Leto 1897.
1077
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXL — Izdan in razposlan dne 1. julija 1897.
Vsebina: (St. ISO.—loi.) 150. Razglas o opuslu puncevališč v St. Poltmi, Scheibbsu, Riedu, Braunaui na Gorenjem Avstrijskem, Bochnii, Časlavi in Hebu. — 151. Ukaz, s katerim se v izvršitev §§. 28. in 198. v zakonu z dne 25. oktobra 1896.1. vrejn višina povračila potnih stroškov, ki gre predsedniku in udom komisije za občno pridobnino in za osebno dohodnino, ter se nadalje izdaje določilo o pravici do povračila potnih stroškov možem zaupnikom, izvoljenim po zmislu §. 199.
15«.
Razglas finančnega ministrstva z dne 17. junija 1897.1.
° opustu puncevališč v St. Pöltnu, Scheibbsu, Riedu, ^aunaui na Gorenjem Avstrijskem, Bochnii, Ča-slavi in Hebu.
dne 30. novembra se daje na znanje, da
Z ozirom na razpis 1866- L (drž. zak. št. 149) sa 1 dnevom julija 1897.1. opusté puneevališča, oruzena s c. k. vélikima davčnima uradoma .. Pöltnu in Časlavi, potem s c. k. včlikima ca-bskuna uradoma v Braunaui na Gorenjem Avstrij-arn in v Hebu, naposled s c. k. davčnimi uradi v Scheibbsu, Riedu in Bochnii.
.	Dosedanja uradna okraja puncevališč v St. Pöltnu
Scheibbsu se odkazujeta naravnost uradnemu , raJu c- k. glavnega puncevalnega urada na Dunaju, ? rajä- puncevališč v Riedu in Braunaui na Gorenjem stnjskem naravnost uradnemu okraju c. k. punce-nega urada v Linču, okraj puneevališča v Gaslavi naravnost uradnemu okraju c. k. puncevalnega urada r,lgi in okraj puneevališča v Bochnii naravnost c nemu okraju c. k. puncevalnega urada v Krakovu.
, Posedanji uradni okraj puneevališča v Hebu se j." ru/'1 2 okrajem puneevališča v Karlovih varih, ka-eri o torej obsegal odslej ves finančni okraj hebski.
Bilinski s. r.
(Slov
151.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 25. junija 1897. 1.,
s katerim se v izvršitev $§. 28. in 198. v zakonu z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220) vreja višina povračila potnih stroškov, ki gre predsedniku in udom komisij za občno pridobnino in za osebno dohodnino, ter se nadalje izdaje določilo o pravici do povračila potnih stroškov možem zaupnikom, izvoljenim po zmislu §. 199.
§■ 1.
Po §§. 28. in 198. v zakonu z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih imajo ne v stan dejalnih državnih uradnikov spadajoči predsedniki in udje komisij za občno pridobnino in za osebno dohodnino, in pa njih namestniki pravico do povračila potnih stroškov.
§. 2.
Izmera tega povračila se za potovanje tje in nazaj, in to za razdaljo stanovališča vpravičenčevega
•enlsi 1«.)
176
od stojališča (sedeža) komisije ali nasprotno od sedeža komisije do stanovališča dotične osebe ustanavlja tako-le:
pri razdalji	2 do 4 kilometrov z 1 gl. — kr.
„	,	več kakor 4	„6	,	, 1 „	50 „
u	»	» » ®	^	„	»2,	,
ji	„	»	,	,2,	50,
in pri razdaljah nad 12 kilometrov za vsaki nadaljni kilometer z 20 kr. več, pri čemer se drobci enega kilometra do vštetih petih desetin ne jemljo v poštev, nad pet desetin pa vpoštevajo kot cel kilometer.
Za razdaljo pod 2 kilometroma se daje povračilo samo izjemoma, kadar se izkažejo posebnega ozira vredni razlogi (n. p. posebno neugodno vreme, bitje kake telesne napake i. k. e.), in to v spredaj navedenem najnižem znesku 1 gl.
Razdalje, ki so v podstavo povračilom potnih stroškov, je povedati po najkrajših voznih kosih.
8- 3.
Tam, kjer se dadö rabiti železnice ali ladje parnice, se uporablja v §. 2. ustanovljeno povračilo samo do razdalj 30 kilometrov; pri nadaljnih razdaljah se za kose, po katerih se je moči voziti z železnico ali parnico, povračajo za osebne vlake pripadajoče vozne cene, in to za predsednika in ude pridobninskih deželnih komisij in prizivnih komisij po I. vozovnem razredu, za predsednike in ude pridobninskih komisij in cenilnih komisij pa po II. vozovnem razredu. Pri parnicah se povrača vselej voznina za I. razred.
