m. steuilta. V Ljubljani, v sredo 11. decembra 1918. II. leto. za kraje bivše Avstre-Ogrske: celo leto skupaj naprej. * K 50*— pol leta , .... 25'— četrt leta , .... 13 — na mesec . .... 4 50 .Slovenski Narod" velja po poš>i: za Nemčijo: ceio leto naprej .... K 55"— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . . . . K 60 — Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upr&vnišivo (spodaj, pritličje, levo), isaftora ulica št. 5, telefon si. 85. Iiha$a x-j&i dan svece?, iivzsm£S r.s-ieie in praznike. Inseratl se računajo po porabljenem proitoru in sicer 1 mm visok ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 vin. Poslano (enak prostor) 30 vin , parte in zahvale (enak prostor) 20 vinarjev. Pri večjih insercijah po dogovoru. Novi naročniki naj pošljejo naročnino vedno ^ggr po nakaznici. Na samo pismene na.očbe brez posiatve denarja se ne moremo nikakor ozirati. „Narodna tis* ar na«4 telefon si. 85. .Slovenski Narod" velja v L}nblianl: dostavljen na dom ali Če se hodi ponj: celo leto naprej pol leta . K 48 — . 24— Četrt leta naprej na mesec • K 12 . 4 Pasamazna številka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nevračajo. Uredništvo: Sinaflova ulica it. 5 (v I. nadstr. levo), telefon št. 34 Neka] o SkuMu. Kmalu po odhodu bivšega policijskega svetnika dr. Mihaela Skubla je bilo slišati njega opravičevanje, ćeš da ni v svoji službi nikomur storil nič zalega in da se že izkaže, kak dobrotnik da je bil Slovencem. Da ie temu res tako, nam dokazuje ena njegovih številnih političnih ovadb. Ko je namreč nova češko - slovaška vlada v Pragi zasegla tudi spise policijskega ravnateljstva v Pragi, so našli tudi ovadbo tukajšnjega policijskega ravnatelja z dne 11. julija 1918 Prez. 704/1. Ta ovadba slove v prevodu: »Dne 9. julija je odprla državna policija nastopno, na višjega magistratne-ga komisarja Fr. G. naslovljeno pismo, katerega je zaplenila z ozirom na njegovo vsebino. Sumljiva mesta so ta-le: »»Tudi cenzor mora biti pravi osel, da konfiscira take nedolžne članke. Hvala Bogu, da ni več daleč čas, ko bodo taki ljudje krasili drogove obcestnih svetilk. O praški lakoti ne bom pisal, je grozna, a ljudje so že tudi neuin-nejši kot živina, da vse to prenašajo.«; < Te misli tvorijo po mnenju podpisanega urada hudodelstvo po § 58 c k. zak. Ni dvoma, da je pisec pripravljal naslovnika k revoluciji ter skušal vplivati nanj v tem zmislu, da bi započel notranji upor (pnnt). Pismo Je pisal pisatelj dr. L L., ki stanuje sedaj v Pragi. Imenovani je rojen leta 1881. v Ilirski Bistrici in pristojen v Šmarje pri Ljubljani. Pred izbruhom vojne je bil sodeloval pri srbo-*ilskem, pozneje oblastno ustavljenem dnevniku »Dan«. Leta 1914. je bil v kazenski preiskavi osumljen hudodelstva po §§ 63 in 65 a k. z. Od obtožbe je bii sicer oproščen, a internirali smo ga radi njegove politične nezanesljivosti. Pozneje je prišel v službovanje k domobranskemu pešpoJku št. 24 na Dunaj. V bojni fronti ranjen, se je zdravil v neki rezervni bolnici v Pragi. Kje sedaj vojake služi, tukaj ni znano. Iz Prage je dr. I. L. pošiljal ponovno članke tukajšnjim radikalnim listom, da jih objavijo. Nekaj teh člankov je bilo deloma ali v celoti zaplenjenih. Prosimo, da se ugotovi, kai da počne dr. Iv. L. sedaj v Pragi, postopa naj se proti njemu o priliki hišne preiskave, ako ni več v vojaški službi. Za slučaj pa, da L. še dejansko vojake služi, odstopi naj se ta ovadba pristojnemu vojaškemu sodišču v presojo in nadaljnje postopanje. Vsekakor pa je dr. Iv. L. primerno nadzorovati in semkaj naznaniti, kaj se je poizvedelo. Policijsko ravnateljstvo tudi prosi nujnega poročila, kaj se je ukrenilo glede dr. L. Naslovnik Jrr. O. je rojen 9. grudna lcwl na Studencu-Igu, pristojen v Ljubljano, kat., oženjen, višji magistralni Komisar v službi ljubljanske občine. Nedavno tega je bil tudi intendant slovenskega gledališča in je še v gledališkem odboru. V političnem oziru je Fr. G. pristaš bivšega župana Ivana Hribarja, prištevati ga je torej manj zanesljivim elementom jugolovanske demokratske stranke. Glasom izkazov še ni bil kaznovan.« Tako torej ovadba. Vidi se. da je bil Skubl res pravo »jagnje«. Francoski odličnih! o kralju Petru. Sarajevska ^Srbska Zora« priob-euie niz izjav francoskih uslednih politikov in književnikov o kraliu Petru, ki jih v naslednjem ponattskujemo. Predsednik društva francoskih pisateljev in glasbenikov Roinain C o u-lissc piše: a Kakor krali Albert Belgijski, tako ostane tudi krali srbski Peter ena izmed največjih kraljevskih postav v svetovni zgodovini. Oba je primoralo divje nasilstvo brezčastnih sovražnikov, da sta morala zapustiti svoje države. Oba ubežna kralja bomo krvavo maščevali in republikanski Franciji bo v večno čast. da ie obema tema kraljema vrnila niihove vladarske pravice, ter iih nagradila s povečanimi državami kot plačilo za niihovo herojsko narodno požrtvovalnost.« — Alfred C a n i. člen francoske aka-demiie, pravi: >Krali Peter ostane nai-plemeniteiši predstavi teli epskih borb v letih 1914 in 1915. Njegovo ime ne bo nikdar pozabljeno! Francoski narod ne bo preje končal te vojne, dokler ne bo maščeval krivice, izvršene na ljudstvu tega velikesra kralja.« Louis B a r t h o n. bivši franc. min. predsednik, se ie izrazil o kralju Petru takole: >Ximam nobenih osebnih spominov in ne poznam nobenih anekdot o srbskem kraliu. Vse svoje misli o tem kralju na lahko izrazim z eno besedo, z besedo, ki bi io lahko oslabil vsak druir pridevek: To ie iunak !< Francoski roinaiiv>i>isec Paul Adam niše: Ali bodo mogli naši si-novi^ko izvedo o umiku kralja Petra -kozi albanske gore, ki ga ie spremljala armada junakov brez Offnii&ca in domovine, kdaj verjeti na pravičnost? Ta prekipevajoča mera krivičnosti fe ismeh, ki so ira vrgli bonovi v obraz ► kupnemu človeštvu. Krali Peter \e enak Kristusu, ki trpi kot mučenik na križu od stoletja do stoletia.« Član francoske akademije Krnil G o u t r o u piše: »Pravijo, da so vzvišene lastnosti patriotizma, heroizma vstrajnosti in neupogljive vere na zrnato pravičnosti, ki so iih opevali naši pesniki in pisatelji klasičnega starega veka. samo sadovi fantazije in da ne eksistirafo v realnem življenju. Vzgled kralja srbskega p o-b i j a t o sodbo. Te plemenite lastnosti eksistiraio, ako eksistira ta plemeniti krali. Adolf li r us so n. predsednik društva francoskih kritikov, ie napisal o kralju Petru tele stavke: ^Oseba kralia Petra I. nadkriljnje vsako občudovanie. Nimam besed, s k a t e r i m i bi mogel izraziti primerno spoštovanje n i e g c v i osebi. Po svoji veličini sega nad kralia Learia, v svoji nesreči presega Edipa. Kdo bo Sheakespeare in kdo bo Sofoklei. da bo ovekovečil vzvišeno sliko tega n e d o s e nobenih posebnih vprašanj. Do ostreišega spopada je prišlo med dunajskim županom VVeisskirchncriem in referentom pri finančni debati. Zupan ie namreč protestiral proti izvajanjem referenta, ker bi vsled odpada bivše državne podpore odšlo Dunaju nič mani kakor 22 milijonov kron. Iz Bemfift. POINCARE V STRASSBURGU. Strassburg, 9. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) »Agence Ha vas« poroča: Danes dopoldne je dospel semkaj predsed-niK Poincare s Clcrnenceaujem, Dubo-stom in Deschanelom. Sprejeli so ga maršali, ministri, poveljniki zavezniških armad ter občinski svet. Pozdravil ga je župan in mu izročil mestne ključe. Poincare je odgovoril, da bo Francija čuvala ključe Strassburga in ne bo dopustila, da bi jih kdo zopet vzel. Poincare je obiskal mestni dom, katedralo in tudi cerkve drugih veroizpovedanj. Sprejem predsednika je bil povod burnim ovacijam. ★ Aachen, 10. decembra. (Ljub. kor ur.) Agence Havas poroča: Ena francoska divizija in več ameriških čet jo dospelo včeraj v mesto. Ktiln, 10. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Tu se nahajajo sedaj 19. in 29. angleška divizija in ena konjiška divizija, vsega skupaj 32.000 mož. Krajevni čas se ravna no zapadnoevropskem času. t. j. eno uro nazaj. Bruselj, 10. decembra. (Ljub. kor. ur.) Agence Havas poroča: Branitelj Namura, general Michel, je imenovan vrhovnim poveljnikom čet. določenih za zasedbo Nemčije. Rerolin, 9. decembra. (Liub. kor. ur.) Kakor poroča ^Deutsche Allgememe Zeitg.« se prično pogajanja za Dodaljšanje premirja dne 12. decembra v Trierju. Berolln, 10. decembra. Za ta leden je sklicanih 42 velikih shodov Liebknechtove stranke. Berolin, 9. decembra. (Ljub. kor. ur.) VVolffov urad poroča: Nemška vlada ie sovražnim državam poslala dlnloinatičnim potoni nastopno noto: Maršal Foch je dne 6. decembra sporočil komisiji za premirje sklep, da je promet z živili iu sploh ves promet pokraiin na izpraznjenem levem bregu Rena z nevtralnim pasom in sploh z ostalimi deli Nemčije popolnoma ustavljen, ker se glasom pogodbe za premirje nadaljuje blokada. Nemška vlada mora odločno protestirati proti temu ukrepu, ker ta enostranski sklep odločno nasprotuje jasnim določilom pogodbe za premirje. Alonakovo, 9. decembra. (Ljub. kor. urad.) V današnji popoldanski seji bavarskega deželnega delavskega sveta je predsednik ministrski predsednik Eisner otvoril razpravo z nagovorom, v katerem ie med drugim izvajal, da se ne- boji, da bi se povrnili k starim razmeram, čeprav ni mogoče odstraniti učinkov revolucije. Priti moramo, je izjavil Eisner, do popolne demokracije; raditega se bojujemo proti neodvisnim v Berlinu. Sedaj so že razkrinkali neodvisne kot središče protirevolueijonar-nih stremljenj. Stojimo pred svetovno revolucijo. Da pride kmalu narodna skupščina, je zelo dobro. Berlin, 10. decembra. (Lj. k. m. — K. B.) Včeraj v Miihlheimu aretirane veleindu-strijilce go odvedli v Berlin. Pridržali j»h bodo v zaporu, dokler preiskava ne bo toliko dozorela, da se da pregledati baje vele-Izdajalsko delovanje, katerega so osumljeni. Prusko državno ministrstvo je odredilo pospešenje postopanja. Berlin, 10. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Kakor je VVolffov urad izvedel s pristojne strani, se povrnejo francoski in bel-gijsKi vladi umetnine, ki predstavljajo vrednost več milijard in ki so iih nemške čete pri svojem vkorakanju našle v zasedenem ozemlju. 2e v jeseni 1914 so začeli ob navzočnosti francoskih in belgijskih strokovnjakov spravljati umetnine v posebna skladišča. Na ta način je nemška organizacija rešila te umotvore. Stran 2. „SLOVENSKI NAROD" dne 11. decembra 1918. 294. štev. Razne vesti. WHsona ne bo na mirovni konferenci. Washinton, 9. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Reuterjev urad poroča: S parnika »George VVashington« je dospela brezžična brzojavka, da predsednik VVilson ne bo osebno prisostvoval mirovni konferenci; pač pa bo v stiku z vodilnimi osebami aii-irancev in bo pripravljen, rešiti predložena mu vrašanja. Zagreb, 10. decembra. (Ljub. kor. ur.) V Zagrebu se je osnovalo poštno in brzojavno ravnateljstvo za Hrvatsko in Slavonijo. Osjek, 10. decembra. Tukajšnji veliki trgovci in industrijalci so sklenili, da začno izdajati lasten dnevnik pod imenom >Zora«. Budimpešta, 10. decembra. Vojni minister je izdal odredbo, s katero se vpokliče pet letnikov sedaj brezposelnih delavcev. Iz teh se bodo formirali delavski oddelki, ki bodo pomagali pri zopetni zsra-ditvi porušenih stavb v Srbiji. 3000 takih ogrskih delavcev ie že odšlo v Srbijo. London, 9. decembra. (Ljub. kor. ur.) Reuterjev urad javlja: V nekem glasgovv-skem iistu izvaja Churchill pod naslovom »Angleška nadvlada na morju«: Nobena druga država na svetu ni v takem položaju kot Anglija. Naša varnost pred napadom, svoboda, vsakdanji kruh, vsak ukrep, ki ima namen, vzdržavati eksistenco svobodnega naroda, naša državna enotnost, vse to sloni od ure do ure na naši obrambi na morju. Toda izjaviti moramo javno, da zveza narodov nam ne more nuditi nadomestila za angleško nadvlado na morju. Ćernovice. 10. decembra. Metropolit dr. Repta je zopet vpostavljen na svoje mesto. Bil je za časa avstrijske vlade odstavljen, ker je ob izbruhu vojne dal v mestnih cerkvah opravljati cerkvene molitve za carja in njegovo dinastijo. London, 10. decembra. Tu se bodo postavile Markonijeve štacijc, ki bodo vezale London z Ameriko. Te štacije bodo pričele poslovati koncem leta 1919. Curih. 10. decembra. »Ziiricher Zeitg.« poroča, da bodo francoske meje v kar najkrajšem času otvorili. Politične vesti, = Ordinarijat v Mariboru je s 3. decembrom 1918 izdal ukaz, da, ako se zapoje »Te Deum« ter se tej zahvalni himni doda še kakšna pesem, mora biti cerkvena, t. i. nabožna. Iz tega ukaza sledi, da se ne sme peti n. pr. katera jugoslovanska himna, ker baje tako zahtevajo liturgićni predpisi. Kaj pa poprej ordinarijat v Mariboru ni vedel za te liturgićnc >nredpise«, da se poje v cerkvi cesarska pesem v slovenskem ali nemškem jeziku? Sc-le sedaj ie postal tako »tankovesten«? Sicer pa, kako se ta ukaz strinja z resolucijami jugoslovanskih škofov v Zagrebu dne 27. novembra t. L? Mariborski ordinarijat oponira. Quousque tandem! = Italija pojde na mirovno konferenco s »povsem italijanskim duhom«. Na neko vprašanje v poslanski zbornici, s kakim duliom poide Italija na mirovno konferenco, ie odgovoril Or-lando: »S povsem italijanskim duhom«. Vsa zbornica je ploskala. »Tribuna« je razlagala na to »italijanski duh« izvajajoč, da je to duh one Italije, ki je šla v boj radi p r a vi c e . ki bo odslej vladala nad narodi. V tej vojni je bil zmagan, kakor je rekel minister Orlando, duh osvajanja, duh sile in imperijalizma, zmagal pa je duh pravičnosti, svobode in pravice. Mi Italijani moremo reči. da ie zmagal tudi tradicijonalni italijanski duh, oni, ki je temelj naše moralne in politične ustave, duh znosnosti in sociialnega in internacijonalnega sklada, temelječega na lastnih pravicah, ki izhaja iz pravičnega soglašanja z interesi drugih. Italija, verna svojim tradicijam, se pripravlja, da stopi na mirovno konferenco z duhom pravičnosti za vse, za katere je šla v boj in zato z duhom pravičnosti tudi za samo sebe. Ona noče nikoga tlačiti in zato tudi noče, da bi bila kaka njena pravica pogažena. Ona ustvarja svoje pravo zajedno s priznavanjenj pravic drugih. Zato je minister Orlando. kažoč na drugo obal Jadrana, rekel, da je Italija, če tudi ni razpoložena, da bi se odrekala in bi grešila proti kriteriju narodne pravice, vendar pripravljena, da priznao ne eventualne transakcije, katere bodo potrebne po onem nečem, kar je izven nas in kar je nad nami. Pred par dnevi so izrazili misel, da bo Italija velikodušno vpoštevala one slučaje, v katerih more priti v razpravo pravica obeh strani, pa hoče predložiti take pravične prostovoljne rešitve, ki absolutno varjujoč italijansko prebivalstvo in njega nacionalno pravo, ne bodo stvorile težkih zaprek pravičnim interesom drugih, s katerimi hoče ona živeti v prijateljstvu. — Iz tega bi se dalo sklepati, da sta ministrski predsednik Orlando kakor tudi »Tribuna« prepričana, da je pot, po kateri hočejo voditi Italijo nacijonal-ni šovinisti, vrlo nesigurna in da jim utegne prinesti razočaranje, zato priporočata politiko kompromisa. — Angleži in naš spor z Italijani. List »Morningpost« je priobčil z ozirom na prihod italijanskega ministra zunanjih del barona Sonnina v London članek »Jugoslavija in Italija«. Iz tega članka posnemamo to-le: »Znano je, da smo bili pred vojno in med vojno prijatelji Italije in italijanskega naroda. To dejstvo nam daje pravico, da lahko govorimo docela odkrito. Nas vznemirjajo vesti, ki se tičejo italijansko-jugo-slovanskega spora; zato prosimo svoje prijatelje v Italiji, naj uvažujeio to našo vznemirjenost. Predlagamo torej: najboljše garancije in najboljše varstvo svojih interesov najde Italija v očuvanju najožje edinosti med zavezniki. Za Italijo in za vsakega izmed zavezniških narodov je najbolj zdrava politika ko-operaciia. ne Da samotni sprehodi, ki jih dela posamnik na svojo roko.