijska krajina in Zveza slovenskih kulturnih društev prirejajo festival mladinskih in otroških pevskih zborov Alpe-Jadran 2007. Festival zaobjema devet koncertov, ki bodo potekali po vsej Furlaniji-Julijski krajini. Na prireditvi nastopajo zbori iz Italije, Španije, Norveške, Rusije, Japonske in iz drugih držav, med sodelujočimi pa je tudi ženski pevski zbor Kraški Slavček iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Ferlan. Nabrežinski zbor bo nastopil na festivalskem koncertu, ki bo v Kulturnem domu v Gorici jutri ob 21. uri. Poleg Kraškega slavčka se bosta občinstvu predstavila otroški pevski zbor Juvenes Cantores iz Barija, ki ga vodi Luigi Leo, in zbor »La Corolla« iz kraja Ascoli Picena pod vodstvom Maria Giorgija.
Višek prireditve bo v Lignanu v soboto, 8. septembra, z gala koncertom, na katerem bodo nastopili vsi udeleženci festivala, ki so sodelovali tudi na šestih tematskih delavnicah.
GABRJE - Uspel koncert iz niza Med zvoki krajev
Slovenski trio navdušil
Mladi glasbeniki skupine Klavilina so zaigrali v prostorih društva Skala pred številnim občinstvom
Množična publika je v torek zvečer bučno zaploskala slovenskemu triu Klavilina (na sliki Bumbaca), ki je v okviru potujočega mednarodnega festivala »Med zvoki krajev« obiskala sedež društva Skala v Gabrjah. Trio Klavilina sestavljajo trije mladi primorski glasbeniki, ki so v tej dokaj redki obliki komorne zasedbe zaičeli delovati leta 2005 pod mentorstvom profesorja Tomaža Lorenza. Koncert, na katerem so se z zanimivim programom predstavili Sara Rust'a (klavir), Mojca Gal (violina) in Sandi Vrabec (klarinet), je priredilo tržiško združenje Progetto musica, ki sta ga tudi v letošnji izvedbi festivala podprli dežela FJK in goriška pokrajina. Gabrski koncert je omogočila sovodenjska občina, prostore za prijeten glasbeni večer pa je dalo na razpolago društvo Skala. »Festival gostimo že več let. Tudi letos je bil uspeh izreden: v Gabrje niso prišli le domačini, marveč tudi ljubitelji glasbe iz drugih krajev. Upamo, da se bo pobuda prihodnje leto ponovila,« je povedal član KD Skala Robert Juren. (Ale)
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALL'ORSO BIANCO (Tavasani), korzo Italia 10, tel. 0481-531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 0481-40497.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Sicko«. / Dvorana 2: 17.50 -20.10 - 22.10 »Captivity«, prepovedan mladini pod 14. letom. / Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il bacio che aspettavo«.
CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Shrek Terzo«, risani film. / Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il dolce e l'amaro«. / Rumena dvorana: 17.00 - 18.45 - 20.50 »Shrek Terzo«; 22.30 »Hot Fuzz«.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.00 -22.00 »Shrek Terzo«. / Dvorana 2: 16.00 - 18.10 »Shrek Terzo«; 20.10 -22.15 »4 mesi, 3 settimane e 2 giorni«. / Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Captivity«, prepovedan mladini pod 14. letom. / Dvorana 4: 17.30 - 20.00 -22.00 »Il bacio che aspettavo«. / Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Sicko«.
Razstave
M Izleti
SPDG vabi v nedeljo, 9. septembra, na spominski pohod Bazoviški junaki. Zbirališče ob 9.30 v Bazovici, pri kalu. Start ob 10. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi.
SPDG vabi v soboto, 15. septembra, na 36. srečanje zamejskih planincev pri koči pod Golico. Uradni del srečanja bo ob 14. uri. Predviden je avtobusni prevoz do Planine pod Golico; do kraja prireditve približno dve uri hoje. Prijave sprejemajo do 7. septembra; informacije nudi Vlado (tel. 0481882079).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oziroma goriški urad ZSKD (0481-531495).
□ Obvestila
V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Gorici bodo v ponedeljek, 10. septembra, ob 18.30 otvorili razstavo Carla Piemontija z naslovom »Fotogrammi«. Razstava bo odprta do 29. septembra
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL UL. BRO-
LO v Gorici obvešča, da se pouk prične na vseh osnovnih šolah v ponedeljek, 10. septembra, po urniku 8.00 - 13.00. Za otroke otroških vrtcev bo potek didaktičnih dejavnosti naslednji: od 10. do 14. septembra od 7.30 do 12. ure brez kosila (vrtca Štandrež in Krmin ob 7.45); od 17. do 28. septembra od 7.30 do 13. ure s kosilom (vrtca Štandrež in Krmin ob 7.45); od 1. oktobra dalje po normalnem urniku vrtca.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO obvešča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra, ob 8.15 (do 13.45).
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 10. septembra, v Doberdobu (ob 7.50) in v Sovodnjah (ob 8. uri); v sredo, 12. septembra, na Vrhu (ob 8.10) in v Romjanu (ob 7.55). Na srednji šoli v Doberdobu se bo pouk pričel v ponedeljek, 10. septembra, ob 7.45.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vseh vrtcih pričel v sredo, 12. septembra: Doberdob - prihod od 7.45 do 9.00, zaključek ob 12.45; So-vodnje - prihod od 7.30 do 8.30, zaključek ob 12.30; Rupa - prihod od 7.40 do 9.00, zaključek ob 12.40; Romjan in Ronke - prihod od 7.45 do 8.45, zaključek ob 12.00. Prvi teden v vrtcih ne bo kosila.
RAVNATELJSTVO VIŠJIH SREDNJIH
ŠOL Cankar-Vega-Zois in liceja Tru-bar-Gregorčič obveščata, da se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra; potekal bo od 9. do 12. ure. Ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Ivan Cankar.
RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR - VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org.
BALINARSKI KLUB MAK obvešča, da bo 9. redni občni zbor danes, 6. septembra, ob 17.30 v balinarskem centru za telovadnico v Štandrežu. Dnevni red: 1) otvoritev in poročila; 2) pozdrav gostov, 3) razno.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da potekajo vaje ženskega pevskega zbora vsak ponedeljek ob 20. uri.
KNJIŽNICA FEIGEL bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure.
KRUT obvešča, da je urad v Gorici še začasno zaprt. Za vse informacije je na razpolago pisarna v Trstu, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072.
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. septembra, v kulturnem domu v Sovodnjah, v prvem sklicu ob 19.30, v drugem pa ob 20.30.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je zaprta zaradi dopusta do 14. septembra.
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE IN DOBERDOBSKA OBČINSKA UPRAVA prirejata proslavo ob 30. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB iz Dola. Prireditev bo v nedeljo, 16. septembra, ob 15.30 pred spomenikom na Palkišču. Govorila bosta Milan Pahor in Silvino Poletto, nastopili bodo TPPZ Pinko Tomažič, godba na pihala Kras iz Doberdoba ter recitatorji in OPZ Kremenjak iz Jamelj.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra 2007. Do tega dne sprejema še nove vpise za prihodnje šolsko leto. Urnike lekcij si učenci lahko ogledajo na šolski razglasni deski. Informacije daje tajništvo od 10. do 13. in ter od 14. do 18 ure. Telefon in fax št. 0481532163 0481-547569, E-mail scgvko-mel@tin.it.
0 Prireditve
»MONFALCONE ESTATE«: v organizaciji občine Tržič: v soboto, 8. septembra, celodnevna tržnica v mestnem središču: v nedeljo, 9. septembra, ob 9.45 na Trgu Mrcelliana kolesarska dirka »Ciclolonga - In bici alle marine«; ob 15.00 na Trgu Mrcelliana otroška kolesarska dirka.
V	KULTURNEM DOMU v Gorici bo v petek, 7. septembra, ob 21.00 koncert otroških pevskih zborov.
V	PARKU CORONINI danes, 6. septembra, ob 21. uri »1882-1915. Il sogno in-franto della Bella Epoque«, večer glasbe in poezij Michelstaedterja ter Un-garettija.
Pogrebi
SPDG obvešča, da bo v nedeljo, 9. septembra, v okviru Kekčevih poti potekal izlet na Krn. Odhod ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Predvidenih je 7 ur hoje. Informacije v večernih urah na tel. št. 333-1581015 (Dino Paulin) in 0481-882328 (Marko Lutman).
DANES V GORICI: 9.30, Stellina Ceric-co iz mrtvašnice splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Maria Bo-scarol vd. Damian iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 12.30, Maria Krapez vd. Toscan iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev v Pod-turnu in na glavno pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 8.50, Adriana Valerio vd. Simeon iz mrtvašnice splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.50, Anna Vizintin vd. Pin iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev Sv. Petra in Pavla in na glavno pokopališče v Štarancanu.
/
ITALIJA
Četrtek, 6. septembra 2007
17
NEMČIJA - Uspešno izpeljana akcija nemških varnostnih sil
Aretirani islamski skrajneži, ki so načrtovali huda teroristična napada
Njihovi tarči naj bi bili frankfurtsko letališče in ameriško oporišče v Ramsteinu
BERLIN - Nemške varnostne sile so v torek zvečer aretirale v Karlsruheju tri domnevne teroriste, ki naj bi načrtovali napada z eksplozivom na frankfurtsko letališče in vojaško oporišče ameriške vojske v Nemčiji, Ramstein. Dva od trojice aretiranih sta nemška državljana, tretji pa naj bi bil Pakistanec.
Nemški obrambni minister Franz Josef Jung je včeraj potrdil aretacijo treh domnevnih teroristov. »Obstajala je neposredna nevarnost,« je Jung in dodal, da so varnostne sile »dobro delovale«. Drugih podrobnosti ni želel razkriti.
Nemško tožilstvo je davi v Karlsruheju potrdilo aretacije treh domnevnih članov islamske teroristične združbe. Kot so še sporočili, so preiskave opravili v več nemških zveznih deželah. Načrtovana napada bi lahko po oceni nemških kriminalistov povzročila številne smrtne žrtve ali ranjene. Po navedbah vodje nemškega kriminalističnega urada (BKA) Joerga Ziercka si je trojica priskrbela 730 kilogramov raztopine vodikovega peroksida. »Ta količina bi zadostovala za izdelavo eksploziva z veliko rušilno močjo, kot na primer pri napadih v Madridu ali Londonu,« je ocenil Ziercka. Kot je še povedal na novinarski konferenci v Karlsruheju, so bili tarča načrtovane akcije ustanove in državljani ZDA v Nemčiji. Proti trojici osumljenih, dvema Nemcema, ki sta prestopila v islam, in Turku, so po besedah nemškega tožilca Rainerja Gries-bauma že izdali zaporni nalog.
Generalna tožilka Monika Harms je dejala, da so nemške varnostne sile preprečile »množična bombna napada« islamskih teroristov v Nemčiji. Vsi trije aretirani so po njenih besedah člani nemške celice mednarodne teroristične mreže Džihad unija, ki so načrtovali teroristične napade na ameriške ustanove v Nemčiji. To so bili »doslej najhujši načrti za napad« v Nemčiji, je dejala Harmsova, ki pa ni podrobneje pojasnila morebitnih ciljev napadov. Poudarila je, da državljani Nemčije niso bili v nevarnosti, saj so bil varnostne sile pravočasno seznanjene z dejavnostmi domnevnih teroristov, ki so imeli 12 sodčkov vodikovega peroksida in material za izdelavo bombe. Policija je snov v sodih neopazno zamenjala z manj koncentrirano raztopino.
Po torkovi aretaciji trojice so sledile preiskave v več nemških zveznih deželah. Aretirane so včeraj že pripeljali pred preiskovalnega sodnika, med eno izmed aretacij pa naj bi tudi do streljanja. (STA)
Varnostniki spremljajo aretiranega terorista
ANSA
NATO - Pozitivni odzivi
Srbija predstavila načrt sodelovanja
BRUSELJ - Srbski zunanji minister Vuk Jeremič je včeraj na sedežu Nata v Bruslju predstavil dokument o temeljnih ciljih Srbije v okviru Partnerstva za mir, ki se mu je država pridružila konec lanskega leta. Vsi veleposlaniki 26 članic zveze Nato so predstavitveni dokument Srbije pozdravili kot »program konkretnih korakov za vzpostavitev trdnega partnerstva«, so za STA povedali v Natovem uradu za stike z javnostmi. »Naslednji korak bo podpis sporazuma o varnosti, ki naj bi se zgodil zelo hitro,« so dejali. Srbski zunanji minister je izpostavil tudi vprašanje Kosova in ponovil srbsko stališče do tega vprašanja, so še povedali v uradu. Jeremič naj bi poudaril, da je vprašanje Kosova najpomembnejše varnostno vprašanje v Evropi. Zavezništvo pa naj bi ob tem potrdilo zavezanost sil Kfor zagotavljanju varnosti na Kosovu. Nato sicer podpira proces reševanja statusa v okviru ZN.