Kadar pak znaša v takih primerih, to je pri razdaljah nad 30 kilometrov, pristojbina za rabo železnice ali parnice s pristojbinami za vožnjo na postajo in s postaje in pa s pristojbinami za prevažanje prateža manj kakor pristojbina, pripadajoča po §. 2. za razdalje 30 kilometrov, tedaj je zaračunjati to za 30 kilometrov pripadajočo pristojbino.
Osebe, katere imajo po svojem stanu prosto vožnjo po dotičnih železniških ali plovstvenih kosih (n. p. udje državnega železniškega svéta, upravni svetovavci ali uradniki železniških podjeteb itd.), ne smejo zahtevati povračila za vožnjo po železnici ali na ladji.
§. 4.
Kadar se daje povračilo samo za rabo železnice ali parnice, tedaj se za vožnje na želez-
niške in plovstvene postaje in s teh postaj zaračunjajo vozne odredbine ali v kraju navadne voznine po dotičnem, po c. k. trgovinskem ministrstvu izdanem spisku.
Ker so v imenovani spisek vzprejeti samo kraji, ki leže blizu železniških in plovstvenih postaj, zato se glede oddaljenejših krajev določa zastran povračila voznih stroškov to-le: Najprej je razločati, gre-li za vožnje na železniške ali plovstvene postaji ali za vožnje s teh postaj ; v prvem primeru (vožnja na postajo) je povrniti za ves kos, to je od domova-lišča vpravičenčevega, oziroma od sedeža komisije do bližnje železniške ali plovstvene postaje v točki 1 ■ ustanovljeno pristojbino, v zadnjem primeru (vožnja s postaje) pak za delni kos do bližnjega kraja vozno odredbino ali v kraju navadno voznino in od tukaj do namenišča pristojbino po §. 2.
§• 5.
Za prevažanje popolnega prateža se ne daje povračilo, če ne trajajo komisijske seje s potovanjem tje in nazaj, ki je v neposredni zvezi s sejami, več kakor dva dni.
Pri več kakor dvodnevnem trajanju se ob potovanju po prevoznih napravah ustanavlja za prevažanje prateža (vštevši prenos ali prevoz prateža z železniške ali plovstvene postaje v bližnji kraj in narobe) in to kakor za potovanje tje, tako tudi za potovanje nazaj z 1 gl., oziroma 1 gl. 50 kr., kar se ravna po tem, dovoljuje-li prevozna naprava, ki prihaja v poštev, prost pratež ali ne.
Kadar pak znašajo kosi, ki jih je prepotovati z omenjenimi prevozili, v eno mer več kakor 70 kilometrov, tedaj se zviša poprečninski znesek za prevažanje popotnega prateža od 1 gl. 50 kr. na 2 gl-
§• 6.
če so sedež komisije in domovališča predsednikov in pa njenih udov v mestu velike prostorne razsežnosti, kakor n.p.naDunaju, vPragi (z obsegom hiš, ki je v zvezi s tem mestom) itd., se daje povračilo voznih stroškov tedaj, kadar je do-movališče zunaj kroga, mišljenega okoli sedeža komisije kot središča, čegar polumer ima v zračni črti dolžino 1800 metrov. Višina tega povračila se ravna po odredbinski tarifi za fijakarje (dovprežne voze), po oblastvu ustanovljeni za dotično mesto. V poseb-
n<tga ozira vrednih primerih (§. 2.) se daje proti dotočnemu potrdilu komisijskega predsednika, eventu-alno temu samemu brez potrdila, povračilo voznih stroškov tudi tedaj, kadar je domovališče znotraj tega kroga.
§• 7.
Mimo pristojbin, ustanovljenih v §§. 2. do 6., katere veljajo tudi za namestnike predsednikov in toJov komisij za občno pridobnino in osebno dohod-toitoo, ni nobenega nadaljnega povračila stroškov.
§• 8.
Povračilo potnih stroškov (§§. 2. do vštetega 6.) se daje praviloma samo za potovanje tje ob začetku Usedanja in za potovanje nazaj na koncu zase-danja; če sepak seje pretrgajo (na primer pred nedeljo ali praznikom), se povrnejo stroški kakor za Potovanje nazaj, tako tudi za zopetno potovanje tje 'o nazaj.
