Naročnina mesečno 25 Din, /.a inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 VENEC Telefoni uredništva: dnevna alnžba 2090 — nočna 3996, 2994 in 2050 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak daa zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku KomuntstSčno gospodarstvo in Evropa Izven dvoma je mnogo več ljudi prepričanih o pravilnosti komunistične gospodarske organizacije, kakršna je izvedena v sovjetski Rusiji, kakor pa se jih formalno prišteva h komunizmu. Tudi gospodarske kroge, zlasti pa delovne mase privlačuje boljševiški način gospodarjenja, odbija pa jih sve-tovnonazorni in kulturni program boljševikov, zlasti njihove nravne in verske zahteve, o katerih pa trdi ruski komunizem, da so bistveno in neraadruž- : no zvezane z organizacijo sovjetskega gospodarstva. . Mik sovjetskega gospodarstva je v tem, da se pred- ; očuje delovnemu ljudstvu kot diametralno nasprot- j stvo s kapitalističnim gospodarstvom, proti katere- ' mu se desetletja upravičeno dviga nejevolja de- ; lovnih množic. V resnici pa bi se jako motil, kdor bi v ruskem gospodarskem sistemu videl izveden komunizem. Gotovo je v Rusiji izpeljano nekakšno družabno gospodarstvo. Toda sovjetski sistem je državno kapitalističen, v katerem odločujejo in so bistvenega pomena kapitalistični motivi. Motiv ali notranje gibalo sovjetskega gospodarstva je čisto kapitalistično: kako z organizirano gospodarsko silo prihraniti čim več gospodarskih sil in kvantitativno kakor kvalitativno dvigniti produkcijo. Dejansko si je danes vsaj težko predstavljati kako privatno organizirano gospodarstvo, ki bi moglo biti tako enostransko kapitalistično, kakor je ruski komunizem. V tem oziru »o sovjeti daleko nadkrilili celo Ameriške Združene države. Državni gospooarskl kapitalizem je le potenciranje zasebnega gospodarskega kapitalizma. Značilno je, da sovjetsko gospodarstvo ne najde med kapitalističnimi državami nikjer toliko pri-znalne pohvale in občudovanja kakor baš v Ameriki in sicer pri največjih organizatorjih ameriškega velekapilala in financ. Obratno pa proučava Rusija še vse bolj intenzivno kakor Evropa ameriške gospodarske metode in si prizadeva, da izvede, kar se Ameriki morda še ni posrečilo. Londonski »Eco-nomist« je v septembrski številki objavil podatke, ki so preočividen dokaz, da v sovjetskem gospodarstvu docela prevladuje kapitalistični moment. V preteklem letu je nad petdeset odslolkov vsega nacionalnega dela v Rusiji šlo za dvig proizvodnje, torej za notranjo zgradbo gospodarstva. Delo in stroški, ki so jih sovjeti izdali za gradnjo stanovanj, v tej vsoti niso niti všteti. Nasprotno pa se je za uporabo dobrin, bodisi iz poljedelstva, rudnikov ali industrije, za transport in porazdelitev porabila komaj tretjina vse razpoložljive delovne sile. Niti kapitalistična Evropa ni nikdar ustvarila tako prevla-dajočega razmerja v prilog produktivne proizvodnje napram produktivnemu konsumu, kakor so to storili boljševiki. Tolikšno zapostavljanje konsumne produkcije — a ne v prilog ostale produkcije, ki bi bila preračunjena na tvorjenje kapitala — smo doživeli edinole med svetovno vojno. Tudi delovne metode, ki jih uporablja sovjetski gospodarski sistem, popolnoma odgovarjajo kapitalističnemu naziranju. Povsod se opazuje mrzlična težnja, dvigniti kolikor mogoče hitro in visoko produkcijo, ne da bi se kdo posebno veliko brigal za dobrobit posameznika ali tudi obče javnosti. Kar je tipično za gospodarski kapitalizem, opazujemo korak za korakom tudi v Rusiji: dviganje produktivne produkcije na strofike delovnega producenta na ta način, da se plačujejo nizke plače pri zmernih cenah, ali pa srednje plače pri zelo visokih cenah blaga, kakor je to slučaj trenutno v Rusiji. V vsakem slučaju sta oškodovana delavec in konsument. Sovjetski gospodarski kapital se dviga in raste edinole iz pristradanih odtegljajev delovnemu ljudstvu. Niti boljševiki ne morejo več tajiti, da se ruskemu prebivalstvu slabo godi, slabše kot se mu je pod carji. Mogoče se godi boljše industrijskemu delavstvu, ki pa ne predstavlja niti deset odstotkov vsega naroda. Vsekakor se komunisti trudijo, da ne odbijejo delavstva. Dokazali so to z uvedbo sedem-nrnega delovnika. Imamo tudi že več uspelih poskusov organizirati delavsko socialno politiko. Obratno pa so boljševiki marsikaj doslovno prevzeli iz kapitalističnega leksikona, kar pomenja popolno negacijo socialističnih in marksističnih principov. Skoraj povsod je mesto časovne plače vpeljana plača od kosa in akordno delo. Zopet je prišla na dni črna tabla za manj sposobne delavce in premije za najpridnejše. Sicer pa: mar ni gospodarska petletko že sama na sebi najhujši priganjaški sistem, ki nosi najizrazitejšo tendenco iztisniti iz delavca zadnjo srago? Le v čem se boljševiška racionalizacija loči od kapitalistične racionalizacije na zapadu, ko je radi krize vrgla na cesto 25—30% kancliskih in ročnih delavcev. Nastale so res na drugih koncih države nove industrije in zaposlile nove tisoče — a prav tako roma tudi evropski in ameriški delavec z enega konca pokrajine v drugega, kamor ga pač goni kapitalizem. Ni to kapitalistična, docela proti-delavska metoda, ako je v vsakem novem obratnem načrtu jzrečno poudarjeno, da mora proizvodnja in storjeno delo narasti za toliko in toliko odstotkov več kakor pa izdatki za plače? Da se sovjetski gospodarski sistem sploh vzdržuje, se ima zahvaliti predvsem človeškemu materialu, ki ga rabi, drugič pa okoliščini, da so bolj-številki ženialno znali svoje gospodarstvo preplesti — lahko rečemo — z nekakšno religiozno mistiko o pos'anstvu komunizma. Sovjetski delavec je Rus, ki je neskončno bolj skromen in potrpežljiv kakor zapadni delavec. Predvsem pa nima borbenosti visoko kultiviranega, izobraženega evropskega delavca in si rajši se več pritrga, da mu le ni treba boriti se za zvišanje svojih prejemkov. ?.e za veliko pridobitev smatra, da mu gre vsaj majceno bolje kot ostalim ljudskim plastem. — Potem pa se je boljeevikom posrečilo, Sovjeti napovedujejo nov dumping Razburjenje v Moskvi radi odpovedi trgovinske pogodbe z Anglijo Angleška obkroževalna politika London, 24. oktobra. G. Vprašanje odno-šajev med Anglijo in Rusijo je postalo po odpovedi trgovinske pogodbe od strani Anglije, zopet aktualno in drži v napetosti vso angleško javnost. OjKJzicija je nastopila z vso odločnostjo proti odpovedi in vrši med delavstvom silovito propagando proti narodni vladi, ki je prav za prav vlada konservativcev. Laburisti so dvignili zopet staro geslo: »Boj draginji«, a na drugi struni se tudi v industrijskih krogih prav nič ne veselijo odpovedi trgovinskega sporazuma, ker se bojijo povišanja cen surovin in zmanjšanja angleškega izvoza v Rusijo. Anglija je lansko leto izvozila v Rusijo blaga v vrednosti 7,100.000 funtov šterlingov. V igri so torej važni interesi Anglije. Poslanska zbornica je zavrnila nezaupnico, ki so jo predlagali laburisti radi odpovedi trgovinske pogodbe s Rusijo, in sicer z 225 proti 54 glasovom. Minister Neville Chaiiiberlain je v daljšem govoru motiviral sklep vlade in zaključil, da bo mogoče priti do novega sporazuma z Rusijo edino pod pogojem, da ne bo več ta prodajala pod ceno lesa in žita. O vzrokih, ki so dovedli vlado do tega dalekosežnega sklepa je znano naslednje: Predstavniki Anglije na gospodarski konferenci v Ottavvi so obljubili Kanadi, da bo an- gleška vlada odpovedala trgovinsko pogodbo z Rusijo iz leta 1930. Anglija se je zbala vpliva Združenih držav, ki postaja v Kanadi čim večji. Poleg splošnega načrta za ustvaritev zaključnega gospodarskega bloka ined Anglijo in do-minijoni obstoji prav ta skrb, da se Kanada pritegne zopet v območje Anglije. Zato je bilo treba najprej izpodbiti konkurenco Amerike i/, angleških dominijonov. V ta namen so morali angleški predstavniki v Ottavvi pristati na želje Kanade, da se trgovinski sporazum z Rusijo odpove ter tako omogoči izvoz kanadskega žita in lesa v Anglijo. Med razpravo radi odpovedi sporazuma je g. Bahlvvin v dolnji zbornici v kratkih besedah podal smernice trgovinske politike narodne vlade. Dejal je, da se v času go-podarske krize morajo posamezni deli angleškega imperija združiti. Seveda bo, poteklo še mnogo časa, preden se bodo pokazali dobri učinki inedimperijalnega sporazuma v Ottavvi. Poročila iz Moskve povedo, da je sovjetski tisk silovito reagiral na odpoved trgovskega sporazuma. Posebno ostri so komentarji »I/-vestij« in »Pravde«. »Izvestja« bruhajo žvenlo in ogenj proti kapitalizmu, da hoče obkoliti sovjetsko Rusijo. »Zadeva angleške vlade je, ali naj žrtvuje gospodarske interese zato, da bi | dosegla iluzorne politične uspehe. Toda prav tako je zadeva sovjetske vlade, da izbere sred- stva, ki naj pokažejo Angliji, da so trgovske zveze s 16tt milijoni prebivalcev vredne upoštevanja«. »Izvestja«, kakor drugi listi jasno kažejo pot, ki naj jo Sovjeti nastopijo v odgovor Angliji. Rusija naj bi kupovala blago v drugih državah, ua drugi strani pa naj dunuiing še okrepi, to se pravi, naj prodaja svoje blago še po nižjih cenah in naj uvede, oziroma poostri določbe o prisilnem delu. Listi /.vračajo krivdo /.a te nepopularne ukrepe že danes na Anglijo in kapitalistične države sploh. Postojanke sovjetske Rusije niso v tem boju tako sijajne, kakor jih prikazuje sovjetski tisk. Položaj Anglije danes ni lahek, še slabši pa je gotovo položaj Rusije. Trgovinski posli z Rusijo zahtevajo ogromne kredite, ker Itusija težko plačuje, ludi Nemčija se čedalje bolj obotavlja, du bi kredite podaljšala. Nič boljše se Sovjctom ne godi v Ameriki. Kako bo končal ta boj navidezno gospodarskega značaja med Anglijo in Rusijo, ni mogoče napovedati. Danes ne more biti nika-kega dvoma o tem, dn je to samo epi/oda iz široko zasnovane angleške ofenzive proti sovj. Rusiji. Anglija hoče na vsak način poravnati račuue za sovjetsko propagando v njenih kolonijah. predvsem v Indiji ili drugih državah, ki so doslej bile pod angleškim vplivom, bodisi Penija ali Afganistan. Herriot med slovenskimi rudarji Predsednik francoske vlade obiskal ludi slovenske naselbine domovini. Po sprejemu na magistratu ii je predsednik ogledal vte nove rudarske naselbine, ki so bile zgrajene po vo|ni, častit«! prcmogokopnlm podjetjem na dovršenem delu In na lepih socialnih ustanovah, ki so nastale. Izrazil |e željo, da bi gospodarska kriza tega lepega napredka In te vzorne harmoni|e med različnimi narodi, ki toka) služijo krub, ne motila. Slovenski radarji to bili zelo ginjeni radi predsednikovega obiska. Lent, 24. oktobra. (Brz.) Predsednik francoske vlade Herriot |e včeraj otvoril novo rudarsko bolnišnico. Predsednika so pozdravile ogromne mase rudarjev, med katerimi so te nahajali tudi slovenski radarji, ki to prišli iz okoliinih revirjev. Sprejema so se udeležila predvsem podporna druitva Svete Barbare, pod vodstvom svojih odborov. Predsednik Herriot se |e zanimal za položaj naiih izseljencev ln |e obllubil, da bo nfegova vlada storila vsa, da bi te tudi pritcljcncl čutili doma v tvoji novi kraiul V Španiji pozigajo cerkve Svobodomiselne in bol.ševiške lolpe na skupnem uničevalnem pohodu Seviljn, 24. oktobra. Neznanci so zažgali cerkev v San Schustianu, v kateri so bile umetnine neprecenljive vrednosti, čeprav so gasilci s podporo vsega prebivalstva skušali ogenj pogasiti, se jim ni posrečilo in cerkev je postala žrtev plamenov. Prebivalstvo je nato odšlo pred županstvo in bučno zahtevalo, dn se krivci kaznujejo. Tudi iz Ecije poročajo, dn je neka tolpa zažgala tamkajšnjo cerkev in samostan bosih sestra. Gasilcem pa se jc posrečilo ogenj udu-Siti. Mislijo, dn gre za dobro organizirnnc požige skupine ljudi svobodomislecev-boljševikov, ki se z avtomobili vozijo po deželi in skušajo požigati verske ustanove. Še ena avtonomna država v Španiji Valcncia, 24. oktobra. AA. Zastopniki vseh španskih strank Izvzemši avtonomiste in konservativne republikance, so proučili načrt va-lencijske ustave in sklenili organizirati kampanjo za to ustavo. Dalje so sklenili sklicati skupščino zastopnikov treh vnlrncijskih provinc, ki naj stilizira ustavo po vzorcu katalonske. V Belgiji želi komandirati loža Liberalci in socialist v ob/emu Bruself, 24. oktobra. Senatorju Brocquevilleu se je po kratkih posvetovanjih posrečilo sestaviti volivno vlado, katere sestava je že znana. Poleg katoličanov t. j. predsednika Brocquevillea, Theu-nisa, Poulleta, Segerja, Tschofena, Sapa in van Overbergha sodelujejo v njej liberalci Hymans, Devgze, Janson, Forthome in Bovesse. Vlada ima voliven značaj. Poslanska zbornica bo razpuščena še ta teden, nakar bodo takoj razpisane volitve. RazpU volitev so zahtevali socialisti in liberalci, Uspeh, ki so dosegli socialisti pri občinskih volitvah, jim daje upanje tudi za državnozborske volitve. V zadnjem času se opaža po liberalnem tisku težnja za sodelovanje s socialisti, da bi se ustvarila nekaka antiklerikalna fornta. To sc je že zgodilo v Antverpnu, kjer liberalci in socialisti sodelujejo proti katoličanom. Ta nenavaden preokret pripisujejo sklepu na zborovanjj prostozidarske lože, ki se je vršilo v Bruslju meseca septembra. Krilo v liberalni stranki, ki se zavzema za sodelova- | nje s socialisti, ie ni tako močno, da bi moglo svoje želje tudi uveljaviti, zato je bilo mogoče še sestaviti koalicijo vlado med katoličani in liberalci. Nikakega dvoma ne more biti več o tem, da to krilo vedno bolj pridobiva na vplivu. Zato ni izključno, da bo po volitvah prišla na vlalo koalicija med socialisti in liberalci. Ugled novega ministrskega predsednika Broc-quevillea je tako velik, da bo ta lažje premagal težkoče, ki jih je prizadela gospodarska kriza kakor Renkin. Pred volitvami vlade ne bo storila nikakega važnega gospodarskega ukrepa, ker nočejo liberalci v tem trenutku prevzeti odgovornosti n. pr. za povišanje davkov ali pa znižanje državnega proračuna. Nočejo si pač pokvariti volivnih postojank. , Bruselj. 24. okt. Nova vlada se prvič sestane na ■ sejo jutri, v torek, popoldne. Zelo verjetno je, da bo že v sredo prečitala t zbornici dekret o razpustu parlamenta. česar niso nikdar mogli in tudi ne poskusili privatni kapitalisti: vgnesM v delavčevo zavest vero, da se bori za veliko gospodarsko bodočnost in obnovo človeške kulture. Za ta cilj doprinaša sovjetski delavec žrtve in si nalaga odpovedi. Zlasti mlajše delavstvo vidi v tem smisel in cilj svojega življenja. Seveda stoji v ozadju tolikšne ideje tudi fizična sila. Stoinšestdesetmilijonsko prebivalstvo sovjetske Rusije se letno pomnoži za tri milijone. Traktorji in turbine us'varjajo v deviški sibirski zemlji prostor za nove in nove milijone. V takih razmerah s človeškim materialom ni treba gospodariti. Ako poginejo stotisoči. stopajo na njihova mesta milijoni. Kakor sicer v kapitalizmu, tudi pod sovjeti ni človek središče in cilj gospodarstva. Izključeno je, da bi druge države kar vprek mogle posneti sovjetski gospodarski sistem. Prid-vsem jim manjka fizičnega prostora, ki bi omogočal konstanten industrijski razvoj, s kakršnim raz- polaga Rusija, ki ima v Sibiriji neizčrpen rezervar zemlje in sirovin. Drugič pa bi moral narod, ki bi se odločil za sovjetski gosjiodarski sistem, razpolagati z neizčrpnimi delavnimi masami, ki bi bile pripravljene prevzeti nase vsako odpoved in žrtev, kakor ruski komunistični delavec. Zadovoljiti bi se pa morale tudi ostale ljudske plasti z mnogo nižjim življenjskim standardom, kakor ga imajo danes. Sovjetska gospodarska uganka torej ni nerazrešljiva. Kolikor pa poznamo razpoloženje med ljudstvom, pričakujejo tisti, ki se za sovjete navdušujejo, od komunizma nekaj Čisto dmgega. Ne da bi se odrekli individualnim težnjam, ne da bi se podredili trdemu gospodarskemu diklatu in prisiljenemu delu. ne da bi še bolj skrčili svojo prehrano — temveč, da bi lažje in udobneje živeli. Toda tega komunistični gospodarski »istem ne daje. Drin. Razburjenje na Irskem I >ii l> I i n. 24. okt. 1. V glavnem stanu sin-fajnovcev vlada veliko razburjenje radi trga, ker namerava Malteški princ v najkrajšem časa obiskati 1'lster. Sinfnjnovri pripravljajo veliko produkcijo, ki pa še ni znana v podrobnostih Konec izselievania v Ameriko Coloinliiis (Oliin), 24. oktobra. AA. Na več zborovanjih. ki jih jc lUiover priredil glrdr na bližajoče se predsedniške volitve, je nagla« i l, da Im> do konca sedanje go*|iodar*k« krize gledal na to. da se število priseljencev kar najliolj omeji. Iloovrr je navedel, da je 1« do /daj po zo«lugi te njeglnijo. Prave in trajne pomoči za agrarne države je pričakovati samo na podlagi tr-govsko-političnega liberalizma in |*i|>oliioma svobodnega izvoza, /n katerega je trrjia ukiniti vse omejitve. Pripomniti je kot posebno važno, da sta se dela le komisije udeleževala tudi dva ameriška opazovalca. Turizem v Jupos'aviii Belgrad. 