Jeremič predstavitveni dokument Srbije označuje kot »izjavo temeljne predanosti Srbije izpolnjevanju ključnih prizadevanj«. Srbija bo v okviru tega programa »kmalu podpisala sporazum o varnosti ter odprla svojo misijo pri Natu«, je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug dejal zunanji minister Jeremič.
Dejavnosti v programu Partnerstva za mir, ki velja za čakalnico za članstvo v Natu, so poleg polnopravnega članstva v EU ključna strateška prioriteta Srbije, je poudaril Jeremič. Brez EU in Nata bi bil po njegovih besedah ogrožen mir na Balkanu. Zahodni Balkan bi se lahko vrnil v sovraštvo in obupno bedo, je še opozoril in dodal, da je predstavljeni dokument dokaz, da Srbija verjame v evroatlantski projekt. (STA)
TURČIJA - Zaključena kriza
Parlament potrdil Erdoganovo vlado
ANKARA - Turški parlament je včeraj izglasoval zaupnico novi vladi premiera Recepa Tayyipa Er-dogana, ki je obljubil izvedbo demokratičnih reform in krepitev gospodarstva. Za vlado je glasovalo 337 poslancev 550-članskega parlamenta, medtem ko ji je 197 nasprotovalo. Izid glasovanja je bil pričakovan, saj ima Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP), ki je slavila na predčasnih parlamentarnih volitvah 22. julija, v parlamentu 339 poslancev.
Nova vlada, ki jo je minuli teden potrdil novi predsednik države Abdullah Gul, ima 25 članov, med nji mi pa so ta ko čla ni prejš nje vla de, ki jo je od le ta 2002 prav tako vodila AKP, kot novi obrazi, ki nimajo povezav s političnim islamom. Novi zunanji minister je vodilni turški pogajalec v procesu približevanja Turčije EU Ali Babacan, ki je na položaju nasledil Gula. Erdogan je v petek parlamentu predstavil program nove vlade, v katerem se je zavezala, da bo okrepila demokracijo in gospodarsko stabilnost, da bo pospešila približevanje Evropski uniji ter pripravila bolj liberalno ustavo.
AKP je zmagala na julijskih predčasnih volitvah, ki jih je Erdogan sklical zaradi naraščajoče politične krize v državi. Ta se je razplamtela spomladi zaradi kandidature Gula za predsednika države. (STA)
Ameriški bombnik po pomoti prevažal jedrske izstrelke
WASHINGTON - Ameriški bombnik B-52 je minuli teden celotno ameriško ozemlje preletel s šestimi jedrskimi raketami, ki so bile na letalu po pomoti, je potrdil predstavnik ameriške vojske. Bombnik je poletel iz oporišča Minot v zvezni državi Severna Dakota, jedrsko orožje na krovu pa so odkrili šele, ko je letalo pristalo v oporišču Barksdale v zvezni državi Louisiana. Ameriški predsednik George Bush je bil o pomoti ob-
Ruska duma ratificirala sporazum o meji z Latvijo
MOSKVA - Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je ratificiral sporazum o meji z Latvijo. Dejanje po mnenju ruskih medijev kaže na omilitev napetosti med državama. Sporazum mora sedaj podpisati še ruski predsednika Vladimir Putin, meja med državama pa bo tako prvič po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 postala uradna.
Družba Air France-KLM pripravljena prevzeti Alitalio
RIM - Francoska letalska družba Air France-KLM je pripravljena na pogovore o prevzemu italijanskega letalskega prevoznika Alitalia. Izvršni direktor francoske družbe Jean-Cyril Spinetta je na novinarski konferenci dejal, da bodo »z zanimanjem poslušali«, če bo italijanska vlada dala ponudbo. Air France-KLM poleg tega proučuje možnost povezovanja s španskim prevoznikom Iberia.
Spomin na mater Terezo
KALKUTA - V Kalkuti na vzhodu Indije so je več tisoč ljudi z mašami, procesijami in molitvami spomnilo desete obletnice smrti matere Tereze, ki je svoje življenje posvetila najrevnejšim med revnimi v tem mestu. Nadškof iz Kalkute Lucas Sirkar je vodil jutranjo mašo, ki so se je udeležile sestre in prostovoljke, članice redu misijonark ljubezni, ki ga je leta 1950 ustanovila prav mati Tereza. Slednje se je včeraj spomnil v Rimu tudi papež Benedikt XVI.
Reformna pogodba EU
BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in portugalski predsednik Anibal Cavaco Silva sta v Bruslju izrazila prepričanje, da bo EU pogajanja o novi, reformni pogodbi sklenila še letos. »Obstajajo velike možnosti, da bo reformna pogodba končana med portugalskim predsedovanjem,« je ocenil Cavaco Silva. Barroso pa ob ugibanjih, ali se bo novi dokument imenoval Lizbonska pogodba, dodaja, da verjame v to ter da bo to »velik uspeh tako za Portugalsko kot za celotno Evropo«. (STA)
ZDRAVJE - Zaradi previsoke vsebnosti svinca
Mattel bo odpoklical dodatnih 844.000 igrač kitajske izdelave
Ena izmed punčk znamenite znamke Barbie
NEW YORK - Ameriški proizvajalec igrač Mattel bo odpoklical okoli 844.000 kosov igrač, izdelanih na Kitajskem, in sicer zaradi visoke vsebnosti svinca. Kot so sporočili iz družbe, je notranja preiskava pokazala, da 11 skupin igrač v okviru znamk Barbie in Fisher Price, prodajanih med oktobrom lani in avgustom letos, vsebuje barvo s previsoko vsebnostjo svinca. To je že tretji množičen odpoklic Matte-lovih igrač, ki jih izdelujejo na Kitajskem v tem poletju. Mattel bo odpoklical 522.000 igrač v ZDA in 322.000 drugod po svetu. Med izdelki znamke Barbie gre predvsem za dodatke k punčkam, ne za punčke same, pravijo v družbi.
Inšpektorji kitajskega urada za nadzor kakovosti so včeraj sporočili, da primer proučujejo. Evropska komisija je prejšni teden sporočila, da bo uvedla »regulatorne ukrepe« proti domnevno nevarnim igračam, potem ko je Mattel prejšnji mesec odpoklical 18 milijonov igrač, izdelanih na Kitajskem, ki so vsebovale previsoke ravni svinca in majhne magnete, zaradi katerih so se resno poškodovali vsaj trije otroci. (STA)
ZDA - Zaradi raznih predsednikovih izjav
Nova knjiga o Bushu sprožila nove kritike
NEW YORK - Nova knjiga o predsednikovanju Georgea Busha avtorja Roberta Draperja z naslovom »Dead Certain« (Brez dvoma) je v Washingtonu povzročila nov plaz kritik in medsebojnega obtoževanja, medtem ko Bela hiša skuša omiliti nekaj izjav, ki ameriškega predsednika spravljajo v zadrego. Bush v knjigi zanika, da bi ukazal razpustitev iraške vojske leta 2003, takratni vodja okupacijske uprave v Iraku P. Bremer pa mu v New York Timesu odgovarja, da to ni res. Bush je na vprašanje avtorja knjige o razpustitvi iraške vojske maja 2003 odgovoril, da ne ve kaj se je zgo di lo, ker ameriška uradna politika ni bila takšna. Razpustitev iraške vojske je bila sporna in deležna kritik že takrat, za usodno napako pa velja še danes, saj je bilo odpuščenih na tisoče mladih Iračanov, ki so bili nato lahek plen za upornike in različne oborožene skupine.
P. Bremer je potem, ko je izvedel za citat, New York Timesu posredoval svoje pismo Bushu z datumom 22. maj 2003, v katerem obvešča predsednika, da bo izdal ukaz o razpustitvi iraške vojske. Pismo je šlo do Busha preko nekdanjega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda in Bush je na kratko odgovoril Bremer-ju, da ima njegovo polno podporo.
Bremer je nezadovoljen, ker se sedaj vsi ograjujejo od odločitve za razpustitev iraške vojske, kot da bi bila to samo njegova odločitev. Trdi, da so bili o tem obveščeni člani štaba združenih poveljstev ameriške vojske (kar ti zanikajo), Rumsfeld in njegovi ljudje v Pentagonu, kot sta bila njegov namestnik P. Wolfowitz in pomočnik ministra za politične zadeve Douglas Feith. Odločitev o razpustitvi vojske naj bi sprejeli zato, da Iračanom pokažejo, da ZDA mislijo resno z odpravo režima Sadama Huse-ina in njegove stranke Baas. (STA)

TRST - Narečno gledališče
Armonia vabi
Letos že 23. sezona amaterskega gledališča v italijanskem narečju
Devet gledaliških predstav v tržaškem narečju v duhu sproščene zabave in širjenja kulturnih tradicij bo zaznamovalo 23. sezono združenja tržaških gledaliških skupin L'Armonia (član Fita), ki se bo začela 12. oktobra. Na odru gledališča Silvio Pellico v Ul. Ananian se bodo predstavile števil ne ama ter ske gle da liš ke sku pi -ne, ki bodo do aprila let a 2008 uprizorile razne komedije. Novo sezo no so predsta vili v torek na sedežu Fundacije CRTrieste, kjer so pouda rili strast in spon tanost članov združenja L'Armonia, ki imajo kot cilj ohranjanje in širjenje krajevnega kulturnega bogastva.
Kot prva bo na vrsti gledališka skupina Le quote rosa/La com pagni a de L'ar mo ni a, ki jo sestavljajo izključno ženske. Skupina bo uprizorila igro Le tre Marie v režiji Laure Salvador, na odru pa bo 12., 13., 14., 19., 20. in 21. ok tob ra. Predsta vila se bo nato skupina Il Gabbiano, ki bo postavila na oder komedijo Chi tro po ma za no copa gnen te po tekstu Sama Bobrika in Rona Cla r ka, pri red ba v tr žaš ko na reč -je Osvaldo Mariutto. Igra bo na odru 26., 27. in 28. oktobra ter 2., 3. in 4. novembra. V istem mesecu bo skupina Que-i de Sca la san ta v režiji Sil vie Grezzi nastopila z igro Fasoleti e ma tavilz, ki jo bodo upri zo rili 9., 10., 11., 16., 17. in 18. novembra. Kot zadnji v letu 2007 bodo na vrs ti igral ci in igral ke sku pi ne I zercanome s komedijo Amore sen za tem po (...an che a setan ta ani!) na osnovi komedije G. Mi-gliorinija (priredba v tržaščini Ro ber to Tas san), ki bo v gle dali -šču Silvio Pellico v dneh 23., 24.
in 25. novembra ter 1. in 2. decembra.
V novem letu se bo 23. sezona nadaljevala sredi januarja s komedijo v beneškem narečju El moroso de la nona v režiji Bruna Cappellettija, sad sodelovanja med gledališko skupino Ex allie-vi del Toti in združenjem Grado teatro. Komedija bo na sporedu 18., 19., 20., 25., 26. in 27. januarja. Po pustu bo na programu komedija Canta canta che te da-ro el pignol Trent'anni dopo v režiji Giuliana Zanniera, s katero se bo predstavila skupina Amici di San Giovanni. Igra bo v dneh 8., 9., 10., 15., 16. in 17. februarja. Na programu bo nato komedija Ma... quanti semo a zena? Massima Pa-pagna (režija Andrea Busico), ki jo bo v dneh 22., 23., 24. in 29. februarja ter 1. in 2. marca upri-zo rila sku pi na Pro poste teatra li. Mar ca bo spet na vrs ti sku pi na Quei de Scala santa s komedijo Ma rise Gre go ri E de boto... cam -bia tuto v režiji Silvie Grezzi. Na odru bo 7., 8., 9., 14., 15. i n 16. marca. Zadnja igra na sporedu bo El con gresso dei non zo li Ed oar da Palettija, ki jo bo v režiji Paola Dalfova uprizorila skupina Ex al-lievi del Toti v dneh 28., 29. in 30. marca ter 4., 5. in 6. aprila.
