TRST, sobota 25. maja 1957 Leto XIII . Št. 124 (3639) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini itR^?.«STV dLUV “• ‘f "• nad- ~ TELEFON >MI« IN »4-638 - PoJtni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA M. M - Tel. MALI OGLASI: 20 lic beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Vliin. i »irt ,T . GOR.ICA: ,U1- S. PeHico l-II., Tei. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Po St n t tekoči račun Založniitvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, _______ sirim 1 stolpca: trgovski 80, fmančno-upravnd 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 . tzdaia založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Značilen izbruh nezadovoljstva z Američani na Formozi Desettisočglava množica je včeraj napadla sedež ameriškega poslaništva v Taipehu Povod: sodišče ni kaznovalo ameriškega vojaka, ki je ubil Kitajca, ki je gledal njegovo ženo v kopalnici - Osem kitajskih demonstrantov mrtvih Delno obsedno stanje v Taipehu - Proces proti morilcu, ki je pobegnil na Filipine, bodo morali najbrž ponoviti TAIFEH, 24. — Velika množica okoli deset tisoč ljudi j« danes napadla sedež ameriškega poslaništva v Slavnem mestu Formoze Taipehu, vdrla v prostore, vse razdejala in pretepla nekatere ameriške funkcionarje ter razobesila kitajsko nacionalistično zastavo namesto ameriške. Poleg tega je množica zažgala več ameriških avtomobilov, ki so bili pred poslaništvom in je skušala tudi zažgati poslopje. V vseh predelih Taipeha, kjer so ameriška poslopja in sedeži, so proglasili obsedno stanje. Po zadnjih vesteh je baje zgubilo življenje 8 kitajskih demonstrantov, ker je policija streljala, ko so demonstranti napadli centralni sedež javne varnosti ter osvobodili več demonstrantov, ki so bili prej aretirani. Med Američani, ki jih je množica pretepla, pa je baje devet ranjenih. Poleg poslaništva je množica napadla tudi informacijski urad ZDA ter sedež »meniške vojaške posvetovalne skupine. Policija je aretirala večje število demonstrantov. Vsi ameriški državljani *o bili pozvani, naj ne gredo tta ulice. Do teh demonstracij je prišlo, ker je sodišče včeraj oprostilo ameriškega Poročnika Reynoldsa, ki je 20. marca ubil kuomintanškega funkcionarja Kitajca Liu Ci Jana. Zalotil ga je namreč, *to je skozi okno gledal v kopalnico, kjer se je njegova žena p0 kopeli pravkar brisala. Reynolds se je pred ame. riškim vojaškim sodiščem zagovarjal s trditvijo, da je streljal zaradi zakonite o-Prambe, češ da se mu je v temi zdelo, da ga je Kitajec nameraval napasti. -Razsodba ameriškega vojaškega sodišča je izzvala ve-nko nezadovoljstvo med prebivalstvom otoka in tudi med kuomdntanškimi oblastmi. To tom bolj, ker se pripravljajo ®a začetek pogajanj o pravnem položaju ameriških voja-*tov na Formozi, ki uživajo todaj «diiplomatsko imuniteto«. 2e danes zjutraj se je pred »meniškim poslaništvom zbra-*» večja skupina ljudi, ki je n»glo narastla tudi zaradi navzočnosti vdove ustreljene-?» Kitajca. Nenadoma je mno-®to» začela metati kamenje v ®*na in Vrarta poslaništva ter fe hato vdrla v poslopje, ker bilo le malo funkcionarjev, 5®r so ostali bili na kosilu. *jva od teh so pretepli, dru-*® dva pa sta se skrila v kleti. Skupine demonstrantov so skušale priti tudi na letališče, od koder je poročnik Reynolds odpotoval z letalom na Filipine. Na pomoč policiji je prišlo tudi vojaštvo. Ameriški poslanik v Taipehu, ki je na počitnicah v Hongkongu, pa se je ob izbruhu neredov takoj vrnil v Tadpeh. O dogodkih je formoški zunanji minister Jeh poročal v taipeški skupščini in je izjavil, da je množica napravila v ameriškem poslaništvu veliko škodo. Več kot eno uro je množica oblegala tudi nekatere ameriške vojake, ki so bili v neki telegrafski centrali blizu poslaništva. Minister je dalje izjavil, da je vdova ubitega Kitajca odšla danes zjutraj pred ameriške poslaništvo, da protestira proti razsodbi ameriškega vojaškega sodišča. Dodal je, da je vlada sprejela vse ukrepe, da zaduši demonstracije, ki so se spremenile v pravcati upor. Dalje je minister izjavil, da je med svojim današnjim razgovorom z ameriškim odpravnikom poslov uradno zahteval obnovitev procesa proti poročniku Reynoldsu, zato da se prebivalstvo pomiri. Odpravnik poslov pa je omenil težave, ki so z morebitno obnovitvijo procesa povezane. Medtem ko je minister govoril v skupščini, so demonstranti vdrli in opustošiili sedež ameriškega informacijskega urada, po ulicah pa so napadali Američane, ki so jih srečali. Minister je tudi izjavil, da trajajo pogajanja o pravnem položaju ameriških sil na For-mozii že eno leto. Dodal je, da do sedaj ni bilo mogoče o tem doseči nobenega sporazuma. Policija je po demonstracijah obkolila vse področje okoli ameriškega poslaništva. O-koli poslopja pa stražijo oklepni avtomobili. Policija straži tudi vsa ameriška poslopja Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je nocoj sporočil, da je ameriški poslanik v Taipehu «odločno» protestiral pri formoški vladi zaradi protiameniških demonstracij ter da jo je obvestil, da ZDA pričakujejo ((obžalovanje in popolno odškodnino«. Predstavnik je tud-i sporočil, da je poslanik formoške vlade danes izročil pomočniku ameriškega državnega tajnika za zadeve Daljnega vzhoda pismo svoje vlade, ki izreka obžalovanje zaračTi pboti-ameriških demonstracij. Hruščev napoveduje da bo SZ prekoračila ameriško proizvodnjo MOSKVA, 24. — Moskovski listi objavljajo danes govor, ka ga je imel Hruščev v sredo na konferenci kmetijskih področij severozahodne Rusije, ki je bila v Leningradu. Hruščev je izjavil, da SZ nasprotuje nadaljevanju hladne vojne ob žuganju z vodikovo bombo ter da je za prepoved atomskega in vodikovega o-rožja. Hruščev je takole nadaljeval: «Ce dosežemo ZDA na področju pridobivanja mesa. mleka, masla, kar se tiče povprečnosti na vsakega prebivalca, bo ta zmaga imela večji učinek kakor vodikova bomba. S tem bomo pognali najmočnejši torpedo v temelje kapitalizma.« Dodal je, da bo ((prekoračenje proizvodnje ZDA velik uspeh Sovjetske zveze«. Dodal je nato, da je treba doseči, da bodo sovjetski državljani «živeli še bolje bodisi materialno kakor s kulturnega stališča«, ter potrebo večjega razvoja industrije in kmetijstva. Napovedal je, da bodo od 1. januarja 1958 ukinili obvezno oddajo kmetijskih pridelkov, ki jih bodo kmetje pridelali na individualnih posestvih. Pripomnil je, da bodo ti ukrepi vplivali na bolj nestalne elemente, ki se bodo v vedno večjem številu strnili v borbi proti kapitalizmu. ((Zanimivo bo vedeti, kaj bodo rekli buržuazni eko- proizvodnje mesa, masla, mleka in drugih proizvodov.« Hruščev je končno izjavil, da bo' SZ leta 1958 lahko dosegla ZDA, kar se tiče povprečne proizvodnje mleka, leta 1961 pa kar se tiče proizvodnje mesa. Izjavil je tudi, da je Sovjetska zveza ustvarila in razvila veliko industrijo, izvedla kolektivizacijo kmetijskih podjetij, ustanovila državna kmetijska podjetja in ustvarila možnost, da doseže in prekorači ZDA pri povprečni proizvodnji na prebivalca. DAMASK, 24. — Uradno javljajo, č-a sirska vlada na željo jordanske vlade soglaša z vrhovnim poveljnikom sirsko-egiptovskih čet generalom Abdel Hakim Amerjem, ki je ukazal, da se »irske e-note, ki se nahajajo na jordanskem ozemlju, vrnejo na domače ozemlje. Coty odpovedal obiskvZDA Pleven ima nalogo poizvedovati o možnosti minimalnega sporazuma med strankami PARIZ, 24. — Tiskovni urad predsedstva republike javlja, da je predsednik Coty poslal predsedniku Eisenhovverju pismo, s katerim mu sporoča, da je zaradi vladne krize v Franciji prisiljen odpovedati svoj uradni obisk v ZDA. Popoldne pa je predsednik Coty dal bivšemu ministrskemu predsedniku Plevenu nalogo, da na podlagi posvetovanj ugotovi, na kakšni podlagi bi se politične skupine lahko sporazumele, da bi lahko ustvarile vladno večino. Se prej se je Coty razgovar-jal z Molletom, z Ramadie-rom in s Pineaujem. Mollet je po razgovoru s predsednikom izjavil, da vlada ostane na oblasti, dokler ne bo določen nov predsednik vlade, in da bo ohranila vso oblast ter ne bo pooblaščena samo za opravljanje tekočih poslov. Rene Pleven pa je po razgovoru s Cotyjem izjavil, da je sprejel informativno nalogo, toda s pogojem, da to nalogo izpolni brez vsakega interesa, kar se tiče nadaljnjega razvoja. «Položaj, je izjavi Pleven, je izredno težaven. Ce bodo stranke vztrajale na stališču, ki so ga obrazložile predsedniku republike, ni videti izhoda, ki naj pripelje do sestave vlade. Moja naloga bo torej iska(i potrebne sporazume.« Po večernem razgovoru z Molletom je Pleven izjavil, da se želi najprej informirati o vseh vprašanjih in da bo šele jutri začel posvetovanja s političnimi voditelji. Predsedstvo republike pa je objavilo poročilo, ki pravi, da se je iz posvetovanj, ki jih je predsednik imel, pokazalo, da nameni, ki so jih pokazale posamezne skupine, ustvarjajo zelo velike težave za sestavo vlade. Francoski tisk pa se danes mnogo ukvarja tudi z ostavko Mendes-Francea iz vodstva radikalne stranke. Vsi so mnenja, da je treba zaradi krize v radikalni stranki sedaj izključiti možnost, da bi Coty dal nalogo za sestavo vlade radikalu. Pri tem pa je treba omeniti. da so radikalni ministri sklenili, da ne bodo stopili v nobeno vlado, v kateri ne bi bili tudi socialisti. Istočasno je tudi MRP sklenila, da ne bo sodelovala v vladi, v kateri ne bi bili socialisti zastopani. Prav tako sta Pleven in Mitterand sporočila, da ne moreta sprejeti naloge za sestavo, vlade brez socialistov. Rojstni dan predsednika FLRJ Tito za boljše odnose z vzhodnoevropskimi državami Letošnjo zimo bo obiskal Indonezijo, Siam, Libanon, Sirijo in morda tudi Indijo in Egipt ■ Draškovič o pomenu obiska gen. Gošnjaka v SZ in o Bulganinovem pismu Molletu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Predsednik republike Tito praznuje jutri svoj 66. rojstni dan. Med številnimi čestitkami je tudi čestitka CK KP SZ, v kateri izraža prepričanje, da se bo tradicionalno prijateljstvo med obema narodoma okrepilo in da bosta obe strani v interesu splošnega miru in zmage socializma vložili napore za uresničenje vsestranskega medsebojnega sodelovanja ter za razvoj prijateljskih odnosov med SZ in FLRJ ter ZKJ in KP SZ na načelih marksizma in leninizma. Poleg tega je Tito prejel do danes še čestitke predsednika indijske vlade Nehruja, predsednika burmanske vlade U Nuja, predsednika državnega sveta Poljske Zavadskega, indonezijskega predsednika Sukama, predsednika ČSR Zapotoc-kega, čestitke vzhodnonemške enotne socialistične stranke, CK KP ČSR in Belgije. Predsednik republike maršal Tito je danes ponovno govoril o nujnosti dobrih odnosov z vzhodnoevropskimi dr- nomisti, je dejal Hruščev, se-v mestu. S policijo sodeluje [daj ko je vsa naša dežela šla tudi vojaštvo. Iv napad za povečanje svoje h ........................................................................................... umni Adenauer prispet v ZDA Bonn zavrača obtožbe SZ glede jedrskega orožja Strauss in Sandys sta se sporazumela o ustanovitvi skupnega odbora vojaških strokovnjakov - (ii((»(HUiMiuimiiiiiuiiiiiiiMimiiu»niHiiiHiiiiiiiiiiiHtHi>iiiiimniiimniiiiii(iitiiiiiiii(imiiimiiiiiiuiiiiMiniiiiiiiiiiiuiinii(iiiniii(iu(ii Arabski diplomatski predstavniki pri Dullesu Arabske države obtožujejo Francijo da izvaja v Alžira zločin rodomora Poziv ZDA, naj ukine sleherno vojaško, finančno in drugo pomoč Franciji ter naj posreduje za prenehanje pokolov Izraelcem pa naj odsvetuje izzivanja ,NEW YORK, 24. — Kangler n»uer je prišel danes z le-y Rew York. Na letali-l u Je izjavil, da je zadovoljen r Je ponovno prišel v, ZDA, Senk*3 se *30 razgovarjal z Elij,., ?werjem, Dullesom in Utr ton washiingtonskimi po-osebnostmi o vprašava* katerih rešitev je velike . nosti za «ohranitev svoboda i1-1 m'TU v svetu«. Dodal je bo *Je rea>tov teh vprašanj tes-dni . Povezana s prenehanjem ji!?* Nemčije«. Vil Jutri se bo Adenauer usta- li- Pri nekem svojem prijate-t0v’ v nedeljo zjutraj bo odpo-p, ‘ 2 letalom v Geltysburg v W Van»j>, kjer bo Eisenho-3, lev gost. V nedeljo zvečer ban ta Eisenhower in Ade-bil er Vrnila skupno z avtomo-1,1 v Washington, kjer bo-ytočela uradne razgovore. ]j l “°nnu pa so danes objavi-govesedilo nemške note, ki od-vij3rja na noto moskovske bota • °d 27. aprila. Nemška ib«3, .'»javlja, da prepoved raz-Nen,Rv.e atomskega orožja v bgj c9i pred sklenitvijo sploš-«b» v ^Ponazuma o razorožitvi {er).to bilo sredstvo za zajam-lte» Varnosti zvezne republi-2ah' Nota pravi dalje, da se je 0dn° na Nemčija prostovoljno «ltg°Vedala izdelovanju kemlj-» , in atomskega orožja. u. haj pristane na dejan- m poziva nota bovjetsko s(0 °' oaj pristane na dejun-Vijo n.Rdzorstvo nad razorožit-iv„’ *n dodaja, da Sovjetska tat-.3 *ahko prepreči svetovno Otonova- ' ------------------- — nje v atomskem oboro- lišj3nju, če spremeni svoje stavi Ph pogajanjih o razorožit. * *Cr - -- Pri -m■ - - - do«) ""Jena ali se vlečejo v ne-l|wi’ ima vsaka vlada, ugo-U{lt * nota, pravico resno prodaj: kako naj upošteva mo-,t da zajamči svojo var- izpolni obveznosti, ki Prevzela za skupno o- brambo svojega ozemlja in o-zemlja svojih zaveznikov.