Edizione per Testero — Inozemska izdaja Leto LXX Štev. 2T8 a V Ljubljani, v sredo, 2. decembra I942-XXI pSSIT*!.1?. 00,W" Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, ta (nožem-•tvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, es Inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate. Podružnica« Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaSevanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Ixba|a vsak dao iintrat raieo p ooedelika to dneva po prazoflra. a U red nit t »o la apra*a> Kopltarlava t, Linbljsn«. £ i Redazione, Ammli>lstr«iton«i Kopitar)«*« 6. Lubiana. | | Teleioo 4001 400S. I Abbonamentl: Meta 18 Lir«, Estero. meta 4) Ura. bdizioue domemca. snno 34 Lir«. Katero 50 Lire. C. C. f4 Lubiana 10 650 per gli abbo-aamenti 10349 pet 1« tnsertioni. Filial«« Novo mesto. Conoessionaria eselnslva per la pubbllcitš di provenienza Italiana ed enter« Umunr Pubblicita Italiana S. A. Milano. Bollettino No 920 Unita corazzate deH'Asse in combattimento contro le forze angio-americane — 9 apparecchi nemici abbattuti II Quartiere Generale delle Forze Arinate coni unica: Sul fronte Cirenaico attavita di elementi avanzati. Concenframenti di automezzi nemici nella zona predesertica sono stati bombardati da nostri velivoli e due apparecchi distrutti al suolo da cacciatori germanici. Unita corazzate delPAsse, appoggiate dall'avia-zione, hanno agilo contro iorze angio-americane in movimento nella regione T u n i s i a ; alcuni prigionieri rimanevano nelle nostre mani. In coni-baltimenli cacciatori italianl e tedesehi abbatteva-no cinque aeroplani britanici. Incursioni su Palermo e Gela c Vila (Trapani) causavano soltanto lievi danni; le bat-terie controaeree colpivano due velivoli precipitati uno in mare e l'altro presso S t a g n o d i B i -viera; cinque uomini degli equipaggi sono stali calturaii. Le vittime delPultimo bombardamento su Torino e dintorni sommano a 14 morti c 8 feriti. Dalla sua missione un idrosoccorso nou e ri-tornalo alla base. Vladarica obiskala ranjence Rim, 30. nov. AS. Danes zjutraj je Cesarica in Kraljica posvetila dolg obisk bolnišnici Italijanskega Rdečega križa, ki nosi njeno visoko ime. Ko se ji je poklonilo vodilno osebje, se je Kraljica in Cesarica takoj podala na oddelek, kjer se nahajajo častniki ter je vsakega posameznega ranjenca materinsko potolažila. Visoka vladarica se je nato podala v oddelke, določene za vojake ter se je prijazno pogovarjala z junaškimi bolniki. Kraljica in Cesarica se je nalo zanimala za razna opravila v bolnišnici, nakar jo je med vdanim vzklikanjein zapustila. osivh oklepnih sil v Tunisu ;roti angleške-ameriškim silam — 9 sovražnih letal sestreljenih m SE? ^ jfj/ŠA R D E G N "CASua/U:-- 1 ~ mmfiimS ,■ \Kairu.- - v'"'": j) Meh(ri -^Malta _El.Pelaq~83T= ____ i ^ ri^TR/POL/i 3 t- Vojno poročilo št. 920 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na c i r c n a j š k c m bojišču delovanje sprednjih oddelkov. Naša letala so bombardirala zbirališča sovražnih avtomobilskih sredstev v pokrajini pred puščavo in nemški lovci so uničili dva stroja na zemlji. Tajnik stranke obiskal Turin Torino, L decembra. AS. V noči na 30. november je prispel v Torino tajnik stranke, minister Vidussoni, v spremstvu podtajnika GUF-a. nar. sv. D'Esteja. Sprejel ga je torinski zvezni tajnik. Eksc. Vidussoni je takoj zahteval podrobne podatke o delu, ki ga je turinski fašizem izvedel v korist žrtev sovražnih letalskih napadov. Najprej je družinam V6eh žrtev 6jioročil sožalje Duceja. enako pa tudi prinesel svoj jiozdrav ranjencem, nakar je pohvalil trdnost in mirnost, s katero je torinsko ljudstvo odgovorilo na divje angleške napade. Tajnik stranke je dal nato točna navodila, po katerih naj se čimbolj izpopolni obsežno delo podporne akcije. Medlem ko je trajal nov sovražni napad, je odšel tajnik Stranke na prefekturo, kjer je ugotovil točno delovanje organov, ki vodijo obrambo mesta in jicdporno akcijo za poškodovance. Ko je prenehal letalski alarm, je odšel Vidussoni skupaj z zveznim tajnikom in s člani direktorija v kraje, ki so bili prizadeti in 6e osebno zanimal za prvo pomoč. Včeraj zjutraj je Vidussoni v spremstvu funkcionarjev pregledal vse mesto in si dal poročati o obsegu škode, ki 60 jo fiovzročili sovražnikovi letalski napadi. Izkazal je tudi ganljivo čast truplom padlih, nato pa je odšel v mestne bolniš- nice in ponesel živ pozdrav Duceja vsem ranjencem, ki so v bolniški oskrbi. Na obisku v mestnih predelih, ki so najbolj trpeli, je ugotovil prijateljsko solidarnost, s katero je stranka s 6Vojo obsežno organizacijo izkazala s tein, da je vsem potrebnim dala svojo jx>moč. Med številnimi obiski se je Vidussoni posebno razgovarjal z družinami, ki so bile prizadete in imel za slehernika besedo toplega sočutja in tolažbe. Potem je tajnik 6lranke prispel v Nichelino iti jiogledal ostanke štirimotor-nega letala, ki je bilo ponoči zbito. Popoldne je v liktonski hiši sjirejel člane zveznega direktorija in torinskega lašija ter jiosebej pohvalil zveznega tajnika in njegove sodelavce za takojšnje delo, ki so ga člani stranke storili v tem posebnem trenutku. Vidussoni je posebno poudaril, da je treba v teli trdih časih iti na delo z največjo odločnostjo in biti kos vsem nalogam, ki 6e pojavljajo. Poleni bo lahko potrditi dejstvo, da italijansko ljudstvo ljubi svojega glavarja Benita Mussolinija, ki je bil in bo poseben zgled italijanskega junaštva. Tajnik stranke je zaključil svoje poročilo s pozdravom. nakar so mu navzoči funkcionarji odgovorili z gromkim: »Z nami!« Osne oklepne edillire, podprte z lelal-lvom so delovale proli angleško-ameriškiin silam, premikajočim se v t u n i š k i pokrajini; v naše roke je padlo nekaj ujetnikov. Italijanski iu nemški lovci so v bojih sestrelili 5 angleških letal. Letalski napadi lia Palermo in Gelo in Vito (Trapani) so povzročili le lažjo škodo; protiletalsko topništvo je zadelo dve letali, od katerih je eno treščilo v morje, drugo pa blizu kraja Slagno d i B i v i e r ii. Pet članov posadke jc bilo ujetih. Žrtve zadnjega bombnega napada ua Turin iu okolico znašajo 14 mrtvih in H ranjenih. Kno reševalno vodno letalo se ni vrnilo v oporišče iz svojega poleta. Vojni pas, 30. novembra. AS. V pretekli noči so težki bombniki za dolge polete v zaporednih nastopili napadli številna alžirska letališča. Zadeli so letalske postojanke Maison Blanche pri Alžirju, Philippeville. Ikmgie in Bono: visoki in sosti stebli dima ter številni p°'»ri a° P'*; čali, da je bil napad, ki so ga italijanski bombniki izvedli v silnem napadalnem duhu. prav usjiešni, čeprav je bilo vreme hudo neugodno in je polet močno oviralo. Tudi protiletalsko topništvo je izredno živahno streljalo, a ni moglo ovirati bombnikov, da ne bi prileteli nad cilje in jih zadeli. Na letališču pri Boni, kt so ga mnogi oddelki zaporedoma napadali, so bili zatrdilo uničeni štirje stroji drugi pa ><> bili zaiicti. Vsi bombniki so se v redu vrnili nu odletne postojanke |x> odsekih na otočju. |*>-tem ko so v temni noči in nad odprtim morjem preleteli stotine kilometrov skozi viharje in obširne deževne oblake, ki so sc dvigali v višino 7000 metrov. Prednosti Osi v Sredozemlju Carigrad. 