24. okt. A A. Oddelek /a turistiko ministrstva /a trgovino in industrijo je te dni zaključil statistiko o turistiki v letu 1931. število tujih turistov je v Belgradu padlo leta 1931 v primerjavi z lelom 1930 /a 14%, * dravski banovini za 12 in pol 'A. v savski bo-novini za 16%, v vrbnski banovini ie število turistov i/. Jugoslavije naraslo, število tujcev ,»» padlo za 4H, v primorski je število* domačih turistov naraslo /a 26?o. število tujih pa padlo za 7V drinski banovini je bil Ioni prav tolikšen promet kakor predlanskim, v ostalih banovinah pa je obisk padel za 12'■. Tudi število prenočnin ji' povprečno zn \2"!, manjše. Lani je bilo /a 39T.66S manj nočnin kakor leta 1950. Finančni efekt turistike je bil leta I93| slabši kakor leta I93ft, posebno zaradi velikih omejitev pri potovanju. Vkljub temu so tujci pustili na Primorin okoli 110 milijonov Din. v planinskih letoviščih 12 milijonov Din. v mestih okoli 75 in v kopališčih S in pol milijona Din. Železnice in nnrniki so imeli 27.160.000 Din prometa, gostilničarji jn hotelirji pa 140 milijonov. Leta I95t je bil obisk tujcev in Jugoslovanov v posameznih banovinah takle: Banovino dravska: 43.543 tuz.emcev. 50.056 Jugoslovanov; savska: 50.116. 69.037; vrhnska: i 1.857, 10.1 tO: primorska: 25.R28. 41.44«: dri « ka: 11.04«. 23.853; zetska 26.175. 55.65); dunarvka: I0.4f>5, 10.987: mnravska 2.238, 41.650: vardar-sko: 68|5. 20.506; področje mesta Belgrada: 14.256. 27.258, — Skupno število nočnin znnša 2.005.117. — Primorje je obiskalo 1. 1951 62.508 Jugoslovanov in 70.8)2 tujcev, s skupnim številom 935.055 nočnin. Planinske in jezerske kraje je obiskalo ■^5.920 Jugoslovanov in 15.407 tujcev s skupin 371.052 nočnin. Zdravilišča je obiskalo 82.4"" Jugoslovanov in 5.36! tujcev s skupno 1.I90.VI nočnin. Mesta in druge turistične kraje i obiskalo 150.515 Jugoslovanov in II8.7V) tujcev s skupno 48).158 nočnin. Nn turističnih ladjah je bilo 309 Jugoslovanov in 1481 tujcev s skupno 17.496 nočnin. Zagrebška vremenska napoved: Počasi se bo pooblačilo, ostalo nn ho Se toplo in nrecej stalno. Stran 2 »S1,0VENEC\-, dno 25. oktobra 19.12 Stev. 2-lb. Anglo-irshi spor Kratek pregled zadnjih pogajanj med Anglijo in Irsko (Od našega stalnega dopisnika) London, 19. oktobra. Najvažnejši politični dogodek je bil zadnje tedne za angleško široko javnost spor, ki je Izbruhnit med Anglijo in med svobodno irsko državo, kateri predseduje republikanec de Valera. Niti velika pogajanja, ki so se vršila t Francijo glede nemških oboroževalnih zadev niso povzročila med ljudstvom toliko zanimanja in toliko krčevitih debat kakor nesporazum z Irsko, ki jo samo odprl komaj zaco-ljene rane in poklical iz. zgodovine mnogo neljubih spominov v medsebojnih odnošajih obeh narodov. Leta 1923 so voditelji Irske po dolgotrajnem boju, ki je spravil ob živee tako Angleže kakor Irce in bfl na tem, da se izpremenl v javno revolucijo, podpisali z angleško vlado v Londonu celo vrsto pogodb, ki so dale Irski današnjo ustavo in natančno določile njene bodoče odnošajo in obveznosti do britskega imperija. Med temi pogodbami se nahajata tudi dve, s katerimi takratni voditelj republikanske opozicije, de Valera, ni bil zadovoljen in katerih tudi ni priznal. l'rva teh pogodb določa, da mora svobodna irska država vsako leto plačati Angliji vsoto treli milijonov funtov sterlin-gov (okrog T jO milijonov Din) kot odplačilo za zemljišča, katera so za časa verskih bojev angleški ariatokrati Ircem vzeli iu katero sedaj irska vlada zahteva nazaj, oziroma jih kar naravnost nacionalizira. Z drugimi besedami je ta denar odkupnina za svoje dni uropaua zemljišča. Druga pogodba predvideva vsakoletno plučilo 2,111.000 funtov, ki predstavljajo razne pokojuine za angleške državne uradnike, ki eo službovali na Irskem in so vzdrževali angleški režim. Z drugimi besedami naj plača Irska pokojnino za svoje nekdanje trinoge. Prejšnje \lade so to breme prevzele, loda ko jo pri zadnjih volitvah de Valera prišel nenadoma iia površje, je takoj dal vedeti angleški vladi, da plačevanje teh dveh, po njegovem mnenju krivičnih vsot, preneha enkrat za vselej, češ, da prejšnje pogodbe, katerih irski narod ni priznal, njega tudi ne morejo vezati. Spor med obema državama jc s tem izbruhnil na dan. Pogajanja so se po uvodnih praskah v uradnih komunikejih in j»o časopisju takoj začela in britanski minister za dominijone, Thomas, je predložil, naj se sporna vprašanja predložijo kakšnemu imperialnemu arbitražnemu razsodišču, česar pa de Valera zo|>et ni sprejel, ampak Je nasprotno zahteval mednarodno razsodišče, bodi* /.vezi narodov, bodUi razsodišču v llaagu, bodisi kateremkoli •odišču mednarodnega značaja. Angleška vlada je to odbila s motivacijo, gleške strani. Angleški min stri so na političnih shodih in enkrat celo v londonskem parlamentu odkrito namigavali na represalijf, češ, da bo angleška vlada prisiljena »eči po sredstvih, ki Irski ne bodo prijetna, tako recimo, da bo Anglija morala uvesti vUoke uvozno (.carint> na irske kmetsko pridelke, ki »o po vrlini bili pokupi jeni od angleškega trga. S takimi grol-njami je nngleika vlada hotela pritisniti nn irsko javno mnenje predvsem i: na irskega kmeta, ko-jega gospodarski interesi bi bili zelo ogroženi, da vpliva na irsko vlado v smislu popuščanja. Ites je. da so angleške grožnje imele nekoliko uspeha in so spočetka vznemirile irsko ljudstvo, ki je stalo pred nevarno alternativo, da ali nadaljuje »tlačanskega tributac ali pa izgubi zelo obširno tržišče za tvoje pridelke. To I a samo spočetka, kajti I rev je borec, je to vedno bil in ostane. Spričo groženj in nevarnosti njegov odpor le še zrase v isti meri, kakor njegova požrtvovalnost. Vsa njegova zgodovina je edinstven dokaz za to. Irec se žrtev ne plaši, tudi največjih ne, in če ga enkrat zgrabi trdogla-vost, potem žrtvuje vse, samo da pride do cilja. Medtem torej, ko se je irsko javno mnenje polagoma mobiliziralo za novo »vojno z Angleži', medtem ko so začeli tudi pristaši pomiritve z Anglijo prehajati v tabor de Valerinih somišljenikov in se je v Angliji začel zopet vzbujati Rtari protestantski gnjev proti katolikom Irske, so se pojavljali razni močni vplivi tako na irski kakor na angleški strani, ki so delovali za si>orazuni. Kolikor 6e tiče Irske je znano, da je primas Irske, kardir«! nadškof MaoRory. sam apeliral na predsednika de Valero, naj vse poskusi, da pride do sporazuma, v kolikor pride v [»štev Anglija, pa so pritiskali liberalni in laburistični krogi na kralja, da zastavi svojo avtoriteto, da zope! ne pride do poboja med obema državama. In res so se pogajanja znova začela. Nu svojem potovanju v Ženevo se je de Valera ustavil dalje časa v Londonu, kjer so mu žrtvovali dosedanjega kraljevega zastopnika guvernerja MacNeilla In pristali na to, da se pogajanja resno začnejo po zasedanju Zveze narodov. To se je tudi zgodilo. De Valera je prišel sam zopet v London in prinesel g boj vse svoje zahteve, ki pa, ako jih preračunamo v funte, daleko nadkriljujejo vsote, katere angleška vlada zahteva od Irske. De Valera je stal na stališču, da se naj izbrišejo med obema državama vso denarne obveznosti in naj iivita Irska in Anglija lepo mirno druga poleg Iruge v okviru britskega imperija, a da naj bo to vse. Ce bi pa prišlo do tega, da bi zahtevali medsebojno lenarne obračune, potom so zahteve Irske, ki je bteletja trpela pod angleškim režimom ter Angležem žrtvovala domala vse naroduo imetje, mnogo večje, kakor pa malenkosti, katere na podlagi pogodb iz leta li>23 Anglija lahko zahteva od Irske. Na tej podlagi je angleška vlada odklonila nadaljevanje razgovorov in de Valera se je vrnil nazaj na Irsko, kjer jn bil v Du-blinu sprejet s velikanskim navdušenjem uuroda, med katerim je imel priliko videti veliko tvojih političnih nasprotnikov. Angleško-irski konflikt se je torej |>oostril, na veliko žalost velikega števila nas miroljubnih Angležev, ki bi radi videli, da bi bil enkrat konec teh medsebojnih zbadanj in da bi se Ircem dalo nekaj, a čemer bi nti mogli odkupiti in izbrinati žalostne dogodke iz davne in bližnje zgodovine. Medtem je irska vlada že udarila visoke carine na angleško Industrijsko blago in v Londonu sn pripravljajo, da storijo isto na Irske poljedelske pridelke. Konflikt torej narašča. Na žalost moram ugotoviti, da naš angleški tlak, ki bi moral vršiti drugo nalogo, zadnje čase ščuje In hujska in ustvarja ne-razpoloženje napram irskemu narodu. To ni dobrn. Prav tako pa se tudi na Irskem mišljenje rndikaii-zira, predvsem ko se vidi, kakšne ogromne vsote j« Anglija odpustila Nemčiji, ki ima na svoji vesti kršitev mnogo več in mnogo liolj pravičnih pogodb, kot so pogodbe iz leta 11123. katerih Imka noče pri-poznuti, ker so krivične in so ji bile vsiljene. Pametna širokopotezna gpsta angleške vlade bi bila Irce pridobila prej in de Valerovo stališče bolj oslabila, knkor pa grožnje z represalijami. V so-danjl gospodarski krizi mi Angleži nimamo povoda, dn si naprtimo še politično krizo, ki bi znala |M>d-minirati lvuielje britskega imperija. Gwil.vtn O. Nov val gorja na Goriškem OVRA svobodno razširja svojo trinošho dilaturo — Nove žrtve fašističnega lanatizma Pariz, 24. oktobra, ž. Tukajšnji listi italijanske aiitifušistične koncentracijo pišejo, da bo Mussolini v najkrajšem času okrepil svojo diktatorsko moč. Zato je tudi izvršil revizijo statutov fašistične stranke, tako du bo fašistična stranka izgubila še tisto liiulo avtonomije, ki jo je doslej imela, ter bo spremenjena v meščansko milico, ki bo v službi države. Obenem je postala zelo aktivna tajna fašistična policija OVRA, katere delo ne more kontrolirati niti vodstvo stranke niti veliki fašistični svet, in je postala odgovorna edinole Mussoliniju. Tisku je prepovedano, prinašati kukšnu poročilu o procesih, ki se vodijo pred izrednim trihunalom zu zaščito džrave. OVItn zapira fašizmu neprijazne elemente ter jih de-portira ravno v trenutku, ko je fašistična vlada lunsirula v inozemstvo vest, du se v Italiji pripravlja amnestija. S političnimi aretlrunci postopajo policijske oblasti vedno slabše in so jim \ zadnjem času prepovedale čitonje knjig in Časopisov. Tako postopanje je spravilo politične jetnike v obup. V ječah v Volteri so začeli kaznjenci :• gladovno stavko, isto je zgodilo tudi \ Citta Vechia, kjer je kukih 200 političnih kaznjencev. Nu otoku Ventottene so v zadnjih masecih prignali veliko število političnih de. portiruncev. Položaj v Julijski krajini je naravnost obupen, ker se \ ršijo neprestano nove aretacije. V Kopru je bil aretiran neki kmet, ki so gu osumiti, da je skupno /. drugimi kmeti, ki niso člani fašistične stranke, te dni razobesil rdečo zastavo. V Podgradu je bilo aretiranih 12 oseh, katere dolžijo, da so sneli fašistični grb s fuši-stičnega domu. Tudi v Cerovu je bilo aretiranih mnogo oseb, /a katere mislijo fašisti, da so člani tajne slovenske organizacije. V Desenih je bil aretiran kmet Bernetič radi tega, ker je protestiral pri županu, ker se v teh kritičnih dneh, ko kmet ne more plačati niti zaostalih davkov, kaj šele nove, njihova posestva raz-prodajajo nn javnih družbah. Sodišča v Gorici, Trstu in Reki dnevno sodijo mnogo Slovencev iu Hrvatov radi tega, ker so hoteli prekoračili brez dovoljenja mejo. V Gorici je fašistični tajnik Avennnti, ki je znan zaradi svojih pre-ganjiinj slovenskega živijo, pustil postavili te dni pred svoje stanovanje homho, katero so našli fašistični miličniki. Ta bomba je dala Ave-nnntiju povod, du je začel ponovno preganjati fašizmu neprijazne osebe. Gomhosova agrarna reforma Svečanosti v Kumanovem Ganljiva proslava 20 letnice osvobodilne bitke iliidimpešta, 21. okt. ž. V sredo b« Gombos objavil delovni prognin svoje vlade Prva točka tega načrta bo iivedbn agrarne reforme, in sher ra la iiariu. da se ustanovi 1500 novih vasi s »kupno 3 milijoni jutrov zemlje, v katerih bodo našli brezposelni svoj kruh. Ta velika arrarna reforma Novg Č2Ši:a u.ada Praga. 24. okt. tg. kakor se poroča uradno, j je bila danes sprejeta dcinisija I držalovegu kabineta in jc bil dosedanji predsednik poslan--kr zliornirc Mal.vpclr imenovan. c plače nad trm /noskom pa ee bodo znižale od 4—I2X. s čimer bo država prlhrunila 2Vl milijonov Kč. AJas klirmg s CSR Praga. 24. okt. (g. V klirinškem prometu, ki je bil osnovan v češkirdovaško-jugoidovoti-skeiu trgovinskem prometu rodi zenač-riijo mrdselKijnih zahtev, se je izplačalo nu Češkoslovaškem 70.imki.mxi kč /a češkoslovaške Izvode. pri jugoslovanski narodni banki pa je bilo plačanih IVt.OOO.OOO Kč. Nepokrit je ostal torej presežek M.000.000. Kreuger - živ? Berlin. 24. oktobre, i. 12 Mir illattc prinaša scn/acijonalno vest i/. Stockholma. po kateri je neka dama. ki je imela »vojefasno tesne tvric z Ivanom krciigorjeni, dobila pismo i/. Rusije. I/, tega pisma je baje ro/vidnb, da živi k roti gor v Rusiji, Ta ves) je povzročila veliko sen/.acijo. ker je že kmalu po smrti Ivnru Krcu-gerja bila razširjena vest, da je bila namesto njega pokopana navadna voščena lutka. Kumanovo, 24. okt. 1. Z veh strani so danes prihiteli v ta zgodovinski kraj delegati vseh naših narodnoobrambnih organizacij, centralne uprave Združenja rezervnih častnikov, Zveze dobrovoljccv In neitetih drugih. Mesto Kumanovo jc bilo vse okrašeno z zastavami. Na mnogih krajih so postavili slavoloke. Iz Skoplja so prihiteli na proslavo 20 letnice, odkar je srbsko orožje v zvezi z ostalimi balkanskimi državami strlo največjega sovražnika srhstva in ga potisnili iz Evrope v Malo Azijo, pravoslavni škof Josii, poveljnik lil. armadne oblasti, general Milan Nedič, podban Krasojevič in predsednik skopljanske občine Mihajlovič. Kralj je poslal na proslavo svojega posebnega zastopnika, podpolkovnika Svetozarja Hadžiča. Po liturgiji, ki se je izvršila v pravoslavni cerkvi sv. Petke, so se vsi delegati in velika množica ljudstva napotili na kraj, nazvan Prkin rid, kjer je skupna grobnica kjer so pokopani vsi borci za svobodo svojega naroda, ki so darovali svoja življenja v kumanovski bitki na oltar domovine. Po cerkvenem opravilu, ki ga je izvršil skop-IJanski pravoslavni škof Josif, je govoril general Nedič, ki je v svojem govoru izvajal: .Kot poveljnik III. armade sem prišel na to sveto mesto, da se poklonim manora teh borccv, ki so štrli turški imperij. Na Nagoričanu so se zgodili usodni in za vse čase pomembni dogodki. Na Kosovem smo izgubili cesarstvo, toda smo ga znova dobili na Na-(joričanu. Tukaj, na tem svetem mestu, se je spremenila karta Evrope. Tu, na tem svetem mestu, je bil položen temeljni kamen za kraljevino Jugoslavijo. Tu je zasijala svoboda srbskemu narodu." Ccncral Nedič navada dalje, da je moglo srbsko orožje premagati mnogo močnejšega sovražnika sa:n oradi tega, ker se je sleherni zavedal svoje dolžnosti napram domovini. Končal je svoj govor z besedami: »Spite mirno, svete žrtve, svoj večni sen r objemu hladnega Nagoričana.