« Nota pravi nato, da nevarnost atomske vojne ne prihaja od nemške zvezne republike, ker ta ni med državami, ki imajo ali preizkušajo atomsko in vodikovo orožje. Dalje ugotavlja nota, do niti najmanjši znak ne more upravičiti izjav sovjetske note. češ da bi se sedaj ali v bodoče lahko koncentriralo a-tomsko orožje na ozemlju zvezne republike in da bi ta lahko postala glavna napadalna sila NATO za atomsko vojno v Evropi. «Zvezm vladi, zaključuje nota, ne izhaja, da bi bila sovjetska vlada podala kako izjavo o svojih namenih, kar se tiče bodoče oborožitve njenih čet. Zvezna vlada ni pripravljena sprejeti te popolnoma neopravičljive enostranske zahteve za polaganje računa. ki ji jo postavlja tuja vlada.« O londonskih razgovorih med Duncanom Sandysom in zahodnonemškim obrambnim ministrom Straussom pa so objavili poročilo, ki pravi, da sta si oba ministra povsem edina o načelih skupne obrambe, «katere namen je in ostane preprečiti vojno«. «V pričakovanju sklenitve zadovoljivega sporazuma o razorožitvi, nadaljuje poročilo, se ta namen lahko doseže .samo, če se jemlje pogum napadu, s pomočjo strateškega orožja, ki je v rokah ZDA in Velike Britanije, in z vzdrževanjem važnih sil za kritje na evropskem kontinentu. Minister zvezne republike je vztrajal na važnosti, ki jo Zahodna Nemčija pripisuje tem si.am za kritje« Po ročilo dodaja, da je tudi britanska vlada «odločena še dalje dajati važen prispevek tem silam za kritje, poleg prispev ka, ki ga daje na področju strateškega orožja«. Poročilo poudarja nato, da je potrebno tesno sodelovanje » Veliko Britanijo m Zahodno Nemčij v okviru NATO in ZEZ, in dodaja, da so ((london ski razgovori omogočili obema ministroma proučiti način tes- nejšega sodelovanja na področju iskanja in razvoja novega orožja«. V ta namen bodo ustanovili nemško - britanski odbor strokovnjakov, ki naj določi, na katerem področju bi to sodelovanje lahko bilo najbolj učinkovito, in to vedno v okviru ZEZ. Zahodnonemški obrambni minister Strauss je danes na tiskovni konferenci sporočil, da bodo čimprej prišli v Bonn trije angleški strokovnjaki, ki se bodo raztovarjali z nemškimi strokovnjaki. Podobna komisija je bila že ustanovljena s Francijo po njegovem obisku francoskemu obrambnemu ministru. Nakazal je tudi možnost tristranskega sodelovanja, t. J. med Veliko Britanijo, Francijo in Zahodno Nemčijo. Dodal je, da se angleško-nemška misija ne bo nikakor bavila z a tomskim orožjem, pač pa bn proučevala samo protiletalske in usmerjevane izstrelke. Kar se tiče izdelovanja atomskega orožja, je Strauss izjavil, da se po mnenju nemške vlade to izdelovanje ne bi smelo razširiti na druge države izven držav, ki to orožje že imajo Končno je Strauss izjavi;, da namen njegovega obiska v Londonu ni bil prepričati Veliko Britanijo, naj bi .preme-nila svojo vojaško politiko, «pač pa najti skupno stališče med koncesijami obeh držav glede učinkovitega obrambnega sistema«. Glasilo sovjetske vlade «Iz-vestija« pišejo danes, da ima Adenauerjev obisk v ZDA namen preprečiti splošen sporazum o razorožitvi, posebno pa še onemogočiti sporazum o določitvi omeienega demilitariziranega področja v Evropi. V članku je rečeno daije: «Tisti, ki se na Zahodu bojijo zmanjšanja svetovne napetosti bolj kakor katere koli druge stvari in nočejo niti slišati o razorožitvi, se jim zdi nevarna za njihovo politiko tudi diskusija o tako skromnem predlogu, kakor je določitev omejenega de mllitariziranega področja v Evropi«. je sprejel danes na raagoeriški državni tajnik Dulles predstavništev enajstih aravor voditelje diplomatskih rija, .Egipt, Tunizija, Marobskih držav (libanon, Si-Arabija, Jordanija, Jemen ko, Irak, Sudan, Saudova trajal eno uro in petnajst in Libija). Razgovor je Zeineddin je kot predstav minut. Sirski poslanik WASHINGTON, 24. — Amnik omenjenih diplomatov izročil novinarjem dokument desetih strani, ki ob-razložuje stališče arabskih delegacij o alžirskem in palestinskem vprašanju, kakor so ga obrazložili Dullesu med razgovorom. Zeineddin ni hotel povedati, kakšno stališče je zavzel Dulles. Pripomnil je, da bo moral ta prej proučiti arabsko stališče in da je ameriška vlada poklicana, da nato sporoči svoje mnenje o tem. Dokument, ki ga je izročil sirski poslanik novinarjem, pravi med drugim: «Očitno je, da je francosko delovanje v Alžiru pravi zločin rodomora, ki se obsežno izvaja. Ta podla teroristična dejanja in ta grozodejstva se vršijo v okviru politike, katere namen je zadušiti svobodo alžirskega ljudstva«. Predstavniki pozivajo nato Dullesa, naj sodeluje z arabskimi državami za izvedbo mednarodne nepristranske preiskave o položaju v Alžiru. Dokument poziva dalje Dullesa, naj ZDA prekinejo vojaško, finančno ali katero koli pomoč Franciji, ter poudarja, da Francija uporablja to pomoč in te oblike podpore za svojo kolonialistično politiko. Zatem izjavljajo arabski predstavniki, da se jim zdi, da se nameravajo Alžirci pogajati za rešitev s Francijo na podlagi resolucij OZN. Zato pozivajo Dullesa, naj stavi predloge, ki «bi lahko pripomogli, da bi v alžirskem viharju prevladala svoboda«. Predstavniki arabskih držav potrjujejo nato arabsko tezo glede plovbe izraelskih ladij po Sueškem prekopu in Akab-skem zalivu in poudarjajo, da je napoved, da bo poslal svojo ladjo v Sueški prekop, navadno izzivanje. Zato pozivalo Dullesa, naj Izraelu odsvetuje to izzivalno dejanje. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da je Dulles sporočil a-rabskim predstavnikom, da želi proučiti vprašanja, ki so mu jih obrazložili, preden da dokončen odgovor. Za sedaj je Dulles samo izjavil, da a-meriška vlada od blizu sledi alžirskemu vprašanju, ter je poudaril, da «v skladu s stališčem, ki smo ga zavzeli pred Združenimi narodi, pripisujemo največjo važnost temu, da se preneha prelivanje krvi in nasilje v Alžiru ter da se pripravi pravična in mirna rešitev, ki naj upošteva interese vseh prizadetih«. Dulles je obrazložil tudi a-meriško stališče glede Sueza in Akabe in «sporočil željo ZDA, da se najde rešitev teh vprašanj s pravičnimi in mirnimi sredstvi«. Začetek razgovorov med Anglijo in Egiptom RIM, 24. — Danes zjutraj so se začeli angleško - egiptovski finančni razgovori v palači FAO, t. j. na nevtralnem področju, kakor sta želeli o-be vladi. Kakor poročajo, je bilo srečanje med angleškimi in e" giptovskimi delegati prisrčno. Toda navzočim novinarjem niso dali nobene izjave. Poudarja se, da so sedanja pogajanja tehničnega in ne političnega značaja, ker gre za ureditev izključno finančnih vprašanj v zvezi s plovbo angleških ladij po Sueškem prekopu. ___________^ Tunizija odpovedala gospodarske obveznosti do Francije TUNIS, 24. — Tunizija je danes zvečer z uradnim sporočilom objavila, da se smatra za oproščeno vseh gospodarskih obvez s Francijo, ker je ta pred dvema dnevoma u-kinila program gospodarske pomoči Tuniziji. Francija je ukinila gospodarsko pomoč v vrednosti . 12 milijard in 100 milijonov frankov za tekoče leto zaradi javnih izjav o podpori Tunizije alžirskim upornikom. Današnje tunizijsko poročilo pravi, da je vlada odločena, da spravi Tunizijo s položa ja, v katerem se nahaja zaradi kolonialne pogodbe, ki jo še vedno veže. Tunizija hoče ustvariti zdravo in normalno sodelovanje s Francijo in z vsemi državami. Stališče vlade do alžirskega problema je stalno in se vsekakor ni spremenilo od dneva, ko je francoski finančni minister podpisal finančno konvencijo. Ministrski predsednik Habib Burgiba je dal razumeti, da se bo obrnil na ZDA in druge države, da bo lahko Tunizija prebredla finančne težave. Nehru in Kisi pozivata na ukinitev jedrskih poizkusov NOVI DELHI, 24. — Japonski ministrski predsednik Kiši, ki je včeraj prišel na obisk v Novi Delhi, se je danes več kot eno uro razgovarjal z Nehrujem. Po razgovoru so objavili skupno poročilo, v katerem oba predsednika med drugim pozivata na takojšnjo prekinitev jedrskih poizkusov. Poročilo pravi tudi, da je Kiši obljubil popolno sodelovanje Japonske pri izpolnjevanju indijskega petletnega načrta. Govori se tudi, da je Kiši povabil Nehruja na uraden obisk na Japonsko in da je Nehru vabilo sprejel. Na tiskovni konferenci je predsednik japonske vlade Kiši na vprašanje novinarjev izjavil, da Japonska ne priznava LR Kitajske zaradi tega, ker je »Japonska podpisala pogodbo z nacionalistične Kitajsko in namerava spoštovati ta podpis«. Glede morebitnega sprejema LR Kitajske v OZN je Kiši izjavil, da o tem nista govorila z Nehrujem, mnenja pa je, da «sprejem LR Kitajske v OZN ni umesten«. Zatem je Kiši izjavil, da Japonska ne bo pristopila v SEATQ in je dodal, da ne bi bilo sedaj umestno sklicati novo bandun. ško konferenco. Kar se tiče odnosov med Japonsko in SZ. je Kiši izjavil, da je sedaj v Sovjetski zvezi še deset tisoč japonskih ujetnikov in da obe vladi sedaj skupno proučujeta to vprašanje. Na koncu je še izjavil, da so bili njegovi razgovori z Nehrujem odkriti in prisrčni ter da sta predvsem govorila o vprašanjih miru in odnosov med obema državama. Kar se tiče atomskih poizkusov, pa so se popolnoma sporazumeli. Kiši je tudi izjavil, da Japonska nasprotuje, da bi ZDA postavile atomsko orožje na Jaiponskem. V zvezi z jedrskim orožjem je včeraj govoril v indijskem parlamentu obrambni minister Krišna Menon, ki je ponovil poziv SZ, Veliki Britaniji m ZDA, naj prekinejo jedrske poizkuse in naj to orožje prepovedo. Hkrati je Menon izjavil, da se ne strinja z jajjon-skim predlogom o predhodnem registriranju jedrskih poizkusov v OZN. Poudaril je, Jugoslo v.-itali j ansko sodelovanje na področja in BLED, 24. — Tukaj se je danes zaključilo delo italijanske in jugoslovanske delegacije za sodelovanje na radiofonskem področju. Člana italijanske delegacije sta bila med drugimi svetnik delegat pri RAI Rodino in namestnik generalnega ravnatelja Bernardi. Sklenili so, da bodo RAI-TV in radijske postaje raznih jugoslovanskih republik poglobile in razširile program sodelovanja, ki se že dlje časa izvaja. Italijanska delegacija je vrnila obisk jugoslovanski delegaciji, ki je bila lani na obisku v Rimu. MOSKVA, 24. — Sovjetska vlada je izročila zahodnonem-Škemu poslaniku V Moskvi noto, v kateri pravi, da je pripravljena začeti trgovinska žavami. Y izjavi beograjski ((Politiki« je Tito izjavil, da je, perspektivno gledano, nemogoče, da Jugoslavija ne bi imela dobrih odnosov z vzhodnimi državami, ki so njene najbližje sosede, »To ne bi bilo v skladu niti z našimi načeli sodelovanja na enakopravnih osnovah z vsemi državami, ki to želijo«,, je poudaril Tito. ((Potrebno je, da ima Jugoslavija dobre odnose z vzhodnoevropskimi državami ne glede na nekatera nesoglasja ideološkega značaja«. Dalje je Tito poudaril, da se je prepričal, da spor in zaostritev odnosov med Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi državami nima nobenega smisla in da so jugoslovanski voditelji dali pobudo za izboljšanje odnosov v tem pogledu. ((Pripravljeni smo, je poudaril Tito, sodelovati o vseh vprašanjih, kjer je to mogoče, držeč se naših načelnih stališč«. Dalje je dejal, da je bil prepričan, da bo želja jugoslovanskih voditeljev naletela na odziv sovjetskih vo diteljev. Ti so samo prenehali gonjo proti Jugoslaviji in vztrajali, da tudi druge države drugače obravnavajo Jugoslavijo in jo ne napadajo nenačelno. ((Razumljivo je, je poudaril Tito, da niso še prenehali razpravljati o nekaterih ideoloških vprašanjih, in to v neobičajni obliki. Toda menim, da bo postopno prišlo do tega, da se bo razpravljalo brez nervoze o vprašanjih, o katerih ne soglašamo«. Poudaril je dalje, da je v tem pogledu danes bolj optimist kakor za časa nedavnega plenunja SZDLJ, in da so se že pokazali rezultati. Dodal je, da je to koristno za Jugoslavijo, za nje in za u-trditev mTru v svetu. Na vprašanje, kako gleda na komentarje, ki so se pojavili v zahodnem tisku v zvezi z napovedanim obiskom državnega tajnika za obrambo generala Gošnjaka v Sovjetski zvezi, je Tito izjavil, da imajo neugodni komentarji lahko samo kratkotrajen učinek in da to pišejo tisti, ki ne želijo, da bi Jugoslavija imela dobre odnose s Sovjetsko zvezo. «Nihče nas ne more prisiliti, je poudaril Tito, da vodimo enostransko politiko v odnosih z raznimi državami. Mi na to ne bomo nikoli pristali, ker bi to bilo v nasprotju z našimi načeli«. V zvezi s pisanjem zahodnih listov je Tito omenil, da Jugoslavijo obiskujejo vojaške osebnosti ZDA, Anglije, Francije in drugih držav, kar je v skladu z jugoslovansko zunanjo politiko in z jugoslovanskim glidanjem na sožitje in sodelovanje z vsemi. »Zakaj torej, naši vojaški voditelji ne bi šli v Sovjetsko da so posledice poizkusnih i pogajanja med obema drža-atomsfcih eksplozij stokrat huj- vama 15. junija v Moskvi, še za pzijske narode kakor za kamor naj bi za ta dan prišla narode na Zahodu. I nemška delegacija. Predsednik loti mora paziti na sleherno besedo programa Toglialli zanika, da bi bila negibnosli prejšnje vlade kriva samo navzočnost liberalcev, ler sprašuje, kaj bo naredila KD sedaj, ko je sama (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Sestavljanje programa je se vedno glavni posel predsednika Zolija. Danes se je razgovarjal z nekaterimi ministri in podtajniki, drugim je pa naročil, naj mu še danes pošljejo svoje želje, zahteve, mnenja, kar so tudi naredili, Kljub temu da ima torej Zoli zbran ves «material«, pa njegovo delo nikakor ni lahko. Iluzije, da bi se obe skrajni krili postavili na neko nevtralno stališče, so se pač že