Predstave v gledališču Pellico bodo ob pet kih in sobotah ob 20.30 in ob nedeljah ob 16.30. Abonmaji za 9 predstav (72 evrov, vstopnice 10 evrov + 1 evro v predprodaji, 8 evrov + 1 evro po znižani ceni) so že na prodaj pri točki Ticket point na Kor zu Ita -lia št. 6/c (prvo nadstropje), predvidene so olajšave za člane Cral, nekaterih združenj itd. Vse potrebne informacije so na spletni strani www.teatroarmonia.it.
TRST - Od 20. do 22. septembra
Festival Electroblog: glasba in še marsikaj
Od 20. do 22. septembra bo Trst postal glavno mesto elektronske kulture. Staro pristanišče, Vrt ul. Sv. Mihaela in Kavarna sv. Marka se bodo od 20. do 22. septembra 2007 spremenili v zvočna, vizualna in senzorialna postajališča.
Tri je dne vi, raz de lje ni v tri sklope (History, Berlin in Sound Ame rica), za katere bodo dos peli v Trst mednarodno znani predstavniki elektronske glasbe. Izvajali bodo tudi lokalni predstavniki te zvrsti. V sklopu festivala bo tudi prostor za predstavitev vizualne umetnosti, work-shopov, konferenc. Prireditev organizira tržaško medkulturno združenje Etnoblog skupaj s socialno zadrugo On Stage in Ohm Records. Festival poteka pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst v sodelovanju s Pristaniško oblastjo in tržaško zdravstveno službo. Pobu do je odpr la Deže la FJK.
V dnevih 21. in v 22. septembra se bo festival odvijal v poznih popol dan skih urah v vrtu ul. Sv. Mihaela. Od 23. ure dalje se bo prireditev preselila v Staro pristanišče, kjer se bodo predstavili glavni glas beni ki.
Najbolj pričakovano ime v sklopu te prireditve je nedvomno dvojica iz Belgije: 2 Many Djs - priznana dvojica bo izvajala mešani-
co elektronske, pop in rock glasbe v soboto zvečer. Najpomembnejši izvajalec petkovega večera pa bo Moritz von Oswald ft. Tikiman - v njegovih skladbah se prepletata dub z Jamaike in nemška elektronska rit mi ka.
Ostali izvajalci bodo: Abe Duque, Mia (Iz Berlina), Daniele Baldelli in Alexander Robotnick (iz Italije), Deadbeat, Paulo Olarte, Broke in Los vecinos (iz Kolombi-je) in Ian F iz Slovenije. Prireditev bodo obogatile tudi vizualne inštalacije, ki jih bodo urejali Pintayco-lorea iz projekta Pixelorchestra in Španci Fuss - ki bodo uporabljali vizu elno teh ni ko, pre ko ka tere bo lahko publika sodelovala pri ustvarjanju video kompozicij.
Otvoritev celotne prireditve bo v četrtek, 20. septembra, ob 18. uri v kavar ni sv. Mar ka ( ul. Bat -tisti 18), kjer bo uradna predstavitev festivala Electroblog. Srečanje bodo spremljali Drama z njihovim dj-setom, ki predvideva povezavo glasbe gramofonov z elektro ni ko.
Za dodatne informacije in akreditacije; press office: Denis Furlan (+39)3388503758 denisntwk@alice.it www.elec trob log.net www.myspace.com/electroblogfes-tival.
Četrtek, 6. septembra 2007
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
V	soboto, 8. septembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
V	soboto, 15. septembra ob 19.30 /
Henrik Ibsen: »Strahovi«.
Mala drama
V	soboto, 8. septembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«.
V	soboto, 15. septembra ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«.
Stara mestna elektrarna
V	ponedeljek, 10., v torek, 11. in v sredo, 12. septembra ob 21.00 / Ivan Pe-ternelj: »Oblivijon«, gledališka predstava.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledalisce Verdi
G. Mahler: »Resurrezione« / Prvi sezonski koncert, ki ga vodi Dan Ettinger. Urnik: v petek, 14. septembra ob 20.30 in v nedeljo, 16. septembra ob 17.30. MILJE Trg Marconi
V	soboto, 8. in v nedeljo, 9. septembra
od 17.00 do 23.30 / »Muggia jazz festival«, prva izvedba.
GORICA Kulturni dom
Jutri, 7. septembra ob 21.00 / Festival otroškega zborovskega petja Alpe - Jadran.
■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL
V	ponedeljek, 10. septembra ob 20.30,
katedrala sv. Justa / Michael Harris - orgle.
V	nedeljo, 16. septembra ob 17.00, cerkev sv. Ermakore in Fortunata (Rojan) / Manuel Tomadin - orgle.
V	ponedeljek, 17. septembra ob 20.30,
katedrala sv. Justa / Mauro Maur - trobenta in Françoise Gadbois - orgle.
■	KOGOJEVI DNEVI 2007
V	soboto, 8. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Komorni zbor Julius, Trst. Zborovodja: Walter Lo Nigro.
V	petek, 14. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Zborovodkinja: Urša Lah.
V	soboto, 22. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Juvavum Brass Quintet - Salzburg.
V	sredo, 26. septembra ob 10.00, De-
skle, Kulturni dom / Koncert za mladino.
V	petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir.
V	petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir.
V	nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar.
V	ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir.
V	petek, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka.
V	sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkùja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut.
_SLOVENIJA_
POSTOJNA
Jamski dvorec
V	četrtek, 20. septembra / V okviru »Postojne blues festivala« bo nastopil britanski vokalist Ian Siegal.
LJUBLJANA
■	Festival Ljubljana
V	petek, 14. septembra ob 20.00, Križanke / Borut Bučar & Big Band RTV Slovenija.
PRIREDITVE
V	soboto, 15. septembra ob 21.00,
Križanke / Terrafolk.
■ Tartini festival
Jutri, 7. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Akade-mia Quartet: Balint Maroth - violončelo, Antonia Bodo - 2. violina, Zso-fia Kornyei 1. violina, Laszlo More -viola.
V	torek, 11. septembra, Trg 1. maja, Piran / Koncert pod zvezdami. Vstop prost.
V	soboto, 15. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Ilinca Dumitrescu - klavir, Vasile Ma-covei - fagot.
Letno gledališče Križank
V	četrtek, 27. septembra / Nastop hrvaške pevke Severine.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
Gledališče Miela: do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Kaldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Vstop prost.
Palača Gopčevic: še danes, 6. septembra od 9.00 do 19.00 je na ogled razstava »Francesco Parisi - Špedi-tersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«.
Občinska umetnostna dvorana: do 9. septembra razstavlja Chiara Vecchi Gori pod naslovom »Il linguaggio co-lorito«. Odprto vsak dan od 10.00 do
13.00 in od 17.00 do 20.00.
Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00.
Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan.
Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): »Ca-sorati. Naslikati tišino«. V tednu je možen ogled od 9.00 do 18.00, ob praznikih od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto.
Kulturni dom: v okviru festivala Trie-stefotografia, bodo do 30. septembra na ogled dela 15 slovenskih fotografov. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE
Prosvetni dom: od četrtka, 13. septembra (otvoritev ob 20.30), do 29. septembra bo odprta fotografska razstava Lojze Spacal, Marijan Pfaifer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi«. Ogled ob delavnikih od 17.00 do 20.00. REPEN
Kraška hiša: na ogled je fotografska razstava Sergija Ferrarija »Ljudje-Gente«.
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
KRMIN
Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Ite-rest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
-/
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
SLOVENIJA
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
SEŽANA
Kosovelov dom: do srede, 26. septembra bo na ogled razstava slik Dušana Sterleta »Sledi«. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do
oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija« do 7. septembra. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto.
Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
GLEDALIŠČE
w
/	ITALIJA	Četrtek, 6. septembra 2007	119
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
APrimorski
~	dnevnik
KOŠARKA - Evropsko prvenstvo v Španiji
Italija in Slovenija še v isti skupini, a brez medsebojnega dvoboja
Italija je v odločilni tekmi premagala trdoživo Poljsko - Slovenija še brez poraza
ALICANTE - V zgodnjih jutranjih ure sta slovenska in italijanska reprezentanca že dospeli v Madrid, kjer bosta nadaljevali svoje nastope v drugem delu evropskega prvenstva. Slovenija sije zmago priigrala spet v zadnjih sekundah, ko je NBA-zvezdnik Parker zgre šil drugi prosti met za izenačenje in podaljšek; »azzurri« pa so s povratkom Basileja zaigrali suvereno in s prvo zmago na prvenstvu pridobili še zadnje razpoložljivo mesto, ki vodi v boj za medalje.
Reprezentanci bosta nastopili v skupini F s Francijo, Litvo, Nemčijo in Turčijo, ki je v večerni tekmi premagala Češko (80:72). Francija, Slovenija in Italija pa se ne bodo več srečale.
Po dveh zaporednih zmagah so slovenski košarkarji še drugič zmagali s točko razlike. Začetek je bil za Pipanove varovance dokaj naporen, saj so morali vse do tretje četrtine loviti Francoze. Takrat so dosegli tudi prvo vodstvo, v ospredje pa so najprej stopili sodniki. V prvih minutah drugega dela je po nešportni napaki nad Parkerjem zapustil igrišče Ne-sterovič, ki je do takrat bil najboljši z 12 točkami. Po odhodu kapetana sta prevzela odgovornost Jagodnik in Smodiš, ki sta s 17 točkami po veličastnem preobratu končno pripeljala Slovenijo do vodstva z 52:51. V »črni« tretji četrtini, ko so »galski petelini« povedli tudi s 15 točkami, so sodniki slovenski klopi doso-dili kar dve tehnični napaki, ki sta omogočili Franciji ponovno vodstvo.
Zadnja četrtina je bila vse do zadnje sekunde izenačena: Francozi niso bili več tako prepričljivi, v slovenskem taboru pa je s tremi prostimi mesti 11 sekund pred koncem Slovence popeljal v vodstvo. Osebna napaka Slokarja je Francozom ponudila priložnost izenačenja, a je branilec San Antonia in najboljši strelec finala NBA zadel le prvi prosti met.
Tekma med Italijo in Poljsko, ki je odločala o napredovanju v drugi del tekmovanja, pa se je razpletla že v drugi četrtini. Recalcatijevi varovanci so se po sla-
1JV	«v •• • • I*
Včerajšnji izidi
Skupina A: Izrael - Srbija 87:83, Rusija - Grčija 61:53. Vrstni red: Rusija 6, Grčija 5, Izrael 4, Srbija 3.
Skupina B: Portugalska -Latvija 77:67, Hrvaška - Španija 85:84. Vrstni red: Španija, Latvija, Portugalska 4, Hrvaška 3.
Skupina C: Litva - Nemčija 84:80, Češka - Turčija 72:80. Vrstni red: Litva 6, Nemčija 5, Turčija 4, Češka 3.
Skupina D: Slovenija - Francija 67:66, Poljska - Italija 79:70. Vrstni red: Slovenija 6, Francija 5, Italija 4, Poljska 3.
Jutri in v soboto
Skupina E: jutri: Portugalska - Rusija (16.30), Hrvaška - Grčija (19.00), Izrael - Španija (21.30), v soboto, 9. 9.: Rusija - Hrvaška (16.30), Portugalska - Izrael (19.00), Grčija - Španija (21.30).
Skupina F: jutri: Italija - Litva (16.30), Francija - Nemčija (19.00), Turčija - Slovenija (21.30); v soboto, 9. 9.: Litva - Francija (16.30), Italija - Turčija (19.00), Nemčija - Slovenija (21.30).
»Azzurro« Denis Marconato pri metu na koš
ANSA
bi prvi četrtini, popolnoma razigrali in visoko povedli (28:39). Poljaki so se v drugem delu nekajkrat približali »azzur-rom«, nikoli pa jih niso dohiteli. V zaključku pa so Italijani vendarle uveljavili izkušnje, tudi kakovost, in zasluženo zmagali.
Slovenija - Francija 67:66 (16:18, 31:39, 52:56)
SLOVENIJA: Dragič 2 (2:4), Ne-sterovič 12, Smodiš 15 (8:8), Slokar 4 (0:2), Jagodnik 12 (4:4), D. Lorbek 15 (4:5), E. Lorbek 7 (0:1).