« = Vesti o revoluciji v Italiji, ki se širijo pri nas, ne odgovarjajo kakor se zdi. resnici. Tržaški socijalist, ki se je nedavno vrnil iz Milana, piše: Vesti o revolucijonarnem gibanju v Italiji ne odgovarjajo dejstvom. V trenotku, ko se ves italijanski narod navdušuje ob uspehih svoje armade, bi bilo nemogoče proklamirati revoluciju Socijalisti sedaj ne mislijo na noben prevrat. Stvar pa ima za Avstrijo in Nemčijo zelo nevarno stran. Italijani smatrajo neresnične vesti o revolucijonarnem gibanju v Italiji kot smotreno izvajano kampanjo, ki jo vodita Avstrija in Nemčija, obenem so prepričani, da ta poročila nimajo drugega namena, kakor da okrepe boljševiško navdahnjene elemente. Y Italiji vsled tega niti ne milijo na to, da bi podpirali prošnje Avstrije in Nemčije glede preskrbe teh dežela z Živili s strani entente, ker bi s tem samo podpirali ljudi, ki jim ni zadosti, da imajo boljševizem že doma, marveč ga hočejo razširiti še-tudi v en-tentine dežele. —Neveljavnost londonske pogodbe za Jugoslovane. 1.) Veljavnost vsake pogodbe temelji na dejstvu nespremenjenih razmer. Pogodbe se sklepajo s stvarnim, splošnim samoumevnim pridržkom: rebus sic stantibus, če ostanejo dejstveni odnošaji nespremenjeni. Londonska pogodba se ie med drugim nanašala na avstro-ogrsko državo, — taka država pa več ne obstaja, — in s tem je pogodbeni temelj nespremenjenih odnošajev — preminoL 2.) Po londonski pogodbi — zdatno poznej se je zgodilo nekaj povsem novega in važnega — namreč je \\ ilson ustanovil in je cela ententa sprejela (vštevŠi Italijo) načelo zaščitja in samovladama vseh, zlasti tudi m a'n j š i h n a r o d o v. S tem se je prvotna londonska pogodba povsem spremenila, — tako spremenila, — da je glede svobodnosti in samovladama vseh manjših narodov — sploh prenehala, — tako, da se na noben način ne more in nc sme izrabljati in celo zlorabljati — zoper osvobojene Jugoslovane, — ako naj ne propade glavno V svetovni vojni novoizvojevano načelo vs< stranske neodvisnosti in narodov, in načelo vsakega tuje narodnega nasilja. — ali naj ne propade čast novo-vstalih zaščitnikov človeštva — \Vilso-na, Amerike in vse entente. 3.) Slovenci, Hrvati in Srbi — bivše nasilne Avstrije so postali z ujedinjenjem s Srbi — ena. — enotna država. — postali so sami član entente, zato je vsaka sovražnost, vsako nasilje in vsaka kriv ić-nost -- in pred vsem laška, nedopustna in izključena. S tem je torej dovolj izkazano, da je londonska laška pogodba z ozirom na Jugoslovane neveljavna, neobstoječa in da pomeni laško nasilje v Trstu, (Jorici. Istri in na vsem jadranskem Primorju samooskrumbo in največjo škodo — za čast laškega naroda in celo lastno državo. — Dr. Fr. M. = Črnagora in kralj Nikita. Poročali smo že, da je velika črnogorska narodna skupščina dne 26. novembra odstavila kralja Nikita ter proglasila ujedinjenje s Srbijo. Na isti seji pa je sklenila nadalje še to-le: 1. da pred-sedništvo izvrševalnega odbora začasno vodi upravo v zemiji, 2. da se vse premoženje bivšega kralja Nikite zapleni v korist črnogorskega naroda, 3. da se zabrani bivšemu kraliu Nikitu in vsem članom njegove rodbine prihod v Ćrnogoro, in 4. da se posebna deputacija IS članov narodne skupščine takoj napoti v Belgrad, da notificira srbski vladi sklep velike narodne skupščine glede ujedinjenja s Srbijo. — Kontfdentska afera v Pragi. »Pravo Lidu« priobčuje nova imena raznih manj ali več znanih oseb, ki so bili v službi praške državne policije. Med drugimi je bil konfident tudi tajnik zveze uradniških društev dr. Hasman, uradnik poštnega ravnateljstva Skokan in več drugih manj znanih oseb. »Pravo Lidu« zatrjuje, da se nahaja na listu konfidentov tudi izdajatelj ruskih »Zve-stii« AIexander, ki je veljal za gorečega Slovana in rusofila. Alexander se je udeleževal tudi raznih slovanskih časnikarskih prireditev in ie bil leta 1910 prisoten tudi na vseslovanskem kongresu v Sofiji. = Bolgari proti Koburžanom. V Ženevi so Bolgari osnovali poseben komite, na čegar čelu stoji Anton Davidov, in ki ima nalogo, da započne agitacijo proti Koburžanom. V proglasu se zahteva, naj se dinastija Koburžanov takoj odstavi. Odstopiti mora tudi sedanje ministrstvo dr. Malinova. Novo ministrstvo naj se sestavi iz dobrih domoljubov agrarne stranke in drugih ne-omadeževanih političnih struj. To novo ministrstvo naj smatra za prvo svojo nalogo, da vzpostavi dobre odnošaje med Bolgarsko in entento. Nadalje naj se prične vlada pogajati glede rešitve balkanskega problema na temelju balkanske federacije. Končno pa naj ta nova vlada pozove na odgovornost in pred sodišče vse krivce narodne katastrofe. do- si Razglasi Narodne vlade. PRILASTITEV BLAGA BIVŠE AVSTRO-OGRSKE LASTNINE. Dodatno k našemu razglasu z dne 19 novembra 1918 opozarjamo, da nam je šlo že mnogo ovadb zoper osebe, ki so prilastile večjo ali manjšo količino blaga bivše avstro - ogrske lastnine. Prehodno gospodarski urad v Ljubljani, Turjaški tr g št. 1 ima nalog, vse to demobilizacijsko blago zbr a-ti in zavarovati ter organizirati pravično razdelbo blaga—-najsibo potom trgovcev ali pa po direktni oddaji obrtnikom, kakor tudi drugim posameznikom po potrebi. Opozarja se Še enkrat vse one, ki imajo kaj demobilizacij-skega blaga v svoji posesti, da nemudoma, najkasneje pa do 31. decembra 1918 naznanijo to blago, kakor tudi kraj, kjer ga hranijo, p r e h o d n < gospodarskemu uradu. Kdor tega ne stori, nastopalo se bo proti njemu z vso strogostjo in s takojšnjo uvedbo kazenskega postopka. Kdor pravočasno naznani tako blago, temu se dovoli, da proti primerni ceni isto obdrži, ako dokaže, da jo rabi. Zgodili so se tudi slučaii, da se je tako blago kupovalo od v to neupravičenih elementov. Vse take kupčije so neveljavne in se bo proti prodajalcem in kupcem najstrožje postopalo. V najboljšem slučaju bo moral, če je kupnina prešla v državno blagajno in to izkaže, vplačati diferenco do prave vrednosti kupljenega predmeta. - Poverjenik Z3 javna dela in obrt. RAZGLAS INDUSTRIJSKIM OBRATOM. Industrijski obrati, ki so po veliki večini last nemškega kapitala, imeli so pod prejšnjim režimom in imajo po veliki večini tudi še danes nastavljeno le nemško urad-ništvo. Le težko telesno deio izročeno je močnim in pridnim slovenskim rokam. Danes imamo na razpolago mnogo slovenske Inteligence, ki je zmožna in pripravljena prevzeti v industriji uradniška in podurad-nisko (dela) mesta. Ravnateljstva pa se še danes niso prilagodila novim razmeram in so še vedno mnenja, da je boljši kruh v novi državi SMS še vedno samo za Nemce in druge tujerodce in odklanjajo naše prosilce za uradniška in poduradniška mesta z motivacijo, da brez dovoljenja centralnega vodstva v svojih (.bratih ne smejo nastavljati Slovanov. Podpisano poverjeništvn svetuje torej industrijskim obratom, da sprejemajo v uradniške in p o d u ra d-l) i A k e službe predvsem za ti) sposobne domačine Slovence. Vsako neutemeljeno odklonitev naših pro-silcev se bo zasledovalo z represalijami napram dotičnemu obratu. Ravnatelist\a ind. obratov pa si naj preskrbe — če je to potrebno — od svojega centralnega vodstvu splošna pooblastila za sprejemanje domačih slovenskih uradnikov in Doduradnikov, ker se na izgovor pomanjkanja takega pooblastila ne bo oziralo. — Poverjeništvo za »avjia dela In obrt. Ob sklonu redakcije ie nam došla vivt, da ie v deželni bolnici po daljši bolezni za vedno zatisnil ori pisatelj Ivan Ca iika r. 1 >asi smo bili na to že pripravljeni, vendar ie nas ta vest globoko pretresla, saj smo izgubili enega naših največjih. najzaslužnejših mož na politi .slovensko književnosti. Kaj ie nam bil Cankar v literaturi bomo mogli presoditi šele sedaj, ko ga ni več. Cankar jo bil najsi jainejša zvezda na obzorju naše moderne literature in njegovi umotvori so biseri ne samo naše. marveč svetovne književnosti. Podobe jz