razblinile, kajti tako na levi kot na desni so povedali, da hočejo zavzeti odločno stališče: na levi skoraj gotovo proti, na desni pa čakajo, da vidijo, kak-šen bo program: če jim ne bo pogodu, bodo tudi glasovali proti. Zoli ima še nekaj upanja v nasprotovanje med levico in desnico, da bi namreč mogoče socialisti glasovali za vlado,' če bi bil program tak. da bi se monarhofašistom zdelo. da morajo glasovati proti. Toda tako računanje je že podobno hazardni igri. Zoli, ki baje noče v programu delati koncesij ne na eno ne na drugo stran, mora zelo paziti, da vendar ne bo obeh strani odbil. Zato mora vsako besedo pretehtati in večkrat preobrni‘i, kajti računati mora ne le na to, kako bodo vlado presojale razne skupine v parlamentu, temveč paziti mora tudi, da se ne zameri strujam v lastni stranki. Danes so imeli sestanek 1-beralni parlamentarci in pa vodstvo stranke. Malagodi je imel poročilo, v katerem se je v bistvu izrekel za to. da se počaka na objavo vladnega programa, čeprav je tudi nakazal tendenco za vzdrževanje pri glasovanju. Struja, ki ji je na čelu De Caro, pa je že sedaj za vzdržanje, medtem ko sta Martino in Cortese za to, da se glasuje proti vladi. Jutri se sestane glavni odbor stranke, ki bo sprejel bolj določno odločitev. Vsekakor pa menijo opazovalci, da vlada lahko od liberalcev pričakuje največ to, da se vzdržijo glasovanja. Saragat je danes govoril v Ravenni. V bistvu je dejal, da bo PSDI proti vladi. Med drugim pa je tudi rekel, da bo verjetno prišlo do tega, da bosta skrajna levica in desnica podpirali vlado. V Arezzu je govoril Nenni. Dejal je med drugim, da socialisti niso ze «a priori« v opoziciji. V parlamentu bodo od KD zahtevali rešitev nekaterih temeljnih problemov in od tega bo odvisno njih stališče. Togliatti, ki je govoril v Ravenni, je zanikal, da bi bila negibnosti prejšnje vlade kriva samo navzočnost liberalcev. «Sedaj, ko ste sami, bomo videli, kaj boste napravili. Ali boste odobrili stalni upravičeni razlog? Ali boste odpravili diskriminacijo? Čeprav še ni znan program vlade, vemo že po izjavah de-mokristjanskih predstavnikov, ča bo šlo vse naprej po poti Segnijeve vlade. Napaka torej ni bila v navzočnosti li-j beralcev, temveč v sami KD, ki je sedaj stranka velikih posestnikov, industrijcev in agrarcev.« V RIMINI, A. P. župan 24. — Danes je prefekturni komisar gen. Pa-sctuali predal občinsko upravo novemu županu Riccoju (PSI), ki je prevzel to mesto po sporazumu med KPI ’n ki imata večino v občinskem svetu v Riminiju. Komisar je bil imenovan za-r»di tega. ker je bil dosedanji župan odv. Accreman (KPI), ki je bil pred kratkim izvoljen, suspendiran zaradi nekega kazenskega dejanja. na obisku v Rimu RIM, 24. — Delegacija sovjetskih sindikalnih voditeljev je danes prispela v Rim kot gost CGIL. Sestavljajo io predsednik sindikalnega cveta Moskve Krestaninov, predsednica tekstilcev moskovske pokrajine Rojneva ter še voditelji kovinarskih in drugih sindikatov, prav tako iz moskovske pokrajine. zvezo, če jih vabijo, ko imi-jo možnost videti, kako daleč je šel njihov razvoj?« Zatem je Tito izjavil, da je doslej dobri vabilo, naj obišče Indonezijo; Libanon, Sirijo, Pakistan, K..-hodžo, Cejlon in Siam. Izrekel je mnenje, da bo letošnjo zimo lahko vsaj nekatere od teh držav obiskal. «To bi bilo koristno za nas, naše medsebojne odnose, je poudaril Tito, in menim, da bi to bilo koristno tudi za utrditev miru, kajti te države so v zunanji politiki na podobnih pozicijah kot mi, to je na pozicijah preprečevanja vojne in mirnega reševanja sporov«. Dalje je dejal, da bi med potjo vsekakor gledal, da obišče tudi Indijo, da se sestane z Nehrujem, verjetno tudi v Burmo in Egipt, kjer bi se sestal z Naserjem. Po mnenju jugoslovanskih uradnih krogov, ki ga je prikazal na današnji tiskovni konferenci Branko Draškovič, je razorožitev nemogoča brez približanja pogledov posebno velikih sil. Zato jugoslovanska vlada pozdravlja nedavno izjavo predsednika ZDA Ei-senhowerja, v kateri je ta poudaril potrebo iskrenih razgovorov o razorožitvi s Sovjetsko zvezo. Draškovič je prav tako pozdravil p-obudo predsednikov vlad Indije in Cejlona, ki pozivata na prepoved jedrskih poskusov. Te izjave, nedavni poziv predsednika Tita in mnoge - podobne izjave in pozivi vodilnih državnikov in znanstvenikov zadnje dni kažejo, da je prenehanje jedrskih poskusov najnujnejša potreba v mednarodni skupnosti. Na vprašanje, kako ocenjuje nedavno pismo Bulganina Molletu, je Draškovič odgovoril, da ima Jugoslavija za koristno vsako pobudo, ki vsebuje željo po izboljšanju odnosov in nadaljevanju popuščanja napetosti v svetu. Dodal je, da je stališče jugoslovanske vlade o mednarodnih vprašanjih, ki jih omenja Bulganin v svojem pismu, dobro znano. Vest, da bo državni tajnik za obrambo Ivan Gošnjak obiskal junija Sovjetsko zvezo, je naletela v inozemstvu na veliko pozeh-nost in razne komentarje. Mnogim inozemskim komentatorjem in dopisnikom inozemskih agencij v Beogradu je dala ta vest povod za namigovanje, da Jugoslavija opušča svojo neodvisno politiko in za sklepanje, da je namen Gošnjako-vega obiska dobava sovjetskega orožja Jugoslaviji. Draškovič je izjavil, da je bil obisk Gošnjaka v Sovjetski zvezi dogovorjen že lani. To je dejansko obisk sovjetski armadi. Dan obiska še ni določen. »Kakor sem zvedel, bo Gošnjaka spremljala skupina generalov in višjih oficirjev JLA.« Draškovič je dalje obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada dala politično zaščito albanskemu ministru Panajotu Pljaku, ki je v Beogradu. »Morebitni stiki z novinarji, je poudaril Draškovič, pa je čisto privatna zadeva imenovanega, razume se v okviru položaja zatočišča.« Draškovič je zavrnil vsako pojasnilo v zvezi z nedavno izjavo o nadaljevanju dobav ameriškega orožja Jugoslaviji. Z ugotovitvijo, da je sovjetski tisk objavil ameriško sporočilo o tej zadevi, medtem ko ni objavil zadevne u-radne izjave jugoslovanske vlade, je neposredno obtožil sovjetski tisk za neobjektivnost. B. B. «»------- Dolg razgovor Komar-Colombo RIM, 24. — Podtajnik za kmetijstvo pri zveznem izvršnem svetu FLRJ Slavko Komar se je danes razgovarjal z italijanskim ministrom za kmetijstvo Cdlombom. Navzoči so bili tudi jugoslovanski poslanik v Rimu dr. Cernej, predsednik izvršnega sveta Vojvodine dr. Tikvički, gospodarski svetovalec pri jugoslovanskem poslaništvu dr. Me-nase in trgovski ataše pri jugoslovanskem poslaništvu v Rimu Stevovič. Z italijanske strani sta bila navzoča tudi glavni ravnatelj za kmetijsko proizvodnjo prof. Scapaccino in podtajnik v kmetijskem ministrstvu Vetrone. Pozneje se je pridružil še glavni ravnatelj za zaščito kmetijskih pridelkov v kmetijskem mini-strstvu prof. Albertario. Razgovor je trajal skoraj 2 uri. Govorili so o dobavah industrijskih proizvodov Jugoslaviji, ki naj sužijo za izpolnitev programa za razvoj kmetijstva. (Traktorji, lahki km*, tijski stroji, umetna gnojila, izbrana semena itd.). Jugoslovanski predstavniki so predlagali tudi sodelovanje med kmetijstvom obeh držav z razvojem tehnične pomoči, s pošiljanjem italijanskih kmetijskih strokovnjakov v Jugoslavijo in s specializacijo jugoslovanskih strokovnjakov v Italiji, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 25- "»ja 1957 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,t, najnižja 15,5, zračni tlak 1007,4, vlaga 66 odst., morje mirno, temperatura morja 15,9. Vreme danes. Pretežno jasno vreme z delnimi rxx>blaeitvami. f Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 25. maja Urban, Naško Sonce vzide ob 4.25 in zatone ob 19.40. Dolžina dneva 15.15. Luna vzide ob 1.59 in zatone ob 15.31. Jutri, NEDELJA, 26. maja Filip, Lipe Odločitev za žnpana po drngem glasovanjn N' Zupan: zopet inž. Gianni Bartoli odbor: K D s klerofašističnimi glasovi Občinski odbor izvoljen že pri prvem glasovanju z glasovi demokristjanov, fašistov, monarhistov in liberalcev Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je Krščanska demokracija krenila popolnoma na desno. Inž. Bartoli je bil izvoljen za župana z glasovi demokristjanov, dv/eh monarhistov, enega liberalca in z nekaterimi glasovi fašistov. Za enobarvni demo-kristjanski odbor pa je poleg demokristjanov glasovalo še devet fašistov, dva monarhista in en liberalec. Preden so se začele volitve župana, je vodja skupine Krščanske demokracije dr. Gasparo izjavil, da je njegova stranka sklenila ponovno kandidirati inž. Bartolija za župana in da bo predložila enostrankarski odbor sestavljen iz samih demukristjan-skih svetovalcev. Dr. Teiner (PSI) pa je nato izjavil, da bo glasoval za protibartolije-vega kandidata. Pri prvih volitvah je glasovalo 56 svetovalcev, štirje pa so bili odsotni. Inž. Bartoli je dobil 24 glasov (KD, PNM, PLI in dva misina), dr. pincherle je dobil 14 glasov (KP TO), dr. Fecorari (KD) je dobil 5 glasov (PSDI in UP), 13 svetovalcev pa je oddalo bele glasovnice. Ker nihče od treh kandidatov ni dobil absolutne večine gla-»ov, so se volitve ponovile. Za drugo glasovanje sta o-stala dva kandidata, ki sta dobila največ glasov, in sicer inž. Bartoli in dr. pincherle. Pri drugem odločilnem glasovanju je bilo prisotnih 58 svetovalcev, dva sta bila odsotna. Inž. Bartoli je dobil ponovno 24 glasov (KD, monarhista, PLI in en fašist. Po končanem giasovanju pa se je razširila vest, da so štirje dernokristjanski svetovalci oddali bele glasovnice in da je za Bartolija glasovalo 5 fašistov), dr. Pincherle je dobil 19 glasov (KP TO, NSZ, PSI, UP, Bencova in MEN). 14 svetovalcev je oddalo bele glasovnice, ena glasovnica pa je bila razveljavljena. S tem glasovanjem je bil inž. Bartoli izvoljen za župana s 24 glasovi. Ob proglasitvi ponovne izvolitve Bartolija je zavladala v dvorani, ki je bila natrpana z občinstvom, grobna tišina. Nekdo pa je glasno pripomnil: »Nihče v mestu ga noče za župana, kljub temu pa je bil ponovno izvoljen. Trst je res čucno mesto.* Po sratkem odmoru je vod ja demokristjanske skupine prečital imena 12 demokrist-janskih kandidatov za odbor-piška mesta. Socialdemokrat prof. Lonza pa je predlagal drugih 10 kandidatov, in sicer; prof. Dulci (PSDI), odv. Miani (PSDI), dr. Iienus3i (P SDI), Geppi (PBI), profesor Cumbat (PRI), dr. Teiner (P SI), dr. Gruber - Bencova (neodvisna), dr. Barbi (MEN), dr. Caravelli (MEN) in dr. Pincherle (UP). Kepublikanec Geppi pa je takoj izjavil, da on in njegov kolega Cumbat ne moreta sprejeti te kandidature, ker menita, da ni mogoče upravljati občine z manjšinskim odborom. Obenem pa je poudaril, da bo enostrankarski odbor lahko u-pravljal občino samo, če se bodo demokristjani dogovorni z misini. In to se je tudi zgodilo. Vsi predlagani demokristjan' ski odborniki so bili izvoljeni že pri prvem glasovanju Z absolutno večino glasov, ker go za nje glasovali vsi svetovalci MSI, PNM in PLI, Tako so bili s podporo fašistov in monarhistov izvoljeni v nov odbor sledeči dernokristjanski gvetovalci; dr. Addovasio (32 glasov), dr. pranzil (32), dr. Gasparo (32), prof. Gridelli (33), odv, Harabaglia (32), dr. Massutto (32), dr. Pecorari (33), dr. Rinaldini (35), prof Sciolis (33), dr. Venier (33), dr. Verza (32), inž. Visintin (35). Tudi trije namestniki so bili izvoljeni z monarhofaši-stičnimi glasovi, in sicgr; profesor. Bastiani (32), Del Con te (32) in dr. Vascotto (32) Od kandidatov, ki jih je pred. lagal prof. Lonza pa ni bil izvoljen niti eden, ker so dobili premalo glasov. Po izvolitvi odbornikov in namestnikov je spregovoril župan inž. Bartoli, ki je dejal, da bo odbor nadaljeval s ’ politiko ((demokratičnega centra*. Ob teh besedah je začelo občinstvo žvižgati, kar pa Bartolija in njegove kolege ni nič motilo, saj so se že pred sejo dogovorili s fašisti za izvolitev odbora. Nadalje se je Bartoli zahvalil tistim svetovalcem, ki #čutijo dolžnost za sodelovanje z občinsko upravo*. Ta zahvala je bila namenjena fašistom in monarhistom, ki so jim omogočili izvolitev enobarvnega odbora. Po večtedenski krizi občinske uprave je mesto dobilo klerikalni občinski odbor z odkrito zunanjo podporo fašistov- Od sedaj naprej, dokler bo ta odbor trajal, boco o vseh najvažnejših mestnih vprašanjih odločali klerofaši-sti. Zato si Tržačani ne morejo obetati n.