FRANCIJA: Gomis 2, Sangare 2, Diawara 2, Parker 25 (10:14), Ferchaud 2, Pietrus 7 (2:2), Kirksay 4 (1:2), Diaw 6 (2:2), Turiaf 15 (5:8), Weis 1 (1:2).
PROSTI METI: Slovenija 18:24, Francija 21:30. MET ZA 2T: Slovenija 17:29, Francija 18:41. MET ZA 3T: Slovenija 5:13 (Jagodnik 2, D. Lorbek, E. Lorbek, Smodiš), Francija 3:13 (Pietrus, Kirksay, Parker). SKOKI: Slovenija 32 (27 + 5), Francija 27 (16 + 11). ON:Sloveni-ja 21, Francija 21. SODNIKI: Voreadis (Grčija), Drabikovski (Ukrajina), Jovčič (Srbija). DVORANA: Centro de Tecni-ficacion, gledalcev 4000.
Italija - Poljska 79:70 (14:16, 41:35, 64:57)
ITALIJA: Belinelli 20 (5:6), Basile 12, Mancinelli 2, Soragna 2 (2:2), Marconato 2, Mordente 5, Bargnani 19 (4:7), Bulleri 10 (4:4), Di Bella 2 (2:2), Gi-gli 5.
POLJSKA: Pluta 15 (2:4), Skib-niewski 3, Witka 9 (0:1), Dylewicz 6, Hy-zy 8 (0:1), Wojcik 12 (1:2), Kitzinger 4, Frasunkiewicz 3 (1:2), Koszarek 10 (2:2).
PROSTI METI: Italija 17:21, Poljska 6:12. MET ZA 2T: Italija 13:29, Poljska 23:35. MET ZA 3T: Italija 12:21 (Basile 4, Belinelli 3, Bargnani 3, Mordente, Gigli), Poljska 6:22 (Pluta 3, Skibniewski, Witka, Wojcik). SKOKI: Italija 34 (28 + 6), Poljska 26 (22 + 4). ON: Italija 20, Poljska 21. SODNIKI: Radovič (Hrvaška), Lefwerth (Švedska), Bulto (Španija). DVORANA: Centro de Tecnificacion, gledalcev 3000.
ŠPORT NA KOROŠKEM
Peter Wrolich ostal brez sponzorja!
GEROLSTEIN/CELOVEC -Loški kolesar-profesionalec Peter Paco Wrolich bo s koncem leta 2008 ostal brez sponsorja. Nemško proizvajalec mineralne vode Gerosteiner je včeraj dokaj presenetljivo sporočil, da pogodbo s kolesarsko ekipo ne bo več podaljšal kar pomeni, da bo ekipa konec leta 2008 ostala brez sponsorja.
34-letni Wrolich, ki je letos že četrtič nastopil na Tour de France, je v prvi reakciji na odločitev podjetja Gerolsteiner dejal, da je prepričan, da bo ekipa ostala skupaj in da se bo našel nov sponsor. Ekipa Gerolsteiner da velja za eno najboljših ekip v kolesarskem circusu in ni bila vpletena v dopinške afere v zadnjih letih. Kot razlog za izstop Gerolsteinerja iz sponzorstva je Wrolich menil, da pač kolesarstvo po škandalih v letošnjem letu oz. zadnjih letih ni na najboljšem glasu, nadalje je trg mineralne vode v Nemčiji nasičen, tako da si Gerolsteiner tudi preko sponzorstva pri kolesarstvu ne pričakuje več prirastkov pri prodaji.
Glede svojih osebnih načrtih pa je Wrolich menil, da ima sedaj leto dni časa za razmislek, ali bo po letu 2008 še nadaljeval kot aktiven kolesar ali si poiskal novo zaposlitev v drugi funkciji. Vsekakor hoče ostati v kolesarstvu.
SAK-u derbi s Pliberkom
CELOVEC Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so
v petem krogu nogometnega prvenstva 2007/2008 v regionalni ligi sredina (3. avstrijska liga) slavili četrto zmago. V drugem koroškem derbiju so varovanci trenerske trojke Lučič-Ogris-Velik v gosteh zasluženo premagali novinca SVG Pliberk z 1:0 (0:0). Zmagoviti gol je v 62. minuti dal Senad Tiganj, nekaj minut prej pa je Adilovič zadel prečko. Po vnovični zmagi je SAK z 12 točkami drugi na 16-mestni lestvici. Vodi še naprej enajsterica iz Voecklabrucka s točko več. Kot znano, si je športno vodstvo SAK zastavilo za sezonski cilj podvig v drugo avstrijsko ligo.
V koroški ligi pa je moštvo iz Sel pred skoraj 1000 gledalcev v go-steh izgubilo derbi proti Atusu iz Borovelj z 1:2 in je s tremi točkami na predzadnjem mestu.
Postava SAK: Preschern; Neidhardt, Reichhold, Hutter; Hue-bler, Schoenherr, Kreutz (76. Sad-jak), Jolič, Waldhauser (46. Dekič); Adilovic (89. Aleksič), Tiganj.
Izidi ostalih tekem 5. kroga: FCK amaterji - SV Feldkirchen/Trg sledi, Allerheiligen - Gmunden 1:0, Grieskirchen - Wels 0:3, Sturm Gradec amaterji - SV St. Andrae/Šentandraž 2:0, Hartberg -Weiz 2:0, SV Spittal - St. Florian 1:0, Voecklabruck - GAK 2:2.
Lestvica po 5. krogu: Voekla-bruck 13 (8:2), 2. Slovenski atletski klub (SAK) 12 (8:1), 3. Sturm Gradec amaterji 12 (10:4), 4. Allerheiligen 9, 5. Gmunden 8, 6. Šentan-draž 8, 7. Trg 7/4, 8. Wels 7, 9. GAK 7, 10. Weiz 7, 11. St. Florian 6, 12. Hartberg 6, 13. SV Spittal 4, 14. FC Koroška amaterji 3/4, 15. Pliberk 1, 16. Grieskirchen 0. (I.L.)
US Open: Nadal že izpadel
NEW YORK - Za največje presenečenje na zadnjem teniškem turnirju za veliki slam v sezoni je v New Yor-ku poskrbel Španec Ferrer, ki je v četrtem krogu v štirih nizih s 6:7 (3), 6:4, 7:6 (4) in 6:2 izločil rojaka in enega od favoritov za zmago Rafaela Nadala. Napredovali so še Španec Carlos Moya, Argentinec Juan Ignacio Chela in Srb Novak Djokovic. V ženski konkurenci je bil odigran prvi četrtfi-nale, prva nosilka Justine Henin pa je v dveh nizih s 7:6 (3) in 6:1 ugnala osmopostavljeno domačo zvezdnico Sereno Williams.
Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je končala nastope na zadnjem letošnjem turnirju za grand slam. V New Yorku se je, potem ko je med posameznicami prišla do drugega kroga, v konkurenci dvojic poslovila v četrtfinalu. Srebotnikova je v paru z Ai Sugijamo morala priznati premoč Nathalie Dechy in Dinari Safini.
SP v gimnastiki: Italijanke 4.
STUTTGART - Ameriške telovadke so bile v finalu ekip 40. svetovnega prvenstva v športni gimnastiki v dvoboju z branilkami naslova Kitajkami boljše in so tako osvojile naslov svetovnih prvakinj. Američanke (184,4 točke) so zbrale slabo točko več od kitajskih telovadk (183,45). Na tretjem mestu so tekmo končale dvakratne olimpijske prvakinje Romunke (178,1), ki so zaostale že za več kot pet točk. Italijanke (nastopajo tudi članice tržaškega društva Artistica 81 Federica Macri in Francesca Benolli), ki so si - tako kot moški - že zagotovile nastop na OI v Peking prihodnje leto, so osvojile 4. mesto.
Vuelta: peta etapa Freiru
MADRID - Španec Freire je zmagovalec pete etape kolesarske dirke po Španiji. Na 157 kilometrov dolgi preizkušnji od Cangas de Onisa do Reinose je v ciljnem sprintu ugnal Bennati-ja in Bettinija. V skupni razvrstitvi je vodstvo obdržal Rus Jefimkin. Edini slovenski udeleženec Vuelte Jani Braj-kovič je v cilj prikolesaril z glavnino, skupno je na 45. mestu.
Dončič k Unionu Olimpiji
LJUBLJANA - Union Olimpija se je okrepila s slovenskim krilnim košarkarjem Sašom Dončičem (1974, 201 cm). Izkušeni košarkar k Zmajem prihaja iz domžalskega Heliosa. Union Olimpija in Dončič sta sklenila enoletno pogodbo.
Zenga k Dinamu iz Bukarešte
Nekdanji vratar Walter Zenga, ki je že treniral tudi beograjsko Crveno zvezdo, je novi trener romunskega nogometnega prvoligaša Dinama iz Bukarešta.
Italija boljša od Slovenije
BRATISLAVA - Slovenska vaterpolska reprezentanca je v okviru evropskih kvalifikacij za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu na turnirju v Bratislavi z 8:10 izgubila proti favorizirani Italiji.
Cavanaugh za Aquile
Američan Dan Cavanaugh je podpisal dveletno pogodbo s hokejskim prvoligašem na ledu Aquile iz Tablje.
2 0 Četrtek, 6. septembra
2007
ŠPORT
/
ODBOJKA - Evropsko prvenstvo za moške v Moskvi in Sankt Peterburgu
>Nova« Italija proti Finski, ovenija pred težko nalogo
Vsestranska vloga Černica dragocena za Montalija - Za Španijo spet Rafael Pascual
Cilji so različni, želja po dokazovanju obeh reprezentanc, Montalijeve Italije in Kšelove Slovenije, pa je bržkone enaka. Prva cilja na medaljo in posledično na uvrstitev na kvalifikacije za OI, druga pa si želi prve zmage na pomembnem tekmovanju.
Italija ima od ponedeljka orožje več, in sicer Mateja Černica, ki ga je po uspešnem zdravniškem pregledu trener Mon-tali uvrstil v dvanajsterico. Gabrski odbojkar še zdaleč ni v formi (v postavi ga bo zamenjal Paparoni), ampak ima v ekipi posebno vlogo. »To je vsestranski igralec, tehnično dober, ki ga lahko v igro vključim v katerikoli trenutku,« pravi Montali. Ob Mateju se v šesterko vrača Vermiglio. Uvodna tekma proti Finski bo najbrž izpit za »novo« Italijo, ki bo prvič nastopala v taki sestavi. Skandinavska ekipa je mlada, v letošnji prvi fazi svetovne lige pa je bila v skupini A z Brazilijo, Korejo in Kanado druga. Na svetovni jakostni letvici zaseda 39. mesto, Italija je četrta.
Slovenci bodo prvo zmago lovili že danes s špansko reprezentanco, ki jo vodi italijanski strokovnjak Anastasi, ki je z Italijo dvakrat slavil v svetovni ligi. Slovenci bodo na drugi strani mreže imeli izkušeno ekipo, ki bo nastopila praktično v isti postavi kot v evropski ligi, novost je le povratek kapetana in enega najboljših igralcev nasploh v zgodovini španske odbojke, 37-letnega Rafaela Pascuala (483 tekem v dresu reprezentance). Slovenija in Španija sta se do zdaj pomerili že kar šestkrat, od tega so bili Slovenci uspešnejša le enkrat.
DANAŠNJI SPORED: 13.00 Slovenija - Španija (SLO2), 18.30 Finska - Italija (RaiDue).
