VSA SKRB ZAPOSLOVANJU Izrabiti notranje rezerve Večja odgovornost samoupravnih organov; poslovodnih organov in sindikalnih organizacij Na podlagi razpravo analizl »Nekateri osnovnlpro-blemi zaposlovanja v Ljubljani«, ki jo /e pripravila strokovna služba samoupravne fnteresne skupnostl za zaposlovanje, sta zbor združenega dela SML in skupščlna skupnosti soclalnega varstva Ljubljana ugotovtla, da Je zaposlovanje v prvih treh letih sred-nferočnega obdobja na nekaterih področjih znatno odstopalo odplansklh usmeritev in tudl od smernlc o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane v letu 1979. V preteklih letih se je druž-beni proizvod povečeval v večji meri na račun novih za-poslitev in le v manjši meri na račun povečane produktivno-sti dela. To pomeni, da na vseh področjih še vedno ni dovolj prizadevanj, da bi do-segli temeljni cilj družbenoe-konomskega razvoja Ljublja-ne, kar pomeni doseči večji dohodek na osnovi občutno hitrejše rasti pfbduktivnosti dela predvsem z mobilizacijo razpoložljivih rezerv, boljšo samoupravno in tehnološko organiziranostjo, boljšo izra-bo osnovnih sredstev, boljšo izkoriščenostjo delovnega ča-sa in umskega potenciala, smotrnejšo razporeditvijo strokovnih kadrov itd. V preteklih letih smo pri na-črtovanju zaposlovanja pre-malo upoštevali ekonomske kriterije in skrbeli za razvoj tistih dejavnosti, ki bi delavcu in občanu zagotavljali nor-malne ali vsaj minimalne po-goje za produktivno delo in kulturno življenje. Ekstenziv-no zaposlovanje je, ob tem da na vseh področjih niso bili do-seženi ustrezni ekonomski učinki, vplivalo tudi na dokaj hitro rast prebivalstva v Ljub-ljani, kar pa povzroča proble-me na področju infrastruktu-re, družbenih dejavnosti, sta-novanjskega gospodarstva, socialnega varstva itd. Zaskrbljujoč je tudi pro-blem dokaj visoke fluktuacije delavcev, pereči kadrovski problemi pa nastajajo z odha-janjem delavcev iz trgovine, gostinstva, nekaterih komu-nalnih dejavnosti itd. na dru-ga delovna mesta. Družbenoekonomski in so-cialno-politični problemi, s katerimi se soočamo, zahteva-jo doslednejše uresničevanje politike družbenoekonom-skega razvoja, s tem pa tudi večjo odgovornost vseh nosil-cev planiranja pri uresničeva-nju dogovorjenih ciljev in na-log na področju zaposlovanja. V mnogo večji meri kot doslej morajo odgovornost za zapo slovanje prevzeti samouprav-ni organi, poslovodni organi in sindikalne organizacije. Priložnost za oceno stanja na področju zaposlovanja bo-do imeli delovni kolektivi v razpravah o devetmesečnih rezultatih gospodarjenja, ko bo treba še posebej oceniti vpliv novo zaposlenih na po-večanje produktivnosti dela in na rezultate gospodarjenja nasploh. Na osnovi teh ocen bo potrebno sprejeti tudi ustrezne ukrepe in opredeliti nadaljnjo politiko zaposlova-nja v posameznih organizaci-jah združenega dela. Pri omejevanju zaposlova-nja pa je potrebno upoštevati številne momente - od inve-sticij in cene novih delovnih mest (zagotoviti tudi sredstva za gradnjo stanovanj, razširi-tev zmogljivosti družbenih dejavnosti in infrastruktuFe), prioriteto posameznih OZD in panog glede na njihov po-men za razvoj Ljubljane, us-klajenih kadrovskih planov, poklicnega usmerjania, izo-braževanja, štipediranja, smo-trnejšega in intenzivnejšega izkoriščanja delovnega časa in organizacije dela, smotrnej-še razporeditve dela in nalog, sodobnejše tehnologije in te-hnike, do ustreznejšega mate-rialnega vrednotenja inovacij-ske dejavnosti. Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje so dolžne stalno spremljati in analizirati gibanje zaposlova-nja, pojave jn probleme, ki se poiavljajo na tem področju ter o tem obveščati družbenopo-litične skupnosti. Hkrati lah-ko te SIS predlagajo družbe-nopolitičnim skupnostim ukrepe za odpravo vzrokov negativnih pojavov, spre-membo kriterijev za zaposlo-vanje in podobno za dosledno uresničevanje politike pro-duktivnega zaposlovanja. V ta okvir sodi tudi pripra-va programa za postopno me-njanje delovnega časa v go-spodarstvu, družbenih dejav-nostih in upravnih organih (rok je do konca oktobra), ta-ko da bo delovni čas bolj pri-lagojen potrebam delovnega človeka in občana, do konca novembra pa bo nared tudi analiza o uresničevanju mini-malnih standardov za zapo-slovanje. V analizi o zaposlovanju, ki jo je izdelala strokovna služba samoupravne interesne skup-nosti za zaposlovanje, so na-štete delovne organizacije, ki so za leto 1979 načrtovale več kot 2 odstoten porast zaposle-nih. Pozanimali smo se, zakaj so v nekaterih delovnih orga-nizacijah v občini planirali ta-ko velik porast zaposlenih. Po podatkih strokovne službe SIS za zaposlovanje so v Državni založbi Slovenije, (uprava in poslovalnice) letos načrtovali 5,6 odstotka novo-zaposlenih. Svetislav Varšek, vodja splošnega sektorja: »Upošte-vati je treba specifičen polo-žaj založb pri nas. Do prekora-čitve dogovorjene stopnje za-poslovanja pa je prišlo zaradi tega, ker smo prej akviziterje zaposlovali kot pogodbene delavce, sedaj pa so v rednem delovnem razmerju in imajo seveda vse pravice, ki iz tega izhajajo. Pri tem pa nismo za-poslili nobenega novega akvi-ziterja. Gre seveda izključno za delavce, ki se ukvarjajo s prodajo knjig, kar je za založ-bo nujno in izredno pomemb-no področje dela.« V Komunalnem podjetju Ljubljana TOZD Javna raz-svetljava, imajo po podatkih strokovne službe SIS za zapo-slovanje za letos načrtovanih 23,6 odstotka novo zaposle-nih. Božidar Novšak, direktor TOZD Javna razsvetljava: »Nismo načrtovali tako veli-kega števila novo zaposlenih. Po podatkih kadrovske služ-be smo 1. januarja 1979 v naši TOZD imeli 106 zaposlenih, konec junija prav tako 106, konec avgusta pa imamo 110 delavcev. V tem času je 9 de-lavcev zapustilo delovno or-ganizacijo, namesto njih pa se je zaposlilo 9 novih. Ne vem, kakšno metodologijo je pri zbiranju podatkov uporabila strokovna služba SIS za zapo-slovanje. Če so upoštevali šte-vilo opravljenih ur, je namreč slika o številu zaposlenih pre-cej drugačna.« Elektro Ljubljana mesto je za letos načrtoval 7,5 odstotka novih delavcev, tako pa je za-pisano tudi v analizi SIS za zaposlovanje. Peter Bernik, vodja splošne službe, Elektro Ljubljana me-sto: »Za letošnje leto smo res načrtovali tako visok odsto-tek novo zaposlenih, pred-vsem zato, ker preko študetrt-skega servisa ne dobimo več študentov-inkasantov, zaradi nerednega plačevanja raču-nov smo nameravali zaposliti več izterjevalcev, pa tudi več delavcev v finančni službi. Poleg tega število odjemalcev električne energije letno ne raste po 2 odstotni stopnji, ampak 7 do 9 odstotkov letno, tako smo tudi iz tega razloga predvideli tolikšno povečanje števila zaposlenih. Vendar pa imamo komisijo, ki sproti, kljub sprejetem planu zapo-slovanja, preverja upraviče-nost zaposlovanja novih de-lavcev, o tem pa odloča tudi delavski svet. Kljub načrtova-ni stopnji pa smo od konca decembra 1978 do 1. oktobra letos na novo zaposlili le ene-ga novega delavca. Med dru-gim tudi zato, ker primernih kadrov preprosto ne do-bimo.« A. V.