č dobrega od te klerofajistične snubitve. Vsi vedo, da fašisti in monarhisti nasprotujejo ustanovitvi proste cone, deželne avtonomije, da So proti kateri koli upravnogospodarski avtonomiji Trsta. To pomeni, da je prišla občinska uprava v roke ljudi, ki bodo oč' sedaj naprej načrtno zanemarjali vsa ta važna gospodarska in političnoupravna vpra* šanja, ki so življenjske važnosti za nadaljnji razvoj mesta in celotnega področja. To novo odkrito zavezništvo med demokristjani in fašisti ponovno odpira vrata nestrpni nacionalistični in šovinistični politiki, ki je razsajala do pred nedavnega pod vočstvom zloglasnega »Odbora za obrambo italijanstva Trsta«, ki mu je načeloval inž. Bartoli. Kot torej vidimo, so se demokristjani odločili za najbolj nazadnjaško politiko, ki je toliko gorja in škode prizadela našemu mestu. S tem je Krščanska demokracija dokončno zavrnila sodelovanje z demokratičnimi in naprednimi silami tržaškega prebivalstva, ki je na lanskih volitvah pokazalo demokristjanom edino pravilno pot za uspešen napredek mesta; pot sodelovanja z demokratičnimi delavskimi množicami. Demokristjani pa so to pot odklonili in so se odkrito povezali s fašisti. Tiskovni urad PSDI nam je poslal sporočilo, v kate- rem je rečeno, da so se predvidevanja PSDI, da bo KD krenila na desno, uresničila. To je pokazala sinočnja izvolitev župana in odbora. Socialdemokrati poudarjajo, da si je Krščanska demokracija s tem dejanjem naložila veliko odgovornost. Vsi tisti prebivalci, ki so na zadnjih volitvah verjeli demokrist-janski politiki »demokratičnega centra« in so zato glasovali proti totalitaristični desnici, so se sedaj znašli pred ponovno izdajo Bartolijevega fašizma in pred enobarvnim odborom, ki ga podpira desnica. Zato socialdemokrati izražajo svojo zaskrbljenost zaradi demokristjanskega odprtja na desno, ki bo imelo hude posledice zlasti za vse tržaško delavstvo, ker je ob- činska uprava prišla v roke sil, ki so se povezale s «Con-finteso«. Poročilo zaključuje, da bi Krščanska demokracija lahko dala Trstu županj in odbor, ki bi bila usmerjena na levo in ki bi uživala podporo socialističnih sil- --------------------- Pred 24-urno stavko grafičnih delavcev V petek 31. maja bo 24-urnn stavka grafičnih delavcev, ki so zaposleni v komercialnih tiskarnah in pri periodičnih publikacijah. Stavko so napovedale federacije grafičnih delavcev CGIL, CISL in UIL, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Seja pokr. komisije za deželno avtonomijo Sinoči se je sestala komisija pokraj inskega sveta, za proučitev vprašanj v zvezi z ustanovitvijo deželne avtonomne uprave. Komisija je proučevala 13 čjgnvv deželnega posebnega stetuta in zaključila diskusijo o prviž) treh členih. Debata se je vnela Črn zahtevi svetovalca g iško vica (KP), da mora ta statut vsebovati primerna določila, s katerimi se zagotavljajo pravice slovenskemu prebivalstvu. Tej zahtevi »o nasprotovali de-mpki-istjanski svetovalci, češ da se statut oslanja na ustavo republike, ki že vsebuje podobna določila in bi šlo torej po njih mnenju samo za ponavljanje. V tej zvezi ie svetovalec Sišfcovič ugotovil, da prvi člen obravnavanega statuta govori o. ((nedeljivosti ozemlja«, kar je že določeno v ustavi in da gre torej tudi v tem primeru za ponavljanje ustavnih določil. Razprava o tem vprašanju še nuu končali. Sestanek NSZ v Dolini Sekcija Neodvisne socialistične zveze v Dolini sporoča, da bo danes 25. t. m. ob 20.30 na sedežu v Dolini sestanek. Iz mesečnega poročila trgovinske zbornice »a marec Nekoliko znižana v velikih industrijskih To velja predvsem za ladjedelnici Sv. Marka in Sr. Roka. Tovarno strojev in železarno ILVA - Kritičen položaj oblačilne industrije Redao mesečno poročilo tržaške trgovinske zbornice za marec, ki je izšlo pred nekaj dnevi, prinaša poleg drugih zanimivih podatkov tudi o-pis stanja velikih in malih industrijskih podjetij. Poročilo ugotavlja, da je bila zaposlitev ladjedelnic CRDA sicer zadovoljiva, vendar ne najugodnejša. V ladjedelnici Sv. Marka so tako izkoriščali 79« odit. naprgv, v Tovarni strojev Sv. Andreja 78.8 odst., v delgvhici mostov in dvigal 100 odst. in V ladjedelnici Sv. Roka 40-2 odst. Proizvodnja se je v prit merjavi z marcem nekoliko znižala v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev in v ladjedelnici Sv. Roka. Ta padec ni preveč občuten, saj je treba upoštevati, da imajo ■milimi .......................... mmmmiimi.um Posledice brezposelnosti in vinjenosti Zaradi groženj ženi moža prijavili sodišču Pri zadnjem prepiru je izvlekel lovski nož in z njim grozil, da bo ženo ubil vsi obrati CRDA v Trstu in Tramu — z izjemo ladjedelnice Sv. Roka — dovoljno število naročil, ki pa »e nanašajo predvsem na petrolejske ladje, tak« da niso. zaposleni gnakomernp vsi obrati dolu« Čene ladjedelnic«. Zelo ugudna je bUk proizvodnja v ladjedelnici Felsze-gy, Kjer so gradili dve tovor-ni ladji po 2500 ton in kjer so izkoriščali gkprgj 10(1 oc'#t. naprav. Prav tako je bili za- Avstrijci pa so zainterefirani aa področju svobodne izmenjave. Prav v tem okviru pa dobiva tržaško pristanišče za Avstrijo izreden pomen. V t«j zvezi je zbornica za pkTeiputev prometa med Av-ftrijo ih Trstom predložila nriaotauin predstavnikom obeh delegacij spomenico, v kateri podčrtuje potrebo, da se čim-prej izvršijo sporazumi, zato pa s« okrepi kiunkurgnčpa moč Trata. Med ukrepi, ki: bi Predvčerajšnjim popoicne je Roberto Oselladore iz Ul. Soncini po telefonu obvestil policijo, da neki Gastone aL Rosa grozi svoji Ženi Mar-gheriti March; z nožem in da je zato potrebna policijska intervencija. Nekaj a-gentov je takoj odšlo v hišo št. 34, kjer so v Oselladore-jevem stanovanju res našli Marchijevo vso prestrašeno, ki jim je povedala, da ji je mož grozil s smrtjo, a da je nekaj minut prej odšel v njuno stanovanje. Agenti so seveda odšli po moža, ki je istrski begunec in brezposeln, ter ga skupno z ženo odvedli na policijski komisariat. Se prej so mu napravili telesno preiskavo in v žepu so mu našli lovski nož z 9 cm čolgim rezilom, s katerim je. kot je kasneje tudi sam priznal, grozil ženi. Na policiji je Marchijeva povedala. da le mož že v preteklosti z njo slabo ravnal ter jo prisilil, da je morala s svojim delom vzdrževati njunega 7 let starega sina. Do enega od številnih prepirov je prišlo tudi predvčerajšnjim zjutraj, ko je Gastone od žene zahteval, naj vzame sina s sabo na delo, tako da ga je morala pustiti pri neki svoji prijateljici. Ko se je popoldne okoli 15. ure vrnila domov, je našla moža preč hišo, kjer stanujeta in skupaj sta odšla v stanovanje. Toda nenadoma jo je mož začel Žaliti in v jezi je vrgel na tla pepelnik, ki se je razbil. Marchijeva je opazila, da je mož nekoliko vinjen, zaradi česar se je zatekla k neki svoji prijatelji- ci, ki stanuje v sosedni hiši. Komaj pa je stopila na cesto, se je poleg nje razletela skodelica, ki jo je mož vrgel za njo in bi lahko priletela na glavo tudi kakšnemu o-troku, ki so se igrali na cesti. Po nekaj minutah je tudi Gastone odšel v sosedno hišo, kamor se je Marchijeva zatekla, ter na ves glas kričal, da se mora tena vrniti domov. Marchijevo je bilo sram in da bi preprečila škančal, je res odšla iz prijateljičinega stanovanja ter skušala moža pomiriti. Toda ko sta se vzpenjala po stopnicah hiše. kjer stanujeta, je Gastone nenadoma potegnil svoj lovski nož in z njim nekajkrat zamahnil po leseni ograji ter pri tem kričal, da bo ženo ubil. Marchijeva se je še bolj prestrašila in se zateKla v najbližje stanovanje, medtem ko je mož ostal pred vrati ter skušal z nožem odpreti vrata. Ko je videl, da so vsi poskusi zaman, je odšel domov, medtem ko je stanovalec telefoniral po policijo. Moža, ki je priznal vse. razen tega, ča bi grozil ženi s smrtjo, so aretirali in^ ga pod obtožbo hudih groženj ženi ter nedovoljene posesti lovskega noža prijavili sodišču. «» —. Kamen v oko dpvoljiv* proizvodnja v l.d- tr^ jedelmei Sv. Just«, kjer so f gradili pet 499-tonskih ladij m izkoriščali okrog 83 «dst. naprav. Prav tako je bila tudi ugodna zaposlitev Tržaškega arzenala, v katerem so izkoriščali 103.6 odst. naprav in kjer so zabeležili tudi pomembno število tujih naročil. Podobno kot v velikih lad-jedelniških počjetjih se je znižala proizvodnja tudi v tržaški železarni ILVA, kjer so proizvedli 25.1 odst. litega železa manj kot v februarju in 20.3 odst. manj jekla, povečala pa se je za 69 odst. proizvodnja jeklenih plošč. V marcu so proizvedli^ 6991 ton litega železa in 75-odstotno izkoristili tovrstne obrate, 5116 ton jekla ter 4016 ton jeklenih plošč. Proizvodnja čistilnic mineralnih olj se je normalizirala na zadovoljivi ravni, ker ne obstajajo več težave z dobavami surovega mineralnega olja. Tržaške čistilnice so v marcu predelale 96.284 ton surovega mineralnega olja in izkoristile 94 očst. povprečne kapacitete naprav. Proizvodnja se je povečala tako v primerjavi s februarjem kot z januarjem. Tovarne barv ih lakov so izkoristile 30 odst. naprav, vendar pa je bila produkcija teh obratov relativno zadovoljiva, ker so dobili nekaj novih naročil. Na običajni ravni je bila proizvodnja farmacevtske industrije, ki je izkoristila 80.88 odst. naprav. Tovarna vžigalic je izkoristila 37.5 odst. naprav in proizvedla 83.2 milijona vžigalic, ki jih proizvajajo z žveplom- Zadovoljiva je bila produkcija tržaških mlinov, saj so v mlinu «Vanola» izkoristili 80.7 odst. naprav. Nespremenjen je položaj indmstrije testenin, kjer so izkoristili 70 odst. naprav. Nekoliko se je izboljšala proizvodnja industrije, ki izdeluje konserve. V skladu z vremenskimi prilikami se je povečaia proizvodnja piva in brezalkoholnih pijač ter istočasno znižala proizvodnja likerjev in žganih pijač. Lesna industrija je še vedno v krizi ter v preteklem mesecu ni zabeležila pomembnih sprememb. Zadovoljivo pa je stanje Tržaške konop-ljarne, kjer so izkoristili 105.5 odst. naprav in naredili Vodstvo CRDA odreka pravico do svobodne sindikalne dejavnosti Odločen protest delavcev, ker jim je bilo prepovedano, da bi na sindikalnem sestanku govorili o stavki železarjev in sporazumu v Tržiču Kulturne prireditve ga- pristanišča, je nia prvem mestu navedeno vprašanje povečanja tržaškp trgovinske mdmarice. Vojni invalidi v Trstu Včeraj dopoldne se je zbralo na Trgu Oniita okrog dva tisoč vojnih invalidov, ki so proslavili dan vstopa Italije v prvo svetovno vojno. 2e prej so odšLi s Trga Oberdan v povorki po Ulioi Dante, Korzu in Trgu della Borsa do Trga Umita. Tam je bilo svečano cerkveno opravilo, nakar je govoril predsednik Združenja vojnih invalidov odv. Pietro Ricci. „„„ i................................. i...i..................... Delavci Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Roka so včeraj odposlali vodstvu podjetja CRDA odločen protest, ker je prepovedano, da bi sindi; kalni tovarniški predstavniki razpravljali na sindikalnem sestanku o stavki železarjev in sporazumu, ki so ga dosegli v Tržiču električni varilci po dolgotrajni stavki. Ukaz o prepovedi, da sindikalni zastopniki ne smejo razpravljati o teh dveh zadevah, je sporočil funkcionar obratov CRJM Moretti. Taka prepoved je očitna kršitev pravice svobode govora in sindikalne dejavnosti v podjetju, ker sta obe vprašanji izključno sindikalnega značaja in zanimajo tudi tržaške delavce v obratih CRDA. Nič čudnega, če se delavci Tovarne strojev in ladjedelnice Sv- Marka živo zanimajo za stavko svojih tovarišev železarjev, saj je vprašanje znižanja delovnega urnika na 40 ur vključeno tuci v zahteve tržaškega delavstva, ki je zaposleno v o-bratih CRDA. Prav gotovo bo prej ali slej tudi to vprašanje prišlo na dnevni red in se bodo tržaški kovinarji borili za znižanje delovnega urnika kot se že borijo žele-zarji. Tudi vprašanje akordnega dela v Tržiču zanima tržaške delavce v obratih CRDA, saj je življenje obratov tega podjetja v Tržiču in v Trstu te-snu povezano. Jasn« je. tprej, da imajo delavci vso pravico da o teh vprašanjih, ki st jih tičejo in jih tudi zelo zanimajo, razpravljajo skupno s svojimi sindikalnimi predstavniki. Mar se vodstvo CRDA tega boji? Naravno je torej, da so sindikalni zastopniki takoj protestirali proti takemu ravnanju vodstva, tem bolj, ker so minili časi in sistemi, ki jih je antifašistična borba odpravila. Tega bi se vendar vodstvo obratov CRDA moral« zavedati, sicer bodo delavci znali braniti svoje sindikalne svoboščine prav tako, kot so branili §voje ekonomske interese in pravice. Tri-skoraj enake nezgode na delu Včeraj dopoldne so na prvi kir. oddelek sprejeli s pro-gnbzč čkčeVanja v 15 ali največ 20 dneh 15 let starega Ervina Daua iz Rocola na hribu 1151. kateremu so ugotovili zdravniki zlom kazalca leve roke. Dau je ob prihodu v bolnišnico povedal, da je v Tržaškem arzenalu delal na parniku i(Coral», ki je tam v popravilu, ko je z roko zašel meč dva kosa železa, ki sta mu zmečkala prst. Na isti oddelek so ob 14. Izpred sodišča Epilog prometne nesreče: oba šoterja Šoter avtobusa obsojen na 3 mesece zapora in izplačilo odškodnine, vespist pa na 40.000 lir globe Na tržaškem okrajnem sodišču je bila včeraj zanimiva razprava, ki se je zavlekla ves dan in se je končala sinoči ob 20. uri. Razpravljali so namreč o prometni nesreči, ki se je zgodila 9. sep- labria, ki je urejeval promet-Šofer avtobusa je ustavil svoje vozilo kakšnih 60 ali 80 metrov od kraja nesreče, prišel je na kraj nesreče, toda brigadir Calabria mu je dejal, naj s svojim vozilom tembra lanskega leta v Mira- odide, da ne bo oviral pro- PROSVETNO DRUŠTVO .IVAN CANKAR« priredi J u t r i 2«. t m. ob 17. url v dvorani na stadionu a Prvi maj a C V kraljestvu palčkov ) pravljična igra v treh dejanjih Spisal JOSIP RIBIČIČ - Uglasbil IVAN GHBFC Režija: EMA STARČEVA (članica SNG) Scenograf: IVO KUfERSIN (elan SNG) 0'a»bene točke: IVAN GRBEC (avlor sam) Balet: ADRIJAN VILES (član SNG) Rajanje vil: OLGA BAN nastopajo šentjakobski OTROCI prodaja vstopnic danes od 19. do 20. ure m jutri od 10. do 11. ure na sedežu društva v Ulici Montecchi štev 6, III. nadstr. ter eno uro pred pričetkom P™ blagajni dvorane. ii priletel v oko 8 let sta remu Renzu La Bianca iz Tržiča. Z nekim zasebnim avtom so dečka, ki je bil v spremstvu matere, pripeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki pridržali s prognozo o-krevanja v 8 dneh na okulističnem oddelku, vendar se niso hoteli izreči, če bo Ren-z0 še videl z očesom, ki ga je kamen ranil. Vratar «Triestine» z avtom pod cesto Na križišču pri Devoiakili se je predvčerajšnjim opolnoči ponesrečil z avtom 23-letni Giampiero Bar.dini, vratar »Triestine*. iz Drevoreda XX septembra, ter 23-letna Vitto rina Tuchetti iz Drevoreda Srnnino 65, kii se je z njim peljala v avtomobilu. Vračala sta se iz Gorice, na ovinku pri Devetakih pa je šoler izgubil nadzorstvo nad vozilom najprej podrl obcestni kamen nato pa zavozil pod cesto. Medtem ko se Bandiniju ni pripetilo nič hudega, * o morali dekle odpeljati v goriško bolnišnico, ker si je pretresla možgane. jsrsk suk.VpTL”',?. m .....v .».i. 1.1«*., Sr*« "letel v oko 8 let sta- Se vedno je kritičen položaj oblačilne industrije, ki ne razpolaga z zac ovoljivimi naročili, zaradi česar so v tiem industrijskem ;3ktorju izkoristili korpaj 50-55 odst-naprav. Normalen je bil položaj papirne industrije, kjer so v podjetju »Mediano« proizvedli v marcu 268 stotov izdelkov, medtem ko so v februarju proizvedli 299 stotov. Ugodne vremenske prilike so omogočile obsežne gradnje. .