Eden izmed stebrov italijanske reprezentacne je ceter Luigi Mastrangelo (na sliki), ki je dres reprezentance oblekel prvič že leta 1999 na tekmi svetovne lige proti Avstraliji
ANSA
NOGOMET - 2. krog državnega in deželnega pokala za 1. AL
Juventina, Primorje in Sovodnje že izpadli Nedeljska tekma Vesna - Kras bo odločilna
Juventina, Primorje Interland in Sovodnje so po sinočnjih porazih oziroma neodločenem izidu v 2. krogu že izpadli iz državnega in deželnega pokala. Juventina je pred domačim občinstvom izgubila proti San Lorenzu. Gostje so povedli okrog 65. minute, zatem pa bi lahko izenačil Devetak, toda gostujoči vratarje ubranil kazenski strel iz enajstih metrov. V tržaški skupini državnega pokala sta zmagali bodisi kriška Vesna kot tudi repenski Kras. Vesna je premagala Muggio (3:1). V prvem delu je bila tekma izenačena, v drugem delu pa so se »plavi« razigrali. Novi nakup Mervich je dosegel krasen zadetek. Prvi gol v dresu Vesne pa je dal Martin Cheber. Z dobro taktično igro je povsem zasluženo zmagal tudi Kras. Gostitelji so že po prvem polčasu vodili z zadetkom, ki ga je dosegel Botta. Gostje so v začetku drugega dela tekme stanje izenačili, nakar so krasovci odločno vzeli vajeti igre v svoje roke, dosegli še tri zadetke in povsem nadigrali nasprotnika. Za uvrstitev v prihodnjo fazo bo odločala nedeljska tekma v Križu med Vesno in Krasom. V deželnem pokalu za 1. AL so domov odnesli točko le nogometaši Sovodenj, ki so igrali proti odlični Pon-ziani. Ponziana je izenačujoči zadetek dosegla šele v sodnikovem podaljšku v 52. minuti drugega polčasa, in za nameček še po avtogolu, ki ga je zakrivil Tomšič. Praznih rok pa sta ostali obe naši tržaški predstavnici. Pri Primorju (2:0 proti San Giovanniju) so imeli precej težav v napadu. Primorec pa bi lahko pri Svetem Sergiju s kančkom sreče tudi izenačil. (jng)
Državni pokal
Vesna - Muggia 3:1 (1:1)
STRELCI ZA VESNO: Mervic v 30., Leone v 75. in Martin Cheber v 80.
VESNA: Maganja, Tomizza, Matteo Cheber (Bertocchi), Velner, Grgič, Ervigi, Carli (Gerbini), Fichera, Mervich (Martin Cheber), Leone, Cermelj, trener Calo.
Kras Koimpex - San Luigi 4:1 (1:0)
KRASOVI STRELCI: Botta v 25. min; Orlando v 60. min., Bernecich v 65. min., Pohlen v 76. min.
KRAS: Carli, Mania' (Nonis), Banello, Po-hlen,Ventrice,Visintin, Orlando, Batti, Kneževič, Botta (Desco), Bernecich (Salatin), trener Alej-nikov.
Vrstni red: Muggia, Vesna, Kras Koim-pex, San Luigi 3.
Juventina - San Lorenzo 0:1 (0:0)
JUVENTINA: Furios, Gaggioli, Terpin, Sannino, Buttignon, Giarrusso, Gordini (Mai-nardis), Pantuso, Devetak, Kovic, Contin, trener Portelli.
Ostali izid: Capriva . Pro Gorizia 2:1. Vrstni red: San Lorenzo 6, Pro Gorizia, Capri-va 3, Juventina 0.
Deželni pokal za 1. AL
San Giovanni - Primorje Interland 2:0
(1:0)
PRIMORJE: Percich, Scarpa, Cisternino, Missi, Batti, Brajnik (D'Oronzio), Ferro, Siccar-di, Andreassich, Picciola, Codarin (Paoletič), trener Mauri.
San Sergio - Primorec 2:1 (2:0) STRELEC ZA PRIMOREC: Micor v 57.
min.
PRIMOREC: Cipollone, Ursic, Manfre-da, Di Benedetto, Farra (Santi), Mercandel (Mi-lič), Laghezza (Emili), Bernobi (Micor), Kreva-tin, Cadel (Braini), Snidar, trener Sorrentino.
Vrstni red: San Sergio, San Giovanni 4,Primorec 3, Primorje. V soboto (17.30): San Sergio - Primorje.
Ponziana - Sovodnje 1:1 (0:1) STRELEC ZA SOVODNJE: Reščič v 15.
min.
SOVODNJE: Duca, Pacor, Tomšič, Kogoj, Feri, Simone, Assi, Calligaris, Portelli (Skarabot), Matej Ferletič, Reščič (Florenin), trener Sari.
Ostali izid: Azzurra - Gallery 1:0. Vrstni red: Azzurra 6, Ponziana 4, Sovodnje 1, Gallery 0.
ATLETIKA - V Brežicah
Biserka Cesar druga in tretja na VN AZS
Na mednarodni ligi Atletske zveze Slovenije za veliko nagrado Vzajemna, ki je potekala v Brežicah, je v me tu kro gle in dis ka nas -topila tudi tekmovalka tržaškega CUS-a Biserka Cesar iz Trebč. Pri suvanju krogle je je Cesarjeva zased la dru go mes to (12,82 m), bolj -ša od nje je bila le Špela Hus (13,03). Pri me tu dis ka je Bi ser ka stopila na najnižjo stopničko zmago val ne ga odra. Vrgla je 46,36 me -tra. Boljši od nje sta bili Hrvatici
Sandra Perkovic (50,82 m) in Vera Begic (55,32). Pri skoku s palico je zmagala italijanska rekorderka An na Gi or da no Bru no, ki jo trenira slovenski trener Igor La-pajne. V Brežicah sta nastopila in zma gala tudi slo ven ska atle ta Pri -mož Kozmus (svetovni podprvak v metu kladiva), vrgel je 77,53 m, in Miran Vodovnik, kroglo je vrgel 19,79 m. V troskoku je zmagal No vo go ričan An drej Batagelj (15,99 m).
ATLETIKA
Danes prvi nastop Ruzzierja na veteranskem SP
Fabio Ruzzier
KROMA
Le dva dni po koncu svetovnega prvenstva v Osaki se je v Ricconeju, Misa-nu Adriaticu in San Giovanniju in Ma-rignano začelo svetovno prvenstvo v atletiki za veterane, na katerem bo nastopal tudi slovenski hitrohodec Fabio Ruzzier. Letošnja 17. izvedba prvenstva je privabila v Italijo kar 8.940 altetov iz 94 držav, ki bodo tekmovali v 25 kategorijah.
Altet iz Lonjerja bo v dresu slovenske reprezentance prvič nastopil že danes v hoji na 5 km na stezi. S petim najboljšim časom v svoji kategorij si Ruzzier ne obeta medalje: »Ritem v tej disciplini je zelo hiter, meni pa ustrezajo daljše proge. V vseh disciplinah bom imel letos težjo nalogo predvsem zato, ker je v starostno kategorijo M50 (od 50. do 54. leta) prestopilo kar nekaj kvalitetnih 50-letnikov. Najnevarnejši bodo Ukrajinci in Rusi z Ovčinikovim na čelu,« je napovedal Ruzzier, ki je sicer leta 2005 slavil tudi v najkrajši razdalji.
V ponedeljek, 10. septembra bo Ruzzier tekmoval na razdalji na 10 km, v petek 14. septembra pa na razdalji 20 km. Na krajši razdalji je Ruzzier tretji favorit, na daljši pa ga od favorita Nemca Prielerja loči le dvajset sekund: »Medalje so dosegljive v obeh daljših disciplinah. Sicer pa je težko napovedovati končni razplet, saj je čas le ena izmed spremenljivk. Večkrat o uvrstitvi odločajo tudi diskvalifikacije,« je povedal Ruzzier, ki je odlično formo pred SP potrdil v nedeljo, saj je na članskem prvenstvu Tri-veneta v Vittoriu Venetu bil prvi. (V.S.)
NAŠ POGOVOR - Šahovski velemojster Fabiano Caruana na tržaškem festivalu
Profesionalec pri enajstih letih
Že tri leta ne obiskuje več šole - Ne sledi športu, rad pa ima filme - V soboto simultanka - Na turnirju trenutno deli 2. mesto
Na tržaškem mednarodnem festivalu nastopa letos tudi mladi ameriški velemojster italijanskega rodu Fabiano Caruana. Naslov mednarodnega velemojstra je mladi šahist osvojil julija v Budimpešti, kjer že nekaj mesecev živi in študira, še pred svojim petnajstim rojstnim dnevom. S tem je tudi postal najmlajši ameriški in italijanski velemojster vseh časov in na posebni lestvici najmlajših velemojstrov v zgodovini »prehitel« slavnega Bob-byja Fisherja in najboljšo igralko vseh časov Judit Polgar (oba pri petnajstih) in Garija Kasparova, ki je postal velemojster pri sedemnajstih letih starosti.
Lani se je Caruana odločil za nastopanje za italijansko šahovsko zvezo in prvič tudi igral na državnem prvenstvu, kjer je dosegel naslov podprvaka za večletnim zmagovalcem in velemojstrom Godeno. Julija pa je prehitel prav Godeno na lestvici najboljših šahistov mednarodne zveze FIDE in postal tako (na papirju) najboljši »italijanski« igralec.
V sklopu tržaškega mednarodnega festivala je predvidena simultanka
Fabiano Caruana
KROMA
mladega velemojstra na petnajstih šahovnicah v soboto, 8. t.m. s pričetkom ob 17. uri v dvorani »Ex Giubileo 2000« na tržaškem nabrežju.
Caruano smo intervjuvali takoj po včerajšnji zmagi proti osemnajstletnemu italijanskemu mednarodnemu mojstru Sabinu Brunellu, ki je trenutno šesti najboljši v Italiji na mednarodnih lestvicah.
V Trst si prišel - kot drugi profesionalci - s posebnim povabilom tukajšnjega društva. Kdaj pa si se odločil za profesionalno šahovsko kariero?
Pred tremi leti, pri enajstih, sem se iz Združenih držav, kjer sem dotlej živel,
preselil v Evropo, točneje v Španijo. S tem pa sem tudi začel s profesionalnim nastopanjem.
Kaj pa šola?
Od takrat ne obiskujem več šole. Učim se le doma po učbenikih s pomočjo staršev.
Sodeč po letošnjih podvigih, ti je prestop med profesionalce že uspel. Ko pa bi se tega naveličal, s čim bi se rad ukvarjal?
Všeč so mi filmi, to je tudi eno izmed redkih razvedril poleg šaha. Rad bi bil filmski scenarist ali pa kako drugače delal v filmski industriji.
Bralce najbrž zanima, kaj meni velemojster o »filozofskem vprašanju« ali je šah šport ali ne?
V šahu je - tako kot v vseh športih - zelo pomembna kompetitivnost, zato je odgovor bolj da kot ne. Vsaka partija je lahko po svoje zanimiva, meni pa je še posebno všeč igrati lepe partije. Če bi bile vse tekme dolgočasne, šaha najbrž ne bi igral.
Rojen si v ZDA, po mami pa si italijanskega rodu. Za koga držiš, ko se v košarki, nogometu ali odbojki
srečata državni reprezentanci teh dveh držav? Si bolj Američan ali Italijan?
Na splošno ne sledim drugim športom in se z njimi tudi ne ukvarjam. Zato pa me tudi ne zanima, kdo zmaga na takih tekmah. Odkrito povedano, pa se čutim bolj Američan, najbrž tudi ker sem bolj malo časa preživel v Italiji, medtem ko sem se v ZDA rodil in tam tudi zrasel.
Še nekaj vprašanj o šahu: tvoja najljubša šahovska figura?
Ne moremo govoriti o najljubši figuri, saj imajo med sabo različne vrednosti in vloge. Med skakačem in lovcem, ki sta na papirju »enakovredna« pa je zame boljši lovec. Tudi današnjo (včerajšnji op. av.) tekmo je dejansko odločil »dvoboj« med mojim lovcem in nasprotnikovim skakačem.
Kombinacije ali umirjena pozicijska igra?
Kombinacije, saj je pozicijska igra moja »šibka točka«.
Kaj pa barva? Beli ali črni?
Beli!
Mitja Oblak
/
ŠPORT
Četrtek, 6. septembra 2007
21
KAJAK, KANU - Mladinsko tekmovanje pri Solkanu
V Solkanu se je konec minulega tedna odvijalo tridnevno slovensko državno prvenstvo v raznih kajakaških in kanuističnih zvrsteh. Poleg preizkusov na prelepem vodnem poligonu pod vasjo, so v nedeljo pripravili tudi klasični spust od Solkana do plavajočega priveza pri Pevmi. Proga je merila kake štiri kilometre, z zavesljaji na svojih plovilih pa se je preizkusijo 57 kajakašev in kanuistov obeh spolov in različnih mladinskih starostnih kategorij. V kategorijah C1, C2 in K1 so nastopili člani u klubov Kajak kluba Soške elektrarne, KKK Ljubljana, KKK Tacen, KKK Razlag in KKK Nivo Celje. Progo so najboljši pre-veslali v času nekaj nad 16 minut. Štar-tali pa so v enominutnih presledkih, kar je na vodi ustvarilo dolgo kolono plovil, ki se po svoji obliki precej razlikujejo od
PLANINSKI SVET
Potepanje po centralnih Alpah
Na teden velikega šmarna smo se trije člani SPDT odločili za potepanje po centralnih Alpah. V soboto 11. avgusta smo zgodaj zjutraj z osebnim avtomobilom odpotovali proti Courmayerju, znanem letovišču ob vznožju Mont Blanca. Tam smo se že isti dan z žičnico povzpeli do koče Torino (3375 m), kjer smo prespali.