sanj« so njegova labodja pesem. Ako bi ne bil napisal ničesar drusreura kakor to. bi že to zadostovalo, da bi bilo njegovo ime vklesano med prvimi in največjimi v naši književnosti. Nekrolog izpod peresa njegovega najboljšega prijatelja pesnika Zupančiča priobčimo jutri. Slovenci, Jugoslovani! Na ukaz osrednje vlade se ima sobota, dne 14. decembra smatrati kot narodni in državni praznik. Ta dan naj proslavimo našo osvoboditev in naše ujedinjenje. Ta proslava mora biti dostojna velikemu dogodku! Naj počiva vse delo, naj se prirejajo slavnostna zborovanja in predavanja, svečanostne manifestacije! Vsaka hiša, vsak hram imej narodno zastavo! Povsod i naj se nabira naroden davek! Vsaka vas, vsaka občina, vsako mesto pošlji v potrditev našega državnega edinstva brzojavni pozdrav regentu Aleksandru v Belgrad! Dnevne vesti. — Narodni in državni praznik. Ljubljanski knezoškofijski ordinarijat je odredil, da bodi dan I. decembra v spomin in proslavo ujedinjenja države SMS cerkveni praznik, ki naj se slovesno obhaja. Letos naj se ta spominski dan praznuje z nedeljo, dne 15. decembra s slovesno mašo. Med bogoslužjem naj se pre-čitata proglas Narodnega vijeća in odgovor regenta Aleksandra ter naj se vernikom pojasni pomen tega zgodovinskega dneva. Maši naj prisostvujejo oblasti, korporacije, šolska mladina itd. Pogajanja v Ljubljani. Predvčerajšnjim začeta konferenca zastopnikov Nemško-avstrijske republike in koroške ter štajerske deželne vlade ter zastopnikov Narodne vlade SHS. v Ljubljani se je včeraj nadaljevala. Potem ko so se bila razpravljala razna iekoča vprašanja, je predsednik razpravam, poverjenik za trgovino in veleobrt dr. Karel T ri 11 c r zborovalcem naznani! nastopni sklep Narodne vlade SHS. v Ljubljani: »V teritorijalnih vprašanjih ie začasna, ne prejudicLraioča rešitev, ki bi zadovoljila oba dela. nemogoča. Zato naj sc ta vprašanja odstavijo z razprave in naj se pogajanja omeje izključno le na prometno-tehniška in gospo, darska vprašanja.« Po daljšem posvetovanju nemških udeležnikov je v njihovem imenu odgovoril generalni konzul Aleksander von Giinther od nem-ško-avstrijskega državnega urada za zunanje stvari: »Zastopniki Nemško-avstrijske republike in deželnih vlad za Štajersko in Koroško si dovoljujejo v očigled naznanjenemu jim sklepu Narodne vlade SHS. pripomniti, da se je nadaljevanje pogajanj o teritorijalnih vprašanjih moglo odkloniti pač le vsled ne povsem pravilnega pojmovanja na-o-meno v, ki so doslej vodili Nemce. Nem- ški zastopniki se zavedajo, da se o teritorialnih vprašanjih ne more odločati pri teh pogajanjih, marveč edhiole na bodoči mirovni konferenci. Nemško-av-strijski zastopniki so le izšli iz nazira-nja, da bi bilo ozemlje, kjer je začasna ureditev uprave potrebna v interesu gospodarskih in prometno-tehniških razmer, treba, to ureditev izvesti potom dogovorov, ker se jim vidi. da bi s tem bila ustvarjena neobhodno potrebna podlaga za uspešno ureditev gospodarskih in prometnih vprašanj med obema državama. Iz želje Narodne vlade SHS. naj bi se posvetovania nadaljevala brez ureditve teh upravnih vprašanj, posnemamo, da je Narodna vlada SHS. nazi-rania, da se morejo gospodarska in prometna vprašanja rešiti potom dogovorov, nc da bi se rešila odprta upravna vprašanja. Zato prosimo, naj nam Narodna vlada SHS. naznani spored na-daijnih razprav na podstavi, ki si io je začrtala«. Nato se je konferenca odgodila. Pogajanja se nadaljujejo danes. Na dnevnem redu današnjih razprav sta vprašanji, kako naj se vzdrži promet, ter kaj naj se izmenja in kako naj se izmena vrši. Shod .JDS. v Mengšu. Dne 8. t. m. ie priredila krajevna organizacija 11 K3. v .Vengšu shod. ki ie nad vse pričakovanje dobro vspel. Udeležilo se ca ie toliko Mencšanov, da so bili prostori pri Gregorcu prema Umi. Ldeležniki so pazljivo sledili izvajanjem govornika g. pn>r. Breznika iz Ljubljane, ki io izčrpno poročal o položaja in vsestransko poiasnil koristi, ki čakajo na Slovence vsled ujedinjenja s Srbijo. Dr. Krivic ie pojasnil posledice, ki jih bo imelo ujedinjenje na kraievne razmere. Predložene in v govorih obrazložene resolueiie so bili z odobravanjem sprejete. — Shod JDS. v Domžalah. V nedeljo dne 8. t. m. se ie vršil v gostilni pri Slokariu v Domžalah ustanovni shod za krajevne organizacijo JDS. Profesor Breznik iz Liubliane ie obrazložil, da je imel probrani JDS. od Drvesa počel k a. njeni pristaši na že zdavnaj pred vojno cilj. ki ga vidimo danes uresničenega pred seboj: ujedinjenje vsega jugoslovanskega ozemlja s Srbiio. lz-j)odbil ie vse svoieeasne ugovore proti zedinjeniu in naslikal demokratizem srbske vladarske rodbine in srbskega naroda. Drugi govornik dr. Krivic ie natančnejše obrazložil .^edanio pro-vizorično orcanizu-iio nove države in poudaril na posledice, ki iih bo imelo ujedinjenje na gospodarsko živlienie združenega naroda. Shoda se ie udeležilo nad vse zadovoljivo število občanov, ki so po poročilih izbrali iz sebe odbor krajevne organizaciie JDS. — Shod v Litiji je preteklo nedeljo popoldne priredila Narodno socijalna zveza. Na shodu, katerega se ie udeležilo izredno veliko delavcev in delavk, je poročal, tajnik NSZ, Ivan Tavčar o položaju delavstva in o strokovnih organizacijah. Po shodu se ie vršil ustanovni zbor litijske podružnice NSZ. Za NSZ. vlada med litijskim delavstvom splošno zanimanje in je za danes skoraj vse delavstvo pristopilo k novi podružnici. — Shodi v Beli Krajini in sicer v Dragatušu, Črnomlju. -Metliki in Semiču so bili zelo dobro obiskani. Poročevalca Milan šiiklje in dr. Fux sta podala obširna poročila o našem sedanjem položaju, katerim so belokranjski kmetje in meščani z velikim zanimanjem sledili. Povsodi ie vladalo veliko navdušenje in povsod so se posln«?£l#i navdušeno izražali o zedinieniu Jugoslovanov, dasi razdira divia agitacija Susjeršiče-vih nriganiačev edinost v deželi. Sploh se opaža, da so nekateri boli boliševi-ško navdahnjeni elementi v Beli Krajini od teh šusterčijanskih agitatorjev, od katerih nekateri že v cerkvi agitiralo proti lastnemu škofu. češ. da se ie zvezal z liberalci itd., tako nahuiskani. da strahujejo drugoinisleče z raznimi grožnjami, ako se jim ne uklonijo. Proti taki brezvestni agilaeiii bo morala nastopiti naša stranka in tudi SLS. — Rojstni letnik 1901. stopi s 1 januarjem 1919 v vojaško razvidnost. Po razglasa mestnega magistrata ljubljanskega se ie vsem leta 1901. v Ljubljani rojenim, in vsem onim izven Ljubljane rojenim na v Ljubljano pristojnim mladeničem omenieneira letnika do 15. decembra 1918 zslasiti v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Mladeničev. ki niso v Ljubljani rojeni in ne v Ljubljano pristojni, ne zadene dolžnost zglasitve. Prioominja se. da gre v tem slučaja le za vojaško razvidnost. — V Pariz odootuje dr. Jožo Smod-laka. ki ie določen za predstavitelia Jugoslovanske države uri francoski vladi. — Poštni svet. Dne 21. novembra 1918 v Ljubljani pravomoćno izvoljeni pripravljalni odbor poštnega sveta vseh kategorij poštnih uslužbencev sklicuje na dan 11. grudna ob 3. popoldan v dvorani mestnega doma v LJubljani občno zboBOvanje v svrhe ustanovitve definitivnega oziroma potrditev provi-zoričnega poštnega sveta. Vabijo se vsi uslužbenci vseli kategorij poštnih uslužbencev vsega slovenskega ozemlja v območja Narodne vlade SHS. v Ljubljani. — Personalni oddelek IT. vojnega okrožja javlja -trankam, da sprejema, stranke od 10. do 12. ure dopoldne. — Proč s korupcijo. Pod tem naslovom priobčuie včerajšnji Nann nek. v katerem prinaša težko obdolži t-ve na uaslov poverjenika za javna dela ing. Remeea. V koliko odgovarjajo to obdolžitve resnici, ne vemo. Beležimo pa jih. ker so pretežke, da bi mogli o niih molčati. V tem članku 36 udi med drugim, da je luž. Remec odkuzal neki tvrdki za izdelovanje kreme za čevlje nič mani kakor 1500 kg parafina. Cela Jugoslavija ne j>remore parafina, ker nima