« Za generalom Ne-dičem so še govorili delegati Zveze rezervnih častnikov g. Vujič, učitelj Todorovič in suplent Dobra-šinovič. Med tem pa je krožila nad grobovi padlih junakov eskadra letal ter jih posipala s cvetjem. Na koncu žalostne proslave je izstrelila četa 22. pešpolka časten plotun. Opoldne je dospela v Kumanovo delegacija odbora za postavitev spomenika padlim junakom v bitki pri Kumanovem iz Belgrada, ki se je dogovorila s kumanovskim odborom za postavitev spomenika. da bodo raje namesto spomenika zgradili bo iivršena s pomočjo zunanjega in notranjega posojila. Kanil lega se ho poenostavilo pobiranje davkov na ta način, da se bo predpisalo namesto dosedanjih 120 vrst davkov samo 30 vrs| teh davkov. Iivršena bo reorganizacija vse madjarske ia- Velikega Orašja. V proces je zapletenih nad slo oseb. Državni tožilec predvsem obremenjuje z.a la umor dijaka MilovanoviČa in učileljioo Histič ter predlaga za vse krivce smrtno kazen. Za proces vlada veliko zanimanje. Belgrad, 21. oktobra I. Prihodnja seja tarifnega odbora v prometnem ministrstvu bo v prvi polovici meseca novembra. Na tem zasedanju bodo predvsem razpravljali o krizi naše rudarske in gozdarske industrije. Belgrad, 24. okl. 1. Včeraj je bil v Belgradu izredni občni zbor bolniškega fonda prometnega ministrstva ter je bil sankcioniran odlok prometnega | ministra, da prevzame bolniški fond za dobo deset let v najem bolnišnico Združenja belgrajskih zdravnic na Dedinjn za 4 milijone Din. Ta bolnišnica je , pred meseci zašla v finančne težkoče ler je bila že 1 delj časa zaprla. moderno bolnišnico za nego in zdravljenje otrok iz kumanovskega okraja. Po vseh šolah so bila danes tudi predavanja o kumanovski bitki, v katerih so mladini orisali vse gigantske napore srbskega naroda, da izvojuje svobodo, ki jo je moral plačati z velikimi žrtvami. Šolski otroci so dobili tudi spominske albume s slikami iz kumanovskih bojev. Slična proslava je bila tudi na Merdarjih v bližini Podujeva. Tudi tej proslavi je prisostvovala ogromna množica naroda, ki se je hvaležno spominjala svojih dragih pokojnikov, ki so padli v balkanski vojni I. 1912. Osebne vesti Belgrad, 24. oktobra. I. Zu kmetijskega svetnika 5. položajne skupine je postavljen j»ri Lanski upravi v Nišn Vladisluv Valenta. Premeščeni so: veterinarski svetnik Otinar Novak i/ Savskega mosta v Split. V 4. polo/ajno vku-pino 2. stopnje so napredovali: Btrk Ciril. Bevc \ Indislav, tehnična svetnika na tehničnem od-delkti banske uprave v Ljubljani, Alfred \Vei-der. tehnični svetnik na tehničnem oddelku pri mestnem načelstvu v Novem mestu, Veher Bilmrd, tehnični svetnik pri tehničnem oddelku banske uprave v Sarajevu. Iz 6. v 5. polo/ajno skupino: Albin Pitnmir, višji tehnični pristav pri tehničnem oddelku banske uprave v Novem Sadu. Iz 7. v 6. polo/ajno skupino: Josip Bri-eelj, višji tehnični pristav pri okrajnem načelstvu v Ljubljani, Bnbnik Viljem, višji tehnični pristav pri bonski upravi v Splitu. Prometni minister je postavil za svojega poverjenika in v ršilea dolžnosti upravnika železniške delavnice v Smederem. Frnestn Saneina, dosedanjega poverjenika pri železniški delavnici v Mariboru. Za pristava 8. skupine pri okrajnem nn-čelstvu v Trobinju je postavljen šoka Josip. Nadalje so postavljeni: Knjnik Zdrnvko za pristavu H. skupine pri okrajnem načelstvu v Klancu, Alojzij Juvnn za pristava H. skupino pri okrajnem načelstvu v Tešnju in Alojzij Lončnrič za pristava S. skupine v ministrstvu notranjih zadev. Z odlokom finančnega ministrstva jo premeščen k finančnemu ravnateljstvu v Sarajevu zn knjigovodjo 8. polo^iin« skupine, Franc Božič, dosedanji knjigovodja pri belgrajskem finančnem ravnateljstvu. Dunajska vremenska napoved: Vreme se bo poslnbšalo. Pooblačilo se bo še bolj in je pričakovali tudi dežia. V par dneh se bo temperatura znižala. Ljubljansko gledališče ..Erika" Bili so pri nas časi. ko se je pod ravnateljem Kukuviuo naša opera že toliko dvignila, da je povsem izrinila opereto. Kavnatelj Polič pa jo je uvedel znova iu danes je že skoro prevladujoči pojav opernega gledališča. Pravijo, da radi gmotnega položaja. Kakor pa smo prepričani, da bi kvalitetna operna dela, temeljito nnšludirann in umetniško podana, prav tako privlačila občinstvo, tako moramo nujno zahtevati, da se operetne predstave, če so res tako nujna zahteva časa, približujejo čim najbolj umetniškim zahtevam in da ne padajo na niveau varietelnih in kabaretnih predstav. Tem se je zelo približala nova opereta »Krika-. Tako (Kivršno nuštudirana, tako prezirajoče podana, dasi bi kot domače delo zahtevala vsaj toliko pozornosti kot kaka Viktorija , izziva resen protest proti gledališki upravi, ki take stvari dopušča. O delu samem pa tole: rErikaf je opereta, pisana popolnoma v smislu zadnje faze te vrstne produkcije, ki «e je naslonila na povsem materialistično pojmovanje. Izrinila je iz. nje vse, kar je bilo še naslonjeno na resno umetnost po načinu Slraussovih operet; ostal je v njej le še dovtip iu Slager. — Libretto je napisal g. Simončič in nima baš umetniške vrednosti. Dejanje je položeno na jugoslovanska tla. vrši se v Dubrovniku. Vsebina je šablonsku; zajema ljubavne odnose štirih ali petih parov na najbolj vsakdajen način. V dogajanju ni nobene posebne dramatske napetosti, ni-kakega močnega vrhunca, vozla in sledeče mu peripelije, vse se vrli le okrog vsakdanjih sporčkov, ki se med zaljubljenci dogajajo. Tudi so nekatera mesta odersko nerodna, nolranja napetost pa je tu in tam pretrgana. Jezik je precej vulgaren in značilno je, dn se vsi dovliji sučejo lo okrog spolzkega namigavanja, ki izzivajo učinek pri najnižjih plasteh. Res žalostno, če avtor nima duhovitejgih domislekov. Skladatelj Cregorc si torej ni izbral baš posrečenega besedila in je vzrok neuspeha močno na tej plati. Kajti on sam se v te vrsto lahki glasbi, ki je v »Eriki* zajeta, počuti kakor riba v vodi. Prodrl je element šlagerjev in razpolaga z močno tovrstno fantazijo, dasi tu in tam še malo podleže tujim vplivom. Največja njegova odlika je v instrumentacfji. Orkester mu zveni homogeno in je poln slikovitosti. Kar se pa liče celotne enotnosti, bi opozoril, da ne vpliva ugodno mešanje popolnoma anncionalnih glasbenih motivov z izrazito nacionalnimi melodijami, tuko slovenskimi, kot srbo- hrvaškimi. Knotnemii stilu bo vprid, če se vprl- hodnje omeji pov-ein na eno ali drugo stran. (il.ivno vlogo Krike, mladega, naivnega dekleta, je topot igrala zopet ga. Poličeva. Dolgo je le subrela naš • operete in privzema vse vodilne vloge v njej. To zahteva res velikih sposobnosti in močnega igralskega talenta, ki je zmožen vživljati so in izčrpno zajemali le, karaklerno tako pestre lipe. (la. Poličeva pa je od Grafice Marice do Bet-tine, od princoze Violelle do Denise, od kraljice Ane do — Erike skoro vedno ista. Saj ji priznavamo mnogo rutine in smisla, ki pride zlasti v nekaterih vlogah do veljave, vendar je Ireba vpošle-vati, da vsak igralec ni za vsako vlogo in da eksi-slirajo končno Itnli še mlade in sveže moči, ki si žele in so potrebne, da vstopijo. V ostalih glavnih vlogah so nastopili: g. Zupan, kot kapitan Lesič, ga. Španova — Ana, njegova sestra, g. Peček — sorodnik Ivo, gdč. Škrjan-čeva — bogata Američanka, g. Magolič — nien sin, gdč. Florjnnčičeva — njegova žena, ga. Ribičeva — Mary, ga. Kogojeva — kuharica Maričkn, g. Janko — mornar, g. Simončič — Avanti in drugi. — Vsak se jo potrudil po svoji moči. Treba pa je pri tej priliki grajati jezik, ki se je v operetah uveljavil. Temu se posveča vsekakor premalo pozornosti in vendar je gledališče v prvi vrsti poklicano, du čuva čistost slovenske govorice. Delo je režimi g. F. Delak. Storil je, kar mu je bilo mogoče iu par prizorov je uspelo prav dobro, več pa tudi slabo: tako je nastop mornarjev povsem diletantski in čisto nemogoč. — Insceniral je delo g. Uljauiščev — lopot zelo šibko. Pri njem smo bili sicer vajeni najboljšega dela, zato je čudno, da jo Iu popustil; najbrž so mu nudili premalo sredstev. — Plese je naštudiral g. Golovin. Končno moram opozorili na dobul g. Vinka šušteršiča, ki je opereto dirigiral. G. šušleršič je občinstvu že dolgo znan kot eden najnadarjonejših absolventov našega konservatorija. 55e pri njegovih vijolinskih nastopili ob priliki konservatorijskih produkcij smo opazili njegov izrazit smisel zu poglobitev in interpretacijo in prav v tem jo mnogo pozitivnosti za dirigentski poklic. Kar nam jo pri tem nastopu pokazal, je ugodno, vendar so v lom gonrti ni mogel povsem uveljaviti, kor po značaju nagiba k resni umetnosti. Vsekakor pa mu je Ireba nuditi prilik, dn se pravilno razmahne. Gledališče .'o bilo polno zasedeno in o! činstv» je stvar sDreieio. V. U. FRAN MILČINSKI Ljubljana, 24. oktobra. Slovensko leposlovje, ki je v petek izgubilo svojega najstarejšega delavca, pesnika Antona Funtka, je danes doživelo drug pretresljiv udarec. Danes popoldne je v bolnišnici izdihnil svojo dušo slovenski pisatelj Fran Milčinski. Težko bi našli v Sloveniji moža, še manj pa leposlovca, ki bi užival toliko priljubljenost in tolik ugled kakor pokojni. Njegova duša je bila kakor vrč z vrhom napolnjen x vedrino in od te vedrine je Milčinski sipal in d&|al vsem in vsakomur. Mnogo jih bo, ki bodo vest o smrti Milčinskega občutili kakor lastno telesno bolečino, zakaj z Milčinskim ie utrpnilo srce, dobro kakor kruh, in obnemela je njegova radostna volja, ki jo bomo Slovenci tako zelo in občutno pogrešali. , Njegova dela morda ne bodo doživela v očeh oficijelnih literarnih zgodovinarjev nikoli priznania epohalnosti. Imela pa bodo eno redko lastnost: Živela bodo. Še desetletja bodo ljudje s smehom in solzami prebirali njegova dela. 2e sedaj pa tudi pozneje bo Milčinski ostal trajen ljubljenec mladine, kateri je podani toliko lepih pravljic, ki ji ie v tvojem delu pričaral čudežen pravljičen svet, da si tudi otroška duša ne more zaželcti lepšega, čudovitejšega in bolj razigranega. Fran Milčinski se je rodil 1. 1867 v Ložu. kjer je bil njegov oče v sodnijski službi. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani pravo pa na Dunaju. Po dovršenih študijah je stopil Milčinski I. 1890 v sodno siužbo v Ljubljani, Sodnik je bil v raznih slovenskih krajih, zlasti dolgo časa pa v Idriji. Povsod se je kol sodnik pridobil arce ljudi. Z redkim pozna-vanem človeških duš in pa tudi življenja ter vseh n egovih težav, zlasti pa z umevan.em človeških s:nbosti, je znal neštetokrat ugladiti marsikateri oster spor, dostikrat doseči poravnavo, marsikdaj preprečiti krivico in marsikdai rešiti tega ali onega človeka pred propast;o. Že kot sodnik po deželskih krajih pa je pokazal globoko umevanje mladine. Ta n erova lastnost ga je pozneje vsposobila za n e'ovo rflavno živl>n«ko delo v sodni praksi: osno-vanie oddelka za mladinsko skrbstvo pri ok-ajnem sodišču v Ljubljani, prvega svoje vrste v nekdanji Avstriii. Ko :e bil imenovan v Ljubljano, je na ljubljanskem sodišču takoj posvetil vso svojo skrb devetemu oddelku, to je mladinskemu skrbstvu. Če imamo dane« v Ljubljani vzorno mladinsko skrbstvo, je to v prvi vrsti in predvsem zasluga Milčinskega. Milčinski je v tej organizaciji uporabil prav vse, kar mu je dala njegova temeljita juridična izobrazba, njegovo poznavanje življenja, ljubezen do mladine in pa v kolikor mu je dopuščala justica, da je napravil, posebno še s spretno publicistično propagando, iz mladinskega skrbstva ne samo uradne ustanove, temveč res socialno človeško institucijo. Ze zgodaj si je pridobil Milčinski ugled kot eden naših najodličnejših juristov. Mnogo je sodeloval pri »Slovenskem pravniku« in je bi! med tistimi slovenskimi juristi, ki so ustvarjali slovensko pravno terminologijo. Mnogo odličnih razprav je izšlo izpod njegovega peresa. Po prevratu je bil Milčinski določen za visoko funkcijo v socialnem skrbstvu tedanje Pokrajinske vlade za Slovenijo. Vendar pa se je vrnil k sodišču kot apelacijski sodnik. Ko se je osnoval v Zagrebu pri Stolu «ed-morice oddelek B za Slovenijo in Dalmacijo, je bil imenovap 1. 1920. Milčinski za prisednika temu najvišjemu sodišču za Slovenijo. Kakor povsod, se je Milčinski tudi tu odlikoval po ostrini svojega luha, redkemu poznavanju prava in veliki objektivnosti. Po polnih službenih letih je bil Milčinski 1. \9i5 v činu dvornega svetnika upokojen. Nato je v Ljubljani otvoril lastno odvetniško pisarno, ki jo je pridružil pisarni svojega svaka dr. Krejčija. Kdorkoli je v življenju govoril ali občeval z Milčinskim, je bil niegov prvi vtis o njem ta-le: »Ta mož pozna življenje in vidi človeku v dušol Zato se ne potvarjaj pred njim!« Ta njegova prirojena biatrovidnost in ostroumnost ga je usposobila za pisatelja. Svoje poznavanje življenja je izrabil v sijajni meri v svojih delih in neštetih črticah, listkih, novelah, humoreskah in drugem leposlovju. Posebno se je uveljavil v mladinskem slovstvu. Znane so njegove razprave, ki so izšle deloma kot samostojna dela v slovenščini ali v nemščini, deloma v revijah in sicer 1. 1906 »Ver-tvahrlose und entartete Jugend in Krain«, v »Sloveniji« 1. 1907. razprava: »Naša zanemarjena mladina in Kranjska, oblastna ji mačeha,« in 1. 1910. »Aus der Werkstatte des Jugendrichters«. V Mohorjevem koledarju za 1. 1908 je izšla razprava »Zanemarjena in izprijena mladina,« v Pedagoškem Letopisu za l. 1908 razprava: »Prvi avstrijski shod za otroško varstvo«, v »Slovenskem Pravniku,« 1. 1910: »Iz delovanja mladinskega sodnika,« 1. 1911. v »Pedagoškem Letopisu« »Praktična vzgojna skrb brez vzgojeskrbnega zakona,« v »Popotniku« 1. 1912. »Stik ljudske šole z varstvenim sodiščem v brigi za zanemarjeno mladino« in v »Zabavni knjižnici Slov. Matice«: »Mladih zanikarnežev lastni življenjepisi« (. 1912.) Njegovo sodno delovanje pa se zrcali tudi v mnogih drugih leposlovnih spisih, tako v zbirki »Igračke«, ki so izšle 1. 1909, v zbirki »Muhoborci« (1. 1912), najbolj pa v njegovi mladinski povesti »Ptički brez gnezda«, ki je izšla 1. 1917, v zbirki »Slovenskih večernic« Mohorjeve družbe. Medtem, ko so zlasti »Muhoborci« polni dobrodušne 6atire in norčevanja iz življenja naiib malo-meščanov, tržanov, pa tudi kmetov, skoraj bolj bogati kipečega humorja in izvirnih domislekov, kakor pa ostrega sarkazma, so »Ptički brez gnezda« pretresljiva slika zapuščene mladine ljubljanskih predmestij, slika, ki je danes še bolj aktualna, kakor [• bila pred 20 leti. Pa tudi v tej mladinski po- vesti Milčinski ni dolgočasni rezoner in morali-zator. Še od daleč ne zasluti čitatelj v njej, da je pisatelj po poklicu sodnik. Ne, povest je značilna za Milčinskega, ki vse svoje junake obdaja z nekakšnim prisrčnim zasmehom in vsa kipeča nasprotja ter kontraste življenja ublažuje s svojim lastnim humorjem. Še neki drug zanimiv svet je odkril Milčinski: svet naše narodne pripovedke. Milčinski je znal ločiti pristno slovensko ali vsaj slovansko pravljico od tuje, od drugod zanešene v naš narod. Slovensko pravljico, slovensko narodno šalo in humoresko, slovenski mitas je skrbno izluščil, ga preoblikoval, mu dodal iz svoje pesniške duše, in zrastle so — Milčinskega pravljice. L. 1911 je izdal knjigo »Pravljice«, ki je takoj postala last naše mladine. Seveda pa so jo z veseljem brali tudi odrasli. Knjiga je doživela 1. 1931 drugo izdajo. L. 1917 je izdal knjigo, za katero težko dobiš danes slovenskega otroka, ki je ne bi poznal, namreč »Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice«. Tudi ta knjiga je doživela 1. 1922 svojo drugo izdajo. V Milčinskega pravljicah so ponovno oživeli slovenski motivi o razbojn;ku, ki se je potem na tako strašen način spokoril, o dečku, ki ni poznal strahu, dasi je doživel toliko pošastnega, oživele so narodne šale, o nevestah •ilno bogatih, silno lepih in silno izbirčnih, o največjih lažeh na svetu, oživele so šaljive legende, oživele so narodne zabavljice na zabite vasi in zabite vaške policaje, oživela je pravljica o lepem gospodu in lei em medvedu in vse polno sodobnega narodnega bla<«a. Čeprav je že 10 let po drugi izdaji »Tolovaja Mataja«, vendar še roma ta knjiga dam anes iz rok v roke. Velik uspeh je imel Milčinski kot mladinski dramatik. Njegova dramska mladinska dela so: :lz devete dežele« in »Kjer ljubezen, tam Bog« (191'J), »VolkaSin« (1913), »Martin Krpan mlajši« in »Mogočni prstan« (19^2), v katerih je tudi obdelal • u-rodne motive. V dobrem spominu je še veliko veselje in navdušenje mladine, ko so pred leti vpp. zorili »Mogočni prstan« v Narodnem gledališču. Milčinski je govoril mladini res iz srca. V zadnjih letih je Milčinski postal najbolj znan kot družabni satirik. Satiro je gojil sicer že prej, na pr v zbirki »Muhoborci«, vendar pa se je v znanjih letih Se posebno posvetil temu žanru. Njegj.