Naslednjega dne smo stopili na ledenik Glacier du Geant in se napotili proti 3792 m visoki gori Tour Runde. V zatrepu ledenika smo čez strmo ledeno pobočje dosegli zelo izpostavljen skalnat greben, ki zahteva plezanje do III. stopnje. Po njem smo ob krasnem vremenu dosegli vrh, s katerega se ponuja lep pogled na mogočno vzhodno steno najvišje gore v Alpah. Po krajšem postanku smo se po isti poti previdno spustili nazaj h koči.
klasičnih kajakov. Zaradi čezmejnosti prireditve, se je prireditelj tekmovanja Kajak klub Soške elaktrarne obrnil za organizacijsko pomoč na ZSŠDI in KK Ši-lec iz Gorice, ki sta poskrbela za ustrezno dokumentacijo in ureditev ciljnega mesta, Kulturno društvo Sabotin iz Štmavra pa je nastpajočim pri prihodu na cilj postreglo s čajem. Nekateri člani Šilca so s svojimi kajaki »patruljirali« po reki in skrbeli, da se je tekmovanje nemoteno odvijalo. Naj navedemo, da v jutranjih urah bilo na sporedu posamično tekmovanje v zgodnjih popoldanskih urah pa ekipno. Nagrajevanje se je nato odvijalo v kajakaškem centru v Solkanu, kjer sta zmagovalcem podelila medalje generalni sekretar Kajakaške zveze Slovenije Jaka Marušič in tajnik ZSŠDI Igor Toma setig. ( VIP)
Progo so najboljši preveslali v času nekaj nad 16 minut
BORIS PRINČIČ
ODBOJKA
ZB Doberdob Sovodnje še pokrovitelj Soče
Zadružna banka Doberdob - Sovodnje bo tudi v novi sezoni glavni pokrovitelj moške članske odbojkarske ekipe Soče, je sporočil predsed nik sovo denj ske ga društva Fabio Tomasi. Sovodenj-ska šesterka, kije pred kratkim začela tre ni ra ti, bo tudi v sezo ni 2007-08 nastopala v deželnem prvenstvu C lige.
JADRANJE
Optimisti Čupe in Sirene nabirali izkušnje
Skoraj sto mladih jadralcev iz petnajstih jadralnih klubov se je pretekli konec tedna zbralo na 23. Trofeji jadralnih šol oziroma na »Festivalu jadranja« v Tržiču. Že samo ime nam pove, daje ta regata bolj praznik kot tekmovanje, saj je namenjena otrokom, ki so bili letos poleti vključeni v jadralno šolo za začetnike in ki še nikoli niso sodelovali na nobeni regati.
V soboto so organizatorji iz vrst YC Hannibal izpeljali dve regati, čeprav jim je ve ter pre cej na -gajal.
Glavni cilj festivala je bil ta, da vsi otro ci do kon čajo vse regate (pa čeprav s kančkom pomoči, če drugače ni šlo...) in da se predvsem imajo lepo, saj je zabava na morju največja motivacija za vztrajanje v tem športu. Na zaključnem nagrajevanju je prišla na dan želja in potreba, da bi bilo več podobnih regat, ki niso usmerjene zgolj v tekmovalnost.
Na tem prazniku sta seveda sodelovala tudi oba naša kluba, JK Čupa in TPK Sirena. Iz Sesljana so pripluli Marko Coslovich, Camilla	Cras nich, Danie -l Golfetto, Martina Husu, Sebastian Cettul in Giulia Aviani Fulvi-o, iz Barkovelj pa Vanja in Max Zuliani, Gabrijel Žetko, Nicolas Starc in Pietro Osualdini. Upamo, da bodo vsi ti mladi upi še najprej klju bovali ve tru in da bomo o njih še brali na športnih straneh našega dnevnika. (JT)
V ponedeljek je sledil povratek v Courmayer ter vožnja do Gressoneya, od koder smo v popoldanskih urah dosegli kočo Gniffetti (3647 m) v skupini Monte Rosa.
Naslednje jutro nas je presenetil snežni metež z meglo, vseeno pa smo se odločili da poskusimo doseči tehnično nezahtevno Punto Gniffetti (4554m). Gaz na ledeniku je bila dobro shojena, na poti z nami je bilo še veliko drugih navez, tako da kljub vremenu z orientacijo nismo imeli težav. Na višini približno 4300 m pa se je čudežno v trenutku razjasnilo. Na vrhu, na katerem stoji najvišja koča v Evropi (Capanna Regina Margherita) smo tako uživali v enkratnem razgledu. Mont Blanc, Gran Paradiso, Matterhorn, Doufurspitze in drugi alpski velikani so se kopali v soncu, globoko v dolini pa se je podila črna oblačnost. Utrujeni, a zadovoljni da nam je vzpel vzpon na tako visoko goro smo se vrnili h koči, naslednjega dne pa v dolino. Znova smo skočili v avto in se pozno zvečer privo-zili do Cervi-nie. Zaradi slabih vremenskih razmer smo na-
Andrej Sossi, Tibor slednji dan Drasič in Borut izkoristili za
Bogatez na vrhu	počitek in
Breithorna	regeneracija
Člani SPDG na vrhu Tofane
V petek, ko je spet posijalo sonce, smo se preko ledenika Plateau Rosa (tu je poleti možna smuka na urejenih smučiščih) povzpeli na 4165 m visoki Zahodni Breithorn. S sabo smo tokrat vzeli tudi smuči in z vrha nam je vzpela odlična smuka v dobrih snežnih razmerah. Smučanje v tako veličastnem okolju je res nekaj neopisljivega! Zgodaj popoldne smo že bili v dolini, pospravili vso opremo in se že isti dan odpeljali domačim krajem naproti.
Na Tofano po »ferati Lipella«
Cilj letošnjega planinskega izleta SPDG v Dolomite je bila 3225 metrov visoka Tofana di Rozes. Nanjo se je v nedeljo, 2. septembra podalo devet planincev in to po zelo zahtevni zavarovani plezalni poti Lipella, ki je v začetnem delu speljana skozi okrog 800 metrov dolgo kaverno iz prve svetovne vojne. Sicer je bilo celotno območje tega dela Do-lomitev nad Cortino prizorišče težkih bojev.
Lepo vreme in dejstvo, da je bil to zadnji dopustniški konec tedna, sta najbrž prispevala k temu, da je bilo na vseh planinskih poteh, tudi težjih, veliko obiskovalcev.
Tudi na »ferati Lipella«, ki velja za eno težjih v Dolomitih, je bilo kar se da živo. Planinci so na pot stopili nekaj pred 9. uro, na vrhu pa so bili nekaj po 14. uri v kar sončnem vremenu, kar je omogočilo enkraten pogled na okoliške vrhove. Po primernem (in potrebnem) počitku so se z vrha spustili proti zavetišču Giussani (2600 m), med Tofano di Rozes in Tofano di Mezzo ter nato po udobni mulatiei do izhodišča. SPDT in SPDG vabita na pohod Bazoviški junaki Tako kakor lani, se bodo goriški in tržaški planinci v nedeljo, 9. t.m. udeležili spominskega pohoda Bazoviški junaki. Pohod se bo začel ob 10. uri v Bazovici (zbirališče ob 9.30 pri kalu), zaključil pa na bazovski gmajni, pri obeležju ustreljenim junakom, kjer bo spominska slo-
BALINANJE
Pri športni prireditvi sodelovali tudi ZSŠDI, Šilec in Sabotin
Na Soči je proga merila približno 4 km - Nastopilo je 57 kajakašev in kanuistov
Nabrežina osvojila Memorial Širca-Ušaj
V soboto je na štirih igriščih (Nabrežina postaja, Devin, Samatorca in na Sokolovi rovni) potekal mednarodni turnir v balinanju »Memorial Jožko Širca -Marij Ušaj«. Sodelovalo je 16 trojk, in sicer iz Slovenije (BK Ilirska Bistrica,Mod-ri Val - Koper in BK Loška dolina - Stari trg pri Ložu), s Hrvaške (Bočarski klub Buje) in vse zamejske ekipe ter ekipe Por-tuale Bocce, Bocciofila Duinese in Sisti-ana. Po izenačenih tekmah so se v polfinale uvrstile obe ekipi Sokola (A in B), ekipa Nabrežine in favorizirani Portua-le. Najprej sta se pomerila Sokol B in Por-tuale, ki je slavil 13:3 in nato Sokol A ter Nabrežina. Tekma je bila zelo izenačena do 7:7, nato je ekipa Nabrežine-Aurisina povedla z 11:7 in nepričakovano izločila favorizirani Sokol. Za zaključni obračun je vladalo veliko zanimanje, ob robu igrišča na Sokolovi rovni se je zbralo res lepo število navijačev in simpatizerjev obeh ekip. Vsi so pričakovali zmago Por-tualeja. Toda v končnici je bila ekipa Na-brežina-Aurisina bolj prisebna, dosegla 5 zaporednih točk in nepričakovano zmagala z 11:7 ter tako osvojila prestižni pokal za »Memorial Jožko Širca - Marij Ušaj«. Kot je povedal predsednik društva, sta se hotela društvo in balinarska sekcija z organizacijo memoriala spomniti prerano umrlih članov Jožkota Širce in Marija Ušaja, ki sta bila zgledna in neut-rudljiva igralca. Bila sta velika prijatelja vseh domačinov in sta se bila tudi vedno pripravljena žrtvovati za razvoj in ugled balinarske sekcije ter častno zastopati druš tvo tudi izven de že le in dr žave. S svojo vztrajnostjo, navdušenjem in resnostjo sta večkrat pripomogla k uspehom sekcije. »Jožko in Marij bi morala biti zgled novim in tudi starim balinarjem,« je zaključil predsednik Pertot Damian. Predsednik se je tudi zahvalil vsem nastopajočim ekipam za prisotnost in vsem tistim, ki so na kateri koli način pripomogli k uspešni in brezhibni izvedbi tega memoriala. Posebne nagrade so prejeli: najboljši tolkač: Battain in najboljši bližalec: Leban. (pd)
vesnost. Udeleženci bodo prehodili zanimivo pot med Bazovico, Drago, nad Glinščico, do Peska in Gročane ter se nato povzpeli na Kokoš, kjer bo približno enourni postanek. Sledil bo sestop do prireditvenega prostora.
Društvo vabi člane in prijatelje k udeležbi. Prevoz z lastnimi sredstvi. Planinsko srečanje pri koči pod Golico V priredbi planinskega društva Jesenice bo v soboto, 15. septembra pri planinski koči pod Golico 36. srečanje slovenskih zamejskih društev. Uradni del bo ob 14. uri s krajšim kulturnim sporedom. Udeleženci se bodo pred tem lahko podali na vrh Golice (dobrih dvesto metrov više od koče - približno tri četrt ure hoje) Dostop do koče pod Golico je po planinski stezi, slabi dve uri od parkirišča. SPDG bo poskrbelo za avtobusni prevoz. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije in prijave: Vlado 0481-882079. Avtobusni izlet priredi tudi SPDT. Za vpisovanje in informacije pokličite na 040220155 (Livio). Koledar 2008
Leto se je prevesilo v drugo polovico, oziroma zadnjo tretjino. Čas je za prednaročilo stenskega koledarja Planinske zveze Slovenije z motivi naših gora. Prednaročila: na sedežu društva, Verdijev Korzo 51 int. (odprt ob četrtkih med 19. in 20. uro) in pri odbornikih.