30. nov. AS. Poslanec Nali piše v listu Ciimhuriet , dn su Osne sile vestno spoSbv-valo določbo pi mi rja. sklenjenega s Fiancijo v letu 1940. Nato popisuje sedanji položaj na boii-ščili in ugotavlja, da postaja Sredozemlje v sedanji vojni vodno važnejše, kajti začel so je boj za gos|iodstvo in premoč nad tem morjem, ki je v središču vojaških dogodkov. Angleli «0 apOHia-li vso važnost vojnega pristanišča v Toulonu. in lo tembolj, ker razpolagajo Osne sile s pristaniščem Bizerlo. ki je tudi za zaveznike strateški ključ Sredozemlja. Še več. Osno sile imajo svojo posadke tudi na cel- evropski sredozemski obali ter nn najvažnejših otokih, kakor sla Kreta in Hodoš. Nemški pomorski uspehi v novembru Nemške letalske in pomorske sKe so v novembru potopile 160 ladij z 1,035.200 tonami in s tem dosegle doslej največji uspeh v sedanji vojni Vsi sovjetski napadi odbiti — Med 20. in 30. novembrom je bilo uničenih 1112 sovjetskih tankov Nemški vr- Italijansko letalstvo ne kloni pred mrazom Donsko bojišče I. decembra AS.: Posebni do- , torji nočejo delovati nli zaradi strašnega inrazi piknik agencije Štefani poroča: Silen mraz, ki je ! delujejo neredno. Na krilih se nabira led. Na fo nenadno nastopil na vzhodnem bojišču, niti malo ni vplival na delovanje naših Irtalskili oddelkov. Pravočasno je bilo že vse storjeno za preprečitev neugodnosti nizke temperature. Vsak roj je imel pripravljene svoje peči za gretje ol ja in vodo v rezervoarjih in ko je nekega jutra bilo 20 |>od ničlo, so letala prav tako odšla no bojišče, kajti dragoceno in junaško delo specialistov je odpravilo tudi zapreke mraza. Vse je treba prilagoditi in pripraviti. Zdaj zopet 1110- Spremembe v japonski generaliteti Tokio, 1. decembra AS. Mornariški minister je objavil uradno poročilo, da jc viceadmiral Ilidečiki Čuta gin imenovan za načelnika letalstva pri cesarskem glavnem stanu iti za članu vojnega sveta, kontreadmiral Kangi Ugava [>a za načelnika tiskovne službe mornarice pri cesarskem glavnem stanu ter za člana instituta zu preučevanje totalne vojne. Tokio, t. decembra. AS: Vojno ministrstvo objavl ja velika imenovan ja in spremembe v japonski vojski. Imenovanih jc bilo novih 6 divi-zijskili in 4 brigad ni generali. Turški glas o sovjetski ofenzivi Carigrad, 30. nov. AS. Turški list Ikdam v svojem uvodniku razčlenjuje rusko ofenzivo na južnem delu vzhodnega bojišča. Clankar pravi, da bi moral imeti Tiniošenko vsa drugačna sredstva, če bi hotel nemško in zavezniško vojsko prisiliti k umiku. Takih sredstev pa verjetno ne bo mogel zbrati in zato njegova ofenziva ne presega mej krajevnega nastopa. Ameriški petrolejski magnat umrl Buenos Aires, 30. nov. AS. William Parisli, ameriški petrolejski magnat in predsednik družbe »Standard Oil Companv«. ie umrl v Nevv Yorku. Zadela ga je kap. tografskih jiiloščuh. ki so neobhodno potrebne /a fotografiranje sovražnega ozeml ja, se zopet pojavlja vrsta nevšečnosti. Razni aparati na letalu najiačno kažejo, toda tudi te zapreke mora človek |>rcma.gati. Poštna letala, ki omogočajo zvezo z raznimi odseki, hitro prenašajo gradivo in vojaštvo, ki mor« redno v sIiiž.Iki na obširne ruske planjave. Motorji se morajo pognati, četudi jo često 25 stopinj pori ničlo. Lovska letala, ki ščitijo bojišče, morajo odleteli v čim krajšem času, da pridejo n-n lx>jišče istočasno s ko|>cn-skimi oglednicami. Ogledniška letala, ki na različnih odsekih dnevno bdijo nad razvrstitvijo italijanskega ekspedicijskega zbora, ojiravljajo brez prestunka dragoceno opazovalno službo, zahajajo globoko v sovražno ozemlje ter zasledujejo sovražno gibanje |io železniških križiščih in na letališčih. To delo je naravno zvezano z. velikanskim trudom. Opravljajo ga ljudje, ki navzlic mrazu potrpežljivo vztraja jo. Zadn je dni so italijanski 'lovski oddelki napadli več sovražnih oporišč ob Donu in jih obstrel jevali. Hitlerjev glavni stan, I. dec. Nemško vrhov-no poveljstvo objavlja: Nemške letalske in mornariške edinice so v novembru potopile skupno if>(> sovražnih ladij s skupno 1,035.200 tonami. Uspeli meseca septembra 1942 je bil s tem za 23.500 ton prekoš n. S tem je bil dosežen doslej največji rezultat v tej vojni. Podmornice so uničile od tega v severnem in južnem Atlantiku, v Severnem m o r -j u, v obrobju Indijskega oceana in pred obalami severne francoske Afrike 149 sovražnih trgovskih in transportnih ladij s skupno 955.200 tonami. Nemški brzi čolni so v Severnem morju in v Rok a vske m prelivu potopili 8 ladij z 20.000 tonami. Oddelki bojnega letalstva so potopili 9 trgovskih ladij s <>0.000 tonami. Težiio oosKotiot nih, in sicer tako, da je večje število izmed njih mogoče smatrati kol popolnoma izgubljeno, jo bilo od podmornic nadaljnjih 30 ladij, od letalstva pa 72 ladij. Pod najtežjimi vremneskimi in bojnimi pogoji so nemške podmornice potopile v novembru največjo mesečno množino sovražnega ladjevja v tej vojni, ki uspeh, dosežen v septembru. prekaša za okoli 200.000 ton. Izmed sovražnih vojnih ladij so nemške podmornice v novembru potopile 3 križarko, ti rušilcev. 2 korveti in 1 podmornico. Poškodovale so s torpedi 1 letalonosilko, 2 krifarki. 3 rušilce in več stružnih ladij. Letalstvo je potopilo 1 sovražno podmornico in 1 tnanjšo enolo. Poleg tega so bile poškodovane 1 oklepniea ali težka križarka, 4 letalonosilke in 28 križark, rušilcev in manjših ladij, deloma s ponovnimi zadetki. V teh številkah težke izgube sovjetskega trgovskega in prevoznega brodovja niso upoštevane. Letalstvo je v novembru v C r n e m morju, Kaspiškem morju, na dolnji Volgi in na Ladoškem jezeru potopilo 19 sovjetskih prevoznih ladij, vlačilcev in drugih ladij razne velikosti, med njimi 2 petrolejski ladji. 20 sovjetskih preskrbovalnih ladij je bilo poškodovanih. V letalskih nastopih velikega obsega je bila potopljena 1 sovjetska topničarka, 2 topničarki, 1 protiletalska ladja in 2 hitra čolna pa so bili poškodovani. \\ . Stoletne angleške politike mora biti konec Berlin, 1. dec. AS. Nekateri prestoluiški listi jedko komentirajo članek lista »Exchange Tele-graph« o Churchillovem rojstnem dnevu. Kakor piše angleška agencija, je Churchill največji, če ne edinstven prdstavnik angleške državniške umetnosti. umetnosti, ki je vsebovana v tradicionalnem stavku: oborožen odpor proti vsakemu jioskusu zediniti kontinent. Zgodovina zadnjih stoletij je zares jiolna podobnih zgledov. »Boreen Zeitung pripominja, da angleška politika izvaja ta stavek bolj kakor kdaj proli volji osnih sil, ki hočejo osnovati novi red v Evropi, osvobojeni stoletnega jartna sile, ki jo je hotela upropa6tili. Novi red. o katerem je Churchill govoril v svojem zadnjem govoru, nadaljuje nemški list, 6ioni predvsem na sodelovanju z boljševiškim zaveznikom, zakletim sovražnikom evropske civilizacije. V tem smislu dela danes predstavnik angleške ]»litike bolj kakor kdaj proti Evropi, katero bi rad imel vedno v kleščah. Volkischer Beobachter- tudi komentira ta članek ter pravi, da je Anglija vedno govorila in delala pod videzom idealizma in pravi, da pisanje angleškega lista, ki skuša