-a satira pa še oddaleč ni zlobna ali osebna, niti preveč karajoča ni ter prehaja že skoraj v čist humor. Milčinski si je sicer rad izposodil ta ali oni hgo-dek v našem življenju, kakšno značilnost, tudi kaK-šnega uglednega veljaka ali pa si privoščil opis kakšnih razmer v javnem, političnem ali umetniškem svetu, vendar jih podaja kot stvari, ki so vredne bolj smeha, kakor pa prezira. V Milčinskega satiri zmaguje dobrodušen humor nad jedkim sarkazmom. Svoje feljtone, črtice in novele je izdal po vojni v zbirkah »Suha roba« (1919), »Drobiž« (1921). pod psevdonimom Fridolina Žolne pa je izdal: »Dvanajst krntkočnsnih zgodbic« (1923), »Gospod Frido-lin Žolna in njegova družina« (1923). »Tokraj in onkraj Sotle ter tam nreko« (1925). Dalje je izdal: »Zgodbe kraljeviča Markn« (1923). S svojimi prispevki pa je zalagal mnogo slovenskih listov, družinskih, zabavnih in mladinskih revij. Tudi »Slovenec« je imel Čast šteti njega mod svoje sotrudnike. Nad vse priljubljen pa je bil Milčinski kot predavatelj v radiu. Relke so slovenske družine, ki imajo radio, pa ne bi ob določeni uri poslušale vse zanimive historije, s katerimi je znal staro in mlado zabavati neprekosljivi Milčinski. te sedaj je sodba o Milčinskem jasna. Nedvomno je največji dosedanji slovenski humorist in eden najzanimivejših, najboljših mladinskih pisateljev. Pisatelj, kakor je bil Milčinski, je redek tudi med drugimi narodi in v drugačnih časih. Mnogo bolj pa ga bomo v sedanjih časih pogrešali Slovenci. Prav nikogar ni. Če pogledamo še tako na drobno, ki bi vsaj od daleč mogel nadomestiti Milčinskega. Osebno je bil Milčinski izredno odkrit. Nič ovinkastega, nič nejasnega ni bilo v njem in njegovem značaju. Misel, ki jo je imel, je povedal naravnost in če le mogoče z najbolj preprosto, vsakomur razumljivo besedo. Bil je mož dela in sredi dela ga je zalotila smrt. Danes je še do pol 1 popoldne delal v pisarni v \Volfovi ulici. Njegov svak dr. Krejči je opazil, kako je Milčinski v trenutku krčevito zagrabil zn svoj stol. Dr. Krejči je nato špI v svojo sobo, Milčinski pa je vstal in si hotel obleci suknjo. Tedaj je dr. Krejči zaslišal iz sosednje sobe, kako se je nekaj zrušilo. Bil je Milčinski. ki je omahnil in se sesedel na stol pri steni. Dr. Krejči je poklical zdravnika dr. Volavška, ki je ugotovil, da je Milčinskega zadela kap. Dr. Volavšek je Milčinskemu dal injekcije, p. Frančišek Ačko pa ga je dal v sv. olje. Dr. Volavšek je odredil takoj prevoz z reševalnim avtom v bolnišnico. Ves trud zdravnikov pa je bil brezuspešen — ob 14.15 je Milčinski izdihnil. Pokojni Milčinski zapušča soprogo gospo Marijo. rojeno Krejči, tri sinove, od katerih eden študira jus, dva pa gimnazijo, ter hčerko slušateljico filozofije. Svoji družini je bil pokojnik zgleden oče ter ga je s svojci družila zgledna ljubezen. Več spomenikov si je postavil Milčinski: kot človek, kot ljudski sodnik, kot socialni delavec, kot velik slovenski humoristični in mladinski pisatelj. Ime Milčinskega ne bo živelo samo trajno v literaturi in kulturni zgodovini, živelo bo Iudi v srcih in v resnični hvaležnosti vseh slovenskih ljudi, zlasti pa v srcih mladine, za katero je storil v dejanju toliko dobrega in ki ji je podaril najlepše, kar sta ustvarila njegov veliiki um in njegova vedra duša. C. K. Praktični zdravniški tečai Belgrad, 22. oktobra. V dneh od 1. do 16. t. m. se je v Belgradu vršil prvi tovrsten tečaj za praktično zdravništvo, katerega organizacijo je izvedel v zvezi s še nekaterimi profesorji belgrajske medicinske fakultete profesor in sedanji dekan dr. 0. Antič. Tečaj je nad pričakovanje dobro uspel. Slušateljev — zdravnikov iz raznih delov države — je bilo čez dvesto. Profesorji medicinske fakultete tukajšnje univerze so oskrbeli 37 strokovnih predavanj. Za idejo tovrstnega tečaja so se posamezni profesorji že pred leti ogrevali, zlasti ker so videli, kako plodonosne rezultate dajo podobni tečaji v inozemstvu. Toda radi tehničnih zaprek so tečaj pri nas mogli organizirati šele letos. Namen mu je, da zdravnikom na deželi da priliko, da si zopet osveže znanje in da se seznanijo z novimi znanstvenimi in praktičnimi pridobitvami in izsledki. G. dr. Antič je v izjavi, ki jo je včeraj dal časnikarjem, vesel poudaril, da je v krogu praktičnih zdravnikov naletel s tečajem na mnogoštevilen odziv, kar je dokaz, da zanimanje za tečaje te vrste obstoji pri nas in da so isti tudi potrebni. Belgrajska medicinska fakulteta bo preko svojih profesorjev odslej vsako leto prirejala podobne praktične zdravniške tečaje. »Novo? Ne, samo videti je nova." • Samo videti? Kaj res ni nova? • „Kaj še, jaz sem jo samo oprala, daje kakor nova, in sicer u j 4 -m Število belgrajshih visohošolcev padlo za 2000 Belgrad, 23. oktobra. Vpisovanje slušateljev na belgrajski univerzi je končano. Število slušateljev je zadnja leta, kakor znano, rapidno rastlo. Letošnje leto pa v tem oziru pomeni občuten padec. Po pravkar objavljeni statistiki, ki je izdelana v dekanatih posameznih fakultet belgrajskega vseučilišča, je razvidno, koliko je upadlo število slušateljev v zimskem semestru. Dočim je število slušateljev bel-j grajske univerze v lanskem letnem semestru zna-i šalo 8477, se je sedaj znižalo kar na 6531 sluša-j teljev, kar pomeni procentualno skoraj 23 odstot-1 kov, številčno pa razliko za 1946. Novo vpisanih slušateljev je letos 1849 (lani 2377). Po fakultetah je letos zmanjšano število slušateljev: na pravni | za 887, na filozofski za 4, na tehnični za 443, r,a medicinski za 54, na bogoslovni za 65, na kmetijsko-gozdarski za 7. Tako velik padec slušateljev v letošnjem letu mora imeti svoje posebne vzroke. Mislim, da je glavni: pomanjkanje denarnih sredstev. Zlasti kmet je v sedanji krizi občutljivo prizadet in kmečke mladine bo, če bodo take razmere trajale še dalje, vsako leto manj. Kolika škoda jg to, si lahko vsak misli, posebej še, če vpošteva znano dejstvo, da podeželje daje po navadi boljši material za študij ko mesto. Poleg dragega vzdrževanja v mestih jih je letos tudi novouvedena šolnina precej odvrnila od študija. Tudi vpisnina in izpitne takse so se povečale. Kolikšne križe je ravno šolnina prizadejala v tem semestru, se vidi že iz same številke, ki znaša za belgraj.sko univerzo 1,304.025 Din. Ako pa bi sešteli vse taksne daiatve, ki so jih plačali slušatelji belgrajske univerze zadnji mesec, bi prišli do vsekakor visoke številke 4.COO.OOO Din (ta številka je že pred dnevi nekje zabeležena). Pevski zbor slovenskih voiabov v Nišu Oioveusu, lautje, Ki služijo v 1. pionirskem jKilku v Nišu, so se združili v pevski zbor, ki ga vod! Inženjerski podporočnik g. Nikolaj Gorski. Polegg. podporočnika Gorskega vidimo na sliki Iudi poveljnika polka g. inženjerskega polkovnika Vladimirja Babiča. Pevski zbor je nastopil na dan pol-kove proslave in je s prav dobrim uspehom zapel »Žabe« in »Večerni zvon«. Zbor je pohvalil Nj. Vel. kralj Aleksander, ki se je udeležil polkove slave. Slomškova proslava pri Mali Nedelji 24. oktobra. Slomšekovih proslav smo imeli tekom septembra in oktobra nešteto, a malo je bilo takih, ki bi se mogle kosati s proslavo, ki jo je včeraj priredilo Slomšekovo prosvetno društvo pri Mali Nedelji. To je bila proslava, kakor smo jih vajeni videti v mestih, ne pa na vaških odrih. Pri proslavi sta sodelovala tudi pevska zbora iz Sv. Jurija ob Ščavnici | in od Sv. Tomaža. Vsej prireditvi je vlil dušo domači g. župnik Ostrž. ki je desetletja sem znan kot eden najboljših organizatorjev in ljudskih prosvetiteljev. Ves pestri program je zlil v lejjo celoto, ki je navzoče stop-njema navduševala in ob koncu navdušila do najvišje stopnje. K navdušenju je mnogo pripomogla ognjevita beseda g. msgra prof. Vrežeta iz Maribora, ki je v vznesenih besedah orisal Slomšeka kot največjega sina slovenske matere. Višek proslave je bil skupni nastop treh pevskih zborov (domačega, jurjanskega in tomažovskega). Zapeli so kantato »Veselja dom«, ki jo je nalašč za lo priliko komponiral g. p. Frančišek Ačko iz Ljubljane. To je bila mogočna pesem, ki se lahko jioslavi v vrsto najlepših. Ljubek je bil nastop predic. Igra »Prisega ...« je ganila navzoče do solz. Prireditev se je zaključila z »Večerno...«, ki so jo zapeli zbiri skupno. K proelavi so je zbralo nad 500 osob. Med na- vzočimi so bili razen msgra Vrežeta gg.: J. Ga&pn-rič, stolni kapelnik in pevovodja »Marit>ora«, Kolenc Franc, tajnik KA in urednik »Nedelje« iz Maribora. Satler iz Sv. Jurija, Ašič iz Križevec, Zalierl, Potočnik, SchOndorfer iz Ljutomera, Strnad od Sv. Tomaža, I. Stojkovič iz Murske Sobote, domače učiteljstvo in ostalo izobraženstvo. Kakor ostalo ob činstvo, tako je prireditev v največji meri navdušila tudi vse navedene. Slomšekovemu prosvetnemu društvu pri Mali Nedelji iskreno čestitamo in mu želimo, da bi ga Slomšekov duh tudi vnaprej vodil po potu krščanske prosvete. Št. Jernej Proslavo 70 letnice Slomškove smrti prired Prosvetno društvo v nedeljo popoldne v društveni dvorani. Na sporedu so govori, deklamacije, petje otroškega zbora in godbene točke. — Prijatelji ir častilci velikega slovenskega škofa, k proslavi toplo vabljeni! Jubilej tihega dela in ljubezni. Naš g. župnik in duhovni svetnik Anton L e s j a k obhaja te dni 30 letnico prihoda v Št. Jernej in 20 letnico, odkar je postal knezoškofijski duhovni svetnik. Gospodu župniku, ki je letos obhajal tudi 75 letnico življenja, najlepše čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in veselih dnil Ljubljana Kaj bo danes ? Drama: »Lopez«. Retl A. Opora: »Hlapec Jernej«. Hed C. Kino Ivodeljovo: Ob 8 dvojni spored »Junaki zračnih višava in »Cesarjeva ljubica«. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva 1; mr. Bohinec ded., Itimska 35, in dr. Stanko Kmet, Dunajska 41. Moderne zimske plašče 7 veliki iibiri in po najnižjih cenuh dobite pri „ELITE" dumska in moška konfekcija Ljubljana, Prešernova ulica 9. O Umetnostnozgodoviniko društvo v Ljubljani priredi v sredo 26. oktobra ob 3 popold ne ogled st» meniške knjižnice ((Juaglieve freske) in stolne cerkve (Quaglio, Langus, Lichtenreiter, Zajec, Tome, Robba, Angelo Pozzo). Povabljeni vsi prijatelji umetnosti brez izjeme. Vodil bo msgr Viktor Steska. Sestanek pred semeniščem. 0 Čelist Cenek Šeldbauer. Na slavnostnem : koncertu, ki bo v proslavo češkoslovaškega narod- : nega praznika v petek, dne "X. t. m. v Unionski dvorani, sodeluje kot solist-čelist g. Cenek Šeldbauer iz Ptuja. Gospod šeldbauor je absolvent ' praškega konservatorija, kjer je bil učenec prof. i Jana Bunana. l'o dovršenem praškem konserva- i toriju je dovršil še mojstrsko šolo z odličnim uspehom leta 1920. Nato je bil tri lela pod dirigentom t Vaclava Talicha, Član češkoslovaške Filharmonije in pozneje soločelist v praškem radioorkestru. V Pragi je sodeloval tudi v komorni skupini: Češki nonet. Sedaj je že par let učitelj na šoli Glasbene Matice v Ptuju, obenem pa tudi zborovodja pevskega zbora Glasbene Matice. Na svojem prvem koncertnem nastopu v Ljubljani bo izvajal Foer- t sterjevo Soualo op. 45, dalje Sukovo balado in llil-merovo Serenado. Foersterjeva Sonata je umotvor | največje glasbene vrednosti. Čelisli so redek pojav i na našem koncertnem odru, tembolj se veselimo na Šedlbauerja, ki je znan kot izvrsten mojster nn svojem kraljevskem instrumentu. Poleg Šedl-bauerja nastopi koncertna pevka llolečkova iz i Prage in pa oporni orkester pod vodstvom ravna- j telja Poliča. Sedeži so v predprodaji v Matični j knjigarni, stojišča pa so prosta, kdor želi imeti ' stojišče, naj ga dvigne v Matični knjigarni. Brez ; vstopnice vstop v koncertno dvorano ne bo dovoljen. 0 Tuskopromctni svet kraljevske banske upra- i ve nam s|>oroča, da se je preselil iz svojih doseda- ) njih uradnih prostorov v šelenburgovi ulici št. 7 i v palačo Ljubljanske kreditne banke, III. nadstr., I poleg prostorov Zveze za tujski promet v Slove- ; niji. Začasna telefonska številka je 24-72. 0 Preureditev šentpeterskega parka. Pretekli ' teden so pričeli dovažati na travnati del tega parka prst s cestišča (!) Keeljeve ceste. Zemljišče bo zvišano za okrog 40 do -13 cm. Visoko grmičevje in drevje ostane, dočim bodo nizko grmičevje odstranili, nasuti svet parka pa bodo nasejali s travo in ob novem polu ob meji zasadili z drevjem, da bo delalo, ko se razraste, senco. Ob novih potih bodo spomladi postavljene klopi. Prst, ki 60 jo napeljali, je pa pomešana s kamenjem in šodrom in i ni bila presejana, zato ludi trava ne bo uspevala, kakor bi bilo potrebno. 0 Organizacija mestnih starovpokojeneev. Pri sestanku meseca februarja letos so mestni staro-vpokojenci, kakor je bilo že poročano, sklenili v varstvo svojih pravic in interesov sploh, ustanoviti svojo lastno, samostojno organizacijo. Ker so tozadevna društvena pravila sestavljena, se bo razpravljalo o njih na sestanku vseh meslnih staro- | vpokojencev, ki je določen za torek, 25. oktobra t. i 1. ob 5 popoldne pri Novem svetu, in na katerega vabimo vse starovpokojence, da 6e ga v lastnem i interesu udeleže. Po sprejetju in oblastvenem odo- I brenju društvenih pravil se bo vršil ustanovni -občni zbor in izvolil društveni odbor. 0 Asfaltni tlak so zadnji čas popravili na voglu : hodnika pri vojvode Mišica vojašnici in na voglu na taboru. Drugod pa je še vedno razkopan! O Ptice p«vko sc umikajo iz gozdov. Po vrtovih in parkih je videti zadnje dni vedno več kosov, ščinkavcev, senic i. dr., ki so zapustili gozdove in iščejo v bližini hiš hrano. Nekateri sodijo, da pomeni ta zgodnja preselitev — zgodnjo zimo. 0 Zastrupljenje s plinom. K tozadevni notici v »Slovencu« z dne 20. t. m. pripominjamo, da so delavec Mehmed Kovačevič ni zastrupil s plinom radi defekta pri plinski cevi, temveč s plinom, ki nastane pri nepopolnem izgorevanju koksa ali oglja. © V Ljubljani umrli od 14. do 20. okt. 1982.: Jakopič Evald. 60 let, šef signal, osebja drž. žel., Celovška c. 23-1.; Jevnikar Neža, roj. Šebenik, vd. Kušar, 75 let, vdova uslužbenca drž. žel. Hranil-niška c. 8; Bohm Kamila, SI let, zasebnica, Po- ljanska c. 10; Gruden Jožef, 66 let, viš. poštni kontrolor v pok., Rimska c. 7; Zaje Milan, 18 let, pu-škarski pomočnik, Karlovška c. 10; Velikonja Cvetka, 5 mesecev, hči banov, sekretarja, Sv. Petra cesta 93—I.; Pompe Helena, roj. Mahnič, 81 let, zasebnica, Vidovdanska c. t); Goljar Marija, roj. Bahar, 74 let, vdova miz. pomočnika, Japljeva ul. 2. Sku-bic Vladimir, 4 mesece, sin Irg. pomočnika, Galje-vica 52. — V ljubljanski bolnišnici so umrli; Avsec Ivan, 3 leta, sin kočarja, Mala š tanga 1 pri Litiji; Prek Ida, 7 mesecev, hči postrežnice, nestalnega bivališča; Prijatelj Ladislav, 23 let, dninar, Rakovnik 19 pri Št. Rupertu; Rome Jožefa, 48 let, žena rudarja, Hrastnik 75. Osclj Amalija, 3 mesece, hči hišarice, Smlednik 19; Hiršolj Dragica, 5 dni, hči rudarja, št. Jurij, srez Krško; Gogala Katarina, 65 let. žena kamnoseka, Resljeva c. 30; Grošelj Marija, pol meseca, hči krojača, Vodovodna c. 5":; Kunpl Olga, 3 mesece, hči čevljarja, Nove Jarše 51, Moste; Mikuš Ivan, 57 let, uradnik OUZD. Ilirska ul. 22; Sever Vanda, roj. Men,'in, 28 let, zasebna uradnica, Lepodvorska ul. 33; Maksimovič Milorad, 28 let. krošnjar, Belgrad; Dimič Miloš, '.'8 let, artiljerijski poročnik, Kamnik; Sojer Ignac, 3 mesece, sin delavca, Podgorica 73 pri Ljubljani; Omejc Vinko, 9 mesecev, sin delavca, Žlebe 43 pri Medvodah Vsakdo pravi, vsakdo reče, vsepovsod se govori: »Kar na režnju Klamič peče, vedno še najbolj diši!« 0 Kalivci nočnega miru. Nekako opolnoči v noči na nedeljo je zbudilo prebivalce Hrenove ulice neznosno vpitje »ponočnjaške trojice«. Po ulionh sni se prerivala dva moška in neka ženska. Vpitje je presegalo vsako mejo dostojnosti, posebno ži-1 ..;a je rabila prav »izbrane izrazen. V podkrepitev svojih divjaštev je dama« razbila šipe na oknu ir. Lo-girjeve hiše v Hrenovi ulici 3 v pritličju, kjer sla-nuje gospa Tičarjeva. Pred nedavnim so v isli ulici priredili neznani ponočnjaki enake izgrede. Dogodil se je tudi slučaj, da so se v Hrenovo ulico pripeljali z avtom v zgodnjih jutranjih urah »utrujeni meščani« in se nato prepirali s šoferjem s aku krepkimi glasovi, da se je zbudila cela soseščina. — Prosimo prav vljudno policijo, da posveti tej ulici malo pozornosti, da bodo imoli stanovalci mir pred ponočnjaki. 