22
Četrtek, 6. septembra 2007
AVTOMOBILI
/
NOVOST NA TRGU - i30 napoveduje boj slavnejšim tekmecem
I kot inspiracija in inteligenca Nova imena za hyundaije
Izbiramo lahko med dvema bencinskima in dvema dizelskima motorjema - Zanimive cene
Hyundai je pred kratkim predstavil svoj nov model i30. Petvratna kombi limuzina išče srečo v golfovem razredu, kjer sicer že dominirajo ugledne zahodnoevropske in japonske znamke, pa tudi Korejcev ni kar za spregledat, če samo pomislimo na Chevroletov lacetti in na Kiin cee 'd. Popolnoma na novo zasnovano vozilo je delo evropskega razvojnega centra, izdelujejo ga na Češkem, torej je namenjeno evropskemu kupcu. Hyundai bodo poslej imenovani z i-jem in številko. Naslednik atosa bo na primer i10 in bo prišel k nam najbrž prihodnje leto.
Pogled na i30 z boka nas spomni na Kiin model cee'd, s katerim sta si v tesnem sorodstvu. Najbrž pri tem igra svojo vlogo dejstvo, daje Hyundai pod svoje okrilje pospravil Kio. Zato pa i30 nikakor ni kopija česarkoli. Njegovo zaobljeno osnovno linijo ostrita dva navzven obrnjena bočna robova, ki se raztezata preko vrat. Kot pri vseh novih avtih so se tudi to pot oblikovalci na veliko posvetili dizajnu prednjih in velikosti zadnjih luči. Svetla in prostorna notranjost v marsičem spominja na cee'da, merilniki pa so bolj športno. Novi hyundai bo samo petvratnik, trivratnik ni predviden, zato pa že pripravljajo kombi.
Paleto motorjev tvorijo po dva bencinska in dizelska motorja. Bencinska CVVT 1.4 in 1.6 s spremenljivim krmiljenim sesalnih ventilov zmoreta 109 in 122 KM, šibkejši potegne do 187, močnejši pa do 192 km/h. 1,6-litrski CRDi pa je na voljo z 90 oziroma s 115 KM. Pripadajoče končne hitrosti znašajo 172, oziroma 188 km/h. Bencinska motorja prenašata moč na prednji kolesi preko 5-stopenjskega ročnega menjalnika, na izbiro pa je 4-stopenjska avtomatika. Šibkejši 1,6-litrski dizel je na voljo samo s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom, ponudba močnejšega 1,6 CRDi je dopolnjena s 4-stopenjskim samodejnim.
Vgrajeni elementi pasivne varnosti niso odvisni od stopnje opreme. Ponudba vsebuje čelni in stranski varnostni blazini ter varnostni zavesi. Prednja vzglavnika nudita aktivno zaščito pri trkih od zadaj, varnemu prevozu otrok so namenjena isofix sidrišča zadaj. Tudi ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile spada pod osnovno opremo, druga stopnja doda prednji meglenki, tretja stopnja opreme nudi sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah, zadnja, četrta stopnja pa dodaja ESP in dežni senzor z odmrzovalnikom brisalcev.
Vse tri stopnje opreme nudijo električni pomik zunanjih ogledal, poleg tega so tu še klimatska naprava, radio s CD in mp3 predvajalnikom (upravljanje na volanu) ter USB in iPod priključkom. Predal pred sovoznikom je hlajen, pomik prednjih stekel je električen, daljinskemu zaklepanju je dodana alarmna naprava. Električni servo volan je pomičen po višini, enako tudi voznikov sedež. Active je oprema, ki vključuje samodejno klimatsko napravo, električni pomik ogrevanih ogledal, električni pomik stekel zadaj, volanski obroč je nastavljiv tudi po osi, med prednjima sedežema je naslon za roko... Dynamic je bogatejši za nekaj usnja na sedežih, usnjena sta tudi volan in prestavna ročica, ogledali sta električno poklopni, pnevmatike 205/55 R16 pa so nameščene na lita platišča.
Cene so kot vedno pri Hyundaiju še kar zanimive: vstopni bencinski model velja 14.690 evrov, najdražji model, i30 1.6 CRDi VGT 115 KM pa 20.690 evrov.
STRAN PRIPRAVIL IVAN FISCHER
NISSAN - Konkreten prispevek k večji varnosti v prometu
Borba proti alkoholizmu
Preventivni sistemi, ki onemogočajo vožnjo pod vplivom alkohola - Senzorji za zaznavanje alkoholnih vonjav v prestavni ročici in sprednjih sedežih
Vsak dan slišimo o nesrečah, ki ga povzroča čezmerno uživanje alkohola. Kljub še kar strogim kaznim se ta pojav iz leta v leto stopnjuje. Marsikatera avtomobilska hiša se je že lotila tega problema, Nissan pa je predstavil nov kon-ceptni avtomobil, s številnimi preventiv-
nimi sistemi, ki onemogočajo vožnjo pod vplivom alkohola. Vgrajene tehnologije so razvite z namenom, da zaznajo voznikovo stanje in v primeru alkoholizira-nosti preprečijo vožnjo.
Visoko občutljiv senzor za zaznavanje alkoholnih vonjav je vgrajen v gla-
vo prestavne ročice. Na podlagi sprejemanja podatkov z voznikove dlani sistem, ob prekoračitvi določene vrednosti, še pred začetkom vožnje zaklene menjalnik, onemogoči vžig in preko navigacijskega sistema odda zvočno opozorilo o vinjenem stanju. Dodatna senzorja za alkohol-
ne vonjave sta vgrajena v voznikov in so-voznikov sedež. Na podlagi zaznavanja alkohola v zraku sistem odda zvočno in pisno opozorilo preko navigacijskega sis-te ma.
Med merilniki nameščena kamera analizira voznikov obraz in ugotavlja stanje zavedanja. Na podlagi spremljanja oči sistem zazna utrujenost ali alkoholizira-no stanje voznika. Ponovno se vklopi zvočno in pisno opozorilo na navigacijskem sistemu. Za takojšnje povečanje voznikove pozornosti pa poskrbi tudi samodejno zategovanje varnostnih pasov.
Z nadziranjem sloga vožnje (recimo neželene menjave voznega pasu) lahko sistem zazna, da voznik ni pozoren na vožnjo, oziroma ni sposoben, da bi vozil. Tudi v primeru takšne ugotovitve se vklopi slišno in pisno opozorilo. Za pred-ramljene, oziroma povečanje pozornosti voznika, pa ponovno poskrbi zategovanje varnostnega pasu.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 6. septembra 2007
23

18.40 20.25
20.30 20.50 23.00
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna TV: Primorska kronika Ansambel Eno ur'co al pej dvej -Kraška ohcet Deželni TV dnevnik Brez meje: Anton Petje (pon.) Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30
6.45
10.40 10.45
11.30 11.40
13.30 14.00 14.10
14.50 15.20
17.00 17.15
18.00
18.50 20.00 20.30
21.20
23.30 23.35
Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa
Dnevnik, prometne informacije in vreme
Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, 8.20 Tg Razstave Gremo v kino
Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo
Nad.: Julia ('05, r. Pietra Wiemers, i. Susanne Gartner, Roman Rossa) Nad.: Incantesimo Nan.: La tassista (It., '03, i. Stefania Sandrelli, Andrea Giordana) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, Simmone Mackinnon, Ra-chael Carpani)
Nan.: Komisar Rex - Ellie (i. Alexander Pschill, Elke Winkens) Kviz: L7 eredita' Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Nan.: Don Matteo 5 - Arabesque (It., ' 05, i. Terence Hill, Nino Fras-sica, Flavio Insinna) Dnevnik
Film: Amarcord (kom., It.-Fr., '74, r. F. Fellini, i. Magali Noel, Pupella Maggio, Armando Brancia)
V^ Rai Due
6.15 Dok.: Mavretanija 6.30 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Tg2 Dnevnik/Meteo, Medicina 33, Potovanja
11.00 Nan.: Out of Practice (i. Henry
Winkler), 11.20 Ed - Bivij 12.10 Nan.: JAG (i. C. Bell) 13.00 Dnevnik
13.30 Tg2 Poletne navade, 13.50 Medicina 33
14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Bethany Joy
Lenz, James Lafferty) 18.05 Tg2 Dnevnik 18.25 EP v odbojki: Finska - Italija 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik
21.05 an.: Ghost Whisperer (i. Jennifer
Love Hewitt, Wentworth Miller) 22.40 Nan.: The Dead Zone (i. Anthony
Michael Hall, Sarah Wynter) 23.30 Dnevnik Tg2 23.40 Aktualno: Stracult v Benetkah
V" Rai Tre
6.00	Rai News 24
8.05	Mi smo zgodovina
9.05	Film: Vedi Napoli e poi muori
(kom., It., '52, i. G. M. Canale)
10.30	Cominciamo bene
12.00	Tg3 - Šport, vreme
12.15	Filmski festival v Benetkah
13.00	Nikoli ni prezgodaj
13.10	Nan.: Saranno famosi
14.00	Deželne vesti, dnevnik
14.50	Variete: Trebisonda
16.00	Mladinski dnevnik Gt Ragazzi
16.05	Variete: Melevisione
16.25	Šport: SP v gimnastiki
17.15	Nan.: Stargate Sg-1
18.00	Dok.: Geo magazine
18.10	Tg3 Meteo
19.00 20.00 20.15 20.25 21.05
23.30 23.45 0.05 1.00
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00 15.00
16.00 16.40
18.55 19.35 20.10 21.10
23.30
Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob v Benetkah Rai šport
Nad.: Un posto al sole Film: Armageddon (pust., ZDA, '98, r. M. bay, i. Bruce Willis, Ben Affleck, Billy Bob Thornton) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Dok.: Blob - Pregled avtorja Tg3 Dnevnik - Meteo
! Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Pacific Blue (i. Jim Davidson)
Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, promet Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich, Klaus Ponitz) Nad.: Steze
Film: L' amante pura - Christine (dram., Fr., '58, i. Romy Schneider, Alain Delon) Dnevnik, vreme Aktualno: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni Film: Fantozzi (kom., It., '75, r. L. Salce, i. Paolo Villaggio) Film: La maschera di scimmia (thriller, Avstral., '00, i. Susie Porter, Kelly McGillis)
Canale 5
11.00
12.25 13.00 13.40
14.45
15.45
16.15
16.55 17.05
18.50 20.00 20.30
21.20
23.30
Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5
TV film: Il grande giorno (kom.,
ZDA, '001, i. Julianna Margulies)
Nan.: Supermarket, 11.30 Detektiv
v bolnici
Nad.: Vivere
Dnevnik TG 5, vreme
Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly
Lang, Ron Moss), 14.10 Centove-
trine
Nan.: Carabinieri 6 (i. Walter Nudo, Martina Colombari) Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Nan.: 5 zvezdic (i. Susanna Knetchl, Ralf Bauer) Tg5 minut5
TV film: Rosamunde Pilcher- Oči ljubezni (dram., Nem., '02, r. Richard Engel, i. Horst Naumann) Kviz: 1 proti 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura (vodi Teo Mammucari) Nan.: Distretto di polizia 7 - Policijska izpostava 7 (i. Massimo Dap-porto, Giorgio Tirabassi, Giulia Bevilacqua, Raffaella Rea) Film: La banda (pust., It., '01, i. Edo-ardo Leo, Ivan Lucarelli)
C/ Italia 1
6.25 6.35 8.00 9.55
11.25 12.25 13.40 15.00
16.50 18.00
18.30 19.05 19.10
20.10 21.00
22.55
0.45
Odprti studio
Nan.: Zanzibar, 7.05 Lois & Clark
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith), 10.25 Hercules
Nan.: Xena (i. Lucy Lawless)
Odprti studio, vreme, šport
Risanke
Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Luke Perry, Jason Prestley), 15.55 Slee-pover Club Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, H. Dorough) Dnevnik, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Sean Hayes, Eric McCormack) Nan.: Walker Texas Ranger Film: Lupin III: un diamante per sempre (ris., Jap., '03) Film: Bulletproof (krim., ZDA, '96, i. Damon Wayans) Šport/Odprti studio
^ Tele 4
15.10 Nad.: Cuore 16.05 Nan.: Don Matteo 3 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.05 Aktualni tednik 20.50 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 23.40 Film: Quella peste di Pierina (kom., It., '82, i. Carmen Russo) 1.30 Meteo
LA
6.00 7.00 9.20 10.25
14.00
16.00 18.00 19.00 20.30 21.30
0.15
1.10
La 7
12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik (i. Della Reese), 13.00 Ma-tlock - Disc Jokey Film: Il mistero del dinosauro scom parso (pust., VB-ZDA, '75, r. Robert Stevenson, i. Peter Ustinov) Nan.: Srce Afrike Nan.: Star Trek Voyager Nan.: JAG Nan.: The Practice Nan.: Law & Order (i. Jerry Orbach, Benjamin Bratt)
Variete: Ai confini della pieta' - Na robu usmiljenja
Nan.: Star Trek Depp Spice Nine
8.05 12.00, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik 9.40 Dokumentarec o naravi 11.05 Nad.: Marina 12.05 Na avtorjevem domu 13.10 Nan.: Don Matteo 3
Jr Slovenija 1
6.20 Kultura/Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobor jutro 9.00 Poročila
9.05 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost
dežele Mu 9.25 Pod klobukom 10.00 Oddaja za otroke 10.10 Taborniki in skavti: Zdravilne rastline 10.35 Z vami 11.30 Dosje