--«»—- Za okrepitev moči tržaškega pristanišča Pred nekaj dnevi se je sestala nu Dunaju delegacija italijanskih industnjcev, katere je vodil predsednik Coni-Industrie dr. De Micheli, z avstrijskimi industrija!. Indu-strijci obeh držav so razpravljali predvsem o vprašanjih evropskega trga in svobodne izmenjave ter o gospodarskih odnosih med obema državama v okviru teh organizmov. Znano je, da Avstrija ne namerava vstopiti v evropsko gospodarsko skupnost, ker želi I ohranita dosledno nevtralnost. marsičem drevoredu. Približno ob 20. uri je prihajal iz Barkovelj proti mestu avtobus podjetja «La Stradale«, ki ga je vozil 43-letni Giuseppe Vlscci iz Drevoreda 20. septembra 46. V avtobusu, ki je vozil z brzino približno 60 km na uro, je bilo 28 potnikov. Pred železniškim nadvozom in ovinkom je avtobus dohitel osebni avto, ki ga je vozil Silvio Piripni iz Ul. Manzoni 17, ki je bil tudi namenjen v mesto. Šofer avtobusa pa ni hotel zastajati in je prehitel avto prav na ovinku, čeprav je tam bela črta kot resno opozorilo, da se ne sme preuitevati. Vse je šlo v redu in je šofer že hotel kreniti na desno. Malo je manjkalo, da se avto, ki ga je vozil l-irioni, ni zaletel v začnjo stran avtobusa. To se ni zgodilo, pripetila pa se je hujša nesreča. Z nasprotne strani je namreč tedaj dospel motor »Vespa«, ki ga Je vozil oO-letni Guer-rino Rovis iz Ul. E- Severo 79 na zadnjem sedežu pu se je’ peljal 49-letni istrski begunec Uiuseppe Rovina. Rovis je bil namenjen v Bar-kovlje in je vozil s hitrostjo približno 35 km na uro, sicer po desni strani, toda bolj proti središču ceste. Ko ga je šofer avtobusa zapazil, si je mislil, da bo krenil prav k robu ceste. Toda bilo je že prepozno in motorist je s krmilom zadel ob levi sprednji del avtobusa. Nesreča je bila neizogibna. Motor je zdrknil in je oba potnika vrglo kakšnih 20 metrov naprej na rob ceste. Rovis si je zlomil levo roko in mu je zmečkalo sredinec leve roke, Roy,na pa se je hudo poškodoval in si zlomil levo nogo, ki so mu jo morali nato v bolnišnici odrezati nad kolenom. Na kraj nesreče Je kmalu nato prihitel agent prometne policije Maniio Mosca Riatel, ki je zbral podatke, nato pa mu je prišel pomagat še brigadir Zennaro Ca- meta. Vlacci ni pojasnil agen tu, da je zapleten v nesrečo; oešel je in spravil avtobus na desno stran ceste, še bolj naprej od kraja, kjer se je prej ustavil. Zaradi tega je imela policija večje težave pri preiskavi za ugotovitev krivde. Na tleh ni bilo znakov zaviranja, pač pa le krvavi madeži. Po dopoldanski razpravi si je popoldne sodišče skupno z obrambo, strokovnjaki ter z lastnikom omenjenega prevozniškega podjetja ogledalo kraj, kjer se je zgodila nesreča in so napravili tudi praktičen prikaz žalostnega dogodka z avtobusom, avtom in vespo- Nato se je razprava nadaljevala n po zagovoru obrambe je spregovoril javni tožilec, ki je dejal, da je \lacci kršil prometne predpise, todu krivda ni samo njegova, pač pa tudi motorista, ki ni krenil bolj k robu ceste. Rovis je bil na sodišču kot prizadeta stranka, pa tu di kut obtoženec, ker je voznik odgovoren tako kazensko kot civilno za potnike, ki jih prevaža s svojim v.zilom. Po krajšem posvetovanju je sodišče izreklo razsodbo Vlacci je obsojen na 3 mese ce zapora in 30.000 lir globe Rovis pa na 40.000 lir globe oba pogojno, Vlacci bo poleg tega moral plačati odškodnino, ki jo bo sodišče določilo tako Rovisu kot Rovini. Pred tem pa mora izplačati na račun Rovini 500.000 lir, Rovi-su pa 200.000 lir ter 30.000 lir za stroške civilne stranke 1. ji porotnega sodišča Prvo letošnje zasedanje tržaškega porotnega sodišča se bo začelo 1. julija in bo trajalo do 12. avgusta. Predsedoval bo dr. Rossi in mu bo pomagal dr. Ligabue, Do sedaj ni še znano, kateri procesi bodo prišli najprej na vrsto. uri sprejeli tudi 46 let starega Karla Bizjaka od Sv,1 M. M. Sp. 650, ki se mu je zgodila podobna nesreča kot Dauu. Delal je na parniku »Elpis«, ki je zasidran v starem pristanišču, ko je z nogo zašel med dve železni plošči, ki sta mu jo stisnili. Z avtom RK so ga kmalu zatem odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili večjo rano na desni nogi. Okreval bo v 10 ali 20 dneh. Eno uro kasneje pa so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico še 43 let starega Corrada Fabla iz Ul. Marche-setti 41, katerega so zarači ran na prstih leve roke pridržali na prvem kir. oddelku. Fable, ki bo okreval kot ostala dva ponesrečenca v 10 ali najkasneje 20 dneh, se je ponesrečil v pristanišču Du-ča D’Aosta, kjer mu je železna tračnica stisnila prste. ——-«» —- Prometna nesreča Z avtom RK so pripeljali včeraj. popoldne v bolnišnico 32 let starega Andrea Peroso iz Ul. Panebianco 46, katerega so zaradi več poškodb sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh. Perosa je povedal, da se je 19. t.m. vračal s svojim motorjem iz Kopra proti Trstu, ko se je zaletel v nekega črugega motociklista, ki so ga identificirali tamkajšnji miličniki. (jiu8»i)MMB i« feKefciUi) Koncert Filharmonije pod vodstvom dirigenta Rudolfa Kempeja V gledališču «yerc!j» smo včeraj zopet prisostvovali prav lepemu koncertu. Program sam je navajal Beethovna, Musorgskegg in R. Straussa, torej nikakih novosti ali modernih skladb, ki bi delale spored zanimiv ie samo po tej plati. Toda toliko bolj nas je zadovoljilo izvajanje. Orkester Trtaške filharmonije je včeraj vodil nemški dirigent Rudolf Kempe, ravnatelj Opere v Muenchenu. Se razmeroma mlad in zelo .temperamenten glasbenik je znal takoj dobiti orkester v svojo popolno oblast, tako da je ustvaril vtis, da z njim lahko muzicira kakor hoče in kar hoče. Ze po prvem delu koncerta, kj je obsegal Beethovnovo Vil. simfonijo, mu je publika z navdušenjem ploskala. Dirigent je izvabil iz orkestra toliko lepot, ki jih je avtor položil v partituro, da je bilo poslušanje te Beethovnove simfonije zares u-žitek. Sposobnost dirigenta, obenem pa visoka zmogljivost orkestra sta se izkazali nič manj v naslednjih dveh točkah, kjer je vsa glasba nekako katalizirana na posamezne elemente. Tako v Musorgske-ga «Slikah z razstaven kot v Straussovem uTillu Eulen-spieglun smo imeli prilotnost občudovati igro posameznih instrumentalistov, ki niso vojih partov igrali samo tehnično popolno temveč so iz svojih instrumentov izvabljali tudi prelepo gtasbo; v mislih imamo zlasti trobila in pihalu, pri čemer pa ne mislimo niti najmanj kratiti pohvale tudi godalom. Občinstvo ni štedilo z odobravanjem tako dirigentu kot orkestru. Prihodnjo sredo bo koncert pod vodstvom dirigenta Moli-nari Pradellija; na sporedu so Cherubini, Bruhms, Levi, Wagner iv Respigh i. SNG V SREDO ob 20,30: v dvorani na stadionu «Prvi maj« premiera Steinbeckove drame v treh dejanjih KZivi plamen«. Prvič v slovenščini. Nastopajo: Stane Raztresen, Julij Guštin, Mira Sardočeva in Stane Starešinič. Režiser: Nada Gabrijelčičeva. V ČETRTEK ob 17. uri: v dvorani na stadionu el. maj« ponovitev Steinbeckove drame «2ivi plamen«. VERDI V SREDO ob 21. uri: koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta R. Molinari-Pradellija. Na sporedu so Cherubini. Brahms, Levi, Wagner in Re-spighi- TEATRO NUOVO DANES ob 21. uri: A. Christie »Pajčevina« - Gledališka skupina Gherardi - Severini. Siovensho narodno gledališče in Glasbena Malica Danes ob 20.30 v dvorani na stadionu «1. maj» PLANINSKA ROŽA opereta v 3 dejanjih. Zaaljučna predstava! Prodaja vstopnic eno uro in pol pred začetkom prireditve. Jutri ob 16,50 v ljudskem domu v Križu PLANINSKA ROŽA opereta v 3 dejanjih. Zaključna predstava! Prodaja vstopnic enq uro in pol pred začetkom prireditve. Moški vokalni kvintet; 22.00 Čajkovski: Koncert za violino in orkester op. 35; 22.30 Orkester Joe Loss; 22.58 Chopinove etude; 23.30 Nočni ples. i R S T 1. 11.00, 13.00, 14 00, 17.00 Poro- Ctia o «Giru»; 11.45 Prokofjev: »Pepelka«, suita iz baleta; 20.00 Glasbeni albumi 21.00 Orkester Armando Fragna. K O P E II Poročila v slovenščini: 7.30, 13.30, 15.U0, Poročila v itahjanščtni: 6.30, 12.30, 16 30. 17.30, 19.15, 23.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.16 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za aobro jutro; 7.45 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Koledar; 11.15-12.00 Spored iz Ljubljane; 13.45 Za konec tedna: ritem; 14.1 o Poje pionirski zbor idrijske gimnazije; 14.30 Istrskr soline nekoč in danes; 14.40 Za vsakogar nekaj; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 kvintet Avsen k pred mikrofonom; 15.40-16.00 Spored iz Ljubljane; 16.00 Ritmi io popevke; 17.00 V Kumrovcu; 17.15 Poje Mario Lanza; 17.35 Igrajo mandolinisti z Reke; 18.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Fran-cesco Albanese poje stare italijanske melodije; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m. 282,1 m. 212,4 m Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.0U, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.UO. 5.00 Pisan glasbeni spored: 8.05 Pesmi borbe in dela; 8.25 Zabavna matineja; 9.00 Otroci, pojte z nami...; 9.30 Lepe peetr.l — znani napevi; 10.10 Revija zabavnm ansamblov in solistov; 11.00 »Otroci Titu« (prvi nastop otroškega pevskega zbora Radia Ljubljana pod vodstvom Janeza Kuharja); 11.30 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli: 12.00 Opoldanski koncertni spored; 12.30 Kmetijski Nasveti Jože Kregar; O hortenztjah; 1240 V tempu tanga; 13.15 Planinski instrumentalni kviniet igra sklad, be Miloia Kosca; 13.30 Od ar*je. do »rije; 14.35 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Prenos sprejema Titove štafete v Beogradu; 17.30 Zabavna >n plesna glasba na tekočem traku; 18.15 Pojeta ženski zbor »France Prešeren« in pevsko društvc »blavček* i z Trbovelj; 18.45 Ja-zikovni pogovori; 20.00 Posebna zabavna oddaja ob Dnevu mladosti. TELEVIZIJA 16.55 Poročilo o »Giru«; 1745 Spored za otroke; 21.00 A. De Stefani: «sedem križcev«, dramatizirana novela G. Simenona; 22.00 Luciano Chailly: »Zenitna ponudba«, opera v 1 dej.; '■ Stravinski: «L’hi8taire du soidat«, opera v 1 dej. ( Sblske phirkuitvb ) Osnovna tol« v Slivnem priredi jutru 26. t. m. ob 16. uri v šolskih prostorih običajno zaključno akademijo. Starši in prijatelji otrok so vljudno vabljeni. Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča, da bo KNJIŽNA RAZSTAVA trajala Se danes do 13. ure. IZLETI C KINO D Obvestilo sindikata upok. železničarjev Tajništvo sindikata upokojenih železničarjev obvešča svoje člane, da lahko dobijo vse informacije sindikalnega, upravnega in zdravniškega značaja na sedežu sindikalne organizacije v Ul. Milano 10. — »» INAM sporoča, da bo dr. Pizzioli, ki vodi ambulanto za delavce okrožja P2, ordiniral od L junija dalje med 12. in 13.45. dr. Catania za okrožje F4 pa od 8. do 9.45. V obeh primerih ostane nespremenjen urnik večernih ordinacij. ( Šolske vesti ) Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemne In razredne izpite ter za mžjl tečajni Izpit samo Se danes. Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu Sole v Ul. Scuo-la Nttova 12-11 ■■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllMIIIIIIII OD VČERAJ DO DANES HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. maja se Je v Trstu rodno 7 otrok, poroke ni bilo no. bene, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 55-letna Ptetrlna Fioravante, 88-letnl Michele Stro. ligo, 86-lelna Terezija Stoka vd, Ferlani, 85-letm Ivan Tominec, 72-letnj Mi« io Pllsca, 53-letn. Giovannl Giovanelli. NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU Barbo-Uarmel, Garibaldijev trg 5; Ueuussi, Ul. Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Cllmo 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; Ravasim, Trg Ll-berta 6. rU »RADE ž-KEUAttL* Jutri, ou «Dnevu miado-sli«, priredijo Sezančani mladinski festival. Za ta dan priredi PD »Rade Pregare« Skorklja-Ro-jan IZLET V SEŽANO. Vabljeni so vsi člani m simpatizerji uruš-va. Naši člani odseka namiznega tenisa bodo tekmovali s sežanskim klubom namiznega tenisa ob 10. un zjutraj, nato bodo med drugimi nastopali naši šahisti proti sežanskim šahislom. Vsi oni, ki se želijo udeležiti izleta ut se razveseliti na sežanskem mladinskem festivalu, naj se zberejo na postaji openskega tramvaja, od koder bo odhod ob 7.15 zjutraj. Zamudn.ki naj se posluiijo avtopusa, ki vozi z avtobusne postaje do meje Fernetiči ob 7.25, 8.30 in 10. uri. * # * Slovensko-hrvatika ljudska pro. iveta iz Trsta bo s sodelovanjem prosvetnih društev priredila dne 16. Junija 1957 enodnevni izlet z avtobusi v Postojno, kjer si bodo izletniki ogledali znamenito jamo, ter na Vrhniko, kjer bodo obiskali rojstno hišo Ivana Cankarja, čigar 90-letmca rojstva je potekla 10. maja t. 1. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu SHLP v Domu pristaniških delavcev v Trstu, In sicer ob ponedeljkih, sredah In petkih dopoldne od lt. do 12. ure ter vsak dan popoldne od 15. do 17. ure, lahko tudi po telefonu št. 28-402 (ob uradnih urah), kakor tudi pri prosvetnih društvih. Ker je za potovanje potreben skupni potni list, priporočamo interesentom, da se čimprej prijavijo, kajti le tako je gotovo, da se bodo izleta lahko udeležili. • » • Izlet v Skocijansko Jamo. — Jutri 26. t. m. priredi SPDT izlet v Skocijansko jamo. Zbirališče Pri glavni avtobusni postaji ob 7. uri zjutraj, nato z avtobusom do Bazovice, dalje peš skozi blok v Lipici. • • » Planinski izlet na Nanos. SPDT priredi planinski izlet na Nanos v nedeljo 2. VI. 1957. Vpisovanje In informacije v ponedeljek 27, v torek 28. in v Sredo 29. t. m od 19. do 20. ure na sedežu v Excei*IOr. 16.00: »Uče, mati, lh°" ja žena in jaz«, Robert La-mourex, Gaby Morlay, Fer-nand Ledoux, Nicole Courcet. Fenice. 16.00. »Tat«, Henry Fonda in Vera Mnes. Nazionale. 16.00: »izgubljeno obzorje«, H. Colman, Yane WyaR- Filodrammatico. 16.30: »Petrolejska mrzlica«, Cark Gable, Spencer Tracy jrl C. Colbert. Graltacielo. 16.00: »Princesa Si*-sl«. Agfacoior. Velika novost leta: Romy Scbneider, Ljubezenska zgodba. Sapercinema. 16.00: »Bes v telesu« (Rage au corps), FrancoiS* Arnoul in Raymond Pellegrut' Mladoletnikom najstrože prep°-vedano. Arcobaleno. 15.30: «Tujec med angeli«, Hovvard Keel, And Blyth, Vic Damone. Astra Rojan. 16.00: »Labod«. G. Keily m L. Jourdan. Cinetn*-scope. Technicolor. Capitol. 16.00: «Seme nasilj«!*' Glenn Ford, A. Francis, L. C®[* kern in M. Hayes. Mladoletni"1 prepovedano. Cristallo. 16.00; »Guendalina«, J. Sassard, Raf Valione in R,f' faele Matlioli. Alabarda. 16.00: »Guendalina«, J. Sassard. Raf Valione in Ra(' faele Mattioli. Ariiton. 16.00: «Lucky Gall»nl»r Jane Wyman in Charlton ston. Vistavision. Technicojb'' Armouia. 15.00: «Dvoboj na Mi- C RADIO SOBOTA, 25. maja 1957 TKS l POSTAJ A A 11.30 Lahka glasba; 12.00 Življenja in usode; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Kvintet Avsenik; 13.30 Pestra operna glasba; 14.00 Napolitanska lantazlja; 14 45 Trlo Los Panchos; 15.07 Poulenc: «Les Bi-ches«, baletna suita; 15.30 Lahka 18 30: Glasba za naše malčke. Vprašanja malih poslušalcev. Kaj pomeni: »Tema z variacijami?« (Variacije na pesmico «Mati goska«). smpiju«, L. Barker, P. Med” na Nov variete. Aurora. 16.00: »Duša in m«*®*' J. Huston, D. Kerr in R- M* chum. Ctnemascope Ideale. 16.00: »Začaranje«, Tyr°' ne Fpvver, Kirn Novak. Impero. 16.00: «M:ss SIX>gli*rell<>,, B. Bardot, U. Gelin. Italia. 18.00: »Picmk«. Cineniascu-pe. Technicolor. W, Hold*.’ K. Novak in Kosalutd Ru^f„e S. Marco. 16.00: »Spustite rešin čolne«, J. Charidler, G. Nau* J Adams. Vistavision. Kirn gledališče ob raorlu / »Vse se je končalo ob “.», Nelson, L. Marvln in Gonza Ctnemascope. Technicolor. Moderno. 16.00; »Kralj in D. Kerr in Rita Moreno, nemascope. Technicolor. 0 Savona. 16 00: »Zbogom sanje ( siavl«, I Galter In t. u, Viale. 16.00: »Obupne ure«, Bogart in F. March. ^ Vttt. Venelo. 16.00; »Tot*, c pmo tn malopridneži«, * ,n> Pepplno De Filippo, Franco terlenghl, D. Gray in Reno . » kape* Belvedere. 16.30: »Rdeče A. Ladd. Technicdlor. Cl. Marconi. 16.00: «Moby 1)1^ g0-nemascope. Technicolor. t li. uri iz mrtvašnice 81* PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 25. naja 1957. NAŠA DOBA TERJA PREOSNOVO ŠOLE Sedanji zastareli učni načrt ne more pripraviti učencev za naloge, ki jih od človeka terja čas Titov rojstni dan - praznik jug. mladine Vsakdo, ki mu je količkaj pri srcu bodočnost današnje mladine, se mora nujno ustaviti pri vprašanju današnje šole prj nas. Ko pa začne to vprašanje razčlenjevati, vidi, da je tu pravzaprav cel niz manjših problemov, ki so drug z drugim kaj tesno povezani, ki so pa vsak zase kar Zadosti resni. Mnogo je očitkov proti da-.Itašnji naši šoli. Da je prpveč prostih dni, o-ziroma premalo delovnih dni v šolskem letu. Seveda. Šolsko leto se uratjno začenja sredi oktobra. Natančen dan določi ministrstvo vsako leto sproti, Ker pa na dan, ko bi se moral začeti pouk, š« niso vsi šolniki imenovani, in tako še marsikaj ni pripravljeno, se redno šolsko delo začenia pravzaprav šele tam sredi novembra. In ako upoštevamo še toliko in toliko praznikov in tudi drugače prostih dni. ter da se v aprilu že začenja redova-nje in so tudi potem že raz-•i izpiti, vidimo, da je prav malo dni v šplskem letu, ki so nameniem pravemu pouku. Toda snov, ki jo predpisuje učni načrt mora biti na vsak način predelana. Zato pa šolniki hitijo, dajejo do- mače naloge, otroci se gulijo, ne da bj snov razumeli. Niti misliti ni na to, da bi tako naučena snov kaj koristila otrokom. Saj je ne razume! Kam li, da bi otrok snov tako dojel, da bi mu to res ostalo za življenje, da bi to bila podlaga za njegovo nadaljnje izobraževanje. Na čigavo škodo je vse to? Na škodo otroka, na škodo bodočega državljana, ki bo ta ko prišel v življenje premalo ali nič pripravljen. Drugi očitek je s prvim povezan; učni načrt je preobširen. In ni sodoben. In natrpan raznih nadrobnosti, raznih naštevanj, letnic, imen, formul. Največ takega, kar h> več tako važno za živije-hje, vsaj ne najvažnejše. Mrtva snov. Papir. Ni£ iz živ- ljenja, ni£ 0 dogajanju, ki vpliva na življenje, na njega tok. na njega zakone. »Natančno moramo znati vse o francoski ustavi iz le. ta 1791, ničesar pa ne zna. mo o naši ustavi, ter o stvareh iz našega današnjega življenja)), je povedal neki gimnazijec. In potem se še najdejo ljudje, ki očitajo prav mladini, da ni nič pripravljena, da nič ne ®na. da se ne zanima za duhovne vrednote, ki jih učijo v šo-li. Na enega, ki ga grščina, latinščina, filozofija, zgodovina zanima, je dvajset takih v razredu, ki jih to prav nič ne briga. Potem pa prenatrpani razre. di. Kako naj bo pouk v takem razredu, kjer je tudi več kot 30 učencev, uspešen, zlasti če vemo. da manjka v šoli učnih pripomočkov, da ni knjižnice, ni slik, morda celo ogrevanje ni zadovoljivo! Sola, ki je bila osnovana v dobi, ko je bilo treba kulturo sole širiti, šola iz dobe ver- ba.Iizima, in ki je taka še vedno ostala do današnjih dni, pač pa ne more zadostiti potrebam današnjega časa. Smo zaostali za drugimi narodi, ki so svojo šolo preosnovali tako, da je za današnji čas primerna, da ustreza sodobnemu življenju. Napredni narodi so reformirali šolo in dijak ali učenec dela v razredni skupnosti, kjer delajo v laboratorijih, znanstvenih kabinetih, v razrednih knjižnicah, v dijaških krožkih. Kot v pravom, resnic, nem življenju. Ne pa memo-riranje tekstov in gulenje raznih letnic in formul. »Šola ne nese, ni rentabilna,)) pravijo tisti, ki določajo denarna sredstva. Zato je razumljivo, da so šole skromno opremljene, da nimajo dovolj prostorov ne pripomočkov. Ziasti se občuti to 'am. kjer bi bilo treba nuditi dijakom možnost, da bi se udejstvova l v raznih krožkih, kjer bi izpopolnjevali svoje znanje, kjer bi ?e mogli posvetiti delu v stroki, za katero čutijo veselje in nagnjenje. In nazadnje šolniki. «Kako naj se šolnik, ki je bil vzgojen v šoli, ki je pripravljala za sedanjo šolo, kar naenkrat prenameri in začne po novem? Saj bi se moral vsega nanovo učiti. To ni mogoče!« pravijo nekateri. Taki. ki jim je sedanja šola bolj udobna, kjer lahko šolnik zahteva od svojih gojencev samo poslušnost a on lepo predava, predava, predava ... Pri takem ni ugovora, ni nepredvidenih vprašanj. Takle rutiniran šolnik je dovolj izkušen, da ve, kako je treba taki, stvari streči. Natanko ve. kako bo potekal pouk. In vse gre po vnaprej predvidenem načrtu. Kdor pa si drzne kaj misliti ati kako drugače ovirati potek pouka, zanj so disciplinske kazni: opomin, ukor, razred-mca . In ravna' s svojimi gojenci njtanko tako, kot je ravnal z njim njegov profesor, ko je še hodil sam v solo. In na ta način se nad svojimi učenci maščuje za vse krivice, ki Jih je moral kdaj koli pretrpeti, za vse težave, ki ga tarejo dandanes ... Toda šola je za učenca. Njega je treba pripraviti, da bo mogel stopiti v življenje s takim znanjem, ki mu bo pomagalo v vsakdanjem boju za obstanek, ki mu bo pomagalo, da bo z znanjem pridobljenim v šoli lahko nadaljeval svoje izobraževanje sam, da bo kos nalogam, ki jih današnje življenje terja od vsakogar. Zato bi morala biti preosno-va sedanje šole pri nas čim-prej izvedena, da ne bomo zaostali za drugimi, naprednejšimi narodi. Za tistimi narodi, ki se zavedajo, kaj morajo nuditi svoji mladini, ki vedo, da je borba za življenjski obstanek trda, in da se le tisti v tej borbi uveljavi, ki je zanjo dobro pripravljen. —oa— s-*'- -v \ ,-: fit1 **** .‘V "'V' ->šv ■ r;M >yt. 'r *J. /V' •• ’ ;<• . ..v-; ^ ■ .v...,. ... . ; V-V,- -; -v. <*'.•• ■'••/dr Danes slavi predsednik Jugoslavije Josip Broz-Tito 65. rojstni dan. Istega dne jugoslovanska mladina slavi svoj praznik, ki pa je le zaključek zelo obsežnega programa kulturnih in športnih prireditev, ki so se vršile po vsej Jugoslaviji. Na današnji dan prispe v Beograd mladinska štafeta, ki se je začela 6. t. m. v Kumrovcu in skozi Slovenijo, Hrvaško, Bosno, Crno goro, Makedonijo in Srbijo ponesla čestitke jugoslovanskih narodov svojemH predsedniku. Na sliki Josip Broz-Tito na obisku v vasi Debeljača v Vojvodini. ("linilllllllllllllimtmilllllllllllllfltlllllllllllllllllllllllllMIllIllIliilllliliimillllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllHiliiiiiiiiiuiiuiniiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiniHHiiiniiii,!,,,!,,,!,,,,,!,,!,,,,,!,!!! NEKAJ PODATKOV IZ AMERIŠKE REVIJE «LOOK> Ku Klux Klan po južnih zveznih državah Po nekaj letih zatišja se je ta teroristična organizacija ponovno pognala proti črncem in borcem proti segregaciji Pretekli teden se je pred Be_ lo hišo v Washingtonu zbraiu velikanska množica ljudi. B I je to tako imenovani pohod na Washington, ki pa je v bistvu v popolnem nasprotju z znanim fašističnim pohodom na Rim. Pred Belo hiso v Wa-shimgtonu se je namreč zbraia velikanska množica naprednej. ših Američanov, da od osrednje oblasti končfno izsili malo več akcije proti terorizmu, ki se v ZDA izvaja proti Črncem. Da je to res že skrajno potrebno, ni potrebno iskati posebnih dokazov. V ZDA se namreč se danes vodi borba za enakopravnost črncev in kot poroča ameriška revija «Look» v eni svojih zadnjin številk, terorizem na proti črncem in vsem tistim, ki se borijo proti segregaciji, narašča. Mc Carthy je sicer umrl, mac-chartizem pa ne. Se nujši kot macchartvem pa je zloglasna organizacija Ku Klux Klan. Dolgo let se že ni govorilo o tej organizaciji, toua vprav zaradi poživljenega delovanja te organizacije se je «Look» lotil tudi lega vprašanja in iz nje posnemamo netcaj podatkov. Najprej nekaj zgodovine te teroristične organizacije. Nastala je v preteklem stoletju v dobi vojn med Severom jn Jugom, ko je Sevčr začel o-svobajati črnce v južnih državah zvezne republike. Na men te organizacije je bila borba preti črncem in proti svobodoljubnejšim severnjakom. Organizacija je bila že \ samem začetku teroristična, po prvi svetovni vojni, okoli leta 1920, pa se je močno razširila in postala ze nekaka država v državi, saj je lahko odstavljala guvernerje, vplivala na parlamente južnih držav in s svojim terorjem v številnih de. želah praktično izvajala oblast. Z leti pa je vpliv te teroristične organizacije ošibel in v času druge svetovne vojine, ko je ameriška vojska potrebovala črnce kot vojake, se je zdelo, da je Ku Klux Klan izumrl. Tudi po drugi svetovni voj- ŽIVAHEN DAN NA PROCESU O v Iržiču Povečana proizvodnja in knjigovodstvo toda število uslužbenih vedno manjše Zmanjšano število uradniških moči, ki morajo izvrševati zaostale posle - Slaba skrb za invalide in bolne uslužbence Obvestilo zveze trgovcev za padovanski velesemen j Podjetja »SOL V AY» so v zadnjih letih pokazala, da se v precej4nji men zanimajo za težave svojih uslužbencev, bodisi delavcev, kakor tudi uradnikov. Skrb za delovno silo je pokazal v raznih priložnostnih govorih tudi glavni ravnatelj teh podjetij za Italijo inž. Dassesse, ki je večkrat poudaril, da je treba bolnim ljudem, predvsem pa invalidom nuditi tisto delovno mesto, ki njihovemu zdravju najbolj odgovarja. Toda zdi se, da ravnateljstvo podjetja «SOLVAY« v Tržiču ni tega mnenja. Kot je znano, se je število zaposlenih od leta 1950 do danes zmanjšalo približno za 280, saj je bilo prej 880 delavcev in uradnikov, sedaj pa ph 4 komaj 600 in poleg treba upoštevati, da zvodnja in z njo v .njigovodstvo sploh ni-anjšala, ampak celo po-, kar je vsekakor neto vplivalo na razpolož-delovno silo. V urad’h etja je zmanjkalo 33 mo-vse delo je padlo na pre-ale uradnike, ki le s teia-zmorejo ves napor, ki jim i podjetje nalaga vsak dan. 