§• 9-
Zoper odreko ali izmero povračila potnih stroškov je dovoljen komisijskem udom rekurz, ki je vložiti v 30 dneh po obvestitvi pri predsedniku komisije in katerega napotč udje pridobninskih in oenilnih komisij na finančno deželno oblaslvo, udje deželnih ali prizivnih komisij pa na finančno ministrstvo. Zoper odločbo o rekurzu po finančnem deželnem oblastvu ni več nadaljnega rekurza.
Predsedniku komisije je zastran svojih potnih Pristojbin dovoljen zoper odredbe finančnega dežel-tooga oblastva v istem roku rekurz do finančnega totitoistrstva.
čevalnico, in s svojim podpisom in uradnim pečatom komisije, na primer;
„Plačno pri c. k. deželni glavni blagajnici na Dunaju z dvanajst (12) goldinarji 50 kr. j
I. I.,
predsednik.“
Proti ti nakaznici, razdaljnemu potrdilu in kolkovani pobotnici izplača nakazani znesek prejemniku, še preden odpotuje nazaj, oznamenjena, na sedežu komisiji bivajoča, eventualno bližnja državna blagajnica (v deželnih glavnih mestih deželna glavna blagajnica, finančna deželna blagajnica ali deželni izplačevalni urad, zunaj deželnih glavnih mest pa véliki davčni urad ali davčni urad).
Vsaki taki znesek je zaračuniti na dolg s vsakokratnim finančnim zakonom dovoljenega kredita za komisije, o katerih je govor.
Če se večkrat potuje iz stanovališča v komisijski kraj in nazaj, zadostuje, ako se med tem ni izpremcnilo domovališče, za izplačbo in poteg povračila potnih stroškov (nekolkovana) pobotnica, slo-voča na prvokratni znesek, podpisana po predsedniku dotične komisije in opremljena z uradnim pečatom.
§. H-
Predsedniku komisije samemu (ne pripadajočemu k stanu dejalnih državnih uradnikov) idoče povračilo potnih stroškov izplača dotična državna blagajnica kar proti njegovi pobotnici in tudi on mora podroben, eventualno z razdaljnim potrdilom, potrjenim po političnem oblastvu prve stopinje, obložen račun donesti samo ob prvem, če premeni morda domovališče, ob prvem nastopnem potovanju.
§. 12.
§. 10.
Povračilo potnih stroškov zahtevajo komi-s 1J s k i udje (in njih namestniki) tako, da predâ vsakdo izmed njih ob prvem povračanju potnih stroš-ov nadrobni račun potnih stroškov, obložen, če ob-soga kake zaračune po pristojbinski tarifi, navedeni v . •> 2 eventualno po predsedniku uradoma zahteva-toton razdaljnim potrdilom dotičnega političnega ob-astva prve stopinje, predsedniku dotične komisije, a en ga preskus; g]ecje pravosti, če treba, izpravi, r potem opremi z plačilnim nakazom, navedši izpla-
0 vseh med vsakim mesecem v izplačilo komisijskim udom nakazanih in pa o povračilih potnih stroškov, kijih potegne predsednik sam, mora ta zadnji doposlati do 5. dne nastopnega meseca imenski izkaz dotičnemu finančnemu deželnemu oblastvu.
Računski oddelki finančnih deželnih oblastev morajo na podstavi teh spiskov opraviti predpis v računskih knjigah in po dohodu dnevnikov takoj natančno popreskusiti priložene račune in pobotnice gledé na pristojnost potegnjenih zneskov in kake
nepristojne zaračune naznaniti komisijskemu predsedniku v to, da se oni pri bližnjem povračevanju potnih stroškov pobero dotičnemu prejemniku z odbitkom. Enako je naznanjati dajateljem računa razločke v njih škodo, in ti jih morajo, da se jim izplačajo dodatno, privzeti v prvo bližnjo pobotnico o potnih stroških.
Komisijskim predsednikom preda finančno deželno oblastvo o pravem času individualni spisek povračil potnih stroškov, katera je spoznalo za dejana v čisto (likvidna), da jim bo v pomagalo ob preskuševanju zneskov, ki jih isti komisijski udje potrjujejo s pobotnico zà poznejša potovanja.
§• 13.
Sprednja določila se uporabljajo zmisloma glede na povračila potnih stroškov možem zaupnikom, izvoljenim na podstavi §. 199. (v §. 1.) omenjenega zakona, ako ti izrečno zahtevajo povračilo potnih stroškov. Pravice, ki jih imajo glede opreme in nakaza potnih stroškov po zgoranjih določilih komisijski predsedniki, pristoje gledé potnih stroškov za može zaupnike davčnim oblastvom.
Bilinski s. r.
f
/