posneti miselnost ministrskega predsednika, prekaša cinizem in nesramnost vse dosedanje nasprotne propagande. S teini potezami bo — tako končuje list — Churchill kmalu dosegel ravno nasprotno od tega, kar želi. Dosegel bo vedno tesnejše in zaveslnejše sodelovanje med evropskimi narodi. Hitlerjev glavni stan, I. dec. hov n i stan objavlja« Sovjetski napadi v prostoru severnovzhoti-no od Tu a pse j a so se z velikimi izgubami zu sovražnika /.rušili. Tudi v od s. k u ob Te reku mi bili sovražni napadi deloma s protinapadi odbit". Včeraj so sc nadaljnji sovražni poskusi napadov med Volgo in Donom ponesrečili z. nenavadno visokimi izgubnini z« sovražnika. - " ko Nemški protinapadi so vrgli sovražnika pro izhodiščnih postojank nazaj. Zajetih Je bilo mnogo ujetnikov in plena. Krajevni sovražni napadi v velik, m Donskem kolenu so se ponesrečili. Bojna, strino-glavna in rušilna letala so uspešno podpirala operacije kopensk- vojske. Lovska lelala so sr-str liln 43 sovražnih letal, proti';-talsko topništvo pa 8. Tri lastna letala so bila izgubljena. Postojanke sovražne vojske in železniške naprave ob srednjem Don u so bile bombardirane podnevi in ponoči. ^ Južnozapadno od K a I i n i n a in v prostoru okoli Toropeca se nadaljujejo ogorčeni boji. Strmoglavna in bojna letala so deloma v nizkih poletih izvedla uničujoče napade na zbirališča sovražnih oklepnih sil, čete na pohodu in prevozne kolone. V času od 20. do 30. novembra so oddelki vojske na vzhodnem bojišču uničili 1024 sovražnih oklepnih vozil, letalstvo in protiletalsko topništvo pa nadaljnih 148 oklepnih vozil. Na bojišču v Cirenajki samo krajevni boji. Britanske kolone in neko letališče so bili napadeni z bombami in letalskim orožjem. Nemško-italijanske oklepne edinice so ob močni podpori letalstva napadle prodirajoče sovražne motorizirane kolone v Tunisu in zajele ujetnike. Bojna letala so podnevi in ponoči bombardirala pristaniške naprave v Boni in Alžiru, pri čemer je bila nted drugim zadeta neka velika prevozna ladja. V južni Angliji so lovska letala podnevi obstreljevala razne vojaške naprave in sestrelila nad morjem 2 sovražni letali. Dve lasini letali sla pogrešani. Churchill je pesimist Rim, 1 decembra. AS. Churchill je imel v nedelje zvečer na radiu govor, v katerem jo izrazji prepričanje, da jo potrebno osne silo vreči iz Afrike. Potem je slavil organizacijo izkrcevalne ekspedicije v francosko Severno Afriko in pristavil, da so podmornice Osi povzročilo anglo-ameriškemu brodovju občutne izgube. Potem je na dolgo iu široko napadal Italijo ter ji grozil in jo psoval. Prešel je nato na sovjetsko ofenzivo, ki je v teku, jx>lem pa pristavil, da se ni še nič zgodilo, kar bi opravičevalo upanje, da vojska ne bo več dolgo in da Velika Britanija ne bi čakala več trpkih in krvavih let. Zaključil je svoj govor z mislijo, da se bodo sovražnosti morale končati v Evropi tedaj, ko bo bojni metež na Pacifiku dospel do svojega najvišjega vzpona. Ko se bo to zgodilo, sc bodo Združeni >-«rodi z vsemi svojimi silami vrgli na Japonsko Uradni razg!asi Predpisi glede zaplembe blaga Visoki komisar za Ljubljansko )>okrajino odreja : Člen 1. V vseli primerih kršitve predpisov o ureditvi proizvodnje, oskrbe, potrošnje in cen so mora vselej odrediti zaplemba zadevnega blaga, tudi če je ne odrejajo izrecno posebno določile za (KMumeznl predmet. Zaplembo lahko odredi občeupravno oblastvo prve stopnjo tudi oh kršitvah, ki so taka kazniva dejanja, tla so zanje pristojna sodna oblastva, V primeru oprostitve pri teh sme obdolženec zahtevati Izkupiček od prodaje po naslednjem členu. Izkupiček prodaje zaplenjengea blaga so stoka v »Bednostni sklad« proračuna Visokega komisariata. Člen 2. V smislu določb prednjega člena se zaplenjeno blago, če je živilo nli podobno in spada pod poslovanje Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda, odkaže temu zavodu, ki pa mora vplačali protivrednost v pre| navedeni »Bednostni skladi po vsakokratni za uvoznika ali proizvajalca določeni prodajni ceni, s pridržkom odobritve ravnateljstva računovodstva Visokega komisariata. Vse drugo blago pa se mora prodati l>o predpisih, veljnjoč-ili zu prodajo stvari, zadevajoči h kaznivo dejanje (corpora delicti). Člen 3. Vsole iz denarnih kazni, ki jih izrekajo sodna in upravna olastva za kršitve iz čutna 1. in oskrbovalnih predpisov vobče, se odvajajo še nadalje v sklad »Denarne kazni in globe« Visokega komisariata. Člen 4. Ta naredha, s kalero se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujočee ali z njo ne združljive določbe, slopi v veljavo, ko se objavi v Službenem lislu za Ljubljansko pokrajino. Predpisi za stekleno in keramično blago Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen 1. Prepovedujeta se proizvodnja in prodaja občinstvu glede steklenega in keramičnega blaga, ki ni obseženo v naslednjem seznamu: 1. injekcijske fiole; 2. fioli 111 cevke za tablete; 3, termometri, retorte, stekleni in keramični predmeti za znanstvene laboratorije; 4. steklene tkanine; 5. opletenke in steklenice; 6. 6teklo za svetilnike; 7. valjci za svetila in za oljenke in petrolejke; 8. buče. nastavki iu opore za električne svetilke in radiocevke; 9. fotografske plošče; 10. buče za ribiške svetilke; 11. plošče iz slekla za razpršavanje pri signalizaciji: 12. optična in poloptična stekla; 13. stekla za ure; 14. stekleni in porcelanski izolatorji; 15. steatil (izolacijska tvarina); 10. zdravstveni in higienski predmeti iz stekla in keramike, ki posamez niso nad 50kg težki; 17. kemični peščenjak; IS. peščenjak za odtočne naprave in vode; CI1BIII9IIIIHIIIIIIIIHIIIIIIII Kolektivna pogodba med trgovci in njih nameščenci Uadi pravilnega tolmačenja to pogodbe se pojasnjuje sledeče: Kolektivna pogodba velja od t. decembra t. 1. Nameščenci, ki prejemajo plače za nazaj, dobe plačo po novi pogodbi "il. decembra t. I. Onim pa, ki prejemajo plače naprej, je stopila ugodnost pogodbe v \t«l javo že I. decembra t. 1. Po višek plač so račun« na osnovne plnče, H so bile v veljavi dne I. nvgu*tn 1941. Če je torej nameščenec prejemal 1. avgustu l'>41 700 lir osnovne mesečne plače, mu gre 31) odstotni povišek. kakor je predviden v kolektivni pogodbi. V primeru, da je bila plača nameščencu zvišana med I. avgustom 1041 do 30. novembra 104.' od minimalne plače Lir 524.— nn Lir 700.— mesečno, no gre nameščencu nikak poviišek. Drugi primer: nameščenec je imel L uvgusta l<>4f osnovne plače l.in 1000.—, do 50. novembra 104-2 je prejel od šefa mesečni povišek Lir 200,—, da je znašala mesečna plača Lin 1200.—. Po novi pogodbi tak nameščenec nima pravice do poviška, kor mu je bil tu povišek (10%) že priznan s to pogodbo. Vsak povišek plače po novi kolektivni pogodbi gre torej vedno od osnovn- plače, ki jo je nameščenec dejansko prejemal 1. avgusta 1'MI iu ne od morebitne povišone plače, katere je bil nameščenec deležen po I. avgustu do 50. novembra t. I. Nameščencem, ki so prejemali osnovno plačo dne t. avgusta 1.041 v znesku Lir 700,— do 900.