NA LJUBLJANSKEWM BARJU
Problemi kanalizacije Rakove Jelše — II. del
Pri vseh teh presojah in predlogih moramo upoštevati sednje redne meritve na celotnem Ljubljanskem barju. ki nam nesporno dokazujejo. da se celotno barje poseda. da se pa pri tem vsi naseljeni predeli posedajo dvakrat hitreje kakor vse proste travniške površine.
Strokovnjaki so pa ugotovili, da moramo na barju računati s trojnim posedanjem in sicer:
a)  posedanje celotnega barja kot zemljske udorinc. ki se še vedno in trajno poseda, ne glede na to, kaj se na njeni površini vrši ali gradi in
b)  posedanje kot vzrok težnosti posamezne hiše. ali v našcm primeru kanalizacije in zasipa, ki ga moramo izvršiti in utrditi po polaganju cevi v določeni ulici ter
c)  posedanje barja zaradi večne težnje obdelovalcev. da je vodostaj vode v osuševalnih jarkih čim nižji, kar pa povzroča odtekanje talne vode iz zemljine in s tem posc-danje celotne površine. ob tako močno poglobljenih. osuševalnih jarkih.
Preizkus tlačne odpadne kanalizacije je nc glcdc na odločitev strokovne komisije znanstveno-raziskovalna naloga, ki jo je v danem primeru. nc glcdc na samo Rakovo jelšo, treba izvršiti. saj imamo že sedaj poleg Rakove jelše, še veliko Stevilo in še slabSih črnih gradenj širom Ljubljanskega barja, ki jih bo treba porušiti ali smiselno rešcvati.
Ob odklonilnem stališču lastnikov do preizkusa. je v interesu Mestne kanalizacije, ki bo kanalizacijo prevze-la in vzdrževala, da se naroči preizkus pri Vodogradbe-nem inštitutu, ali pa da ga izvrši ob strokovni spremljavi sama Mestna kanalizacija, kjerkoli na področju Ljub-ljane.
Ljubljanj, ki bo prevzela stroške za sanacijo Rakove jelše, pa le moramo pokazati čim bolj točne račune, koliko bodo mestni prebivalci iz starih mestnih hiš, stolp-nic ter blokov plačali za barake, hiše, vile, delavnice, garaže, vikende itd. širom Ljubljanskega barja.
Vsi moramo računati še na polaganje povsem novega vodovodnega in elektro omrežja, povsem nove javne razsvctljave in telefonske napeljave, povsem novih ulic in utrdilev ter asfaltiranje minimalne širine že zatečenih zelo slabo zgrajenih ulic oziroma poti med zatečenimi hišnimi vrstami.
V sanacijske stroške je treba vnesti tudi izdatek za takojšnje rušenje okoli dvajset stanovanjskih objektov, ki so zgrajeni preblizu Ljubljanice in ki se jih mora znova pozidati na prostih površinah Rakove jelše. Pri tako zelo
dragi komunalni opremi se mora takoj pozidati vsako prosto površino.
Ljubljana in vsi posestniki Rakove jelše morajo vzeti na znanje.da je komunalna oprema samostojno stoječih redkih objektov do trikrat dražja. kakor za enako števil-ko prebivalcev v bločni gradnji. da pa je pri tako razlrga-ni gradnji. kakor je Rakova jelša in pri tem še zahteva. da s^ vse globoke napeljave postavi na pilotc. do šcslkrai dražja. Zalo je pravilno, da Ljubljana dobroprcmisli. kaj bo za Rakovo jelio še žrtvovala in ali naj bi po^lušali glas delegata in urbanistov, ki so predlagali. da bo za Ljublja-no cenejše. če sc za vse zalcčcnc prebivalce ogrožene Rakove jeUe zgradi na račun družbe bloke. kar bi bilo gotovo cenejše in bolj mestotvorna akcija. kakor pa sanacija zatcčcncga popolnoma zmaličenega naselja.
Po prcsoji predloga naj se razpiše referendum!?
Problem Rakove jelše mora biti za Ljubljano končni izpil, kam nas pelje nadaljnja socializacija sanacije vsch barkarskih naselij v Ljubljani. tako v Tomačevem. kakor na širšem Ljubljanskem barju in še drugod v predmestju.
Ob presoji, da je na Rakovi jelši vsaj 40% barak in hiš, ki ne predstavljajo velike vrednosti. kjer bo znašal stro-šek za popolno komunalno opremo: cesta, dvojni kanal. vodovod, elektrika, razsvetljava. telefon in verjctno še plin, več kakor pa je sedanja vrednost barake ali hiše.
Upoštevati moramo dejstvo, da bo treba pri globokih kanalih v ulicah sanirati in dodatno temeljiti vrsto hiš. kar bo vse plačala družba itd. Stroški na posamezni objekt bodo tako visoki, da jih vsaj 60% lastnikov ne bo zmoglo, ker bodo dokazali, da so tudi kredimo nespo-sobni.
Kanalizacija na Rakovi jelši se študira že vrsto let. Tedaj so isti projektanti kakor sedaj. izvršili zazidalni načrt. Tedaj je bilo na terenu cca 250 objektov vseljenih in za 250 objektov novih parcel. Stari lastniki niso upo-števali načrta ter nadaljnje gradili vsak po svoje. Ustano-vitev nove krajevne skupnosti je pripomogla, da je vsaj del lastnikov začelo sodelovati z načrtovalci naselja. obči-no in komunalno upravo.
Nesmiselno je ob takem zelo težkem mestnem proble-mu javno pisati o »divjih spopadih strokovnjakov«. ko nam delegatom, občinski in mestni organi govorijo o traj-ni in dosledni pasivnosti večine lastnikov na Rakovi jelši, s častno izjemo nekaterih organov krajevne skupnosti in delegatov. (KONEC)                                               CIRIL STANIČ