0 1'umparce, obleke, trenehoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14. IN AG ROBNE SVETILJKE JULIJ KLEIN — Wolfova ulica 4. Ptui Maribor Pobalinstvo. Pred nekaj dnevi so do sedaj neznani zlikovci v pozni noči v vasi Zlatolič potegnili čez državno cesto Ptuj-Muribor 4 min debelo žico: na eni strani so žico privezali na d rog električnega daljnovoda, na drugi strani P« nu jablanino deblo in sicer v višini 1.23 ni. ko je oli 23.45 privo/.il iz Ptuju tovorni avto, last Frnnca Siinoniča. je zadel v napeto žico. ki pa se je pretrgala. K sreči se ni zirodilu večja nesreča, razbila so sc lc steklu nu kabini prod volanom. Orožniki iz št. Jan/.a so takoj začeli s preiskavo, ko so o tem dogodku zvedeli, toda storilcev šc niso mogli najti. Nu licu mesta so našli telovnik, ki ga je najbrž eden brezvest-nežev v naglici pozabil pobrati. Upati je. da tako pobalinstvo ne ostane nekaznovano. Smrtna kosn. Umrl je pri Sv. Urbanu \|>o-kojeni nadučitelj Ivan Kocmut v 85. letu starosti. Pokojnik je služboval na osnovni šoli nad 40 let. Bodi mu blag spotnin. Preostalim naše sožalje. Požar. V nedeljo 23. t. ni. ob 9 je izbruhnil l>o/ur pri kočarici Mariji Fridl na Hajdini. Zgorelo je stanovansko poslopje in hlev. Ptujska in liajdinsikn požarno hramba, ki sta prihiteli na pomoč, sta pogasili ]>ožar in omejili, da so ogenj ni razširil. Škoda znaša približno 10.000 Din, zavarovalnina pa le 400 Din. Na kak način je nastal požar, še ni ugotovljeno. Marija Fridl je stanovala skupno s svojo materjo, katera se je preselila k svoji hčerki šele pred kratkim, to pu radi tega. ker je pogorela in ostala brez strehe in pridobitka. Kumanovsko bitko smo tudi v Ptuju lepo proslavili v solioto zvečer s slavnostno bakljado in sprevodom; nn čelu je korakala mestna godba. Glasbena matica je zapela nekaj domoljubnih pesmi, raz balkona mestne hiše pa so spregovorili župan Jcrše, dr. Šalamun in učitelj šesta n. 82 letna starka v Dravo. Užitkarica Urša Kuhar iz Gra jenščaka, občina Vurberg, je hotela v smrt in skočila v Dravo. K sreči pa Drava na dotičnem mestu ni globoka, tako da □ Esperantski tečaji se začenjajo meseca novembra. Kdor se zanje zanima, naj se oglasi pri L. Kctzler, Schenker & Contp. ali pri trgovcu F. Klanjšku na Glavnem trgu 21. □ Potrditev poravnnve. Prisilna poravnava med trgovcem Ivanom Raunom pri Sv. Bolfen-ku in njegovimi upniki je potrjena. □ Kolporter zu razprodajo našega lista so sprejme; prijaviti se je v upravi na Koroški cesti t. Zaslužek lahko imajo tudi mladeniči, stari vsaj 16 let. □ Zanimanje za lesene hišice je veliko. To je pokazal petkov sestanek interesentov. Poročila na tem sestanku so podala precej zanimivosti. Tako ima na primer 37 interesentov lastno zemljišče. Največje število reflcktantov je za dvosobna stanovanja s pritiklinami. Lastni kapital, ki ga imajo interesenti znaša Din 1.900.(MM). Po posameznih predmestjih so se interesenti oglnsili sledeče: magdalensko 83, koroško 32, meljsko 22, proti Kamnici 57, v Studencih 25, Krčevini 5, Pobrežju 2, v bližini mestne meje 48. Na sestanku se je izvolil tudi pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da prouči finančno stanje in preskrbi interesentom de-finitivne proračune. V odboru so: Tumpej, Gla-ser. Vernik, Ogorelec, F. Nek rep, Beribak, llo-mac. Kralj, Justin, Tiefengruber, Jeraj, Zupančič. Za gradnjo lesenih hišic se potegujejo vsi mariborski in okoliški tesarski mojstri, trijo ljubljanski j>odjetniki in dve dunajski tvrdki. □ Celjski grofje v IV. izdaji na inaribor- j Vseh reflcktantov je dosedaj preko 9Q0. skem odru. Mariborska drama pripravlja pod g p,.jhodnja občinska seja bo dne 4. nov. vodstvom sef - režiserju J. Kovica. Krcftove J v mestni posvetovalnici s pričetkom ob 18. Na ...........................dnevnem redu je poročilo predsedstva, poročila odsekov ter vprašanju in predlogi. Naj- □Misijonska proslava v zavodu šolskih sester. Vabilu sv. očeta, du se naj tretja nedelja v oktobru obhaja kot misijonska nedelja, se je lepo odzvala mladina v zavodu šolskih sester v Mariboru. Popoldne ol> 2 se je vršila proslava z izbranim sporedom. Najprej se je ob 10-let-nici njene smrti počastil s primernim nagovorom in deklamacijo spomin največj; slovanske misijonarke M. ler. I.edochovske, ustanoviteljice Družbe sv. Petra Klaverja. Nato so sestrice sv. Klare nastopile v verski igri »Klic božji«, ki so jo tako lepo in globoko občuteno pj.Iale, dn so bili vsi navzoči do solz ganjeni. Pomožni škof. dr. Tomažič je v svoji besedi o misijonih govoril navzočim o obširnem misijonskem polju, ki posebno v današnjem času potrebuje veliko delavcev in sotrudnikov. Priporočil je vsem družbo za širjenje vere. Nato so učenke osnovne šole nastopile v igrici »Male prijateljice bengalskih mišijonovc, nakar je sledila sklepna slika in dcklnnmci ja: Kristus Kralj. Med udeleženci, ki jih jo bila polna dvorana, je bil tudi škof dr. Karlin, Nabirali so se prostovoljni prispevki, ki se bodo porabili za bengalske misijone. □ Zaslužnemu možu čast in priznanje. V četrtek ob pol 18 bo v mestni posvetovalnici svečana seja ubožnega sveta, na kateri se bo izročilo odlikovanje dolgoletnemu in mnogozn-služncinu okrajnemu predstojniku in uglednemu mariborskemu meščanu Ivanu Pelikanu. »Celjsko grofe«. V tej zgodovinski drami se obravnavajo dogodki na povsem drugačen na- j čin in z drugačnega vidika kakor pri doseda- i njih dramskih delih o Celjanih. Stvar je v ! literarnih krogili vzbudila obilo zanimanja, pa j tudi vroče polemike; na ljubljanskem odru je j docela uspela. □ 10 let človekoljubnega deln. Društvo za podporo revnih učencev v Mariboru obhaja letos 10 letnico svojega obstoja s prireditvijo mladinskega koncerta, dne 20. novembra v veliki unionski dvorani. Na sporedu so tudi telovadni in rajalni nastoni ter dramatični prizori, šole tekmujejo z marljivo pripravo, da nudijo občinstvu čim najboljše. Mariborska društva naproša odbor, da v interesu velike človekoljubne stvari nimajo ta dan nobenih prireditev. □ Cene sadju nnraščajo. Sadna trgovina, ki je letos od začetka zelo slabo kazala, se vedno bolj popravlja. Sedaj prihajajo v trgovino pozna jabolka, za katera vlada med kupci živahno zanimanje. Nuruslo je zlasti število inozemskih interesentov, ki nakupujejo naravnost pri kmetih. Središče sadne trgovine pa je še vedno postaja Pesnica kjer se steka sadje s stranskih slovenjegoriškili žil in se dnevno naklada veliko število vagonov. □ Prilika za varčevanje. Nn dnevnem redil jc v razgovorih med našimi občinskimi očeti vprašanje nedeljenih uradnih ur na magistratu. Bilanca pravi: 100.000 Din prekozimski prihranek, ako se uvedejo nodeljene uradne ure, ki jih imajo prav za prav že vsa avtonomna mesta v naši državi — razen lepega mesta pod Piramido. Toliko bi namreč prišlo stali kurivo in pa električna razsvetljava spričo najnovejšega dnvkn nn elektriko. Varčuimo! □ Tudi Maribor proslavi 28. oktober. Tukajšnja JČ liga priredi tudi letos proslavo češkoslovaškega državnega praznika in sicer dne 30. t. ni. s pričetkom ob 10 dop. v veliki unionski dvorani. Proslave se udeleži tudi zastopnik Č.l lige v Brnu in zastopnik ljubljanskega konzula ČSR. Na s|K>redu so sledeče točke; llinina; Smetana, slavnostna predigra: slavnostni govor, ki ga ima univ. prof ing. Filkuka, podpredsednik ČL lige v Brnu; predavanje o iugoslov. dijakih v Pragi pred 80 leti; Smetana, fantazija iz opere »Dalibor«; Dvorak, simfonična slika »Domov mu j«; Svoboda: 28. rijen važnejša stvar na sporedu je letošnja pomožna akcija v našem mestu. □ Maratonke so nastopile. V nedeljo popoldne je bil interni lahkoatletski miting damske sekcije SSK Maratona. Rezultati so bili sledeči: tek na 60 ni: Cirila 8.2. Jožo 9.2; tek na 100 m: Cirila 14.1. Joža 14.2; skok v daljavo: Cirila 4, Jožu 3.89, Milnica 3.88; met diska: Joža 20.39, Milnica 19.92, Mira 19.87: met kopja: Mimiea 18.44, Jelka 17.30, Joža 16.75. □ "100 kg slame v plamenih. V nedeljo ponoči je zunaj v Radvanju na travniku vele-trgovca / vinom. gosp. Rota, zažarel mogočen plamen, ki je objel velikanski kup slame. Nn znamenje z. mestnega stolpa so odbrzeli vrli mariborski gasilci nn mesto požora ter odstranili vsako nevarnost, da bi ogenj prešel na kupe slame v bližini in pa nn gospodarsko poslopje, ki se nahaja tudi v bližini. Na mesto požnru sta prispeli tudi požarni hrambi iz Po-brežja in Radvanja. Povzročena škoda znaš« okoli 3000 Din ter obstoja sum, da je zanetila požar zlobna roka. □ Delavec proti delavcu. Nn Tezncm je prišlo v nedel jo do težkega pretepa, katerega žrtev je postal 30-letni delavec Avgust Nernt. Neki delavec mu je orizadejal z nožem težko poškodbo v pleča. Ranjenca so prepeljali v splošno bolnišnico, krivca pa zasledujejo te-zenski orožniki. □ Piščančki — obročunnvnlno sredstvo. Dve prodajalki in prckupčevalki s perutnino, Terezika iz Staršineev in Lizika iz Brega pri Ptuju, sta si skočili v lase. Skočili radi bridke konkurence, tnržnta je prišla včeraj do eksplozije. V navalu ihte in jeze stn zagrabili piščančke ter se 7. njimi pričeli obmetavali, dokler ni še nevideni ljuti bitki s piščančki, napravil konca organ redn in discipline. Ljudje so z začudenjem gledali ljuto borbo, pa tudi z nc/eniranimi komentarji. Sv. Jtarij ob ittz. žet, V nedeljskem j Jutru* se nekdo spotika na tukajšnje gasilno društvo ob slučaju požara pri g. Sa- di Tudi letos pomožna akcija. V četrtek, | labirju v Sv. Jakobu. V pojasnilo naj služi, da nas dne 27. t. m. sklicuje mestni načelnik sejo z«- | je lastnik sam prišel pozvat s svojim avtomobilom stopnikov vseli društev in korporacij v Mari- ; in da je 5 minut za njegovim avtomobilom prišlo že boru. ki prihajajo v poštev za organizacijo po- ; gasilno društvo na kraj požara in takoj stopilo v možne akcije. Sestanek bo ob šestih zvečer v j akcijo, koje uspeh je bil, da je rešena hiša, ki se mestni posvetovalnici in se bo na njem sprejel I nahaja v neposredni bližini pogorelega gospodar- poseben tozadeven pravilnik. j skega poslopja. Pobožna želja golovih ljudi je, da □ Nn Livadi ie bil v nedeljo interni Itthko- i bi se gasilni dan proslavil v sp. trgu. Pozivamo atletski miting SSK Maratona; posebne ornem- ] vas, da vzamete lo stvar resno ter se pobrigate 7a be vredni rezultati se niso dosegli Nastopili so sredstva, da se ta želja (ki je tudi naša) res ures- vsi najboljši lnlikoatleti SSK Maratona razen j niči. Brezplodno pa je, spotikati se nad ljudmi, ki Rfidla. ki radi nezgode še ne ninre nastopiti, i tvorijo jedro tukajšnjega gasilnega društva (ki so Po točkah si sledijo: Fikn in |. Vidie 18 točk: 75 odst. priseljenci in niti 50 odst. ni hišnih po- Dujec 10 točk: Scluveiger 7 točk; Grmovšek 5 točk; C. Verstovšek 4. Kampič I. 4, Štrucl 3, Stangl 1 in Žebot F. I. jwhbb»HWWW so starko šc pravočasno rešili. Onesveščeno so jo ptujski reševalci prepeljali na njen dom. Kaj je starko gnalo v smrt, ni znano. posestnikov) ler so ob vsakem vremenu in času pripravljeni iti v nevarnost in naporno delo v korist bližnjega. Prosimo malo več razumevanja ter sodelovanja, ker z neumestnimi kritikami se ne poslavljajo gasilni domovi in ne nabavlja gasilno orodje, temveč le s požrtvovalnim delom ter s prispevki v ta namen se da kaj doseči, kar pa je pri nas žalibog nepoznano. Kulturni obzornik LJUBLJANSKA DRAMA. Gospa lnger na Oestrotn. Pričujoča drama nam kaže Ibsena še v dobi njegovih prvih zgodovinski del, kjer si romantični predmeti oblikujejo v precejšnji meri na osnovi stare grške drame. Zato vidimo v »Gospe lnger«, kako je Ihsen, poznejši preganjavec in maščevalec vsakršne laži, načel že tukaj, v domoljubni drami, usodno zvezo laži in častihlepnosti in ji pripravil kruto katastrofo. Gospa lnger vse življenje opre-zuje in čaka, v njeni notranjosti so skriti načrti, da nekoč po3tane njen sin kralj — tisti sin, ki je otrok njene mladostne ljubezni. V zasužnjeni zemlji, kjer vse hrepeni po odrešenju, sloji gospa lnger ob strani, dasi .je vsem znano njeno domoljubje, svoje hčere je vse žrtvovala sovražnikom domovine ■— samo da dobi časa za svoje načrte. Nenadoma pride polom, udarec, ki je tolikšen samo v starih grških mitih in romantično usodnih zgodbah: žena misli, da je prišel njen čas, prime v roke zaslavo domovine, toda neusmiljena igra diplomatičnega spletkarja ji podtakne lastnega sina, da ga ukaže umoriti. Heroična mati je zastonj žrtvovala svojim sanjam troje hčera, strta se zgrudi nad sinovim truplom in spozna, da »onstran zvezd mislijo drugače kakor ona«. — To usodno igro je Ibsen v načinu svojih poznejših mojstrskih zgradb, razvil samo v katastrofi in postavil pred njo celo vrsto dogodkov. ki zahtevajo končne etične razrešitve. Teh dogodkov jo v »Gospe lnger« celo toliko, da ovirajo pogled v preteklost in obremenjujejo neposredni razpletel! igre. Prav za prav stoji v ospredju samo soletkarska igra danskega državnega odposlanca Nilsa Lvkkeja, ki ga podpira srečen slučaj, da se na gradu gospe lnger sestaneta pregnani domoljub Olaf Skaktaol in odposlancc s Švedskega, sin go- spe lnger. Delo ima sicer nekaj tiste svežosti, ki je pri velikih mojstrih spočetka najbolj mikavna, neko kozmično vezanost, poetično zanesenost — toda prav tisti prelom cele dobo, ki je za Ibsena lako značilen tudi v prvih dramah, je tukaj kljub vsem hudim dogodkom še precej neizoblikovan in nejasen: poraz v boju za individualno srečo n:t-sproti trpečemu ljudstvu, ki zaman čaka odrešitve. Gospa Marija Vera nam je dosedaj podajala zgolj mojstrska Ibsenova dela. Zdi se mi, da sla jo pač poetični v/.nos pričujoče drame in problematika junakinje zanimali, da nam je predstavila delo, ki jo za Ibsena samega manj hvaležno. Nekaj sodobnih zgodovinskih sporednosti, ki ostanejo v nadalj-nem razvoju neplodne, za uprizoritev najbrž ni odločalo. Domoljubna snov je vendar vedno spoštovanja vredna, zlasti ker se nam v koturnski obliki v življenju ponavadi podaja tako nepristna in pri-dobitniška in je prav zato dobro, da jo vidimo ludi v eličnih odnosih. Sodim pa, da je gospa M. Vera preveč poudarila slovesnost v visoki patos in da bi igra močneje učinkovala v manj retorični obliki in z močnejšimi notranjimi zarezami. Svojo vlogo gospe lnger je gospa Marija Vera zastavila v izrazito usodno igro v pričakovanje nečesa nepoznanega, ki jo dvigne v zadnjo tvegano usodnost in vrže z grozo ob tla. Kljub temu, da pri gospe Mariji Veri vemo, da dobro pozna meje lepe in polne oblike, tako so nam pri nji najlepši trenutki tihe zadržanosti, vdanosti in trpljenja. Močan, dasi nekoliko preglas,-in, je g. Skrbinšek kot Olaf Skaktaol. G. Skrbinšek se razvija v zadnjem času v smeri izrazite enotnosti in preproste plastičnosti, zato vplivajo vse zadnje njegove stvaritve mogočno in zrelo. Prav posebno posrečen lik je našel g. Gregorin kot državni svetnik Nils Lykke. Njegova pretežno spletkarska igra je umerjena, jasna in dosledna, zunanje prijetna in prepričevalna. Lahkovernega in mladostnega Nilsa Stevssona igra g. Jan s prav pristnimi, mladeniško usodnimi črtami. Elina gdčne Boltarjeve preveč prehaja v zunanio dejklomar.ijo, mnozo cloblia, mesto- ma premagujoča je ob koncu. Izmed manjših vlog se je posebno uveljavil g. Jerman kot komorni sluga. — Igra tedaj ni izreden dogodek, vendar vestno podano odrsko delo, ki zaradi svoje slroge zgodbe končno učinkuje, glede dramatične oblike pa vendarle zahteva precejšnjo mero nasilnega potrpljenja. F. K. NARODNA RAZSTAVA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU IN NAŠIM UMETNIKOM MEMENTO. Ljubljana, 22. oktobra. Naj mi bo na tem mestu dovoljeno, da tudi jaz izpregovorim o tej Narodni razstavi vezenin, ki je sedaj odprta v Jakopičevem paviljonu, v podkrepitev Maleševega članka v »Slovencu« od 18. okt. t. 1. in v odgovor g. D. Popoviču v »Slovencu« od 21. oktobra t .1. Vsakdanja pot me pelje mimo Jakopičevega paviljona; a vsakikrat, ko sem šel mimo, sem se natihem zgražal, ko sem zagledal sejmarsko oki-čene plakate vsiljivo razobešene okoli vhoda paviljona. V duši me je zazeblo, ko sem pomislil: nekdaj si bil hram čiste umetnosti, a danes na žalost si postal bazar krame, kiča in šunda pod etiketo »Narodna razstava«. Manjka samo še možica z opico ali medvedom, ki bi z bobnom v roki vabil radovedneže na razstavo. Dan za Hnem sem pričakoval, da bo kak merodajen faktor javno izprego-voril potrebno besedo in vzel omenjeno razstavo v pretres. Bil je hvala Bogu g. Miha Maleš tako junaški, da je to storil in dal duška svojemu ogorčenju v članku, objavljenem v »Slovencu«. Do danes še nisem bil na razstavi. Da sem se pa na lastne oči prepričal o resničnosti Maleševega članka, sem se hitro odloči! ter obiskal razstavo. Pregledal