tovarne in snovi znni. Železnica ga nuino rabi za obrat. Prav tako ie neka druga usnjarska tvrdka sprejela v shrambo* čez 4500 kg usnja in čez j 6000 kg voska.. Takisto ie bilo zauka/a-g no, da so bile v Ljubljani oddane vse I surove kože neki tvrdki. s katero ie g. I poverjenik Remec v ozki zvezi, dočim s se drugje nimalo ni brigalo za to. da bi S ostalo to narodno blago v domačih ro-j kah. Ista tvrdka okupira brez doku- II mentov cele vagone kož na kolodvora in ponuja zanje in za napol ustrojeno usnje tako nizke cene, da ie naravnost škandal. Nadalje se prodajajo vojaške kuhinje kompletne no 290 K. dasi so stalo v mirnem čara 50tK>—(5000 K in imajo danes kovinsko vrednost naimani 9000 K. — To so tako težke obdolžitve, da M morajo nanje podati izčrpna in točna pojasnila. Ta pojasnila pričakujemo v javnem interesu. — Iz carinske službe, t arinski re-vident Just Piščanec ie imenovan za carinskega nadzornika in predstojnika glavnemu carinskemu uradu v Ljubljani; carinski nadzornik Fran T o r o s je sprejet iz območja primorskega finančnega ravnateljstva v območje finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani in prtdelien davnemu carinskemu uradu v Liubliani. -- V Belgrad ie prispel na povratku v domovino iz Odese g. Igor Tavčar, sin Uubliansketra župana dr. Ivana Tavčarja. Nadejati se ie. da v kratkem prispe tjakaj tudi jugoslovanski polk >Nanos«, (prejšnji pehotni polk ši. 97.), ki se nahaja na poti preko Komunike. — Naznanilo. Milan F a b j a n č i č. jugoslovanski dobrovoljee. naznanja vsem prijateljem in znancem, da so ie vrnil srečno k svojim roditeljem na Brezovico pri Liubliani. — Tovariši — akademiki! V petek Vj. t. m. se vrši v mali dvorani Mestnega doma ob 6. zvečer sestanek naprednih akademikov, da se pogovore o svoii bodoči organizacij«. V prvi vrsti so vabi fuukcijonarie in člane visokošolskih društev, kakor rl ligiava«, >lliri-je<» >Sloveniie< iid. — Zdravil ni! iz občinstva se nam piše: Odkar ie izbruhnila vojna, ie ielo primanjkovati zdravil, vendar dobilo se jih ie še zmirom nekaj. Zdai pa, ko smo se odcepili od Avstrije, ie dovoz zdravil docela izostal, ker nas Dunaj smatra za inozemstvo in danes se faktično ne dobi skoraj nobenih zdravil več. Kakšne katastrofalne posledice utegneio nastati vsled tega. 0 tem si niti ne upamo misliti. Kai nai začno bolnišnice in lekarnarji ter zdravniki po deželi, ki imaio domačo lekarne"? Merodaine oblasti ne smejo imeti nobene nuinejše potrebe, kakor da nam takoj dosežejo dovoz zdravil od kjersibodi, sicer pridemo v tak strašen obupen položaj, kot še nikoli nismo bili. Pričakujemo torej takoišnie pomoči, kajti dolžnost oblasti ie. da ne pomislia in ne čaka niti trenutka, da reši prebivalstvo strašne bližajoče se nesreče. — Dajajte novorojencem slovanska imena! Pri nas ie ponekod navadi, da se dajo novorojencem germanska imena kot tam okoli Berlina. Herman, Hermina. Hilda, Dagobert. Notburga. llilbert. Valburga in druga imena so žalostna znamenja nemškega vpliva med nami. Otrok sam seveda ni kriv, da ima tako ime. krivi sr starši, ki niso imeli nobene narodne zavednosti. To mora enkrat za vselei nehati! Otrokom dajajte lepa mila slovanska imena, ki iih nai spominjajo njih slovanskega pokoljenja, niih slovansko krvi. Slovansko ime bodi našim otrokom ponos, znamenje narodne zavesti niih staršev. — Lmetniška razstava se te preuredi. Prodane stvari se zamenjajo z novimi in razstava se zopet otvori v soboto dne 14 t. m. Odprta ostane čez božične praznike. — Za Sokole in vojake. Telovadno društvo >Sokol« v Liubliani ima na razpolago še nekai iztisov brošure »Redovne vaje« (I. V členu in četi. II. V zboru in praporu), ki bo prav dobro služila zlasti našim vojaškim krogom, ker se v nii nahajajo vsi tehnični izrazi, potrebni za slovensko poveljevanje. Knjiga stane 2 K 50 v. po pošti pa 3 K. — Reorganizacija slovenskega gasilstva. V nedeljo, dne 15. decembra 1918 se zbero zastopniki vsega slovenskega gasilstva v Liubliani. (vablieni po imenu), da se posvetuieio o združitvi vsega slovenskega gasilstva v eno celoto, v >Jugoslovansko gasilsko zvezo — Ljubljana«. Nova zveza bo združevala Kranjsko. Sp. Štaiersko, Goriško. Istro in Koroško. — Velika jugoslovanska veselica se vrši na dan narodnega praznika ujedinjenja, v soboto dne 11. decembra ob S. uri zveč.r v veliki dvorani hotela >Unionc. Del č i-tega dobička je določen jugoslovanskim invalidom. Sodeluiejo: Pevsko društvo >Slavec< in narodni orkester :> Velebit« ter tamburaški zbor ^Triglav*. — Organizacija članov slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, ('lani slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani so imeli v nedelio. dne 8. grudna 1918 sestanek v Narodnem domu, kjer . decembra 1918. Nakaznice veljajo do vštetega 1"< ian .P>1*>. S tem dnem ^e prodaja zaključi in pravica za nakup zapade vsem. ki je v tem i asa niso porabili —Jugoslovanski skladni koledar. Pošta ne sprejema zavitkov, in ni gotovo, da se tlo novega leta promet uredi. Zato svetujemo, da se naročniki v posameznih krajih, ki sele dobiti koledar in razo- knjige, združi io v eno samo večje naročilo in se jim potem pošlje kot brzovezno blago, ker le na ta način nam bo mogoče /držati promet z deželo. — Katoliška knjigarna v Ljubljani. — Mesarji v Šolskem drevoredu javljajo, da ne bodo imeli na razpolago svinjskega mesa, ker je vse svinje prevzelo deželno mesto za klavno živino. — Razpisane službe. Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani se sprejme več konceptnih praktikantov in več računskih praktikantov. Prošnje je vložiti do 28. decembra t. 1. — Pri istem finančnem ravnateljstvu je oddati več mest uradnih slug. Prošnje do 28. decembra t. L — V področju finančnega ravnateljstva v Ljubljani ie izpopolniti več mest davčnih asistentov s prejemki XI. čin. razreda in več davčnih praktikantov. Prošnje do 28. decembra 1918. — V področju istega finančnega ravnateljstva se sprejme več elevov pri evidenčnem uradu zemliarinskega kata-s-ra. Prošnje takisto do 28. dec. 1918. Podrobni pogoji so razvidni v >Urad-r.om listu:: Narodne vlade. — Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, da pride v četrtek, dne 12. t. m. 1 brili, prstan in 1 brilj. zapestnica večje vrednosti na dražbo, na kar se p. n. občinstvo posebno opozarja. Služba delovodje državnih trtnic v Brslinu in v Novem mestu se odda s 1. marcem 1919. Prošnje ie vložiti pri SHS vinarskem nadzorstvu za Kranjsko v Novem mestu najpozneje do 10. januarja 1919. — Predstojništvo za kmetijstvo. Razpisana služba. Pri okrainem sodišču SHS v Kostanjevici ie razpisana -tužba pisarniškega pomočnika, oz. oficianta. Osebe, ki so invalidi ali že uvedene v sodnopisarniško službo, imajo prednost. Prošnje ie vlagati do 31. decembra t .1. pri zgoraj imenovanem sodišču. Iz Kozjega nam poročajo, da na poslopju nekega tamošnjega urada še vedno visi avstrijski orel, občina še vedno rabi dvojezične pečate in generalni štab pobeglega brežiškega okrajnega glavaria še vedno čaka z veiico v roki. kdaj pridejo v trg — laške čete. Morda se vendar le naide kdo. ki te ljudi pouči, da so sedai v Jugoslaviji, kjer ni prostora za nobene dvoživke. Razpis notarskega mesta. Notarsko mesto v Mariboru ie razpisano. Prošnje za to mesto, oziroma za notarsko mesto, ki bi se izpraznilo s premestitvijo kakega notarja v Maribor, naj se predlože do 25. decembra notarski zbornici v Celju. Iz Boro vel j nam poročajo: Slovenska čitalnica v Trati pri Borovljah je priredila 7. t. m. zvečer dobrodošlico našemu vojaštvu. Povabljeni so bili vsi častniki in deputacija moštva, kakor tudi srbski podporočnik K&mperelič in nekaj srbskih vojakov, ritalniška dvorana je bila premajhna za vso množico, ki ie hotela prisostvovati tei slavnosti. Zbralo se je okoli 400 Hudi iz vse boro-veljske okolice. Svira 1 je tamburaški zbor. Ob prihodu poveljnika maiorja Lavriča pL Zaplaz so