— (člen 2, točka 1 n) in b) pogodbe) in ki nimajo po dovršeni učni dobi že dveletno zaposlitev, pripada po novi pogodbi Ic 20?,; povišek. Vsi delodajalci morajo dno 15. decembra izplačati osebju božičnico v višini polmesečne plače. Onim, ki prejemajo tedensko nli 14dnev-no plačo in ne spadajo pod § 324 zakona o obr-tih, se zviša minimalna mezda. Lir 2.16 zn 30% in prejmejo dne 15. dectnnbra t. 1. 6 dnevno božičnico. Osebje, ki /e prejema doslej višje prejemke, olnlrži svoje prejemke neokrnjene, kar velja tudi za običajno 13 plačo, ki so jo doslej prejemali. Kolektivna pogodba ne posega v delovni čas. ki je predpisan za trgovske obratovalnice in delovni čas pomožnega osebja z dne 16. aprila 1029. Kolektivna pogodba je v celoti objavljena v »Trgovskem listu« št. 04 z dne 27. novembra 1942. 19. brusilni prah; 20. tipizirani stekleni in keramični proizvodi; 21. cevke iz slekla in kristala in paličice za izdelovanje električnih svetilk in termo-lonskih cevk; 22. buče za izolacijske posode; 23. cevi za izdelavo injekcijskih fiol; 24. dvojui porcelan za rabo v bolnišnicah; 25. negorljive tvarine za industrijsko uporabo. Člen 2. Od proizvajalne in prodajne prepovedi se izvzemajo stekleni in keramični predmeti, namenjeni za državna oblastva na podstavi redniii nabav. Člen 3. Do 31. decembra 1942-XXI je dovoljeno prodajati občinstvu steklene in keramične predmete, ki niso obseženi v seznamu iz člena L, proizvedene do dne uveljavitve te naredbe. Dovoljuje se dovršitev del, ki 60 se že pričela na dan uveljavitve te naredbe, do roka, ki ga določi na zaprosbo prizadetih Pokrajinski korporacijski svet. Člen 4 Dovoljena 6ta proizvodnja in prodaja predmetov iz žgane gline preprostih vrst, namenjenih za kmetijsko in hišno rabo. Proizvajalne tvrdke morajo vložiti pri Pokrajinskem korpora-cijskem svetu prošnjo za pooblastitev, da nadaljujejo proizvodnjo in prodajo. Prošnji mora biti priložen seznam predmetov, ki so že izdelani in ki naj bi se še izdelovali, pri čemer je za vsak predmet navesti proizvajalno zmogljivost, ime izdelka in njegovo sedanjo ceno. Pokrajinski korpo-racijski svet objavi seznam lončarskih predmetov, katerih proizvodnja in prodaja 6e še nadalje dovoljujeta. Dokler 6e ta 6eznam ne objavi, se lončarski predmeti za kmetijsko in hišno rabo ne sinejo izdelovali. Člen 5. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, šl. 8, v denarju do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. Člen 6. Ta naredba 6topi v veljavo na dan po dnevu objave v Službenem It6tu za Ljubljansko pokrajino. Izmena nadzorovalca železničarskih združb Visoki komisar za Ljubljansko jKikrujino odloča : Namesto fašista Cezarja Guglielmottija se imenuje za odposlanca Visokegu komisarja za nadzorovanje naslednjih združb: I. Cooperutiva economica generale trfl ferro-vieri della provincia di I.uhiuuu — Splošna go-s|K>daiska zadruga železničarjev .Ljubljanske pokrujine zadruga z o. j.; 2. Cooperutiva per la construzione tli čase e per il credito tru ferrovieri deli« provincia di Lubianu c. r. a g. I. — Stavbna kreditna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine zadruga z o. j.; 5. ( oojierativa di credito fra ferrovieri della provincia di Lubianu c. r. a g. I. — Kreditna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrujine. zadruga z o. j.; 4. Cooperutiva di consumo fra ferrovieri della provincia di Lubiaiia c. r. o g. I. — Nabavljalna zadruga železničarjev Ljubl janske pokra jine, zadruga z o. j.. 5. Cooperntiva per PApicoltiira fra. ferrovieri della provinciu di Lnbiann c. r. « g. 1. — Čebelarska zadruga železničarjev Ljubljanske pokrujine z o. j.; 6. »Oomiis« Associnzione fra ferrovieri della provincia di Lubiana — »Dom«, društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine; 7. Associuzione di sussidio tra ferrovieri in ser-vizio cd in pensione della provincia di Lubiana — Podporno društvo službujočih in upokojenih železničarjev Ljubljansko pokrajine; 8. Bibliote-r;| ferroviaria di Novo mesto — Železnicarska knjižnica v Novem mestu, fašist .Septimij Bonetti s področjem po (lenih 3. jn 4. naredbe z dne 18. nov. 1941-XX št. 157. — Ta odločba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu /a Ljubljansko pokrajino. Nov izredni komisar pri Rdečem križu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: Na mesto zaradi bolezni odsotnega majorja De Na.kiclia se imenuje zu komisarja pri Rdečem križu v Ljubljani ]>rvi kapetan zdravnik Italijanskega rdečega križa dr. Franc Buc-c e r i. Tn odločba stopi taikoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Delitev jajc ljubljanskim potrošnikom Te dni bodo razdeljena prebivalstvu mesta Ljubljane sledeče količine jajc: 1. otrokom do 8. lela jx) 3 jajca; 2. mladini od 3. do 13. lela jjo 2 jajci in 3. vsem oslalim osebam |>o 1 jajce. Jajca bodo dobili potrošniki na sledeči način: a) proti predložitvi nabavne knjižice /ju meso po 1 jajce nn vsako osebo; b) na odrezek »R« nove dodatne decemberske živilske nakaznice »GM", ki jo ima mladina do 18. leta po 1 jajce in c) na odrezek »K< iste nakaznico, katerega pa imajo samo otroci do 3. lela, po 1 jajce. Potrošniki bodo dobili jajca po sledečem razporedu: pri tvrdki Pogačnik Franc. Bleivvcisova 33: 2. in 3. doc. potrošniki z začetnimi črkami A—D; 4. in 5. dec. E—G; 7. in 9. dec. II—J; 10. in 11. dec. K—L; 12. dec. M—0; pri tvrdki F. Nikelsbachcr. Pražakova ulica: 2. in 3. dec. potrošniki z začetno črko P; 4. in 5. dec. R; 7. dec. S in Š; 9. dec. T in U; 10. in 11. dec. V—Ž. Nagrada dvojčkoma I Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Grkšič Jožefu in Mariji ii Bu-šinje vasi 45, občina Metlika okolica ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. t Sajovic Janez Pokojni Janez Sajovic je bil v Ljubljani znana osebnost tor si je v svojem udejslvovunju v številnih gos|iodarskih podjetjih pridobil toliko zaslug, dn jo primerno, fin se ga ob smrti naš list posebej spomni. Rodil se jo Janez Sajovic. v Motniku pri Kamniku I. 1885. iz znane narodne in katoliške družino. Ljudsko šolo je obiskoval v Kamniku, gimnazijo pa v Krunju. L. 1905, je stopil kot pripravnik v služIjo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. I,. 1917 pa je prestopil v službo Nižjeav-strijske deželne zavarovalnice, ki je imela svojo podružnico v Ljubljani ter je kmalu prevzel vodstvo le podružnice. Ko je I. 1919. prevzela zavarovance Nižje-nvslrijske deželne zavarovalnice Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, se je Janez Sajovic zo|iet vrnil v službo Vzajemne zavarovalnice, ter je prevzel vodstvo njenega na novo ustanovljenega življenjskega oddelka. V tem času je bil tudi v upravi I. delavskega konzumnega društva ter je mnogo deloval pri raznih gospodarskih, socialnih iu jirosvetnih ustanovah. L. 1923. je prevzel vodstvo podružnice Vzajemne zavarovalnice v Zagrebu, kmalu pa se mu je zdravstveno stanje toliko poslabšalo, da je 1. 