sem vso razstavo in ugotovil, da ima g. Maleš v svoji trditvi o razstavi čisto prav, ker res ne dela gosp. Popoviču časti, in to tem manj, dasiravno deluje na tovrstnem polju — kakor je sam izjavil — že dvajset let in najsi so tudi visoke glave ugodno sodile o njegovi »jugoslovanski izložbi«. Sodim namreč po tem, kar vidim. Dtejstvo je, da je razobešeno kar vse poprek brez vsakega reda, krama, šund in kič, le redka so pristna narodna dela. In to naj bo poučno za naše ljudi? G. Popoviču pride vse prav, kar upa, da bi prodal, glavno da napolni svoj razstavni prostor. To je po naše povedano kšelt gosp. Popoviča narodno delo. V bodoče si ne želim videti tej podobne razstave. G. Popoviču svetujem, ako misli pozneje še prirediti svojo razstavo pri nas, da si dobi tovrstnega strokovnjaka ali umetnika, ki bi mu izločil dober materijal od slabega ter mii pomagal razstavo aranžirati, kakor se to spo-drbi pri nas v Ljubljani. Mi pa bomo veseli in hvaležni g. Popoviču in bomo podpirali njegovo požrtvovalno delo. Dolžnost merodajnih krogov bi bila, da bi se v bodoče zanimali in strogo pazili, da se prepreči vsako vsiljivo prodajanje kičev in šundov. Našim upodabljajočim umetnikom pa tudi svetujem, naj se enkrat že zdramijo in naj resno začnejo skupno delati za svojo bodočnost, ker sicer se bo naše umetniško polje zarastlo s plevelom in bo prepozno. France Goršč. * » * »Priče za decu«. Napisala Jelena Bilbija. Ilustracija V. Žedrinski. Izdala in založila knjigarna Geza Kona iz znane mladinske zbirke »Zlatna knjiga«. Knjiga stane 1 Din. Letna naročnina na zbirko (10 knjig) znaša 100 Din. Misijonski koledar za leto 1933. Izd-alo Mlsijo-nišče v Grobljah pri Domžalah. Cena 10 Din. — Letošnji koledar, ki je že 14. v vrstnem redu, prinaša zopet prav mikavno vsebino in ima novo naslovno sliko. Ves koledar je bogato ilustriran, na koncu knjige je pa še posebna slikarska priloga, Čeprav koledar nueli v prvi vrsti misijonsko zabav-n i čtivo, vendar daje lep pregled o sedanjem stanju katoliških misijonov po vsem svetu, je lep odsev ogromnega in težavnega dela, ki ga vrše misijonarji. Priporočamo' Dnevna kronika flgMia PLANiNKA ČAD Bahovec ie po reben mladim in star m za čl-šienle krvi In prol sle bi prebavi. Zav tek Din 20-v apotekah. Gams - lovski plen v Gorjancih Št. Jernej, 23. oktobra. Ko smo lansko jesen poročali, da je neka skupina naših lovcev prinesla s svojega bojnega pohoda domačega koštruna domov, nismo niti slutili, da se bo tedaj malo zatemnela slava naših vrlih »jagrov« čez leto dni tako silno povzdignila. In kako ne? Pomislite, g. Nace Frančič, poslovodja Konsumnega društva, se je pretekle dni vrnil z Gorjancev ves razigran in dobre volje, na hrbtu pa je pritovoril krasnega, okoli deset let starega gamsa, ki ga je ustrelil v svojem lovskem revir|U, v pleterskih gozdovih. Krasna žival,-ki ie tehtala 20 kg, se je najbrže priklatila z goreniskih vršacev, da si tu med mirnimi Dolenjci poišče udobno in tiho domovanie. Poleg ustreljenega živita ba:e v Gorjancih še dva gamsa, enega pa so že preje divji lovci podali na drugi svet. Bosta pa žal tudi preostali živali najbrže kmalu zapadli smrti, kajti puške divjih lovcev neprestano pokajo, podnevi in ponoči; če bo šlo to grozno uničevanje divjačine še tako naprej, bo lepo živalstvo, kras in dika naših gozdov, kmalu iztrebljeno in izumrlo ... Sadjarski kongres v Čačku Belgrad, 23. oktobra. Priprave za veliki kongres sadjarjev, ki se bo vršil od 27. do 30. oktobra v čačku. so v polnem teku. Tu se bo.lo v omenjenih dneh zbrali delegati sadjarskih društev iz vse države. Doklej je priglašenih že čez dvajset referentov, ki bodo poročali o aktualnih problemih in potrebah našega sadjarstva. Najzanimivejši referati bodo v slivar-stvu in požlahtnevanju jabolk, ker ta dva sadeža v tem delu. pa tudi sicer pu vsej državi, najbolj uspevata, dalje o organizaciji prodaje sadja doma in v inozemstvu, o pomenu sadjarstva v našem narodnem gospodarstvu itd. Ilikrati s kongresom bodo priredili tudi posebno sadjarsko razstavo s tremi oddelki. V prvem bo razstavljeno sadje iz vseh delov naše države, v drugem špecijalno iz okolice čačka, v tretjem pa se bo vršila prodaja. IIRE-Z|iOTHIN3-SREBRt)iH9 Vsa v to stroko spadajoča po iraviia se spretmejo po najniž'ih ceuah d,,* tednika »Katolički liste in št. 235 z dne 17. oktobra dnevnika »Obzor«, ki se tiskata v Zagrebu. — V Službenih novinah št. 245 od 22. t. m. je objavljen v prilogi »Pravilnik o objavljanju zdravil in zdravilnih speeijalitet v časopisju (dnevnikih). — Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani sklicuje za nedeljo dne 0. novembrn t. 1. svoj izredni občni zbor v beli dvorani hotela Union ob 14 popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobritev novih pravil prilagodenih predpisom § 7(1. novega Uradniškega zakona. 2. Slučajnosti." Če bi izredni občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih članov. Člane društva vabimo, da se izrednega občnega zbora v polnem številu in točno udeleže. — Nesreča v opekarni. V opekarni v Kosezah pri Ljubljani se je ponesrečil včeraj popoldne 20 letni delavec Mihael Narobe, uslužben pri Tonniesu in doma iz Zgornjih Pirnič 62. Padel je s strehe in si zlomil levo nogo. Reševalni avto ga je prepeljal v ljubljansko bolnišnico. — Bik ga je nabodel na rogove. V novosad-skem predmestju Sajlovo se je na travniku vršil srdit boi med bikom in kravo. Poleg delavcev, ki so v bližini spravljali seno, je šel ranjeni kravi z železnimi vilami na pomoč tudi f>7 letni Peter Fe-kete, ki je bika nalahno udaril. Razjarjeni bik je pa Petra nabodel na rogove in ga nn mestu ubil. — Žaloisra v gostilničarjev! družini. Ustrelil se je gostilničar Franjo Boj iz Nedelišča pri Ča-kovcu. Po prepiti noči v Čakovcu se je zjutraj vrnil pijan domov. Žena ga seveda ni' sprejela preveč ljubeznivo, nastal je med njima prepir, med katerim je Boj ustrelil oroti ženi, pa je k sreči ni zadel. Medtem so prišli njegovi znanci in prijaMji. s katerimi se je Boj delj časa zabaval. Ko so odšli, je vzel samokres in se ustrelil. R.RUS,uraplRRaN3lpo!eqleliaFiiS Koledar Torek, 25. oktobra: Krizont in Darija, mučen-ca; Krispin. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl gospod Aleksander Matianovich, polkovnik v pokoju. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 4 pop. — V Zgornji Šiški je neizprosna smrt ugrabila družini g. inž. Fr. Vrečka hčerko M a r g o t. Pogreb bo danes ob 4 popoldne na pokopališče v Dravlje. Svetila jima večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f" V Ptuju je umrla gospa Lucija K r a d i n a , roj. Litar, posestnica in gostilničarka, v 5!). lelu starosti. Bila je vzor slovenske žene, dobrega srca in usmiljena do revežev. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje! Csebne vesli — Promocija. V ponedeljek, dne 31. t. m. bo-promoviral na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Borut Vrščaj, gin oblastnega šolskega nadzornika v pok. iz Maribora. Iskreno čestitamo! = Poročila sla se v nedeljo, 23. t. m. v cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Ivan Sehlaniborger in gdč. Kristina Seibitz. Novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova! : lz vojaške službe. Odrejeni so za slušatelje rednega nižjega tečaja inženjerske častniške šole naslednji inženjerski častniki: kap. 11. razr. Branko Suster, poročniki Ivan Normali, Rudolf Merlina in Vendelin Šimenc ter podporočnik Leonid Gorati-ski; za upravnika inž. skladišča Boke Kotorske nižji voj. uradnik III. razr. inž. tehn. stroke Josip Novak; za vršilca dolžnosti poveljnika voj. pod-kovske šole konjeniški kap. I. razr. Slavoljub Vrkljan; ze vršilca dolžnosti poveljnika 2. eska-drona 8. konj. polka konj. poročnik Ivan Žagar; za pobočnika 3. konjeniškega polka konj. kap. II. razr. Anton Krpan; za poveljnika 2. čete, 2. bataljona, 1. pionirskega polka inž. kap. II. razr. Vla-dislav Mazur; na službo v voj. geografski institut inž. poročnik Ivan Krelič; za vršilca dolžnosti in-tendanta poveljstva kralj, garde nižji voj. uradnik III. razr. ekon. stroke Ivan Varšev; za zdravnika 1. planinskega pešpolka sanitetni poročnik dr. Danilo Brezigar; za zdravnika 32. pešpolka in nio-starske garnizije sanitetni poročnik dr. Janez Gantar ter za učitelja v šoli za rez. topniške častnike topniška poročnika Andrej Pire in Karlo Novak. = V IX. pol. skupino je napredoval drž. moj-ster-ključavničar 2. diviz. konj. topništva Ivan Po-ček. Ostale vesti = Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Konzulatu RČS v Ljubljani je čast sporočiti, da priredi konzul v petek dne 28. oktobra, nn dan češkoslovaškega državnega praznika, recepcijo nn Erjavčevi cesti št, 21, I. nadslr., od 11 do 14. Ma lo proslavo dovoljuje si konzul vabili vse pripadnike RČS in prijatelje češkoslovaškega naroda. — Prepovedan tisk. Državno tožilstvo v Zagrebu ie prepovedalo prodajati iu razširjati št. 41 zu - — --. 1.1 M. /Slatinske tablete htljšanje odstranijo oso preobilno tolščo in Vas napravijo vitke, mluiloHtne in lepe. ¥ Apoteka BAHOVEC, Ljubljana — Na zatožni klopi zaspal. Pred senatom okrožnega sodišča v Mostarju se je zagovarjal kmet Ilija Miličevič. ker je v pijanosti hudo ranil nekega trgovca. Obsojen je bil na dva meseca zapora. Med razpravo je Miličevič na zatožni klopi sladko zaspal in so ga morali sodniki večkrat buditi. — Za Vinrenrijevo konferenco v Št. Vidu nad Ljubljano daruje neimenovani mesto vstopnice v cirkus Gleich 12 Din. — Osebe, ki trpe na žoičnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Jo-sei«-grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz-Josef«-voda zanesljivo jn zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji. »Franz-Josei«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Ali ste že vložili: Prijavo dohodkov od zgradb (zgradarina) za leto 1033? Pohitite — prijave morajo bili vložene do 31. oktobra t. 1. pri davčni upravi — sicer kazen. Potrebne tiskovine dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, pola stane 1 Din. — Istotam se dobi tudi zelo praktična knjižica, katero je spisal davčni kontrolor L. Novak in iz katere dobite vse zakonite določbe, ki jih morate poznati za pravilno in pravočasno napoved in sestavo davčne napovedi in drugih vlog na davčno oblast kakor prošnje za trajno ali začasno davčno oprostitev zgradb, odpis zgradarine radi praznostanja ali neiztirljivoeti najemnine itd. itd. Knjižica vsebuje razne vzorce davčnih napovedi, ključe za pravilno izračunanje mestne davščine iz kosmate najemnine, ključ za izračunanje odbitkov zgradarine, dopolnilnega davka k zgra-darini, pridobnini in zemljarini. Vsem hišnim posestnikom knližico toplo priporočamo. — Posode nimate. Centralna vinarna Vam nudi vino v svoji posodi najugodneje. — Odlična postrežba — damski modni atelje Josipina Iglic,- Ljubljana, Tavčarjeva 3. Jesenice Občni zbor Krekovega prosvetnega društva. V četrtek zvečer se je v društvenih prostorih vršil redni letni občni zbor Krekovega prosv. društva. Posamezni odseki so imeli svoje občne zbore že pretekle dni, ta večer pa je polagal račune glavni odbor. Pri volitvah novega odbora je ostalo skoro vse pri starem. Tudi za bodoče društveno leto 1932-33 je prevzel predsedništvo društva g. Križ-man Andrej. Društvenega koledarčka za 1. 1933 vam ni treba naročuti iz Ljubljane, ker ga lahko dobite v prodajalni devocijonalij v Krekovem domu, kjer imate na razpolago ludi razne nabožne in druge knjige. Vsak društveni član naj bi imel tak lep in priročen koledarček, v katerem najde poleg drugega zanimivega gradiva tudi seznam vseh prosvetnih društev Slovenije. V veliko korist našim gospodinjam je trg. katerega je županstvo pred par leti vpeljalo in marsikdo pride na ta način poceni do zelenjave, sadja in drugih vsakdanjih potrebščin. Nikakor pa ne gre, da bi bili prvi na trgu prekupčevalci in branjevci ter vse boljše blago še pred prihodom gospodinj nakupili, nato pa na svojih stojnicah dražje prodajali. Meelno županstvo naj bi tudi tu napravilo red. Šele ono blago, ki bi preoslajalo, naj bo na razpolago prekupcem in drugim, ki se pečajo s prodajo zelenjadi. Domžale Tako težko in z veliko nervozo pričakovani . »domžalski derby«, to je srečanje v prvenstveni 1 tekmi obeli domžalskih klubov, je jirincslo SK j IJisku dve krasni zmagi. Rezerva jc zmagala j nad rezervo SK Domžal s 3:1 (2:0). Srečanje i prvih moštev, za katero je vladal velikanski I interes ne samo v Domžalah, temveč: po vsej | bližnji iii daljnji okolici, jc prineslo SK Disku drugo zmago v razmerju 2:0 (1:0). Rezultat je popolnoma regularen, dasi jc moštvo Domžal igralo z izredno voljo do zmage in s požrtvovalnostjo. ki je redka. Toda vsi nnpndi so končali »b izborilo razpoloženi formaciji halfov iu branilcev, ali pa so končuli v rokah odličnega Diskovega vratarja, ki je to nedeljo podal svojo najboljšo dosedanjo igro. Izmed zmagovalcev jo bila na višku obramba, pa tudi napad ie zadovoljeval, pri premagancih je bil najboljši levi krilec, dober pa tudi srednji napadalec. Občinstva je bilo nad 1000, ki je /. zanimanjem spremljalo borbeno, vendar pa vseskozi fair igro obeh moštev. Sodnik g. I.ukežič, dober iu objektiven, grešil pa je pri presoji faulov, kjer je kaznoval velikokrat čisto pravilno rempla-nje in s tem igro po nepotrebnem trgal. Celje & Iz srednješolske službe. Drobne Rudolf, jirofesor na klasični gimnaziji v Marilioru, je premeščen na tukajšnjo realno gimnazijo. -O" Tretja predstava »Mlinarjevega Janeza«, ki se je vršila v nedeljo jx»poldne v dvorani Ljudske posojilnice, je zopet privabila toliko občinstva, da je moralo veliko ljudi oditi, ker niso dobili prostora. Igro ponovi Krekova družina v nedeljo, dne 30. t. m. in sieer |k> znižanih cenah. & Dekliški odsek KPD vabi vse članice, tla se gotovo udeleže sestanka jutri v sredo ob pol uri zvečer v Domu. Pf Slike, predstavljajoče zodnio predstavo gledališke družine »Skopuh«, se dobe v Prosvetnem tajništvu nn Cankarjevi cesti 4. 0 V zakon so stopili: Cvek Franc, |>ososf-nik na /;/. Hiidinji in Než« Temin, posestni-kova hči i/ Grahovega uri Bač t. Lopati Jakob, jiekovski mojster v Celju, in Jožefu Devčnik, po,sestn'i'i \ Gaberju. ssj Umrli so: Ana Ratajc, 70 letna posestnim na Ostro/nem I", v javni bolnišnici pa Kriuneršek \ndrej, 23 letni posestnikov sin /. Bezovice \ konjiškem okraju. Ustanovni občni zbor 7adruge za nabavo kredita državnih uslužbencev, se je vršil v soboto zvečer v Narodnem domu. Delokrog nove zadruge ho obsegal teritorij celjskega okrožnega sodišča. Ustanovni občni zbor je vodil sodni svetnik dr. Dolničar, ki je imel tudi kratko predavanje, v katerem je razpravljal na splošno o pomenu zadružništva. Sprejeta so bila pravila iu izvršene volitve v upravni in nadzorni odlior. Odbor se bo konstituiral šele naknadno. Dosedaj je pristopilo k zadrugi 38 članov kot ustanoviteljev, ki so ludi vplačali deleže po KM) Din. Novi člani bodo morali pred sprejetjem podpisati pristopnico. Zadruga misli najeti pri centrali 500.000 Din posojila. •0" Šport. V nedeljo so se vršile v Celju 3 nogometne tekme, dve na igrišču pri »Skalni kleti«, ena |Mi|H>lročilu. Sreda, 26. oktobra: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroški kotiček (Gdč. SI. Vencajzova). 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Ruščina (Dr. N. Preobraženski). 19.30 Literarna ura: V spomin Antonu Funtku (Prof. Fr. Koblar). 20.00 Samospevi gdč. Anice Kristanove. 20,30 Samospevi g. Avgusti Živka. 21.00 Prenos iz kav. »Zvezda«. 22.15 Čas, poročila. Dragi programi i Torek, 25. oklobrn: Zagreb: 21.30 Slovanski večer. Igra orkester zagrebške opere — 22.40 Večerni koncert. — Milano Torino Genova Trst Firenze: 20.30 »Aida«, opera. — Barcelona: 21,15 Večerni koncert — 22.10 Radio orkester — 22.30 Plesna glasba. — Stuttgart: 20.00 Bayruthski večer — 22.45 Plesna glasba. — Toulouse: 21.00 Ruska glasl>a — 21.30 Večerni koncert —■ 21.45 Dunajska glasba — 23.15 Plesna glasba — 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.00 Žliorovno petje 20.30 Igra — 22.10 Poročila. — Belgrad 21.30 Prenos iz Ljubljane — 22.30 Ciganska glasba. — Rim: 22.10 Pester konccrt — 22.30 Simfonična glasba, plošče. — Beromiinster: 20.00 Simfonični koncert. — Langenberg: 20.45 Igra — 22.05 Poročila. — Praga: 21.00 Ruska koralna glasba — 21.30 Kvartet — 22.20 Poljudna glasba. — Dunaj: 20.40 V deželi krizantem 21.20 Igra — 22.15 Plesna glasba. — Budapest: 19.30 Sreda, 26. oktobra: Zagreb: 20.30 Proslava 70 letnice obstoja hrvaškega pev. društva Kolo. 22.40 Plesna glasba. — Milano, Torino, Genova, Trst, Firenze: 20.30 Operetni prenos. — Barcelona: 21.10 Radio orkester. 