zadoneli živio-klici in moški zbor je zapel :*Lepa naša domovina«. Ljudstvo ie bilo iako ginie-no in se ie veselilo, da sme po tolikih letih zopet enkrat obhajati narodni praznik. Naivečjo zaslugo za prireditev Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš iskrenoljubljcni soprog oziroma oče, brat, zet in svak Robert Bonn dne 9. decembra po kratki in mučni bolezni v starosti 29 let v Gospodu zaspal. Pogreb nenadomestljivega se vrši v sredo ob '/2 2. un iz mrtvašnice v deželni bolnici. Ljubljana - Dunaj, dne 10. grudna 1918. Anica Hdnn roj. Urek, soproga. Budi in Anica, otroka, Hl-hard, Henrik, Hans bratje, Frania Urek, tašča, Franci Urek, svak, Olga Urek, svakinja. imata g. Poschinger in njegova hčerka. Gospod Poschinger je v imenu koroških Slovencev pozdravil naše vojake; nato se mu ie zahvalil maior Lavrič. Po burno odobravanem govoru dr. Mišica se ie razvila živahna prosta zabava. Redarstvene odredbe v Zagreba. Z ozirom na izgrede preteklega tedna v Zagrebu je poverjenik za javno varnost odredil, da se morajo v Zagrebu krčme zapirati ob 6. zvečer, restavracije ob 9., kavarne pa ob desetih. V krčmah se smejo prodajati alkoholne pijače samo od 10 dopoldne do 2. popoldne, v restavracijah od 10. dopoldne do 2. popoldne in od 0. do 8. zvečer, v kavarnah pa od 10. dopoldne do 2. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Zbiranje na ulici je prepovedano. Zabave in sestanki se smejo vršiti samo z oblastvenim dovoljenjem. Hišna vrata se morajo zapirati ob 7. zvečer. Otroci in učenci ne smeio po 7. uri zvečer na ulice. Po 11. uri zvečer sploh ne sme biti nihče več na ulici, ki »e ne more izkazati, da ie na ulici v Bvojem poslu, širjenje raznih lažnjivih vesti, ki bi lahko ogrožale ris ni mir in red. ie prepovedano in bo vsakdo, ki se proti temu zagreši, prijet in izročen BOdiš&L l kradem sta bih dve kobili, srednje teški, obe fuksi. ena ima dolg rep in dolgo grivo, druga siva. kraiek rep in kratko grivo. Kobila z dolgo grivo iu repom ima na zadnii desni nogi bulo in kobila h kratkim repom in Krivo ima na sprednjih nogah št 57. 103..Obe imata bele lise na čelu. Nagrada 200 K. kdor iih dobi. Sporoči nai se Avgustu Kopitar, Krašnia 48. p Lukovica. Nahrbtnik je izginil na južnem kolodvoru v Ljub lani iz garderobe nekemu beguncu iz Istre v času od 5. do 7. t m Vrednosti te notri za več tisoč kron. Begunec ie s težavo odnesel del «voiih reči in prinesel v Liubliano. Strašen bi bil udarec, ako vse to izzu-bi. Kdor ie dobil nahrbtnik po pomoti, nai ga odda nemudoma na kolodvoru. kjer"ga ie dobil, oziroma nai sporoči našemu upravništvu. kie bi se dobil nahrbtnik Pobi dobro nagrado [zgubila se ie med progo lrzin. Ljubljana drž. kolodvor črna listnica z precejšno vsoto denarta in legitimacijo od 11 voj. odseka v Liubliani. glaseče se na ime praporščak Franjo Gor-janc iz LJubljane. Listnica naj ce blagovoli z vsebino izročiti pri mobilnem železniškem skladišča v Spod. siski (nekdanje Kozlerjevo kegliišče) proti primerni nagradi. , . . Na Slavčevem koncertu v hotelu Unioim dne 8. t. m. se ie izgubila črna boa s svileno pentljo. Pošten naiditeli nai io proti nagradi odda v Zatiski uh-ci (nasproti šole sv. Jakoba) st. L/l. levo .... _, , Pri krušni konusni v Mestnem domu je v torek neki deček na mizi pozabil svoi še precei čeden klobuk. Klobuk hrani krušni komisar Dermelj. Poljanska cesta 13. Na Slavčevem koncertu v nedeho se ie našla kravatna igla. Izgubiteli to dobi: Breg 20, III. nadstr. pri gospe Pražilovi. Našla se je ženska ura. Kje. pove upravništvo. ,. x . Izgubil se ie foxterrier (psica) bel, črno in malo rjavo črtana z rumenim usnjatim ovratnikom. Odda se ga v Prečni ulici št. 8.__ Društvene vesti. — »Sokol I. — Telovadba. L peljali smo sledeče telovadne ure: vsak ponedeljek in sredo od 5. do 547. zvečer za goienke, od 7. do 9. pa za sestre članice; vsak torek in četrtek od 1 7 do 8. za obrtni naraščaj, od 8. do 10. pa za brate člane. Ta telovadba se vrši v telovadnici realne gimnazije na Poljanski cesti. Vhod iz Ciril Metodove ulice. _. _ w y — »Sokol L« — Orkester. \se brate člane, ki so svoječasno sodelovali v našem društvenem orkestru pa bi bih voljni še naprej sodelovati, vabimo, da se udeleže sestanka, ki se vrši v ta namen v sredo, dne 11. t. m. ob 8. zvečer v društvenem lokalu. Na zdar! — Odbor. . . _ , , _ Društvo iiižemnev v Lramiam si ie izvolilo na svojem občnem zboru dne 8 decembra t. 1. sledeči odbor: predsednik inž. Vinko S t r g a r. podpredsednik inž. Ignacii Sega. .tatnik inž Janko Mačkovšek. tatnikov namestnik inž. Fran R u e h. blagavnik inž Vladimir pl. Suklie, blagamikov namestnik inž. Pavel K o b 1 e r. knjižničar inž. Jan. M a rek. kniižnicariev namestnik inž. Rado Lah. — Odbor vabi vse inženirje (akademike), da pri-glase svoi pristop z dopisnico na Društvo inženirjev v Liubliani. _ Potreba sklicania občnega zbora jugoslovanskega železnica rskega društva Prišli so novi časi. prišel ie svetovni preobrat, kakršnega še ni videl svet. vse se je spremenilo in se še vedno spreminja z naglmo, da niti moč ni slediti spremembam. Tudi za nas. dragi železniški tovariši. % prišel velik čas. Ravno železničar je poklican, da stori veliko dolžnost napram svoii dragi domovini, čas pa ie tudi, da začnemo gledati, da si zagotovimo primerno mesto v socijalnom življenju. Da pa moremo vse to urediti, treba ie da spremenimo in da v prvi vrsti revidiramo pravila + Italijanska rekvizlcja trgovskih ladij. London. 11. decembra. *Daily Mail< poroča, da ie italijanska vlada sklenila rekvirirati vse ladje bivše avstro - ogrske trgovske mornarice. Izgredi nemških vojakov. Praga, 11. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) V Ustju so jeli včeraj popoldne in zvečer močno pleniti. Velike množice so vdrle v prodajalnice in so jih razdevale in oropale. Redarstvo in narodno obrana nista mogla ničesar opraviti proti divjajoči množici. Ob osmih zvečer so došla vojaškemu svetu ojačenia, ki pa niso mogla ustaviti plenitev. Streljali so pozno v noč s puškami in strojnicami. Do sedaj so ugotovili 3 mrtve in 5 težko ranjenih. Lahko ranjenih je jako mnogo. Ob enajstih ponoči so še vedno nemoteno plenili. Tudi v sosednjem Krasnem Breznu (Schonpriesen). so se že popoldne začeli izgredi. Vojaštvo je rabilo orožje. Več oseb je bilo težko ranjenih. Nemire v Ustju je povzročila razdelitej£^č£yljev po-vračujočim se vojakom in sumljivi elementi, ki so vdrli v bivšo sapersko vojašnico. našega društva. Naše društvo je bilo ustanovljeno pod staro, zarjavelo avstrijsko vlado, zato pa treba sedai vse preurediti. V to svrho ie nujno potrebno, da se skliče občni zbor našega društva še letos. Tako bomo mogli vsaj z novim letom začeti z novim delovanjem. V. K. — Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani vabi vse člane, kakor tudi vse ki se zanimam, na sestanek v četrtek. 12. t. m. ob 5. popoldne v društvenih prostorih na Sv. Petra cesti štev. 5. — Jeseniški Sokol je pričel zopet delovati. Veselo ie novo delovanje v svobodni domovini. Sokol vabi pod svoja krila vse. ki so se otresli verig suženjstva. Telovadbo obiskuje že nad 40 telovadcev. Skupina naraščaja šteje že nad 00 članov. V kratkem se prične telovadba tudi za ženski odsek. Priča-kuiemo. da bo naše društvo krepko narast lo. Na zdar! Najnovejša poročila. Stoletnica češkega voditelja dr. Riegra. ! Pra^a, 11. decembra. Včeraj so v j mestni hiši slovesno praznovali stoletnico rojstva drja Riegra. Podržavljenje in konfiskacije na Češkem. Praga, 11. decembra. V včerajšnji seji Narodnega shromaždenja je bil vložen predlog, naj se podržavijo ^se v privatnih rokah se nahajajoče železnice ta naj se zapleni vse na češkem ozemlju se nahajajoče premoženje habsburške rodbine in vseh tistih oseb, ki so sokrive na izbruhu vojn e. Nadalje se naj sekvestri-ra vse cerkveno premoženje. Češke okupacije. Praga, 11. decembra. Češke čete so j zasedle mesto Litomefice, ter odstavile tamkajšnjo mestno upravo. Na čelu mesta je sedaj upravna komisija, obstoječa iz 6 i Cehov in 6 Nemcev. Praga, 11. decembra. Cehi so zasedli 1 Poštorno in Charvatsko novo ves na Nižje i Avstrijskem. Gledališče v Brnu — češko. Brno, 10. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) V seji upravnega odseka mesta Brno je sklenila večina, da preide mestno gledališče brnsko prihodnjo igralno leto v češke roke. VVilson pride v Brest 13. t. m. New York, 10. dec. (Lj. k. it — K. B.) Reuterjev urad poroča: Brezžični brzojav parnika »George VVashington«, na katerem se pelje predsednik VVilson v Francijo, poroča, da ladia ne prevozi po razburkanem morju več nego 17 vozlov na uro. Ladja bo dospela menda 13. decembra v Brest. VVilson ne pride v Nemčijo. Kolonija, 11. decembra. »Kdlnische Volkszeitung«. ki je med vojno najbolj ščuvala proti \Vilsonu, je priobčla nedavno tega članek, v katerem vabi predsednika Wil- : sona, naj poseti mesto. VVilson je na to vabilo odgovoril, da bo Nemčija morala še dolgo delati pokoro za grehe, ki jih je storila tekom vojne in da nobeden Američan ne misli na to, da bi v doslednem času po-setil Nemčijo. Škandalozne razmere v vjetniškem taboru. Praga, 11. decembra. -Pravo Lidu priobčuje razkritja škandaloznih razmer v vjetniškem taborišču v Milovicah, kjer so bili večinoma internirani italijanski vjetni-ki. Takoj v prvih mesecih, ko se je počela vojna z Italijo, je radi slabih higijeničnih iu sanitetnih naprav umrlo nad 1000 vjetnikov na pegastem legarju. Od novembra L 1917 do marca 1918 je v tem taborišču umrlo na raznih nalezljivih boleznih 400C Italijanov. Vojaška dolžnost se odpravi. London, 11. decembra. Reuterjev urad poroča uradno: Angleška vlada bo stavila predlog, da se v celi Evropi odpravi obvezna vojaška dolžnost. Pariz zahteva 2 milijardi vojne odškodnine. Basel, 11. decembra. Francoski listi javljajo: Mestna občina v Parizu bo zahtevala od Nemčije 2 milijardi frankov odškodnine za poškodbe povzročene vsled zračnih napadov. narodno gledalište. Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol 8. opera »Prodana ne vesta< za abonement >C<. Ulogo Marinke poje Jana Rihterjeva. — V četrtek zvečer ob pol 8. ljudska igra >Deseti brat< za cA« abonement. — V petek zvečer ob pol 8. prvič v sezoni izvirna otroška igra >Pogumni Tonček«, napisal N. Spicar. Predstava se vrsi izven abone-menta. — V soboto, v proslavo narodnega praznika opera >Prodana nevesta izven ibonementa. Pred predstavo svira orkester srbsko kralievsko himno. — Za drugi teden se pripravlja lv. Cankarjev igrokaz: >Krali na Bctaj-novi«, kjer bo gostoval Ignacij Borštnik. Aprovizactja. -f- Mast sc nakazuje pri mestnem magistrata odslej vsako sredo in suboto dopoldne. Cena za kilogram 40 K. -h Drva se razdeljujejo odslej pri mestnem magistratu izključno le vsak torek in petek popoldne. -f- Liptavski sir se dobi v prosti razprodaji v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Kilogram stane 14 K. -f- Kisle kumarce se dobijo v prosti razprodaji v vojni prodajalni v Gosposki ulici. 4- Špeh za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo špeh na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 12. t. m. na Poljanski cesti st. 15. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400. od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Strnka dobi za vsako osebo 30 dkg špeha, kilogram stane 30 kron. -j- Sveče za obrtnike. Mestna apro-vizacija ljubljanska bo oddajala sveče za obrtnike v četrtek, dne 12. t. m. pri AUihleisnu na Dunajski cesti. Delile se bodo na petrolejske izkaznice zaznamovane s črko »C« po naslednjem redu: Obrtniki prvega okraja od 8. do pol 9. dopoldne, II. okraja od pol 9. do 9.. III. okraja od 9. do pol 10., IV. okraja od pol 10. do 10., V. okraja od 10. do pol 11.. VI. okraja od pol 11. do 11., VIL okraja od 2. do pol 3. ure popoldne, V III. okraja od pol 3. do 3. in IX. okraja od 3. do pol 4. Stranka dobi po 1 zavitek sveč. ki stane 2 kroni. r Kislo zelje za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v četrtek dne 12. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od S. do 9. št. 1 do 400, od 9. do 10. št. 401 do 800, od 10. do 11. št. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kilogram stane 1 K 50 v. 4- Kislo zelje za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo kislo zelje v četrtek, dne 12. t. m. popoldie pri Jakopiču na Mirju. Oddajalo se bode na zelena nakazila za krompir po naslednjem redu: od 2. do 3. štev. 1 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kilograma zelja, kilogram stane 1 K 50 vin. -f- Kislo zelje za VII. okraj. Stranke VIL okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v petek, dne 13. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8. do 9. ure dopoldne štev. 1 do 300. od 9. do 10. štev. 301 do 600, od 10. do 11. štev. 601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kilograma kislega zelja, kilogram stane 1 K 50 vin. -|- Gg. krušni komisarji se prosijo, da prinesejo v četrtek in petek s seboj h krušni komisiji škarje radi zarez v maščohne karte. — Položnice. Danes prilagamo za vse cenjene naročnike našega lista — brez izjeme — položnice v svrho obnovitve naročnine. Komur torej poteka rok. naj izvoli takoj obnoviti naročnino lista. Polovanje dunajske poštne hranilnice je sicer v zadnjem Času zastalo v obratu z Jugoslavijo, upamo pa, da bo zadeva v kratkem v povoljnem tiru do tistihmal, ko se ustanovi v Ljubljani samostojni poštno - hranilnični urad. Kdor pa ne mara poslati po sedanji položnici, naj pošlje pravočasno po nakaznici, kar gre hitreje in točneje. List se bode 1 ustavljal zakasnelcem dne 24. decembra t. 1. Na reklamacije zaradi ustavitve lista nam — žal — ni mogoče posameznikom odgovarjati. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Angela Tićak roj. HeinrihaT, soproga, in Mite Ticak, oče, javljata žalostno vesl, da jim je bil njih premih in nepozabni prog, sin, brat, stric in svak, gospod Marcel Tićak trgovec v Četrtek, dne 5. grudna 1918 ob 4. uri popoldan v izvrševanju svoje službe pri Narodni straži hrvatskega Sokola s kruto roko iztrgan iz cvetočega življenja. Telo nepozabnega pokojnika se prepelje v nedeljo, dne 8. grudna 1918 ob 4. uii popoldan iz mrtvašnice na Mirogoju na pokopališče, kjer se položi v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Maše zadušnice se bodo služile v pondeljek, dne 9. grudna 1918 ob 8 uri dopoldan v župni cerkvi sv. Marka. V ZAGREBU, dne 6. grudna 1918. Žalujoča rodbina. Zahvala. Ob repriči kovani in prebridKi Izgubi našega nadvse ljubljenega in predobrega soprog3, očeta, sina, brata, gospoda Josipe Ko podvradnika Jut« železnice izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo v prvi vrsti g. inženirju Ignaciju Šega, £g. uradnikom, vsem njegovim kolegom ter v^em znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njega zadnji poti, ter nas tolažili ob njegovi smrti. LJUBLJANA, dne 9. decembra 1918. Globoko žalujoči ostali. Stran 4. „SLOVENSKI NAROD", dne U, decembra 1918 294 šte. venskega Naroda, 7394 FiiB lovska mM lenburgovi ulici št. 6. kal. 16 in kal 12 so naprod aj v Še-7401 tape šivilje ^v^ir ™^ ulica 5 (nasproti mitnice na Tržaški cesti). 7402 Kupim delnice .^adr1^ dopolnila sklepa. Ponudbe na „Poštrii predal št 181. 7397 Priden mm S,«Ttn»io«ffiS2 in nemškeg3 jezika zmožen, se sprejme pri Josip Lorber. Laški trg. 7465 7nhntrohro vseh W8t kuPu»e p° nai~ Luii 11C U L C vi5ji ceni vsako množino tvidsa M. Omahen, Višnja gora. 7412 z vrtom in njivami je naprodaj Naslov pove upravništvo » Slov Naroda^. 7398 se išče za v«. Čj i tovarno usii|3 na Staierskem. Ponudbe na poštni predal 73 Ljubljana. 7404 kovaškega, ključavničarskega, kamnoseškega in mizarskega se posamezno proda. Vprašanje na: Poštni predal štev. 161. 