1925. stopil v pokoj, se preselil v Ljubljano ler se v skritosti skromno preživljal s svojo, sorazmerno nizko pokojnino. Zelo je skrbel za svoji dvo hčerki, ki sla v službi pri 1. delavskem konzumnem društvu, in sicer ena v Ljubljani, druga pu v Križali pri Tržiču. Številni znanci in prijatelji IkkIo ohranili blagega pokojniku v lepem spominu, prav lako mu bodo vsa podjetja in ustanove, pri katerih je Janez Sajovic vneto in požrtvovalno sodeloval, ohranila časten spomin. Pogreb žrtev s PJesnrce Notranje gorice, 30. novembra. Nedelja popoldne, tužen jesenski dan. Lahna meglica, skozi katero je posijavulo sonce, jo leglu na Barje. Mogli so se videti le obrisi idiličnih holiuov tam pri sv. Ani, pri sv. Jožefu in Žalostni Materi božji. Zvonovi v Notranjih goricah so zvonili pogrebne pesmi. Morje ljudi, oil Vrhnike do Pod peči in Ljubljane se je zginilo to popoldne na pokopališču v Notranjih goricah. Nu ljudeh si opazil žulost, zaskrbljenost in globoko resnobo. V prijazni vaški cerkvici so čakale na blagoslov in poslednje potovanje tri krste s tremi žrtvami, katere so partizani |ired tremi meseci nasilno odpeljali od domačega ognjišča in objema svojih družin in jih neusmiljeno pobili. Njihov grob je bil šele sedaj odkrit v bližini Dragomerja. Tri svetla imena: Mrak Ivan, Vidmar I v a n . Brc n č i č Anton — vsi kmečki posestniki i/. Plešivice, ki se svoj živ dan niso brigali za drugo kot za svoje, sedaj ožaloščene družine, in svoje kmetije — bodo še |>oznim rodovom pričala o sedanji ljudski podivjanosti. Vsi so bili lep primer odkritega značaja, poštene delavnosti, dobri krščanski možje in s svojim •življenjem da jali vzgled vsej okolici in samo zato so morali prerano prekiniti svoje življenje, ki bi bilo njih družinam in svojemu narodu šo tako potrebno. O ljudska zaslepljenost, kdaj boš vendar že našla pravo |>ot? Po blagoslovu je domači pevski zbor zapel prekrusne žulostinke, nakar jc vaška zaščita oddala poslednji pozdrav s salvo. Nobeno oko ni oslalo brez solz, znak, kako so bili vsi priljubljeni. Nn vso okolico je legla tugo, ki se ne bo kmalu potolažila. GOSPODARSTVO Delitev marmelade na živilske nakaznice V mesecu decembru bo dobila marmelado v mestu Ljubljani samo mladina do 18. leta in sicer po 1 kg na oieho na odrezek »S: dodatne živilske nakaznice »GMabc . Delitev fižola za mesec december V mesecu decembru bodo dobili ljubljanski potrošniki pri svojih trgovcih |>o 1 kg fižola na odrezek »11« decemberske živilske nakaznice. * Bivši jugoslovanski drobiž v Srbiji potegnjen iz prometa. Srbska vlada je sklenila polegniti iz obtoka bivšo jugoslovanske kovance za 2, 1, 0.50 in 0.25 din. Dne 1. januarja 1943 preneha ta drobiž veljali kol zakonito plačilno sredstvo. Zamenjavo izvede srbska narodna banka, lahko pa tudi v posameznih področjih banka podaljša rok za zamenjavo Iudi po 1. januarju 1943. Pomanjkanje delavstva v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah se opaža vedno večje pomanjkanje delovnih moči. Približno ena tretjina industrije bo morala zapreti obrale zaradi pomanjkanja moških delovnih sil. Računali jo, da bo konec lela 1943 polegnienih iz industrije in kme-tijslva okoli 7 milij. ljudi in da jih bo treba nadomestiti z žensko delovno močjo, kar pa bo mogoče šele počasi. KULTUSm OBZORNIK Hranoslsvje Naul^ o hrani in živilih. Spisala s. Mr. Ade-linda Žužek, učiteljica Krekove gospodinjske šolo v Ljubljani. Založila Pokrajinska šolska založba v Ljubljani. Cena 22 lir. Končno smo vendar dobili knjigo, ki smo jo že toliko časa tako težko pričakovali. Kadar koli je bilo treba govorili o prehrani ali o hranilili, vedno smo so morali trudili, da smo iz drugo-jezičnih knjig nabrali potrebno gradivo, ker domačega nismo skoraj nič imeli, razen nekaj malega v naših ženskih listih (11. pr. Vigred). Skupno in zbrane snovi pa smo res prav občutno pogrešali. Kako zelo pa so prav lo kniitfo no" rs-de naše gospodinjske šole in gospodinjski tečaji, kjer je nujno treba obravnavali la predmet, a so učen-j?e in Učiteljica navezane izključno le na zapiske (skripta), dočim zbranega gradiva za učenje iu poznejšo porabo ni. Tako nam je la nova knjiga izravnala občutno vrzel v naši strokovni književnosti. Resnično veseli jo moremo bili vsi, zlusli pa še učiteljice in učenke gospodinjskih šol in tečajev, gospodinjsko nadaljevalnih šol, kuharskih tečajev in končno tudi vse gospodinjo sploh. To omenja Iudi pisateljica sama v svojem predgovo- ru. Prav primerno omenja Iudi žc drugi namen et knjige, namreč da liočo jx)kaznli, kako bi se moglo preprosto in na pravilen način rešili vprašanje zdrave in cenejše narodne prehrane. S tem naznanja tudi za to področje nov red. kakor po tej vojni pričakujemo lia splošno novega reda za cc-I0I110 narodno življenje. Uvod temu novemu redu so pisateljičine besede v predgovoru, kjer tako primerno ugotavlja: »Kadnr 1xk1o ljudje uvideli, da ni vsa sreča v jedi in pijači in razkošnem življenju, da jo bolj zdrav črn in slar kruli nego beli, bolj zdravo sadje in zelenjava kakor meso, bolj zdrava voda kakor alkoholne pijače, tedaj ne bodo hrepeneli za pretiranim uživanjem, ampak bodo ostali v mejah zmernosti in trdne skupnosti in po krščanskih načelih pomagali eden drugemu, tedaj bodo postali ljudje bolj zadovoljni in bolj srečni.« Celotno snov je prisaleijica razdelila v štiri glavno dele. V splošnem dolu obravnava hranilne in redilnc snovi 111 njih pomen zn človeško telo. Posebno nazorno obravnava kalorično vrednost lirnno iu ua praktičnem zgledu pokaže, koliko kalorij polrebujo človek, kje jih dobi in katera hrana 11111 jih nudi. Zanimiva je obravnava prebrane. Vsega upoštevanja vredna so navodila za sestavljanje jedilnika. Tudi navodila za pripravljanje bolniške hrane so zelo posrečena. V drugem glavnem delu obravnava rastlinsko hrano. Povsod iinoSlov.1 sodobni način pripravljanja rastlinske hrane, kakor nam ga narekuje prav sedanji čas. Drobna vmesna navodila so velike važnosti. Na kratko se dotakne Iudi shranjevanja zelenjave in sadja tor opozarja na navodila, ki jih žn praktično preizkušamo v domačem gospo-dinjslvu. V Iretjem glavnem delu obravnava živalsko hrano. Pravilne vrednosti hranila, ki jih pridobivamo oil domačih in drugih živali. Pri vsaki Vrsti označi pravilno pridobivanje in smotrno uporabo. Tako no tiči samo, ampak res praktično uvaja v pravilno uporabo. V četrtem glavnem delu obravnava poživila, ki izboljšujejo okus naši hrani in pospešujejo tek. Pri vseh vrstah v podrobnosti razlaga pripravo na splošno, kar ie velike važnosti za gospodinj-slvo. — Za pouk in za gospodinjsko delo je važna razpredelnica najvažnejših živil z ozirom na njih hranilno in kalorično vrednost, V dodatku seznanja gospodinjo z bakteriolo-giio, v kolikor ii je potrebna za razumevanje raznih sprememb živil in pri obrambi le teh pred okvaro Vseh teh pol poglavij hrnnoslovja jo pisanih jasno, lahko razumljivo in v lepem. jeziku Ko hvaležno sprejemamo novo gospodinjsko knjigo Hrano.dovjo". smelo pričakujemo, da bomo Čim prej dobili tudi še vse druge gospodinjske knjigo, ki bodo zlasti učenkam in učiteljicam gospodinjskih šol jn tečajev v pomoč pri Učenju, našim gospodinjam pa pri praktičnem gospodinjskem delu. * La. Katedro za telesno vzgolo so ustanovili na univerzi v Sofiji Po dolgotrajnih pripravah in dogovorih je prišlo med bolgarskimi univerzitetnimi krogi in med državnim športnim vodstvom do sporazuma glede izobrazbe učiteljev telovadbe in športa. V preteklem tednu so Imeli na