'osebno kritičen je položaj uslužbenke, ki je bila zaposlena v dopisniškem oddelku, sedaj pa so jo premestili v ekspedicijo; kljub temu da je ravnateljstvu znano, da je zelo rahlega zdravja in je bila že večkrat v bolnišnicah na zdravljenju. Podoben primer je tudj v drugem oddelku, kjer sta bila prej dva u-radnika, pa je ostal samo e-den, ki je vojni invalid. Ta vsekakor ne more izvršiti vseh postavljenih nalog, pa vendar to skuša, ker nima nikogar, ki bi del njegovih odgovornosti prevzel nase. Takšno stanje v «SOLVAY» v Tržiču ne bo moglo dolgo trajati in vodstvo «SOLVAY» bo moralo v svojem podjetju nekaj ukreniti, če noče, da bodo ostale obljube njegovih voditeljev le besede, ki bodo pri uslužbencih zapustile takšen vtis, kakršnega si najbrž glavni ravnatelj ne bi nikoli želel. Povečana dravinjska doklada uslužbencem v trgovini S prvim majem je stopil v veljavo pravilnik o povečani draginjski dokladi uslužbencem, zaposlenim v trgovini. Zaradi tega zveza trgovcev iz Gorice obvešča vse svoje člane, da na njenem sedežu dobijo lestvice, po katerih bodo lahko dodelili nove doklade svojim uslužbencem. Novega poviška ne bodo deležni uslužbenci v hotelih, javnih lokalih in pekarnah. «»------ Aleksander Newskij jutri v Centrale S predvajanjem Eisensteinovega filma ((Aleksander Newskij», ki ga bo univerzitetni kinematografski krožek predvajal v nedeljo dopoldne v kino dvorani «Centrale» v Gorici, se bo zaključil ciklus filmov, ki jih je krožek prikazal občinstvu in v katerih šo bili prikazani prvi. uspešni koraki ruskega filma. Predvajali ga bodo v ruščini. Prisotnim bodo izročili tudi kratek prevod. iiiiniiimiiiiiiiiitmiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiMimiHuiiiimiMiimiiiiiitiiiimimimiimiiMiiiiHitiiiiv Zaključna prireditev slovenskih šol Goriške srednje šcJe priredijo jutri 26. maja in na vnebohod 30. maja 1957 točno ob 20.30 zaključno prireditev na šolskem dvorišču v Ul. Croce. V primeru slabega vremena 26. in 30. maja se prireditev prenese na nedeljo 2. junija. itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Državni Milet se zanima za tevlie Clsreltineoa brala (Nadaljevanje s S. strani) ni dovolil, da bi izvršitvi kazni prisostvoval predstavnik Badogliove vlade, kapitan fregate Dessy, ki je po Sforni-jevi izjavi 'mel nalogo izročiti Mussolinija živega južni, to se pravi Badogliovi vladi. Med opisovanjem Valeriove-ga obnašanja, povzroči državni tožilec precejšen incident. Vpraša namreč pričo, če je dr. Petaccj — brat Mussolinijeve ljubice Clarette — bil tedaj obut, ali je bil brez čevljev. Odvetnik Bonaiuto ga takoj zavrne, ali bodo sedaj dajali računa celo o Petacci-jevih čevljih, na kar je med obema prišlo do ostrega prerekanja, dokler in dr. Schivo ukazal razpravo prekiniti. V nekoliko mirnejšem vzdušju naslednja priča Gusta-vo Ribet, načelnik poveljstva odporniškega gibanja za Lombardijo, ponovno pove, da je ožji odbor glavnega odbora CLNAI poveril polkovniku Va-leriu nalogo, da umori Mussolinija. Spored prireditve je sledeč; Igo Gruden - Karel Boštjančič: »Ježek ima polje«; Zorin -Rudi Pešel; »Pomladna«, poje zbor Strokovne šole pod vodstvom prof. Fileja. Mirko Kunčič - Karel Boštjančič. aDirendaj»; Zora Valenčič * Janez Kuhar: «V maju«, poje zbor Nižje srednje šole pod vodstvom prof. Fileja. Janez Bitenc * Danilo Bučar: »Metuljček - cekinček«; Janez Bitenc - Danilo Bučar: »Mlinček«; Slavin - Mirko Fi-lej: »Triglav«, poje zbor Učiteljišča pod vodstvom prof. Fileja. Silvin Sardenko - Breda Sček: »Cigan je zmaknil klarinet«; Belokranjska - Ciril Pregelj: »Franc - tanc»; Narodna - Viktor Mihelčič: »{loža na vrtu«, pojejo združeni zbori Učiteljišča, Nižje srednje in Strokovne šole pod vodstvom prof. Fileja. Carlo Goldoni - Niko Kuret. «Stric Ihta« - komedija - izvajajo dijaki Liceja in Učiteljišča, režira Kumrov. —— «*----- Druga uspela predstava skupine Cesca Baseggia Sinoči je igralska skupina Cesca Baseggia med svojim gostovanjem uprizorila v dvorani »Ginnastica« Goldonijevo komedijo »Sior Todero bron-tolon«. Številno občinstvo je igralce, zlasti Baseggia, večkrat nagradilo s ploskanjem tudi pri odprti sceni. 5. junij bo na padovan-skem sejmu posvečen dnevu italijansko - avstrijske trgovine. Ta dan bosta skupno organizirali mešana trgovinska zbornica iz Milana in z Dunaja in bo velikega pomena za številne trgovce, ki so naprošeni, da čimprej javijo svojo udeležbo na omenjenem srečanju italijanskih in avstrijskih trgovinskih zastopnikov- Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Nabava goriva za pokrajinska ustanove Na zadnji seji pokrajinskega upravnega odbora, kateri je predsedoval odv. Culot so odborniki sprejeli vrsto sklepov; med drugim po pokrajina lahko nabavila novo o-grevalno napravo v zavodu za najmlajše, ki bo stala 300 tisoč lir. Pokrajinska uprava bo nadalje napovedala dražbo med zasebnimi lastniki podjetij s kurivom za nabavo goriva za prihodnjo zimo za ustanove v skupnem znesku 1.100.000 lir. Posestvu goriške umobolnice bo pokrajina kupila nov traktor, ki bo stal 102.000 lir. Odbor je končno razpravljal o prihodnji seji pokrajinskega sveta, ki bo prihodnjo soboto 1. junija popoldne. •»»»l»|M«MIII»llllim»»llll»lll»»l»lllllllllll»llllllllt»IIIIH»llllll»lll»»IIMI*lim»IIIIIM»»HII»ll»*lllMIIHI Še o zadnji občinski seji v Gorici Pot Grojna-Oslavje bodo popravili Neprijetnosti zaradi odredbe županstva, s katero je prepovedalo vožnjo Ribijevih avtov po Korzu Zadnji del seje občinskega sveta, ki se je zaključila v četrtek zvečer, je bil posvečen tajni razpravi. Kakor smo izvedeli pozneje, je odbor predlagal občinskemu svetu, naj podpre občinski odbor pn njegovi zahtevi, da se vztraja v tožbi proti avtoprevozni-škemu podjetju Ribi, ki je poslalo na državni svet pritožbo proti odločitvi županstva, ki mu je prepovedalo, da bi Ribijevi avtobusi, ki so namenjeni čez most IX. avgusta, vozili po Korzu. 2upan dr. Bernardis je namreč izdal na podlagi občinskega pravilnika odločbo, s katero je še bolj podkrepil nasprotja med podjetjem Ribi in županstvom, nasprotja, ki so dovedla do tega, da je županstvo odvzelo Ribiju vzdrževanje mestnega prometa. Odbor prefekture, ki je proučil odločitev županstva, se je ognil odločitvi s tem, da je proglasil svojo nepristojnost. Občinski svetovalci so potem z večino glasov odobrili predlog odbora da se vztraja v tožbi proti Ribi tudi pred državnim svetom. Nedvomno bodo morali meščani plačati razpravo pred državnim svetom, ker županstvo nima pravice, da izdaja nujne odredbe za prometna vprašanja, ki spadajo po značaju v pristojnost prometne policije ali kakšnega drugega organa. Ce bi hotel župan to vprašanje urediti, bi se lahko odpovedal pravici, ki mu jo daje pravilnik, da vprašanje nujno reši, ampak bi lahko smatral zadevo za eno izmed tolikih, s katerimi se ukvarja občinski svet, ki bi bil najbolj pristojen, da o zadevi spregovori. Kot vsako leto je tudi letos pokrajinski urad za delo pripravil načrt za delovna središča. Goriški občini pritiče v finančnem letu 1957 - 1959 kar sedem delovnih središč, s katerimi bodo popravili nekatere poti in uredili kanalizacijo. Svetovalci so odobrili vse delovne centre. Tako bodo U-redili kanalizacijo pri. Ul. Car-so, kjer bo 50 delavcev delalo 102 dni. Skupni stroški občine in države za izvedbo del bodo znašali sedem milijonov lir. Dalje bodo za približno enako vsoto denarja popravili križišče pred mostom IX. avgusta. Okoli sedem milijonov lir bodo potrošili za popravilo ceste, ki pelje iz Grojne k spomeniku na Oslavje. Pri tem delu bodo za 100 dni zaposlili 50 delavcev. Uredili bodo tudi Ul. Čampi in Ul. Pa- ladio. Za prihodnjo sejo bodo svetovalci prejeli vabila na dom. 1»------ Nesreča pri igri Ko se je včeraj ob 10.30 med šolskim odmorom igral s svojimi sovrstniki, se je 13-letni Ferruccio Franchi iz Ul. Favetti 15 nenadoma spotaknil in padel na tla ter si poškodoval levo koleno. Z avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali iz šole «V. Locchi« v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga obvezali in ga nato poslali domov. Zidar padel 7 m globoko Pri gradnji novpga stanovanjskega poslopja v bližini Rojc je hil te dni zaposlen 30-letni Antonio Lusa iz Ville Vicentine. Lusa je zidarski mojster pri podjetju Alderico Zani, ki gradi omenjeno zgradbo. Včeraj ob 16.30 se je delavec, ki je polagal opeko v drugem nadstopju, spozabil in stopil na svež beton, ki ni vzdržal njegove teže, in se udrl. Lusa je izgubil ravnotežje in padel v 7-me-trsko globino, pri čemer je prejel zelo hude poškodbe na hrbtenici. Ponesrečenega delavca so takoj odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico Brigata Pavia, kjer je ostal na opazovanju. Prste si je poškodovala Včeraj zjutraj so klicali Zeleni križ v podgorsko predilnico, kjer se je pri stroju ponesrečila 47-letna delavka Emilija Leban iz Ul. Corda-iuoli 2. Lebanovi sta nenadoma zašla v stroj kazalec in sredinec desne roke, ki ju je komaj izvlekla. V bolnišnici so Lebanovi nudili takojšnjo pomoč, vendar bo o-stala na zdravljenju približno 20 dni. *»------ — KINO — COHSO. 17.15: «Rififi», J. Ser-nas. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan. VERDI. 17.00: «Resmcna zgodba tolovaja Jessa«, R. Wayer, v techmcolorju m clnema-scopu. VITTORIA. 17,15: «4 bistra dekleta«, Elsa Martinem, v ci-nemascopu in v technlco-lorju. CENTRALE. 17.00: »Vrnitev iz večnosti«, A. Ekberg. MODERNO. 17.00: «Pokvarjem roka«, V. Johnson. Športni dnevnik 7. etapa kolesarske dirke po Italiji Rolland prvi v Pescari Bobet se vedno Van Steenbergen vodi v klasifikaciji za leteče cilje PESCARA, 24. — Današnja etapa kolesarske dirke po Italiji Terni - Pescara je bila doslej najdaljša, a obenem tudi •najbolj mirna in najmanj zanimiva. Louison Bobet je brez posebnih naporov ohranil roza majico in tudi splošna klasifikacija se na prvih mestih ni prav nič spremenila. Etapo je osvojil Francoz Rolland pred Colettom s povprečno hitrostjo nekaj nad 38 km na uro. 2e takoj po startu je dirkače čakal vzpon na Marmone, zaradi česar je bil tempo razmeroma počasen. Kolono je vodil Geminiani vse do Piedi-luca, kjer je potegnil Baffi. Pridružita sta se mu Monti In Favero, toda po takojšnji in tervenciji Francozov Le Bera in Costa in končno samega Bohota, je prišlo kmalu do združitve. Pred Rietijem, kjer je bil postavljen leteči cilj, se je spustilo v dir kakih 12 kolesarjev in trofejo je pobral Belgijec Mohet pred Holandcem Wagt-mansom. Po 10 km je sledil vzpon pri Cittaducale, ki pa ni povzročil nobenih sprememb in pri Antrodocu (61 km) je povprečna hitrost znašala še vedno samo 35 km na uro. Pred vzponom ra prelaz Corno so poskušali uiti Fornara, Nenci-ni, Gaul in Nolten, toda strogo nadzorstvo Bobeta je preprečilo vsako presenečenje in na vrh je privozila vsa glavnina istočasno z Geminianijem na čelu. V naslednjih kilome trih je poskusal srečo Nencini, kateremu sta se pridružila še Barale in Favero, toda Bobet je takoj interveniral V spustu so potegnili Baldini, Zamboni in Pellegrini in Bobet je imel zopet delo. Toda na visoki planoti, ki je sledila, je nekoliko popustil in vodilni tercet si je kmalu pridobil 40” naskoka. A njih prednost je trajala le malo časa. Že na vzponu na Ca-pannelle, najvišji točki etape, jih je dosegla glavnina, katero so vodili Francozi. Do vrha pa se je glavnina razdelila v dve skupini in v prvi, ki je štela 39 mož, so bili vsi najboljši. Druga skupina je kmalu zaostala za 1’ in na cilju za veliko ga»-sko nagrado je zmagal Bobiet pred Geminianijem in Cestar, jem, medtem ko so vsi ostali iz prve skupine sledili v gosjem redu. 1’44' za njimi je privozil Gismondi, 2T5” pa diuga skupina. V spustu so preluknjali Na scimbene, Baldini in Ferlengiii, a so se lahko vrnili v skupino. Na letečem cilju v Teramu (158,5 km) je bil prvi Van Steenbergen pred Pe'legrini-jem. Fantinijem in Montijem, nato pa se je tempo zopet umiril, kar so izkoristili zamudniki, ki so se lahko ponovno vključili v glavnino. Kmalu po Terniju so ušli :z glavnine Coletto, Cestari im za njima Rolland. Tempo je postal zopet oster in ubežniki so si kmalu pridobili nekaj naskoka. Pri Giulianuovi je njihov naskok znašal ze 1’. V Rosetu degli Abruzzi (191 km) je zmagal na letečem cilju Cestari pred Colettom in Rollandom, skupina pa je sledila z zaostankom 1'49”. Do cilja je manjka lo se 30 km in cesta je bila ravna. Medtem ko sta Cestari in Coletto vozila hitro, pa je Rolland namerno zaviral tempo, predvsem zaradi Coletta, ki ima le 4’11” zaostanka za roza majico. 14 km pred ciljem je glavnina zmanjšala zaostanek na 1’30". 10 km pfed Pescaro je Cestari odnehal in glavnina ga je dohitela. Coletto in Rollan 1 sta sama nadaljevala pot do cilja in, na stadionu v Pescari je Rolland, ki je bil bolj svez, z lahkoto osvojil etapno zmago. Glavnina je privozila na dirkališče, ko prva dva niti se nista prišla do cilja. Vrstni red na cilju 7. etape Terni - Pe?cara (221 km): 1. ROLLAND Antonln (Fr.) v 5.43’51”, s povprečno hitrostjo 38,562 km na uro, 2. Coletto isti čas, 3. Benedetti z zaostankom 27”, 4. Fantini, 5. Carlesi, 6. Baroni, 7. Albani. 