7396 Perfejieo knjigovodja Tiskal orodja, Spreimem pridnega, zdravega, močnega njfnnri poštenih staršev, v trgovino UlCULu mešanega blaga in deželnih pridelkov. Vse drugo se izve pri meni. Ferdo Pastek, Šmarje pri Jelšah, Štajersko. Proda se ctnblnnir različne velikosti, okoli 2700 olcmcIJIl Reflektanti naj se oglase v upravni pisalni v stari domobranski vojašnici. 7393 Hflltol za cementne vodnjaške cevi 90 lUbuKi cm svetlobe, model za vodnj. pokrov in lijak ter nekaj drugih cementnih modelov in orodja se proda. Vprašanja na: Poštni predal štev. 161. 7395 Milo za brili?.: v kockah tuc. 45 K. dno, dalmatinsko rdeče 25 hI, belo 25 hI in večjo množmo ogrskega vina se pruda. Jos. Stadler, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železni co št. ■ 7403 dnrnndifna nemščine popolnoma zrno-UUjJJJlilLild, žna, slovenščine samo v besedi, želi službe voditeljice v gospodinjstvu ali strojepiske v pisarni. Dopisi pod „T. T. 7469" na upravništvo .Slovenskega Naroda0. prva moč, se sprejme takoi v karto-nažni tovarni in knjigoveznici Edvald Sliuca, Maribor. 74rd izvežban sadjerejec, samec, — 111 iščem službe s takojšnim nastopom. Ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda" pod „Ekonom 7474." Cfjirn V\nt\ d 56 litrov naprej je na- uluiU llilU prodaj po ugodnih cenah. Dostavita se tudi na dom. J. Jeleoič, Stara pot štev. 1. 7cKS Svila v vseli barvali SttsrSS ter specijalna vista za zimske damske kostume, razoošilia modna trgovina M. Bidovc v Mariboru. 7414 Prhi nfl7nrl ^ ^ nagrade dobi srbski ullll. jJUIUI ! vojak, ki ie doma v okro-gu Timočkim, selu Lepena, Opština Valevac. Prosi se, naj ^e pismeno oglasi tudi lahko v srbski pisavi, pn O Sofiji lndest, pošta Loka pri Žusma. 7352 bilance zmožen, 34 let , star, oženjen, z najboljšimi spričevali, slovenske govorice malo zmožen, išče za takoj aH kasneje trajne službe. Cenjene ponudbe pod „knjigo-voJja 7392** na upravništvo .Slovenskega Naroda". 7392 par v Dravljah ob državni cesti v bližini pokopališča, se proda na jdrni dražbi v nedelio, 15. t. m. — Franc Florfančič, Dravlfe št. 30. 7400 Kraške Z! lepe masivne oblike, poskusne pošiljatve 12 tucatov K 38'40. — franko poštnine, Kava ,Adriafi< s sladkorjeai -nesana, va-niiiem sladkor, psstiai prašek, tsr vse vrste dišave cenjenim trgovcem priporoča ivrđka F. Šibenik, izdelki „Ađrija" Cto^poska ulica št. IS. Bssr Zahtevajte povsod ! Toaietno medicinalno milo „WSX" zV™*an* "* in.obrazn Je Lumirelj 0>, Trecn v TlStu najboljše milo sedanjosti. Milo .,Wax" stori tino mehko kožo. Ze po trikratnem umivanju zaraziš učinek. Milo „Was z lisoformom'' učinku;e razkuževalno. Milo ,.Wax S katranom'* je priporočljivo proti kožni bolezni Milo „Vas11 2 lisoformom ali katranom stane komad 3 5"-( brez lisofcrma ali katrana pa K 4-50. W Za lekarne in slrogerifs primeren popast, "«H 6745 Glavno zalogo za Kranjsko ima lekarna Ubalri pl. Trnkaczv v Llubljani. s§r BQO kron /am plačam, ako vaša kurja očesa, bradavice, otiščanci ne izginejo v treh dneh brez bolečin z mojim uničevalcem korenin .Riabalsam". — Lonček z jamstvenim pismom 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. Na stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Zobobol odstrani »Fides" pri najtrdovratnejšem revmatičnem zobobolu, ko odpovedo vsa diuga sredsiva, in pri votlih zobeh. Ako brez uspeha, denar nazai Cena 3 K, 3 skatljice 7 K, 6 škatljic 11 K. — Kemeny, Košiće (Kasss) I. Pestifach 12 C 215, ©3če se proda. 1 Rozman, Florjanska ul. štev. 24. 7376 Kapi se asnjet sukojič. pZ'L^ upravništvo .Slov. Nar ■ pod Šifro ..100 7384". 7334 MEBlovano sobo l električno razsvetljavo, če mogoče v sredini mesta, išče srbski Častnik. Ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda" pod „Arhitekt 7471.- 7471 Cf.AJnjb tzučen ključavničar, kateri ullbjiilit, opravlja kurjavo lokomobile in ima daljšo prakso pri elektriki, se sprejme v tovarni usnja F. Knaflič, Šmartno pri Litiji. 746S Hna soDa v središču ali v bližin* središči mesta najraie s prehrano (živila se d"Staviio) se išče. Ponudbe ped „M. R. 1 7473" na upr. .Slov. Nar." 7473 Lfikai za ifsoyioo^sti^rnLjuMiam ni se odda. Cenj. vpra an;a pod štev. ,1000 T238* na upravništvo .Slov Naroda.* 7238 UU^iJLUlllIU, večletno trgovsko piakso išče primerne službe v kaki trgovini ali pisarni. Nastopila bi rada že s 1. ja-ooarjem 19i9 Cen,, ponudbe na UDr. .SI. Nar.- pod šifro „31. dec. 7383*. in sulie gobe! za čevlje v kovinastih dozah, 1 i doze po K 15. Vi doze po K 28 za tuc, mast za čevlje, čevlje z leseinmi in nsoiatimi podplati, sirkove in žimnate krtače, toaletno milo. kolomiz. tržne torbice, lesene in porce-lanasle pipe, pra'ni prašek I. t. d. po najnižjih cenah," zvrst-no lansko vino borov!iiČ3r, siivovko, troninjevec, čajni rani, kavni in čaj ii nadomesten že oslajen M. SAMT, Hrani. 7411 C|jjyg suhe, zdrave, bosanske, netto ui]iiw liJ2 kg sanduc?, pla e galic-, fnkavačld lužr.i 100 0 o kamen za sapun netto 100 kg, drvena burad, kristaioe 5ode, sumpora na platnu, nove i dobre rabljene hrastove ba^:ve za vino i nove j^iove bačve za vino i nove »eiove bačve za kupus, at- stirane tre-^akinje djeteline i dobrih od iute rra-ar.« 7387 ni tmi (aiiB)°«tt 10 kg. bruto ) cijeni od K 18*— po kg neito, nadalje piave sirkove metle 'Salon - Reisbti ohbcten) na veliko po zr.atno znižer.im cijenama, broj 1, K 5 - broi 2. K 550, broi 3, K S 0 ;o komadu postavno Zagreb. Narudžbu i polovicu iznosa, (dočim ostatak sa oouzeceni) neka se šaije na Bcrthold Mearaann, Zagreb. 7311 sprejema v popravilo in tudi nove pre-nareja na nove oblike Fran C erar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. - Cene primemo nizke, postrežba točna — 5496 kuuala na razsvetiini plin (re- CJiaud), plinove peči, kopalne banje n kopalne peči ter raznovrstno žele-/.nmsko blago priporočata Breznik & Fritsch. trgovina z železnino v Ljubljani. Sv. Petra cesta štev. 17. b78r BeiliBteliDia i izpltaiii mas nlst s savršenstvenom 25 godišnom praksom u svim vrstama struje, svih napetostih, kao i u svim vrstama mehaničkoga pogona. Perfektan projektant za elektr. i mehaničke postrojke. Izvedi samostdno sve popravke u svoji struci. Trezna i solidna radna sila prvoga seda. Srbin, 43 god. star, ženjen, 3 dece, govori engleski, francoski i talijanski, razume slovenski. Traži mesta kao vodi'cl j dlcktrarne, insta'acionog zavoda ili .n-eustrijskog postroja. Reflektira samo na takovu službu, u Kojoj može radom za gospodara, ko: istih i sebi. Ponude na uprav. .Slov. Naroda" pod WR. P. O. 7345-. llfOnkO za ^ens'f0 krojaUvo se sprej-UlulRc mejo v Holzapfiovi ulici štev. 5 7 35 MoDlovaoo solio s hoHiojo ^L^z otrck. Pismene ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda* pod „Kuhinja 7216 u 7216 Hn nrnriij ^° razne slaščice na debelo ilu plUUflj na pr karamele. ment»t. ko lurnbia, doberdo, keksi i. t. d. 0. Darbo, Ljubljana, Mestni trg šr. \i. 7275 •Jpjjl/ Inl/rsl 02 ve^ lokalov, priprav-ICjIu l'JllUl n;h za detajlno trgovino z žele/nino, v sredini mesta, išče Brezuik & Fritscti, trgovina z žeLznino v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 17. 724 I Izbi. slanovaoie nakuhstnti0ni2te otrok za takoj ali 1. januar 1919. Cenj. ponudbe pod šifro Januar 73r>5" na upr. »Slov. Naroda«. 7355 Oopliia z dveletno pisarniško prakso, zmožna strojepisja, dobra računarica, išče rinerne službe. Ponudbe pod »pisarniška moč 7310- na upravništvo .Slov. Naroda". 7310 Kv delavnico-pilarno izurjen d -lovodja, ki je vaien takega dela. Izurjen mora biti tudi v rabi ele-ktro-motorja in drugih sem upadajočih strojev. Nastop lahko tako;. — Osebno se je z^lasiti na Sv. Martina cesti, štev. 8. Ljubljana. 735 Vino ima v zalogi in nudi Iv. Ogrin, Laverca pri Ljubljani. 7153 novi, M ii damski m\ *2U Kdo pove uprav. .Slov. Naroda". 7057 Krojni vzorci za moška PdUjnig! oblačila v naravni velikosti se dobijo pri a. Kune, Ljubljana, Gosno-ska ulica 7, I. nadstr. 7322 DiltniltS 23 trgovinu hrvafsk