20.00 Igra. — Stuttgart: 19.30 »Egiptovska Helena«, opera v 2 dejanjih. 22.20 Knut Hamsun. — Toulouse: | 20.30 Harmonike. 20.45 Operetna glasba. 21.00 Simfonični koncert. 21.30 Večerni koncert. 0.05 Angl. glasba. — Berlin: 21.C0 Veseloigra. 22.00 Poročila, nato plesna glasba. — Belgrad: 20.3G Prenos iz Zagreba. 22.30 Radio orkester. — Rim: 21.30 »Bis-boccia«, komedija. 22.00 Pester koncert. 22.30 Plesna glasba. — Beromiinster: 21.40 Francoska glasba. — Langenberg: 20.00 Zabavna glasba. 21.00 Konigs-herg. 22.05 Poročila. — Praga: 20.05 Koncert češke filharmonije. 22.20 Jazz. — Dunaj: 20.00 Dunajski večer. 22.15 Poročila. 22.30 Plesna glasba. — Budapest: 22.30 Koncert opernega orkestra. %facu>L zobje, J^g j te I, nap\cuHj& \ ■Simpatiaicgd t - Nedeljski spori šele proti koncu državnega prvenstvu smo dobili tista presenečenja, ki napravijo nogomet zu negotovo igro in ki s,> po/ročili, gotovo rekorden. Pa tudi nnše domače prvenstvo ni brez j senzacije. Ilirija je gladko porazila izborno ! SvoIkmIo, ki je letos dosegla celo vrsto lepih rezultatov jiroti vodilnim klubom. Rezultat I 8 : ! je zelo prepričevalen, čeprav so bili redki, ki so računnli z zmago Ilirije, ki je Se vedno v nestalni formi. Močno oslabljeno Primorjc je proti Železničarjem v Murilioru rešilo eno točko, rezultat 2:2 je uspeh. Primorjc je moralo v Maribor s številnimi rezervami. Maribor je počival. Rapid, tretji zastopnik Mariliora, se mora še boriti /a vstop v podzvezino ligo. Prvo igro. ki jo je moral igrati v Čakovcu je odločil v svojo korist. Rezultat 5:2 je boljši od rezultatov obeh vodilnih, ki sta zmagala samo z enim golom diference. Rezultat je b'l s 4 1 postavljen /e v prvem polčasu. Po zadnjih d veji rezultatih bi sodili, da je Rapid v izredni formi in vsekakor spada v ligo. Ž njim bomo Titovo dosti pridobili. Slovan je moral v Cel u zopet priznati jiremoč Celja s 1 :0. 'Joda ti dce kvalifikacijski igri ne liosta brez protestov Čakovec se l>o pritožil, ker je baje Rapid z« bil gole iz ofside in, «1« jc bil g. Oclis slab. Stali'če I.PN ne !>o težko. Igra se razveljavi samo. oko je sodnik očitno kršil pravila nogometne igre. Iz ofside je padlo že nešteto golov, ki so res odločali o prvenstvu. Tudi drugorazredni klubi so imeli svole igre. Grafika je igrala s Ilermosom 3:3, Rekn je odpravila Svobodo Vič s 13:0. Zadrug i je odigrala svojo drugo kvalifikacijsko tekmo, to pot s šparto in jo gladko premagala s 2:0. Zadruga je v svojih poizkusnih tekmnli dokazala, da je klub, ki bo imel še važno vlogo. Na nekatera mesta spadajo spretnejši in mlajši igralci, pa bo to moštvo prav dobro. Monotone igre drugorazrednih klnliov bo gotovo poživeln. Poleg toliko dogodkov na zelenem polju, ne smemo prezreti tretje seje plavalne Zveze. Za Petrinovičcv pokal je šlo. Ne privoščijo nam "a. Izredno jih boli, da smo Slovenci v tako kratkem času v plavanju tako napredovali, dn smo postali prvaki v državi. Juniorsko prvenstvo so razveljavili, ker ie jired Sfirimi leti napačno verificiran atlet bil 14 dni starejši in radi tega ni bil več jnnior, temveč senior. — Rodi pomote, ki je bila napravljena (brez zle namere) pred štirimi leti pač nihče ni računal, da si bnmo priborili Petrinovičcv pokal, so razveljavili prvenstvo. Z večino je lahko razveljavljati. torln kaj bo reklo redno zborovanje, kjer bodo govorili zastopniki klubov, in k« i oblast, lioino še videli. Nailep^e je pa to. da je Zve/n sama izročila pokal v Karlovem eeprm so funkcijonnrjl vedeli o nastopu seniorjn n« juniorskem prvenstvu! LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Torek, 25. oktobra: LOPEZ. Red A. Sreda, 2toma nesrečo. Posebno ena, ki se sploh ni več vrnila v Perzijo. Nastali so menda viharji in zdrknila je desetorica v prepad Preiskavanja so namreč tako dognala, da je to karavano zajelo v soteskah gorovja Serbas neurje. Dromedarji so podivjali in zgrmeli z dragocenostmi v globočino. Angleška ekspedicija misli zdaj od prepada do prepada vohati, kje bi ležal zaklad« Hoče se namreč s pravljičnimi zakladi iz Perzije vrniti. Toda gorovje Serbas je veliko in ima premnogo prepadov. Morda bo kateri od teh grob pustolovski angleški ekspediciji... Kako hitro plavajo ribe Mnogi ljudje se čudijo trditvi, da plavajo ribe v vodi približno z isto brzino kakor lete ptice po zraku. Brzino ptic so že mnogi merili, malo pa ;ih je merilo brzino rib. Neki Anglež je metal za po-strvmi kamenje in ugotovil pri tem, da se gibljejo s hitrostjo kakih 45 km na uro. Kolikor večja ;e riba, toliko hitreje plava. V morju žive ribe, ki drve z brzino do 120 km na uro. Med najhitrejše ribe spada som (kit je namreč sesavec). .•'t'*- * . . Cerkveni Macdonald 13 leti v Angleški duhovniki za razorožitev voditelji vseh veroizpovedi in sekt v Angliji so se prijavili ministrskemu predsedniku u, pa zahtevali, da se izpolni razorožil vena obljuba, katero so vse velesile dale pred Versaillesu... — Naša slika nam predstavlja cerkvene voditelje z nadškofom iz Canter- buryja na čelu (X) Škof in plesalci Monseigneur Duparc, nadškof Quimperški. je pred meseci, ko je bila kopališka sezija na višku, prepovedal mladini pod pretnjo izobčenja iz Cerkve obisk plesnih dvoran 111 izvajanje modernih plesov. Bretagno je katoliška dežela, kjer ima duhovščina veliko vpliva. Lastniki zabavišč in godbeniki so kmalu opazili, da je dokaj zmanjšala nadpastirjeva okrožnica njih zaslužke. Zveza poklicnih plesalcev je naposled tožila nadškofa pri sodišču. Njen odvetnik je zahteval, da bi razveljavila oblast okrožnico in navajal odlomke iz svetega pisma v dokaz, da ne nasprotuje ples krščanski nravstvenosti. Vendar se mu ni posrečilo prepričati sodnike. Slednji so priznali, da nima nihče pravice nadškofa ovirati pri izvrševanju nadpastirske dolžnosti. Pritožba zveze poklicnih plesalcev je bila odbita. Nep'snt"ni Am ričani Niccolo Paganini Dne 27. oktobra bo poteklo 150 let rojstva nesmrtnega mojstra na gosli. Paganini, ki se je rodil v Genui kol sin trgovca, je dosegel po trudapolnem zasebnem študiju na violino tolikšno umetniško poi>olnost, da je med koncertnimi potovanji po Evropi doživljal triumfe, kakršnih razen Liszta še noben drug glasbeni umetnik ne. Toda živčna in pljučna bolezen ga je zgodaj strla, da se je umaknil iz javnega življenja 111 v Nizzi podlegel. Svojim sinovom je zapustil premoženje 2 milijonov frankov. Paganini je bil prav tako čudovit umetnik kakor človek. Kakor njegove gosli, tako je imelo tudi njegovo življenje marsikaj skrivnostnega v sebi, zato krožijo o njem razne »čudežne bajke« ,tWeimarshi duh" VVeimar, mesto nemških pesnikov, je šele pred kratkim obhajal Goethejevo obletnico. A namesto Schillerja in Goetheja vladajo zdaj tudi v turinšk: prestolnici Hitlerjevi pristaši. Tudi »Weimarski duhc, ki ga tako slavijo vse nemške šolske čitanke, se je popolnoma spremenil. Turinški prosvetni minister Wachtler je imel ta teden javni govor, ki vsebuje med drugim naslednjo dobesedno izjavo: »Nacionalizem mora tvoriti temelj nemške vzgoje. Ta smoter bo dosežen, kadar bo občutil sleherni nemški otrok neprimerno več ljubezni in spoštovanja do navadnega nemškega cestnega pometača, kakor do največjega angleškega ali ameriškega izumitelja«. Uradno štetje z dne 1. maja t. L je ugotovilo, da biva na področju Zedinjenih držav 4,283.753 pisanja in čitanja neveščih ljudi. Vstali Don Quichote Servantesovo nesmrtno delo bo zdaj neko francosko filmsko podjetje spravilo na platno. Da bo pa delo v resnici tako, kakor si ga je izmislil španski romanopisec, bo igral Don Quichota svetovno znani filmski pevec Rus Šaljapin, ki ga naša slika kaže na konju Nevarni »Sabljač« Nainoveiši angl. U-6oln, katerega so krstili z imenom »Sabljač«, se vr,.ča s 30 urne poskus, vožnje Novi češki ministrski predsednik Za novega predsednika češkoslovaškega ministrstva je bil po odstopu Udržala izvoljen Malypetr Največja električna svetilka Največje električne svetilke se ne porabljajo za razsvetljavo stanovanj, ulic in trgov, marveč služijo velikim filmskim tvornicam, katerim so namesto sonca. FEmi se namreč ne dajo zmerom snl-mati v sončni luči, zato morajo imeti drugo svetlobo, ki pa mora biti ogromna. Velikost ene same take električne svetilke znaša en meter, a rabi 30.000 watov. Z električnim tokom, ki ga tako močna električna svetilka v eni uri porabi, bi mogel goniti velik avtomobil z električnim motorjem. Prav tako bi mogel napraviti iz te svetilke 55.000 sobnih svetilk. Take luči so seveda jako drage. Amerika jih ima sto, a razdeljene so med razne filmske tovarne. Se jih je 380 milijonov Po najnovejših statističnih poročilih je danes 380 milijonov neporočenih žensk na svetu. V prvih povojnih letih jih je bilo nad 400 milijonov, torej Število neporočenk polagoma pada. Statistika iaije ugotavlja, da jemljejo možje v zakon največ one ženske, ki so pod tridesetimi leti. Pa to je v vsakem pogledu razumljivo Anekdota. V neki berlinski gostilni, kjer se sestajajo umetniki, se je nekoč hvalil neki znani komponist: »Lahko sem ponosen nase, zakaj rodil sem se istega dne, ko je umrl Rihard Wagner.< Melanholično vzdihne znani igralec Paul Mor gan: »Nesreča nikoli ne pride sama.« Učitelj: »Povej mi, Janez, kaj mora človek predvsem napraviti, da pride v nebesa?« »Umreti, gospod učitelji« »Mamica, glej, oni gospod pa nima lasr« »Tiho, tiho, Mirko, da ne bo slišal.« »Zakaj? Mar tega gospod še ne ve?« »Tako lepo vam bom očistil čevlje, da se bo ste videli v njih.« »Če lo storiš, mali, te postavim za dediča.« Plačilni promet z Italijo Odkar je Italija uvedla plačilne omejitve za svoj uvoz iz naše države, se je naš izvoz v Italijo kaj slabo razvijal, lnleresirani pa smo bili na t. m, da se razmere čimprej urede, da ne bi nastal pri izvozu zastoj. Pomisliti je treba, da je bila lani vsa telo naša trgovinska bilanca z Italijo aktivna za 70(3 milij. Din, letos v p.< v i polovici pa za 105 milij. Din. Do sedaj smo italijanski uvoz plačevali že od juniju meseca nu svobodne dinarske račune. Od- Divji kostanj in oreh Spominjamo se še, da so naši mestni in podeželski vrtnarji prod 30 leti vodili veliko propagando za sajenje divjih kostanjev, kar pričajo še danes stari kostanjevi veterani, katerim pa se ne godi več lako dobro kot nekdaj. Sekira, žaga in starost ovira njih obstanek ali bolje rečeno naraščaj. Mislim, da ga ni danes vrtnarja ali dreves-ničarja, ki bi šo vzgojevul to nadlogo. Od divjega kostanja nimamo nobene koristi razven sence, ki jo lahko povsod najdemo. Pomislimo in računajmo, koliko orehovih dreves in koliko trpežnega orehovega sadu bi lahko pridelala samo naša banovina, ako bi se pred 80 leti posadilo toliko orehovih sadik kot žalibog ravno divjih kostanjev. Izgubo, ki jo trpi kmet in država (cestni nasadi) gre v težke milijone, treba je v roko vzeti samo svinčnik ln papir. Skrbimo, da bodo v bodoče naši drevoredi in državne ceste obsajene z orehi. Ob državnih in banovinskih cestah ne bo potreba v zimskem času več postavljati kolov in raznih priprav (kažipot), da bo voznik ali potnik našel cestna tla. Vse to naj nadomesti oreh, ki bo dal trajno odnosno večletno markacijo cesti v zimskem času. liano vinska vinarska in sadjarska šoln v Mariboru se je tudi naveličala dobrot kostanjevega drevoreda. Ali ni danes lepši sedanji drevored, ki naravnost tujcu že od daleč kaže vzor skrbnega gospodarstva. Oreh in oreh pa ni vseeno! Skrbeti in vedeti moramo radi gospodarske važnosti, zlasti radi standardizacije v produkciji za širjenje tankolupi-nastih, polnojedrnatih, debeloplodnih domačih orehov. Več tisoč enoletnih orehovih sadik odgovarjajoče vrste ima lo jesen za oddajo okr. kmetijski referent Prevalje. Naročila pa sprejemajo tudi ostali okr. kmetijski referentje dravske banovine. Prvovrstne sadike stanejo komad 2 Din, II. vrsle 1 Din tranko Prevalje. Tezavriraife žitaric Pod tem naslovom pišejo »Novosti« o novem pojavu na našem tržišču, namreč, da so dovozi žitaric nu trg zelo majhni (o tem tudi i sta 1 no poročamo pri žitnem trgu) in du kur «1 rži koruzo doiua. Na drugi strani pu kupujejo (H) Vojvodini in Sremu koruzo tudi zdravniki, advokati, lekarnarji, da ne govorimo tudi o vaških trgovcih. Vsi kupujejo koru/o in čakajo na razčiščen je položaja. »Novosti « priporočajo ukrepe proti temu nezdravemu tezuvriru-ii j u, du bi se lahko razvil izvoz. Nemško zadružništvo v naši državi je ka j uo organizirano. Njegova osrednja organizacija je -Affraria«. kmetijska osrednja zadruga ,v Nov em £udu, ki je imela v nedeljo občni zlx>r. i/, ikisIov nega poročila posnemamo, da ie število zadrug članic naraslo od 125 na 155, število posameznik«v pa je padlo od 235 na 175, deloma rudi pristopu posamezni,kov#k zadrugam. Lastna sredstva zveze znašajo 0.36 milijonov. Nadalje |K)sneinanio iz poročila, da je poslovanje z umetnimi gnojili padlo in je zveza prodala le 205 vagone (1950 314 vagonov). Pač pa so narasli posli s krmili, katerih je bilo prodanih 37 vagonov. Ves promet je znatno narasM in je lani znašal 4.831 vagonov, v vrednosti 80.2 milijonov, od tega pšenica 3.997 vagonov za 71 milijonov. Bilančna vsota zveze je narasla od 12.5 na 28 milijonov dinarjev. Poslov ni prebitek za 1951 /naša 0.09 milijonov dinarjev. Zveza je v najožjih slik ili / Osrednjo kmetijsko posojilno blagajno, pri kateri je osredotočen denarni promet nemških zadrug v državi. Zooetna uvedba trgovine z delnic ni i na zagrebški borzi. Kakor poročajo zagrebški listi, S" je uprava' zagrebške borze pismeno obrnila rlo vseli podjetij, ki kotirajo na zagrebški borzi. z vprašaniem, kakšno stališče zavzemajo do zooelne uvedbe trgovine z delnicami bank in industrij nn zagrebški borzi. Kajti namera je, tla se v začetku novembra zopet uvede trgovina z delnicami na zagrebški borzi. Pripominjamo, da gre tudi za delnice privatnih bank. ker se v rši trgovanje /. delnicami Narodne banke in Privilegirane agrarne banke že sedaj. sloj pa bo odpadlo nepovoljno dejstvo, da so Italijani za svoj izvoz lahko svobodno razpolagali z dinarji. Ves promet se bo vršil v kliringu, to se pravi, kakor z drugimi državami. V trenutku, ko to pišemo, nam še niso znane podrobnosti, med katerimi je najvužnejši tečaj, po katerem se bo vr-• šilo obračunavanje. Sklenitev klirinškega sporazuma se bo ugodno po/.nalu v izvozu ter tudi pri i tečaju dinarja v inozemstvu. Lorna Doone Roman iz Rvmoora 61 Borza l)ne 24. oktobra 1932. Denar Tečaji Berlina, Bruslja in Curiha so ostali ne-izprfetnenjenl. Učvrstili s0 se Amsterdam, Pariz in Trst, dočim so popustili London, Praga in Ne\v-york. Odstotek bonifikacije'je ostal neizpremenjen: 20 odstotkov. Ljubljana. Amsterdam 210.18—2321.49, Berlin 1302.08—1372 88, Bruselj 798.02—801.90, Curih 1108.35—1118.80, London 198 86-195.40, Nevvyork 5706.80—5735.12, Pariz 225.65-226.77, Praga 10,9.84 — 170.70, Trst 292.90—295.30. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 54.766 D n. Curih. ['ari/. 20.30, London 17.48, Newyork 516.87, Bruselj 72, Milan 26.47, Madrid 42.40, Amsterdam 208.375. Berlin 123, Stockholm 90.30, Oslo 88.40, Kooenhagen 90.90, Sofija 3.74, Praga 15.325, Varšava 58, Atene 2 075, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.07, ~ • ;v. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za državne papirje čvr-stejša in so bili tečaji večinoma višji kot v soboto. Promet je bil na zagrebški borzi slab in je znašal: vojna škoda 100 kom. in 7% Bler 3000 dol. Ljubljana. Vojna Skoda 170—177, 8% Bler. pos. 40 bl„ 7% Bler. pos. 36.50 bh. Ruše 125. Zagreb. Narodna banka 3700—3900, Priv. agr. banka 20S den., 7% inv. pos. Eo bi., vojna škoda 173-174 173), 12. 170-175, 8% Bler. pos. 37—39, 7% Bler. pos. 35—36 (35.75, 30, 30.50, 7% posojilo DHB 47 bi. Belgrad. Narodna banka 3810—3820, Priv. agr. banka 213-214 (214, 213), 7% invest. pos. 50 bi., vojna škoda 175—176 (176, J 73), 6c,'o begi. obvez. 31.75-33.75 (32.50), Bler. pos. 40 bi., 7% Bler. pos. 85 50 b!.. 7% pos. DHB 42—40. I)ynaj. Podon.