12.20 Brez reza: Dr. Tone Jerovšek
13.00 Poročila, vreme, šport
13.15 Mlad. nad.: Življenje kot v filmu (N.
Omahen - Š. Kuclar) 13.55 Piramida 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - hidak 15.40 Ris.: Srebrnoglavi konjič 16.05 Kratki igrani film EBU: Svetloba v
temi (Jordanija) 16.30 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport 17.30 Štafeta maldosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport
19.55 Kviz: Milijonar z Jonasom (vodi Jonas Žnidaršič) 20.55 Tednik
22.00 Odmevi. Kultura. Šport. Vreme 23.00 Osmi dan
23.30 Knjiga mene briga - Georg Simmel:
Filozofija denarja 23.55 Film: Ti lahko rečem ljuba moja? -Posso chiamrti amore? (It., '04, r. Paolo Bianchini, i. Enrico Lo Verso, Debora Caprioglio) 1.30 Duhovni utrip 1.45 Dnevnik 2.20 Infokanal
(t Slovenija 2
Zabavni infokanal Infokanal 12.20 TV prodaja Zabavni infokanal Otroški infokanal Tarča
EP v odbojki: Slovenija - Španija (prenos iz St. Peterburga) Dok. nan.: Sanjska potovanja Mozaik
Mozaik - hidak Poročila Med valovi Evropski magazin Z glasbo in s plesom... Koncert FS Tine Rožanc z gosti: Lepo leto hitro mine
Film: Nedeljsko koislo - Il pranzo della domenica (kom., It., '03, r. Carlo Vanzina, i. Massimo Ghini, Barbara De Rossi) Nad.: Jasnovidka - Medium (ZDA, '05, i. Patricia Arquette, Jake Weber, David Cubitt, Maria Lark) Film: Prosti radikali - Bose Zellen ('03, r. Barbara Albert, i. Kathrin Resetarts, Ursula Strauss) Film: Poletje z Moniko Dnevnik zamejske TV
6.30 7.00 8.30 9.00 11.00 11.40 12.55
15.40 16.30 17.25 18.00 18.05 18.35 19.10
20.00
21.40
22.20
0.15 1.50
13.45 14.00 14.20 14.50
15.40 16.10 17.30 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.55 22.10 22.30
22.50 0.00 0.05
Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Odmev
25. Mednarodni pokal v plesih
Mesto Palmanova
Globus
EP ,v košarki: Slovenija - Francija Nautilus
Program v slovenskem jeziku: Med
valovi
Vreme
Primorska kronika TV Dnevnik, šport Vas tedna Potopis Artevisione
Nan.: Napoleonove ženske Avtomobilizem Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika 40 let Faraonov Vreme
Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
10.30 11.00 16.50 17.50 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.55 20.00 20.20 20.30 21.30 22.45 23.00 23.30
Dnevnik, vreme Videostrani Odprta tema Napoved dnevnika Avto za vas Mladi upi Videospot meseca Rally magazin 13 Mladi o mladih EPP
Dnevnik, vreme Kultura
Spomini borcev Naj viža
Avtošport magazin Dnevnik, vreme Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Vabilo na ples (pripr. Mateja Juvan); 12.00 Zgodbe v času in prostoru: Tončka Mauri - pričevanje; Napovednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Marie von Thurn und Taxis: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (prip. M. Sardoč, prevos in r. Borut Trekman); 17.55 Monografije: Boris Šva-ra (2. del); 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Nazaj v planinski raj; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00-15.00 Aktualnosti: priključitev Primorske k matični domovini; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica ; 19.00 Dnevnik; 20.30 Rock roko umije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer na kavču z Živo in Erikom.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Zgodba iz zgodovine slov. popevke; 12.15 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer: Go-
ran Stefanovski; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2
5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10, 9.40 SP v atletiki;7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.15 Brezplačna posredovalnica študentskih sob; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.00-19.00 SP v odbojki; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Sence adlescence; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasb. kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Ko-rotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT|
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo
manjšinskih dnevnikov MIDAS

Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Četrtek, 6. septembra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
fti^ fjlAJUUi.
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče' a središče ' ciklona ^anticiklona
TOLMEČ O
6/13
Z/ TRBIŽ O
O
GRADEC
8/10
5/12
O 5/12 KRANJSKA G.

CELOVEC
O 8/13
O o. TRŽIČ 10/14
0 8/12 S. GRADEC
CELJE 8/12 O
MARIBOR
010/11
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 9/10
VIDEM O
(—2) 8/20 O PORDENON 9/19
ČEDAD O
9/19
O
O N. GORICA
9/19
O
KRANJ
O
LJUBLJANA
9/14
POSTOJNA
O 5/11
/V KOČEVJE
CO . o
N. MESTO 9/12
ZAGREB 9/11 O
_ o
ČRNOMELJ
REKA 11/19
^NAPOVED ZA DANES'
Oblačno bo do pretežno oblačno z možnostjo občasnih šibkih padavin, ki bodo verjetnejše v gorah. V visokogorju bo pihal močan severovzhodni veter. Dnevne temperature bodo še razmeroma nizke.	Na Primorskem bo zmerno oblačno in povečini brez padavin. Drugod bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Več dežja bo v vzhodni Sloveniji. Meja sneženja bo ponoči in zjutraj na nadmorski višini okoli 1300 metrov. Pihal bo okrepljen severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 12, najvišje dnevne od 10 do 14, na Primorskem do 19 stopinj C.
	
Nad Balkanskim polotokom je ciklonsko območje, ki bo prehodno preusmerjalo proti nam v višinah od severovzhoda bolj vlažen zrak. Jutri se bo pomaknilo proti vzhodu, proti nam <i bo začel pritekati bolj suh .severni ali rC^Sl. v. severovzhodni zrak.
Nad Balkanom je višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, ki bo vplivalo na vreme pri nas. Ob severnih vetrovih se bo nad našimi kraji zadrževal hladen in vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.34.
Dolžina dneva 13.02.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 00.00 in zatone ob 17.17.
BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo še imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 21,8 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.10 najvišje -44 cm, ob 9.08 najnižje 26 cm, 14.18 najvišje -4 cm, ob 19.38 najnižje 31 cm. Jutri: ob 2420 najvišje -54 cm, ob 9.31 najnižje 36 cm, 15.00 najvišje -13 cm, ob 20.27 najnižje 36 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............12 2000 m .
1000 m............9 2500 m
1500 m............4 2864 m
. .2 . .-1 . .-3
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 5 in v gorah 6.

CELOVEC
O 10/20
TOLMEČ O
6/21
5T VIDEM O
10/27 O PORDENON
11/26
TRBIŽ O
5/20
C^l
O 5/19 KRANJSKA G.
O
GRADEC
11/20
o 9/12 S. GRADEC
ČEDAD O
11/26
GORICA O
13/27
O N. GORICA
11/24
TRŽIČ
11/22 O
KRANJ
o
LJUBLJANA
11/20
POSTOJNA O 5/21
KOČEVJE
CELJE 10/19 O
MARIBOR
012/20
PTUJ
o
M. SOBOTA
011/20

N. MESTO 10/18
o
ZAGREB 11/17
o
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Povečini bo pretežno jasno ali zmerno oblačno. V vzhodnih predelih bo zjutraj lahko nekaj več oblačnosti. V gorah in v nižinah bo nekoliko topleje. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi, v visokogorju okrepljen severovzhodnik.
REKA 12/24
(NAPOVED ZA JUTRp
\
Jutri bo v zahodni Sloveniji precej jasno, drugod bo sprva še pretežno oblačno. Dež bo zjutraj ponehal tudi v vzhodni Sloveniji. Čez dan se bo delno razjasnilo. Pihal bo severni veter. V soboto bo sončno, v vzhodni Sloveniji občasno še pretežno oblačno. Veter bo oslabel.

				
	Bmm	mm	S	■
NOVA GORICA SEŽANA
KOPER
Kidričeva 20	Partizanska 37a Pristaniška 2
tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410
Last Min Ute Center" HIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01 /234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si
EU - Namestila ga je Slovenska turistična organizacija
Na bruseljskem letališču velik oglasni plakat vabi v Slovenijo
BRUSELJ - »99 minut stran, za vedno v spominu« je slogan gigantskega oglasnega plakata Slovenije, ki bo leto dni na bruseljskem letališču Zaventem opozarjal na Slovenijo kot privlačno turistično destinacijo. Plakat je namestila Slovenska turistična organizacija (STO) nekaj mesecev pred začetkom slovenskega predsedovanja EU, z njim pa želi izkoristiti »odlično priložnost za povečanje prepoznavnosti Slovenije v samem središ-
ču odločevalskih procesov«, so sporočili v Slovenskem turističnem uradu v Bruslju. Plakat je nameščen na zunanji strani letališča Zaventem, natančneje ob vstopu v odhodni terminal. Na njem je dodobra prepoznavna podoba Blejskega jezera s sporočilom »99 minut stran, za vedno v spominu« v angleškem jeziku. Plakat tako opozarja, da je Slovenija od Bruslja oddaljena le slabi dve uri poleta, a ostane v spominu za zmeraj.
V STO zagotavljajo, da je lokacija oglaševanja na bruseljskem letališču »strateško izbrana in vsekakor prestižna«, po podatkih letaliških oblasti pa bo plakat v letu dni videlo najmanj 20 milijonov ljudi, je sporočil Slovenski turistični urad v Bruslju. Poleg sporočila, da Slovenija ponuja številna doživetja, je tudi prvič uporabljen slogan »I feel Slove-nia«, kar nakazuje na prisrčnost in čutnost destinacije. (STA)
ZDA - Postavil je številne rekorde
Več dni pogrešajo bogatega
pustolovca Stevea Fossetta
LAS VEGAS - V ZDA od torka reševalci iščejo pogrešanega ameriškega pustolovca, 63-letnega Stevea Fossetta, ki se po vzletu s svojim enomotornim letalom v ponedeljek zjutraj v Nevadi še ni oglasil. Fossett, ki je dosegel številne hitrostne, višinske in daljinske rekorde, se je odpravil iskat primeren teren v puščavi Nevade, kjer je želel popraviti svetovni hitrostni rekord. Fossett je v ponedeljek zjutraj vzletel z zasebnega letališča na ranču hotelskega magnata Barrona Hiltona v Nevadi in se po tem ni več ni oglasil nikomur. Njegovo letalo je opremljeno z radijsko zvezo, vendar doslej ni bilo slišati ničesar. Iščejo ga z letali in helikopterji ter na tleh. (STA)
RUSIJA - Splezal je na Stolp federacij
Francoskega »Spidermana« v Moskvi priprli in izpustili
MOSKVA - Francoskega »Spidermana« Alaina Roberta so v torek v Moskvi priprli, potem ko je splezal na 242 metrov visok Stolp federacij, eno najvišjih poslopij v Evropi. »Kralja urbanega plezanja« je policija prijela na vrhu stolpa, ki ima 62 nadstropij, potem ko je nanj brez naveze splezal v 30 minutah.Rober-ta je ruska policija kmalu tudi izpustila, takoj ko so preverili njegovo identiteto.
Ro bert je v pre te klos ti že pre ple zal številne nebotičnike v svetovnih metropolah, že večkrat pa so ga tudi aretirali. Iz Kitajske so ga junija izgnali, ker je nelegalno splezal na eno najvišjih stolpnic na svetu, stolpnico Jinmao v Šanghaju, ki je visoka več kot 420 metrov.