univerzi slovesnost ustanovitve instituta za telesno vzgojo. No gre pa za samostojno visoko šolo za telesno vzgojo, temveč za nov institut in novo katedro v okvirju filozofsko fu kullete. Za ravnatelja inslilula so imenovali prof. Ka-raivanova, priznanega bolgarskega športnega delavca, ki je končiil svojo študije ua visoki šoli za telesno vzgojo. Bolgarska javnost je sprejela vest o ustanovitvi telesnovzgojnega iostituta z velikim zadoščenjem. Sedaj so dani pogoji za nov razmah telesne vzgoje v šolah in organizacijah zasebne pobude. Izgovora, ki ga je imel oh lej priložnosti prof. Ka-raivanov posnemamo, da se je prijavilo doslej okrog 100 slušateljev filozofske fakultete. Le-ti so morali na sprejemnem izpitu pokazati, da so so dosej bavili s telovadbo in z raznimi vrstami športa. Telesno vzgojo bodo študirali kot glavni predmet, razen tega pa se bodo morali izšolali še v enem znanstvenih predmetov filozofske fakultete. Tako bodo |>oučeva!i po končanih študijah (8 semestrov) v srednjih šolali telesno vzgojo in predmet. ki so si ga izbrali po svobodni izbiri. Prof. Kuraivanov je govoril tudi o načrtih, po katerih naj bi zgradili v predmestju Sofije veliko državno športno polje s stadionom, igrišči ter letnim in zimskim bazenom za plavanje. V ta namen ie rezervirala sofijska mestna občina 20 ha zemljišča. Prof. Karaivanov je izrazil upanje, da bodo zgradili v Sofiji že v nekaj letih državno športno polje, kakršnemu ne bo enakega na Jugovzhodu Evrope, • • • Angleška pretkanost Neki anglosaksonski usužnjenec mednarodnega židovstva, ki je pod lepim videzom svobode v vseli stoletjih pošiljalo vse narode na svetu za večjo flavo angleškega im|>erializina v vojno, je pod pretvezo osvobodilno borbo govoril po radiu ter pozival »belogardiste«, naj se no bore proti komunistom. nasprotno, naj podpro njih akcijo za boljševlzacijo Slovenije. Protikomunistični oddelki naj bi torej opustili svojo borbo na ljubo temu angleškemu imperia-lislu ter položili orožje, da bi jih mogle nalo komunistično zverine takoj poklali skupno z njihovimi družinami! Bolj kot kadar koli so jo treba boriti proti nečloveškemu komunizmu, če hočemo rešili krščansko kulturo. • • » Šport v kratkem Nekaj številk o nemškem nogometu. 0 priliki, ko je dosegla nemška nogometna reprezentanca 100. zmago, so objavili nekaj zanimivih podatkov 0 svojem mednarodnem nogometnem udejstvova-nju. Doslej je naslopila državna reprezentanca 198 krat; zmagala je 100 krat, podlegla 03 krat, 35 iger pa je bilo neodločenih. O enajstorici, ki je nastopala lelos, poročajo, da sta bila mod najuspešnejšimi vralar John in napadalec Wulter. Oba sla lelos sodelovala pri vseh desetih nastopih llerbergerjevega moštva. Hrvatsko telovadno zvezo so ustanovili v Zagrebu. Vodslvo zveze šo*/lovorili Rranimiru Rešit. Gradjanski je preložil božično gostovanje v Španiji. Na željo španske nogometne zveze, so od-godili gostovanje Gradjanskega nn veliko noč 1943. Zastopnik Gradjanskega, ki se mudi v Španiji, je pristal na odgoditev turnirja. V teku na 100 111 so padlo letos v Evropi naslednje znamke: Mellerovicz (Nemčija) 10.4 sek.; leinu sledita Strandherg in Ohlso-n (Švedska), pa Osendarp (Nizozemska), Lehman (Nemčija) in Mei-na (Romunija) vsi z rezultatom 10.5 sei<. 0 dobri zimi za drsalni šport poročajo z Dunaja. Danes so otvorili sezono drsalnih prireditev z nastopom državnih prvakov Marto Musilek in Richarda Zellorja. Tem so so pridružili tudi najboljši drsalci Budimpešte in Dunaja. Iz Hrvaške Nedeljski sliod hrvatskega notranjega ministra dr. Nikšiča. Na področju NIJIl je bilo tudi prejšnjo nedeljo več zlioiovnnj in sestankov, na katerih so govorili posamezni ministri. Tak shod je bil tudi v Suinoboru. Kot glavna govornika sta nastopila glavni ravnatelj za propagando Matija Kovnoič in notranji minister dr. Ante Nikšič. Oba govornika sta v svojih izvajanjih ostro napadala nastopanje in divjanje partizanov v posameznih krajih ter napovedovala njihov neizprosni konec in uničenje. Napadala sta tudi postoj»anje prejšnjih oblasti v hrvatskih krajih. Notranji minister dr. Nikšič je |>oročnl tudi o delovanju zanpanega resora ter je izjavljal, da trenutno dela hrvatska Vlada na tem, da se NDH končnoveljavno notranje uredi in zgradi. Temelje zato pa mora dati za-kon:'ost. ki io moraio vsi strogo izvajati. Zanimanje z.a sedanjo umetniško razstavo v Zagrebu. Hrvatsko časopisje poroča, da je v Zagrebu v vseh krogih veliko zaniman je_ za se-danjo razstavo hrvatskih slikarjev in kiparjev. Obisk na razstavi je vedno precejšen. Z dosedanjim odkupom slik in ki|>ov so umetniki k.ar zadovoljili. Precej umetnin so namreč že odkupili posamezni državni funkcionarji, posamezna ministrstva in privatniki. Potovanje zagrebškega župana v Nemčijo. Na sestanku Mednarodne zveze mest, ki je bil dne 25. in 26. novembra v Monakovem, je zastopal zagrebško mestno občino župan Ivan Vcr-ner. Proslava tristoletnice Gnlilejeve smrti. V dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda je bila dne 25, novembra t. 1. slovesna prireditev, na kateri je imel član italijanske a.kademije Ecc. 1 tancesco Severi predavanje o Galileju ob priliki tristoletaice njegove smrti. Polaganj.- mednarodnega telefonskega kabla med Nemčijo in NDH. Prod dvema tednoma so pričeli polagati mednarodni telefonski kabel med Nemčijo in NDH. Kable so pričeli istočasno polagati od Zagreba proti Sotli. kjer teče mej« med obema državama in od Maribora proti Sotli. Ko bo kabel položen se bo preko njega lahko vršilo istočasno 160 telefonskih pogovorov. Koiporativni zavod v Zagrebu. Dne 25. novembra t. I. so v Zagrebu odprli »Učiiišče kor-poralivnega zavoda«, v katerem bodo slušatelji iz vrst intelektualne mladine dobivali potrebno /nanje za ureditev jr vod-MVo korporntivie državno korporaci je. Koneert prof. Kunca. V Bondinem gledališču v Dubrovniku je imel prejšnji teden uspel koncert profesor Božidar Kune! Prva zagrebška klasična gimnazija ie dne 25. novembra praznovala 335-letnico svoje UGlanovitve. 3ie novice Vljudno prosimo, da nam iz vseh krajev nabiralci »S I o v o n ž e v e g a k o I o d a r j a« Čimprej sporoče Število izvodov, ki jih žele imeli. Prepozno dospelim naročilom ne bomo mogli več ugoditi! 