8. Van Steenbergen, 9. Monti, 10. Pellegrini, 11. Calvi, 12. Van Est, 13. Tognaccini, 14. Grassi, 15. Ciampi, 16. Fabbri, 17. Maule, 18 Tosato, nato glavnina z vsemi najboljšimi, vsi s časom Be-nedettija Odstopila sta Bruni In Vannitsen. Splošni vrstni red po 7. e-tapi: 1. BOBET L. 29.46'46”, s povprečno hitrostjo 40,598 km na uro, 2. Defilippis z zaostankom 8”, 3. Poblet 17”, 4. Balll 21”, 5. Gaul 29”, 6. Fornara 49”, 7. Nencini 50”, 8. Fabbri 58”, 9. Impanis 108”, 10. Carlesi 1T8”, II. Voorting 1’23”, 12. Geminiani 1’34”, 13. Rolland l’«9", 14. Baldini i’52”, 15. Fantini 2 06”, 16. Fallarini 2T9", 17. Janssens 2’23”, 18. Boni isti ras, 19. Mo-ser 2’26”, 20. Galdeano 2’28”, 21. Wagtmans 2’30”, :td. Ekipni vrstni red po 7. etapi: 1. Gripo-Bottecchia 294 točk, 2. Legnano 314, 3. G.S. Bil 336, 4. Francija - V. C. Bustese 346, 5. Belgija - Cora 361, 6. Španija in Chiorodont 346, 8. Fae-ma-Guerra 383, 9. Atala 394, 10. Holandska-Erg 405, 11. Car-pano - Coppi 441, 12. Bianchl 449, 13. S. Pellegrino 493, 14. Asborno - F rejus 449, 15. Tor-pado 506. Za evropsko prvenstvo srednje kategorije Danes v milanskem ringu Ch. Humez - Scortichini Evropski prvak, ki je včeraj prispel ir Pariza, velja za favorita Km progrtMivi «#i u> «» **« *** <*» *** Današnja 8. etapa Pescara - Neapelj MILAN, 24. — Charles Humez je danes zjutraj prispel z Orient-Expressom iz Pariza v spremstvu svojega menažerja Philippa Filippija. Kljub dolgemu potovanju je bil videti čil iin dobre volje. Po običajnem poziranju za fotografe se je z menažerjem in voditelji SIS, ki so ga pričakali na postaji, odpravil v hotel, kjer bo nastanjen do dvoboja s Scorti-chinijem, ki bo jutri zvečer na milanskem ringu. Za danes ni bil za oba boksarja določen noben posebni trening. Ko so Humeza vprašali za mnenje o jutrišnjem dvoboju, je odgovoril «J’espe-re». Bolj zgovoren pa je bil Fi-lippi, ki je izjavil, da je Humez zelo dobro pripravljen in da ne bo razočaral. Humeza odlikuje to, da nobenega dvoboja ne jemlje lahko im prav zato pričakujem od njega — je dostavil Filippi — da bo tudi jutri to potrdil, čeprav s tem nikakor ne podcenjujem Scorti-chimijevih sposobnosH. Charles Humez bo jutri že tretjič boksal v Milanu. V prvih dveh nastopih je premagal najprej Mitrija 1. 1954, nato pa 1. 1956 Festuccija. Med izvedenci velja za favorita, čeprav ne skrivajo upanj, da bo Scortichini, ki se je kot boksar zgradil v ZDA, vendarle prekinil serijo Humezovih zmag nad Italijani. •itliiiiiillliniiiiHtiiiitililiiiliillliiiilllniiiliiliiiiiiiliiliiiiilluiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiliiiiiiB Jutri v Lizboni: Portugalska-Italija za kvalifikacijo Magnini dokončno odpadel Fontana bek, Posio krilec Tudi vprašanje desne zveze še ni povsem rešeno: kandidata sta Pandolfini ih Montuori LIZBONA, 24. — Do danes pozno zvečer tehnična komisarja italijanske in portugalske nogometne reprezentance se nista uradno objavila svojih formacij za nedeljsko tekmo med Italijo in Poi.ugalsko, ki bo veljala za kval.tikacijo za svetovno prvenstvo. Cčitno je, da se bosta tako dr. Foni kot Da Silva odločila sele v zadnjem trenutku, računajoč na najbeljšo izbiro glede na trenutno formo posameznih igralcev. Kljub temu pa se po lndis-krecijah zdi, da bosta reprezentanci nastopili v naslednjih postavah. Italija: Buffon; Fontana, Cer-vato: Chiappella, Bernascom, Posio; Ghiggia, Boniperti, Bean, Pandolfini. Pesaola. Portugalska: Carlos Gomes, Virgilio, Angelo; Pedroto, Ar-canjo, Graca; Vasques, Texeira, Aguas, Coluna, Čaven. Magnini je dokončno odpadel iz vsake kombinacije zaradi poškodbe na rebrih, ki si jo je povzročil na treningu. Igralca so v Lizboni podvrgli posebni terapiji z žarki «X». Na mestu desnega branilca ga bo zamenjal Fontana, katerega mesto v krilski vrsti bo prevzel Posio. Za mesto branilca je Foni razpolagal tudi z rezervo Ro-to, vendar se zdi, da se je ze dokončno odločil za Fontano, kot se je odločil za Buffona v j vratih in ne za Bugattija, čeprav je tudi vratar Napolija v odlični formi. Naša prognoza Portugalska - Italija (prvi polčas) Portugalska - tlallja (končni rezultat) 1x2 Novese - P. Vercelll 1 Cantii - Snia Varedo x 2 Fracor Emp. - Arezzo 2 Vigor S. - Carrarese x 1 2 Pistoiese - Spezia B.P.D. - F’edercons. Froslnone - Foligno Giulianova - Foggia Sangiorg. - Pescara Bagheria - Casertana x 2 Ercolanese - Maršala 2 Schio - Forli x 2 Bolzano - Merano 1 1 x 1 1 1 X 2 I Več skrbi pa povzroča Foni-ju odločitev za levo zvezo. Na razpolago ima Pandolfmija in Montuorija. Odločitev med njima bo padla verje'no v zadnjem trenutku. V ostalem pa tudi portugalski komisar ni brez problemov posebno za sestavo napada, v katerem pridejo za levo stran v poštev trije igralci in sicer Coluna, Čaven in Salvador, ki so vsi člani kluba Benfica. Kronika predzadnjega dne ni ravno pestra. Dopoldne so se italijanski nogometaši .-prehajali ob obali do kosila, popoldne pa so malo trenirali na stadionu. Proti večeru so obiskali portugalske kolege, ki so nastanjeni v bližini. Danes zvečer ob 21.20 je odpotoval z letalom v Lizbono tudi predsednik FIGC ing. Ba-rassi. PRED ZAKLJUČKOM REDAKCIJE: LIZBONA, 24. — Pozno ponoči je bila objavljena uradna postava Italije za tekmo s Portugalsko, ki je naslednja: Bu-gatti; Fontana, Cervato; Chiappella, Bernasconi, Posio; Ghiggia, Boniperti, Bean, Pandolti-ni, Pesaola. TENIS Hoad premagan PARIZ. 24. — Zaradi dežja, ki je padal ves dan. so bila vsa srečanja v okviru mednarodnega teniškega turnirja v Parizu preložena na jutri. Od včerajšnjih rezultatov je treba omeniti še poraz avstralskega igralca št. 1 Hoada, ki je izgubil proti rojaku Gibsonu z 2:6, 3:6, 6:4. 6:4, 6:4. Dvoboj bo veljal za evropsko prvenstvo srednje kategorije. NOGOMET Jutri se začne v Atenah medn. vojaški turnir ATENE, 24. — V nedeljo se bo v grški prestolnici začel finalni nogometni turnir vojaških reprezentanc evropske cone. Program tekem je naslednji: 26. maja: Francija - Belgija 27.maja Italija - Grčija 29. maja Belgija - Francija- 30. maja Italija - Francija 2. junija Italija - Belgija 3. junija Francija Grčija Italijanska vojaška reprezentanca je odpotovala v Atene danes popoldne z letalom iz Rima. Fiorentina odpotovala v špansko prestolnico FLORENCA, 24. — ((Fiorentina« je danes popoldne odpotovala z vlakom v Španijo, kjer bo v četrtek odigrala v Madridu finalno tekmo za pokal evropskih prvakov z Real Madridom. Odpotovali so: Sarti, Segato, Julinho, Gratton, Virgili, Pri-ni, Orzan, Rosetta, Bižzari, To-ros, Della Gratta, Scaramucci, trener Bernardini in člani vodstva. V Madridu, kamor bodo prispeli v nedeljo zjutraj, se jim bodo v ponedeljek na povratku iz Lizbone pridružili še Magnini, Cervato, Chiappella in Montuori, ki so člani državne reprezentance. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT • Trst KINOPROSEK-KONFOVEL predvaja danes 25. t. m. ob 19,30 barvm Metro film: c Tihotapsko gnezdo? Igrajo: STEVVART GRANGER, GEORGE SANDERS JOAN GREENVVOOD V1VECA LINDFORDS KINO SKEDENJ predvaja danes 25. t. m. ob 18. url barvni film: «J¥a otoku s tel>oj» Igra: ESTER VVILLIAMS Jam fr, predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 18. url barvni film: Kainova Igrajo: JOHN PAYNE, MONA FREEMAN, LEE J. COBB ooooooo6oooooooooooooG3000ocooooooooooooooooooocooooooooooooooooGoooooGOooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouoocaot>oo JOGPOUOOOOOOOOtlOOOOOOO GEORGES SIMENON | 32. Maigret in njegov mrtvec Detektivska zgodba! «že pred pol ure. Po dirkah sem se razgovarjal s stavnimi zakupniki, med tekmami ni bilo mogoče do njih, ker so tako preklensko zaposleni. Čudno se mi zdi, da se jim ne primeri več napak. Spraševal sem jih o ljudeh, ki stavijo na konje, kakor sva se domenila. Zakupnik nekega kioska, kjer so stave po tisoč frankov, se je zelo zavzel ob mojem vprašanju. Mlad človek je in je prepotoval že veliko sveta ter bil tudi v Vzhodni Evropi. »Romun!» se je začudil, «poznam enega, ki zelo pridno igra in stavi zmeraj na nekega »outsiderja*. Sprva sem mislil, da je s kakšnega poslaništva.* »Zakaj?* je radovedno vprašal Maigret. «Ker se mu je zdel imenitna oseba, zmeraj čisto obrit in lepo oblečen. Skoraj zmeraj zgubi, pa se nič preveč ne razburja, samo malo se skremži. Zakupnik si ga ni zapomnil zaradi tega, marveč zaradi ženske, ki je navadno z njim.* Maigret je zadovoljno vzdihnil in radostno pogledal Colombanija, kakor bi hotel reči: «Zdaj jih pa imamo!* »Končno je le prišla še ženska! Ali je tujka?* »Parižanka. In prav zaradi tega še nisem zapustil dirkališča. Da sem se prej obrnil na tega zakupnika, bi mi bil lahko pokazal parček, ki je bil ves popoldan tu.» «Kakšna je?» »Zelo mlada in lepa. Imenitno oblečena. To še ni vse. 'Zakupnik pravi, da je filmska igralka. On ne hodi pogosto v kino in zato ne pozna niti slavnih zvezd, za njo pa trdi, da je šele začetnica. Naštel sem mu celo vrsto imen filmskih igralk, pa ni se nobene spomnil.* »Koliko je ura?* »Tri četrt na šest.* »Pusti Vincennes in pojdi v Joinville. Od tam ni daleč. Prosi tega obveščevalca, naj te spremlja.* «Tako in tako se mi je stavil na razpolago.* »Tam je precej gledališč kmalu ob mostu dalje. Navadno direkcije hranijo fotografije vseh igralcev velikih In malih in po njih izbirajo igralce za nove predstave. Razumeš?* »Natanko. Kam naj vas kličem?* »Domov.* Ko je zopet sedel v naslanjač, je bil videti pomirjen. »Morda gre to pot zares.* »Če gre za tistega Romuna, ki ga iščemo, seveda.* »Kakopak!* Natočil je kozarec, očistil pipo in jo znova natlačil, »čutim, da bomo imeli nemirno noč. Si dal poklicati dekletce?* »že pred tremi urami je šla na pot. Sam jo pojdem čakat na severno postajo.* Beseda je bila o dekletcu s posestva v Manccauju, ki se je edina rešila pokola in je videla v obraz enega od morilcev: Marijo, ki je še v porodniški postelji v bolnišnici. Zopet je zapel telefon. »Halo!* Maigret je iskal s pogledom tovariševe oči in se mu je videlo, da je nekaj narobe. Govoril je s pritajenim glasom in ves čas pogovora je samo pritrjeval v rednih razmakih: »Da,... da,... da...» Colombani se je trudil, da bi ujel pomen razgovora. Nič ga ne bi moglo bolj jeziti kakor to, da ni mogel razlo člti nejasnih glasov, ki so prihajali iz aparata. »čez deset minut? Prav! Seveda bom držal besedo.* Maigret se je trudil, da bi bil miren, toda noben otrok ni bolj nestrpen, ko čaka božična darila, kakor je bil on v tistem trenutku, čeprav si je na vse kriplje prizadeval, da bi napravil kolikor mogoče neprizadet obraz. Ko je zaključil pogovor se ni obrnil do Colombanija, pač pa je odprl vrata v kuhinjo in naznanil ženi: »Tvoja teta in njen mož prideta.* »Kako? Kaj praviš? Saj...* Naj ji je še tako mežikal, nič ni zaleglo. »Vem, tudi jaz sem presenečen. Najbrž se je primerilo kaj hudega. Pravi, da morata govoriti z nama precej zdaj.* Zopet je pomolil glavo skozi vrata in namigoval ženi, ki ni ničesar razumela. / «Tudi jaz sem presenečena, pravim. Upajmo, da ni kakšna huda nesreča.* «Da ne gre zaradi dediščine.* »Katere dediščine?* »Po stricu.* Ko se je vrnil h Colombaniju, je ta imel na ustih porogljiv nasmešek. »Oprosti, dragi prijatelj. Zdaj zdaj bo tu stric moje žene. Komaj se bom še utegnil obleči. Ne podim te, a razumeti moraš...* Colombani je popil kozarec na dušek, si obrisal usta in vstal. »Beži, no! Saj razumem. Mi boš telefoniral, če bo kaj novega?* »Lahko se zaneseš.* «Nekaj mi pravi, da mi boš telefoniral prav kmalu. Pravzaprav ali se mi sploh izplača hoditi nazaj v urad. Ne! Če nimaš nič proti, se bom sprehodil malo do policijskega ravnateljstva.* »Prav. Torej na svidenje precej.* Maigret jga je pospremil do vrat. Zaprl je vrata in šel po sobi ter brž stopil k oknu. Na levi strani je videi skozi okno razen uradov Lhoste et Pčpln še neko vinarno in rumeno pobarvano prodajalno premoga. Z očmi je iskal vrata, ob katerih je rastlo ne- ko drevo. «To je bila neka potegavščina, kaj?* »Seveda. Nisem hotel, da bi Colombani videl tisti dve osebi, ki bosta vsak čas tu.» Ko je odgovoril ženi, se je oprl z roko na okensko polico, prav na mestu, kjer je še malo prej obstal Colom-oam, ko je odhajal. Začutil je pod roko časnik. Bežno ga je pogledal in opazil, da je zganjen z malimi oglasi navzven. o-»lp<: je bil obkrožen z modrim svinčnikom. «Ti lisjak, ti!» Med policijo za javno varnost ln med sodno policijo je že staro ljubosumje. Prav z naslado jo kakšen od varnostne policije zagode kakšnemu sodne. Sicer se je Colombani brez hudobije maščeval zaradi Maigretove laži glede ženinega strica. Hotel je le povedati, uu igro prav dobro razumel. Mali oglas, ki je izšel v vseh jutranjih in popoldanskih dnevnikih in v glasilih konjskih dirk, se je glasil: »Albertovi prijatelji, zglasite se zaradi osebne Varnosti na stanovanju Maigret, Bulvar Richard-Lenoir 132. Tajnost zajamčena.* Pravkar sta ona telefonirala iz prodajalne premoga nasproti Maigretovega stanovanja, da bi se prepričala, če ni oglas morda le šala ali pa zanjka, in da bi jima Maigret osebno potrdil zajamčeno tajnost ter da bi brez ovir lahko prišla. »Ali ne bi šla malo na sprehod. Naj se ti kar nič preveč ne mudi. Deni si tisti klobuk z zelenim perjem.* »Zakaj klobuk z zelenim perjem?* »Ker je pomlad na pragu.* • # * Moža, ki ju je pričakoval Maigret, sta korakala čez cesto in se ogl Jovala okoli sebe. Maigret Ju je opazoval skozi okno, a od daleč Je prepoznal samo enega. Se pred nekaj minutami ni prav nič vedel o teh dveh možeh, ki bosta vsak čas pri njem, in tudi ne, kakšne vrste človeka sta- Samo na to bi bil stavil, da tudi ta dva hodita h konjskim dirkam. »Prav gotovo Ju Colombani opazuje iz kakšnega kota,» je zamrmral. (Nadaljevanje sledi),