-savska-jadran. 64.25, Aussigcr Chemische 111, Alpine 12, Trboveljska 20, Rima Murany 23 25. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je ostal neizpremenjen. ravno lako tudi cene. Privilegirana izvozna družbi kupuje vlačilsko blago po l(i0. Novi Sad. Koruza bač., srem., garant. 00—02, dec., jan. 63—65, marec, april, maj 81—83, ban., garant. 58—60, srem. nova, sušena, par. Sld 72—74. pir. Indjija 71—73, ladja 68—70. ban. nova, sušena 68—70. Ostalo neizpi omenjeno. Tendenca neiz-premenjena. Promet 58 vagonov. ftiidimpcšta. Tendenca neodrejena. Promet lih. Pšenica okt. 12.74—12.75, zaklj. 12.74—12.75, marec 13.64, zaklj. 13.64—13.66, rž marec 830— 8.35, zaklj. 8.30—8.32. Chicago. Pšenica marec 53.50. maj 55, dec. 58.125, koruza marec 30.125, dec. 25.375, oves marec 18.25, dec. 15.875, rž marec 85.625, dec. 31.75. Winnipeg. Žito okt. 59;25, dec. 60, jan. 54.50. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Coinp., Dunaj.) Prignanih je bilo 2556 goved, iz Jugoslavije 150, na kontumačnem trgu pu je bilo 143 romunskih goved. Cene: voli najboljši 1.75, I. 1.50—1.65, 11. 1.10—1.40, III. 0.80--0.90. krave I. 1.0—1.20, II. 0.80 -0.90, biki 0.80— 1.20, klavna živina 0.50—0.70. Tendenca: cene za prvovrstne vole so se zvišale za 5 grošev, ostale cene pa so padle za 5—10 grošev. Jajca Kaj je z bonifikacijo pri klirinškem prometu s Švico? Tako banke kakor tudi časopisi so razglasili razveseljivo vest, da jc Narodna banka dovolila počenši s 5. oktobrom t. 1. bonifikacijo tudi pri klirinškem prometu s Švico in Češkoslovaško, kakor je to dovolila pri drugih devizah. Posebno jajčnim izvozničarjem je bila vest dobrodošla, ker je vsled italijanskih deviznih odredb postal izvoz v Italijo nemogoč. Jajčni izvozničarji so torej začeli pridno izvažati v Švico. Ko so prišle devize so izvozničarji konstati-rali, d turškim gos|>odstvom. Označil ga je kot borbo za jezik, katerega ni nihče priznaval, za ohranitev narodne zavesti in končno kot borbo za jiolitične pravice Srbov pod Turki, t. j. za borbo proti suženjstvu. Brošura velja samo 10 dinarjev. T. P. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-fkon. Roden- stock. Voigtlander, V/elta, Certo Itd ima vedno v zalogi foloodd. Jugoslovanske knjigarne V L;abilani Zahtevajte ceniki Medtem je dospel Karli do zadnje hiše. Stop 1 »» m za drevo in opazil, kako so se duri koče odprle in se je Karver Doone prikazal gologlav ln le napol oblečen s svetilko v roki na pragu. »Kdo rogovili jionoči okoli moje hiše?« je za-rehnel s hripavkn glasom. »Ce je kak fantalin, ki z dežuje dekleta, mu bom pošteno prerešet il kosli za njegovo nadleZnost.« Menda bi vsa zala dekleta rad imel zase,« je olvrnil Karli s smehom. »Mi mladi fantalinl naj bi se pp zadovoljili s starimi škatlami, kajne?« I>a bi jih rad imel zase, ka-li? Saj jih tudi bom. je zamrmral nercsec jezno, »ln prav kmalu, znuesi se name. Veš kaj, Karli, če še enkrat zagledam tvoj mlečni obraz tamkaj, boš zletel na glavo v reko, zapomni si 1o.< »Bomo videli, Karver, če ne bo to presegalo tvoje moči. Kakor je videli, nisi nocoj dobre volje. Posodi mi svofo svetilko fn daj mi kozarček žjanja, če gn imaš.« Kaj si pa storil s svojo svetilko? Sreča zale, da n!sem nocoj na straži.« »Velika sova je sfrčala mimo mene in Phelp-»a. ko sva bila na Ptrrži pri topu, pa mi je izbila « svniimi krili leč iz rok.« »Ta je pa lepa, Karli. Bomo videli jutri, koliko je resnice na tem. 7,daj pa glej, da se po-bere3! Tu imaš svojo razbito svetilko, pa izgini. Vsi poštnin ljudje Že dpi jo.« »čemu pa ne spIS ti potemtakem? Ha, sem li zps'už'1 vuaj kozarček žganja?« Prevc č ga že imaš v glavi. Proč, moje slrp-1 i vosi i ip konec !t Karver je mlademu ponočnjaku pred nosom zaloputnil vrata, na kar se je ta Jezno odpravil nazaj na svoje mesto. Ko je stopal mimo mene, sem slišal, kako je mrmral skozi zobe: »Gorje nam vsem. ko postane ta neresec naš glavar. Niti kapljice žlahtne krvi nj v njem, niti sledu gostoljubnosti in prijaznosti. Najrajši bi obrnil hrbet vsej ničvredni sodrgi, toda zaradi deklet ne morem storiti tega.« S prekipevajočim srcem sem kmalu nato stal pod oknom Lome in sem potihoma zašepetal njeno ime. Stal sem pa v senci, da me ni bilo videti. Enonadstropna hiša je imela na zapadni strani snmo dve okni. Dooni so bili svoje hiše zgradili sami, da ne bi nihče vedel, kako so urejene. Okna zanje so pa večidel pokradli pri okoliških kmetih. Vprav v trenutku, ko sem hotel vdrugič poklicati Lorno, sem zaslišal klic straže, da sem se od strahu zdrznil. Opazila me je straža na zapadni pečini. »Kdo je tam? Odzovi se! Ena, dve — sicer bom streljal.« V mesečini sem videl proti meni obrnjeno cev puške, oddaljeno komaj petdeset vatlov. Straža je že naštela dve, a jaz si v obupu nisem vedel pomoči. Nehote sem pričel požvižgavati melodijo, ki sem jo bil slišal od Karlija. Od strahu mi je pohajala sapa. Toda čudol Na moje veliko presenečenje sc je straža umaknila, spustila puško proti tlom in me službeno pozdravila. Oh, to je bila najslajša vseh melodij! Kakor sem pozneje zvedel, je bila ona melodija Karverjeva lozinka in Karli je hotel z njo priklicati Lorno k oknu. Stražnik me je torej smatral za Karverja in se je umaknil s pečine, ker se mu je zdelo nevarno, molili vasovalca. Bil sem mu tembolj hvaležen, ko sem sprevidel, da mi je izikazal še drugo veliko uslugo. S svojim klicem je namreč prestrašil Lorno, ki je plaho stopila k oknu in narahlo odgrnila zaveso. Ker je bilo vse tiho in mirno, se je naslonila na okno, se zagledala v daljavo in žalostno ihtela. »O Lorna, ali me ne poznaš?« sem ji zašepetal iz teme. Ko je slišala nepričakovani glas, je hotela naglo zapreti okno, toda hitro sem stopil proti njej in prijel za oknico. »John,« je vzkliknila presenečeno. »Ti tukaj — ali si ob pamet?« »Malone res,« sem odvrnil, »od same skrbi zate. Ker nisem dobil nobenega sporočila, sem moral sam priti semkaj. Saj si me nedvomno pričakovala?« »No, malo sem res mislila, da boš nemara — Ali vidiš to železno okrižje v oknu, John?« »Seveda. Drugače se gotovo ne bi zadovoljil samo s tvojo ročico. Podaj mi šo drugo roko, dušica. O Lorna, kaj so je zgodilo?« Dala mi je še drugo roko in obe sem pritisnil na svoje prsi. »Oh, John, preveč se bom morala jokati, Če Ikiš tako ravnal z menoj. Saj veš, da se ne moreva poročiti, vse nama je napoti. Samo nesrečo bi ti prinesla. Obljubi ml, da no boš več mislil name.« »Ali mi hočeš tudi ti obljubiti to?« »Da, če zahtevaš; poleni bova pa morala poskušati svojo obljubo tudi držati.« >Bog ne daj, dušica,« 6em vzkliknil iz vsega srca, »kaj takega ne smevn poskušati. Prlzade-vajva si rajši Se bolj, da se Čim prej vzameva. Ostaniva si zvesta, pa naju ne bo moglo nič ločili. Toda. povej mi, čemu so le zaprli tukaj kakor v ječo? čemu mi nisi dala nobenega znaku? Ali te ded več no ščiti? Ti li preti kaka nevarnost?« »Ubogi ded ml je težko obolel Iu njegovi dnevi so šteti. Svčtnik Doone in njegov sin imata sedaj vso oblast v rokah in od strahu pred njima se lie tipam iz hiše. Ni še dolgo temu, ko sem ti hotela dali znamenje, toda Karver me je zasačil in komaj Rem mu odpelala. Tudi Gwenny ne sme več iz naše doline, potemtakem ti nisem mogla poslati sporočila. Misel, da me boš morda zaradi tega smatral za nezvesto, me je silno bolela. Ako mi ded umrje, se ne bodo zlikovci nn nikogar več ozirali in jim bom izročena na milost in nemilost Toda, kaj govorim sedaj o sebi, namesto da bi * ■ spominjala ubogega starca, ki mu ob smrtni postelji noben sin ne stoji ob strani in ne bo nobena hčerka potočila solze za njim.« »Saj ima toliko sinov, kako da sc nobeden ti" briga zanj?« »Ne vem. Mojega deda ni lahko razumeti: vedno so se ga bolj bali, kakor ga ljubili, še dan- s so je silno znesel nad svčtnikom Doonom in sem imeli pravi vihar v hiši. Toda ti se ne smeš dlje muditi tukaj, John. Preveč si predrzen in pre-sobično je od mene, da le tu zadržujem. Glej. neka sonca je zdajle smuknila mimo, kaj je le bilo1' »Oh, netopir frfoln menda okoli in si išč • družice. Kako bi mogel od tebe, ko tako lr -pečeš, Lorna?« »Moraš, moraš; umrla bi, če bi li kaj hudeg' storiti. Tiho, nekakšen šum slišim. Bržkone j' stara strežnica, ki jo jo ded |H>s!al pome. Skrii se, hitro!« Bila je pa le Gwennv Karfax, mala Lomim služabnica. Prišla je k oknu in I orna naju Je predstavila. »Lo dobro ga poglej. Ovventiv. ji je velela l/orna. »lo je oni ,dečko', knkor ga naziva«; že zdavnaj vaju bi bila rada seznanila.« MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; zenilovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snačaja se računa enokolonska 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Dobra kuharica za vse išče samostojno mesto. Cenjene ponudbe pod »Tudi na deželo« št. 15.486 na upravo »Slov.« v Mariboru. (a) mm\ Učenka se sprejme k strojnemu pletenju. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.457. (v) Posojila od 100.000 do 5,000.000 Din i iščemo za I. hipoteke — eventuelno tudi v hranilnih knjižicah Cenjene ponudbe na: M. Jankole, komamnditna družba — Ljubliana, Še'enburgova ul 6/11. Telefon 30-52. d Mlad natakar (pikolo) se sprejme. Ponudbe naj se pošljejo na kavarno in restavracijo »Veliki Kaptol«, Sisek. b Sprejmem pletiljo ki bi samostojno vse vodila. Poizve se: Poljanski nasip 12/11, vrata 12. (b) Sprejmemo tri dobre strojne ščipalce (Maschinen - Zwicker) za civilno delo. Zaslužek v akordu do 1000 Din tedensko. Ponudbe z označbo dosedanje prakse na naslov: Fabrike obuče »Boston« d. d., Beograd, Kr. Aleksandra 174. (b) Zastopnika stalnega, z 8000 Din kavcije za množinski vpeljan predmet, takoj sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Eksistenca 8« št. 15.478. (b) Vrednostne papirje vseh vrst, tu- in inozemske, obveznice, založnice, srečke in hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupujemo in prodajamo. M. Jankole komanditna družba. Ljubljana, Selen-burgova ulica 6/II. Telefon 30-52. (d) Novo podjetje dobičkanosno, ustanovim v Zagrebu po amerikan-skem in angleškem 1 zor-cu, kakršnega dosedai se ni v državi. Za Zagreb prava senzacija. V družbo vabim štiri agilnc in vestne gospode ali dame z malim kapitalom. Pc nudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalno in 100% dobiček« 15.471. d Sobo in kuhinjo s pritiklinami oddam. Val. Vodnikova 15, Zelena jama. (č) Trisobno stanovanje s celim komfortom — se t odda za 1. december v novi hiši. — Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 15.483. (č) Posestva Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; ieie ne * gotovim denarjem pai kupca ti s kn/ižtco da. Posestvo naprodaj! Zupan, Podkraj 36, Zagorje. (p) Učni tečaji francoščine, angleščine, nemščine, ruščine, italijanščine. Uspeh zajamčen. Miklošičeva cesta 7/II. — od 18 do 20. (u) ODDAJO: Pristopajte ODDAJO: Buffet oddam spretni, kavcije zmožni gospodični ali go-spej na račun. Nastop takoj. Ponudbe pod »Gotovina 10.000« št. 15.475 na upravo »Slovenca«. (p) saf5n Fin radio aparat zamenjam za pianino, kratek klavir ali pisalni stroj. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.458. (g) Spalnico hrastovo pleskano, poceni prodam. Goljar, mizar- , r. ., , . , ., ni prodam, uoiiar, mizar- k Društvu stanovanjskih I st Gosposvetska 13 -najemnikov --Liubliana, U orišče. (š) Vegova ulica 8. (o) J Jnserati v \Slovencu- imajo največji uspeh Prazno sobo oddam na Miriu blizu Obrtne šole mirni, solidni osebi Naslov v upravi »Slovenca« pod štev 14.395 ,čl Pritlično hišo prodam pri Rogaški Slatini, oddaljeno od zdravilišča 8 minut. Informacije pri Špoljar, Rogaška Slatina. (p) Posestvo na Plodersnici, 10 minut od okrajne ceste Maribor—Cmurek, zidana hiša št. 9 z obokano kletjo in stiskalnico, vinograd s cepljenim nasadom, sado-nosnik, travnik, njive, gozd, skupna izmera 13 oralov, naprodaj po ugodni ceni. Hipotečna obremenitev 40.000 Din. Kupci se naj oglasijo pri lastnikih Fekonja Janezu in Tereziji v Metavi št. 25 ali v pisarni odvetnikov dr. L. Miihleisen in dr. E. Kupnik, Maribor, Sodna št. 14. (p) Moško kolo kupim. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.450. 'ki imtrm Če avto svoi stari prodajaš aT motorja bi znebil se rad. bri kupcev ti mnot>o prižene Sloveniev najmanjš' inserat Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za stroino pletenje in ročna dela po najnižlih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul in Stari trg. Fige suhe, prvovrstne, dalmatinske, nudim franko na dom po 40 Din za 5 kg; večje količine franko vagon Split po 4.50 Din za kg čiste teže. Figino marmelado po 55 Din za 5 kg. Petar Vrsalovič, Selca — otok Brač. (1) Vsem cenj. auto lastnikom si dovoljujemo vljudno naznaniti, da smo prevzeli glavno zalogo SEMPERIT-PNEUMATIKE za osebne in tovorne automobile, kakor tudi za motorna kolesa, ter lahko postrežemo z vsemi dimenzijami v različnih izvedbah GENERAL-AUTO, zastoj OPEL m BLUZ iut>mobnm Ljubljana, Dunajska cesta št. 36 115 Din 1 m3 žaganih bukovih drv prvovrstnih franko hiša nudi Velepič. Sv Jerneia cesta 25 Telefon 27-08 (t Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PKTELINC-u Ljubi ana ob vodi blizu Prešernovetia spomenika. Konfekcija — moda! Naiceneiši nakup ^nton Presker Sv Petra cesta št 14. Liubliana (I) Krušno moko in ržen« » oka »edrni «»eio. napne telu agudoo pri A VOLK LJUBLJANA ftetlieea ceeta i* Zlato Istaro zlatnino) kupuiemo M Jankole. komanditna družba. Ljubljana. Selen-burgova 6 II Telefon št. 30-52_|k| Vsakovrstno zlat«* Knpnfe oo naivišjih oenab fERNE luvelir Liubliana wottova ulica 41 3 kitajte in širite »Slovenca«! ŠTAJERSKA JABOLKA prispela. Prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani Purice, kokoške, piščance, pitane, zaklane in očiščene, 5 kg 76 Din, 10 kg 150 Din, razpošilja franco naročnik G. Dre-chsler, Tuzla, (1) Prečimo delavnica za popravilo vsakovrstnih Ur CWottobnpoctnijn Of04! gbrOHci/1 ANTON, i«! K Al I Ljubljano.Miki MMMN DRVA N PREMOG pri Iv.Schumi Doleniska cesta Telefon št. 2951 Širile »Slovenca«! Zajčeve čevlje iz Zirov prodala tvrdk« CadeŽ & KOIllP. orne?".* LJUBLJANA, Miklošičeva cesta (palača ..Grafika") OGLEJTE SI ZALOGO! POZOKt POZOR t Prvovrstna ljutomerska vina! Domača prvovrstna in pristna ljutomerska vina ter izborna topla in mrzla jedila nudi vsem novo oivorjena restaurrciia .JESTO L JUTO MEH" v MARIBORU, Vetrinjska ulica 3 Za obilen obisk se priporoča ALOJZ ŠTIBLER Pliše za plašče, kupite poceni v Trpinovem bazarju v Mariboru, Vetrinjska 15. CHEVROLET originalni nadomestni delt vsi stalno na zalogi edino le pri auloriziranih General Motors delavnicah : A. MARINI Maribor, Tržaška c. 16 Telefon: 24-07 DE§A d. z o. z. Ljubljana, Duna ska c. 24 Telefon: 22-92 S. HASELBACH Celje, Ljubljanska c. 11 Telefon: 1-63 t Ing. FRANC in EMILIJA VREČKO sporočata v svojem ter v imenu svojih otrok EDITE in ALFREDA prežalostno vest, da je njih iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra Margot dne 24. oktobra mirno umrla. — Pogreb nepozabne ljubljenke bo v torek 25. oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Zgornja Šiška, Celovška cesta št. 200, na pokopališče v Dravljah. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1932. Po dolgem trpljenju je nepričakovano umrl naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, itd., gospod Aleksander Msttanovicii polkovnik v pokoju. Pogreb nepozabnega bo v torek 25. oktobra ob 4 popoldne od hiše žalosti, Dunajska cesta št. 67, na pokopališče k Sv. Križu. Njegov spomin bo živel vedno med nami! Prosimo za tiho sožalje! V Ljubljani, dne 24. oktobra 1932. Brez posebnega obvestila. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod. Na*n ljubljena soproga in mati, gospa Lucija Kradina roj, Litar gostilničarka in posestnica je danes ob pol 24, previdena s svetimi zakramenti, nenadoma v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 25. oktobra ob 16 iz hiše žalosti, Ormožka cesta 7, na mestno pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo 26. oktobra ob 8 zjutraj v minoritski cerkvL Ptuj, dne 23. oktobra 1932. FRANC KRADINA, soprog. GRETA, OTTI, FRANC in KARL, otroci. Za Jugoslovanska tiskarno v Ljubljani: Karel C«6. Izdatateli: Ivan Rakove« U-^dnik: Franc Kremžar,