'Koledar Sreda, 2. decembra: Bibijana, devica in mučenica; Evazij, škof; Pavlina, mučenica; Blanka, kraljica; Adrija, mučenica. Četrtek, 3. decembra: Franc Ksaverij, spoznavalec; Sofonija, prerok; Hilarija, mučenica; Agri-kola, mučenica; Jazon, mučenec. Novi grobovi + Gosp. dr. Otokar Betioš. generalni konzul bivše čehoslovaške republike v pokoju, je za posledicami težke operacije umrl dne 11. novembra v Pragi. ■f- Gospod Alfonz Paulin, eolski svetnik, profesor in ravnatelj univ. botaničnega vrta, je v 90. letu življenja mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek 3. decembra ob 3 popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. + Gospa Avgusta Orel, nadučiteljeva vdova, jo v Prevacini v visoki starosti 90 let izdihnila svojo blago dušo. Pokopali so jo v nedeljo 2o. oktobra na domačem pokopališču. -f- Gospod Franc Pnvločič, upravitelj prisilne delavnice v pokoju, je 27. novembra umrl v 81. letu starosti. + Gospa Marija Dolenc roj. Kisovie, vdova ]>o višjem sodnem svetniku, je odšla v boljše življenje. Pogreb 1k> v sredo 2 decembra ob 3 popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališke k Sv. Križu. -f- Gospod Ignacij Banko, znan in uglede ljubljanski gostilničar, je mirno v Gospodu zaspal Pogreb bo v sredo 2. decembra ob pol 4 popoldne iz kapele sv. Pelra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj jim sveti večna luci — Žalujočim nase iskreno sožalje I Osebne novice = Poročila sla sc v trnovski cerkvi v Ljubljani g. Ogrin Viktor, mehanik, iz znane Ogrino ve družine na Stari Vrhniki, in gdč. Kvartuh Karolina, plačilna natakarica, doma iz Poštene vasi pri Sv. Križu ob Krki. Poročal ju je niiren-ski kaplan g. France Kunstclj. Novoporočencema želimo obilo sreče I £epo m vredno Miklavževo darilo. Guardini: Sveta znamenja, slike M. Maleš, brošiiano L 14"-, vevano L 22--Lipeert: Od duše do dnle, pisma dobrim ljudem, brošiiano L 20-, vezano L 3u--Tomaž Kempčanski: Ho|a za Kriatacom, nova izdaja, priredil Aleš Ušeničnik, vezano L 22'-, boljša izdaja L 30- Zaloiba ,,Ljudske knjigarne" v Ljubljani — Pred skotijo 5, Miklošičeva 5 — Drž. tehniška srednja šola. Pouk za II. in III. letnike arh.-gradbenega, strojnega in elektrotehniškega odseka prične v četrtek, dne 3. decembra t. 1. ob 8. t « i — Drž. moška obrtna šola in Pokrajinska šola za glasbila na Drž. tehniški srednji šoli. Pouk za vse oddelke (kipareki-rezbarski, keramiškt in graverski) in vse letnike imenovanih dveh šol prične v ponedeljek, dne 7. decembra t. 1. ob 8. Učenci Drž. moške obrtne šole naj se navedenega dne zbero v učilnici št. 10/1 in učenci Pokrajinske sole za glasbila v delavnici za glasbila (prizemlje, 60-ba št. 21, desno). , — Družba sv. Mohorja sporoča, da je na splošno željo do Miklavžu podaljšala rok za znižano udnino, da bo čim več slovenskih družin lahko kupilo svojim znancem in prijateljem najcenejšo zbirko knjig. Zu 15 lir boste dobili štiri knjige. Po Miklavžu bodo knjige znatno dražje. Naročila sprejema Mohorjeva knjigarna v Ljubljani na Miklošičevi ccsti 19, Palača Vzajemne zavarovalnice. — Mizarski pomočniki, delavci na žagah in v raznih tovarnah predelave losa so vabljeni, da sc zanesljivo udeleže organizacijsko-strokovnega sestanka, ki bo v nedeljo 6. decembra ob 9 dopoldne v tajništvu industrijskega oddelka Pokrajinske delavske zveze, I. nadstropje, soba št. 5. Na sestanku se bo obravnavalo zadržanje delo-jemalskega sindikata v predstoječih mezdnih gibanjih. — Predsedstvo Pokrajinskega sindikata delojemalcev lesne stroke. — Novi učni tečaji za posamezne predmete: knjigovodstvo, korespondenca, strojepisje, italijanščina, nemščina itd. — se prično 5. decembra. Nižji in višji oddelki z ozirom na predizobrazbo. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-in je posebni oddelki. Učnina zmerna. Prijave se sprejemajo dnevno v pisarni ravnateljstva. Izbira predmeta po želji. Dnevi in učne ure dogovorno z. obiskovalci dopoldne, popoldne ali zvečer. — Novi prospekti na razpolaco: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. .. — T~čaji strokovnih predmetov — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično začetkom decembra. Znanje knjigovodstva, stenografije in strojepisja za jamči' vsakomur zaposlitev. Tečaji so uradno dovoljeni. Novi, brezplačni prospekti na razpolago. Dijakom odobravamo znaten popust pn šolnini. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. — Ostrejši mraz. V ponedeljek se je dnevna temperatura dvignila na 4- 5.6°C, skoraj za toliko pa je padla ponoči do jutra v torek, ko je bil zaznamovan v zatišju celo nizek jutranji minimum — 5.2° C. lorej padec za pičlih it) stopinj. V torek zjutraj je bila tudi slana. Bilo je megleno jutro. Že dobra dva tedne sc drži nirzlejše vreme brez padavin, ko so nekateri že vohali sneg in ga pričakovali. Vedno so se v ozračju izvedle spremembe, ki so snežni val pregnale. Barometer se je v torek sjict znatno dvignil na 766.4 mm. žc nad nor malo. November pred 40 leti je bil v drugi polovici mrzel in padlo jc precej snega. Takrat je začel sneg naletavati že 16. novembra, ko je bilo _ 2.8UC. Poznejši dnevi so bili zelo mrzli. Pritisnil je hud mraz. tako da je bilo 22. novembra zjutraj —12.8° C. 24. novembra celo — 14.2° C. November pred 40 leti je bil tudi reven dežja, kajti padlo je v 10 dneh lo 42,4 m/m dežju. Prva polovica novembra leta t')02. je bila lepa, bilo jc milo vreme. Lani I. decembra je bilo vremensko stanje: barometer 7T6 tn/m, zjutraj — 8.8 0 C, popoldne + O.b 0 C. l orej jc bil lanski I. december še nekoliko mrzlejši. — Oče osmih nepreskrbljenih otrok — bolan, išče kakršne koli podpore v denarju, hrani, obleki i. dr. — Darove sprejema uprava Slovenca« pod »reven oče«. očju&ifona 1 Mesečna rekol kciju ljubljanskih gg. duhovnikov lx> v Ddmu duhovnih va j na prvi petek, 4. decembra. Pred rckolekcijo bo skupna adoracijska ura. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. I Na sporedu III. simfoničnega koncerta v ponedeljek, 7. t. m. je med drugim tudi Dvof-u-Kova simfonična pesnitev Divja žena. To Dvo-hikovo delo je programska sladha v treh delih, ki imajo sledečo vsebino: I. Allegretto. V revni koči se otrok mirno igra s svojimi igračami, medtem ko mati kosilo Kiiliu za moža, ki dela polju. — Poco pili animato. Otrok postaja nemiren, neče se igrati, začne jokati in kričati. Mati ga jezno stvari naj miruje, če ne, pride divja žena. Poco piti animato. Ali zopet postaja nemiren, neha se igruti, kmalu joka in kriči na vse grlo. V jezi pokvari igrače in jih raZmeče ua vse strani. Mati si ne ve [»omagati in v svoji jezi kliče: »Divja ježa, pridi in vzeini |>ored-nežal« II. Andante sostenuto e niolto trunquillo. Vrata se odpro. Suha, pošastna žena se počasi iliža. — Pili animato. S hreščečim glasom, |>o-dobnim vihri, zahteva dete od prestrašene matere. — Allegro. V groznem strahu pograbi mati otroka in ga stisne k sebi. Divja žena se vedno bolj bliža in vedno silneje zahteva od matere otroka. Vname sc divji boj zanj: divja žena strastno steza roke in s koščenimi dolgimi prsti grabi po njem. mati pa ihti in ga vedno bolj k sebi stiska. — Meno inos^o, allegretto. Ura bije dvanajst, divja žena izgine. III. Andante, |>ozne-je piu lento. Oče preneha z delom na polju ler nič hudega sluteč, mirno koraka domov. Blizu "liše postaja mu tesno pri srcu. — Poco ii |x>co slringendo, niaestoso. Ko vstopi, zagleda grozen prizor: mati leži nezavestna na tleli, roke ji oklepajo mrlvo dete. Občinstvo opozarjamo na to vsebino. Vstopnice ko v predprodaji v knjigami Glasbene Matice. 1 Učile se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično 5. decembra. Najuspešnejša desetprstna učnii metod«. Vaje po diktatu. vaje v spisovanju pisem, uradnih vlog, prošenj, računov, tiskovin itd. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Vpise se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelek. Novi tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, italijanščino, nemščino itd. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. I Rekolekcija za rosjip in matere bo v sredo 2. decembra ob 4 |>opoldne v Lichtenturnu. — Prisrčno vabljene I 1 Predsedstvo Pokrajinskega sindikata delojemalcev tekstilne stroke vabi vse delavstvo, zaposleno v tekstilnih in pletilskih obratih v Ljubljani, da se udeleži važnega sestanka, ki l>o v sobolo 5. decembra ob 14 v tajništvu industrijskega oddelka Pokrajinske delavske zveze. Miklošičeva cesta 22, I. nadstropje, soba št. 5. Na sestanku bo podano poročilo o sklenitvi pleliNke in tekstilne kolektivne pogodlve. zaradi tega naj se delavstvo sestanka v lastnem interesu zanesljivo udeleži. 1 Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v scdišču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično decembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali kon-verzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. 1 Sveti Miklavž bo tudi letos prišel s svojim spremstvom na Rokodelski oder in obiskal naše d ra.ge malčke v soboto |>opoldnc ob 4. uri. Na sporedu je ljubka Miklavževa igrica: Miklavž prihaja« in obdaritev. Darila se sprejemajo v društveni pisarni, v pelek od pol 5 do 6 in v soboto od 9 dalje do Miklavževega prihoda. I Rokodelski oder. Nepozabna ostane vsakemu gledalcu srčkana j»orednica Roksi z njenimi dražestnimi domisleki, ki povzročajo njenim staršem neprijetnosti, a končno razvežejo vse dejanje v toplo idilo družinsl*' sreče. Igralci Rokodelskega odra bodo igrali komedijo »Roksi« na Miklavževo nedeljo ob pol 5 popoldne (6. decembra). Opozarjamo na predpro-dajo vstopnic, ki bo na dan predstave od III do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12/1. 1 Rokodelski oder bo na praznik, 8. dec. vprizoril eno najlepših slovenskih dram, delo Najlepši dar za Miklavža so »POHORSKE PRAVLJICE« in edinstveno delo na našem knjižnem trgu »VESELJA DOM« Naročile sc na »Slovcnčcvo knjižnico , dokler je še čas. Te knjige dobite po vseli knjigarnah iu trafikah, v lepi opremi pn le v knjigarnah. Pred božičem bodo izšle še tri lepe knjige, ki bodo čez praznike vedrile vsakogar. domačega pisatelja, »Višarska polena«. Drama je polun pristne Kmečke karakieristike, ki daje igri posebno močan značaj in jo naredi prikupno. Ker mnogi niso dobili za prvo predstavo vstopnic in ker jc zu igro zelo veliko zuuimu-nje, priporočumo, da si jih preskrbile v predprodaji v nedeljo in v torek dopoldne od 10 dalje. I V Tavčarjevi ulici vam nudi trgovina CIBAN« pestro izbiro igrač in daril. Na < vas vljudno vabi A. Engelman. I Starši otrok, ki so imeli pri prvi konferenci slab uspeh, naj vpišejo svoje otroke v Korepetitorij, kjer vsak dan po dve uri razlagamo snov, izprašujemo, popravljamo naloge in vodimo evidenco po šolah. Vpisovanje dnevno od S do 12 in od 14 do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17 I. I Vsi dijaki, ki bi želeli imeti uspehe na srednjih, trgovskih, strokovnih in ljudskih šolah, naj se vpišejo v »Korepetitorij«, kjer dnevno poučujemo, razlagamo in izprašujemo vse predmete. Važno posebno za privatiste in one, ki ne morejo obiskovati redno šolskega pouka. Honorar zmeren. Revnejši popust. Vpisovanje dnevno od S do 12 iu od 14 do 16. — Korepelitorij, Mestni trg 17-1. i Kap ku je zadela. V ponedeljek ponoči jc bil zadel od srčne kapi Albin Ravnihar, zasebni uradnik, bivši nameščenec Drž. hip. banke, stanujoč v Jernejev! ulici 29 v Sp. Šiški. Okoli 23 je bil prepeljan v splošno bolnišnico >Cl-g led taj, delavec, Fužine, občina Oslica, in Ana Malavašič od istotam: Peter Gaser, mesarski pomočnik, Stara l-oka, iu Marija Bernhard, tovarniška delavka. Stara lxika. Ustanovitev nove rajfaiinovke v Šenčurju prt Kranju. V Šenčurju pri Kranju je hila ustanovljena nova rajfajznovka, ki je prava naslednica prejšnje Hranilnice v Šenčurju«. Prvo sejo jo imela pod predsedstvom Franca Pavorja, ol>čln-skego komisarja v Šenčurju. Ugotovljeno je bilo. da ima hranilnica dovolj denarja ln da bo lahko dajala občanom posojila. Hranilnica ima tudi na-men stare vloge prejšnje hranilnice po možnosti izplačevali, sevda v slučalu dokazane potrebe. Živinoreja na Gorenjskem. V zadnjem času so v kranjskem okrožju zaveli pospeševati sviniereio. Nakupljenih je bilo znatno število dragocenih ple-inenukih živali, tako meriascev in svinj. Dalje je bilo uvoženih za kranjsko okrožje 4000 mladih prašičev. Iako, da je upravičeno upanje, da se bo s\injereja znatno povečala. S Spodnjega Štajerskega Smrtna kosa. V Mariboru sta umrli 82 letna Frančiška Miki iu 7S letna u/ilkarica Agnes Mohn. — V Radencih je umrla trgovka iu posestnica Lleo-nora Jurjevič, roj. Leskovar. — V St. Ilju je umrl trgovec in posestnik Kari 6waty. — V Krškem je nenadoma flmrl krojač lože! Verdcrber, doma iz Srednje vasi na Kočevskem. — ■ Poročili so se: V Ptuju Peter llercog z Ljudmilo Lcsjak — V Pragerskem Anton Furek s le-r<-z:)0 ILi|šek. — V Slovenski Bistrici Mihael T?|-nik z Olgo Sternad. Pridrih Mally s Tere/o \X'eg-maeter in Franc Daubleb6kv »on Eichhain s Klo-lildo Kodolič pl. Neuweinsberg. — V Celju so 6e poroči.i: Mar' ti Slrašek in Viktorija tlo nik. Matija Hribar in Ljudmila Ajdenc; dalje Jakob Poljšak in Marija Dobrina, Viktor Pirnat in Justina /n b 17- »Ples v Trnovem«. Izv. Opera. Sreda 2. decembra ob 16. »Traviata«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. - Četrtek 3. decembra ob Iti. Slepa miš Ited (elrtek. Pelek 4. dec. nh 15. Slep« miš . Izven. 1'ene od 24 lir navzdol. — Sobota ob 1«. uri: Tliaisi Premiera ited Preniier»kl. ItOKOHKI.Sk I ODF.lt. Sobota ob 4: Miklavžev večer. Nedelja ob pol S: ■ Iloksi.« Torek ob pol 5: »Višarska polena.« — Predprodaja vstopnin ua dan od 10 do 12 i ii dve liri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12 1. KADI O. Sreda, *. decembra. 7.30 Napevi in romance — s Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.211 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.4.» Polke iu ma/.iirke 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini 13.1.1 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 1.1.20 Pisano glasbo vodi dirigent Seirurinl — 14 Poročila v italijanščini — 14.1» Diiet harmonik Mnlgaj — 14.4."» Pisana glasba — 1> Poročila v slovenščini — 17 Poročila v italijanščini — 17.1» Pet minut gospodu X — 17.15 Koncert violinistke Marije von Kleiidgen -- "If» »Govorilno Italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko l.ebeii — 19.30 Poročila v slovenščini — lil.I". Itadio za družino — 21.3» Znane pesmi vodi dirigent Zorne 22 Koncert Ljubljanskega komornega dna Trost-Sla.is (A. Trost — klavir. .1. SluJ« — violina) — 22.30 Operetna glasila — 22.45 Poročila v Italijanščini. I.KKAKNK, Nočno službo Imajo lekarne: mr. Ra kareie. Sv. .lakolui tre »i mr. llamor. Miklošičeva 20, in inr. Murmiiver, Sv. Petra cesta 78. POIZVFDOVA JK. Več parov rokavic, med njimi en par mu-kili in en par /enskih-glnze, je bilo pozabi ienih v trgovini Sumi, Gradišče 9. Dobe se Istotam. Iz Novega mesta Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalrfslno vest, da nas jio kratki in mučni bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, dobri o stari oče, stric, svak in tast, gospod Banko Ignacij gostilničar in posestnih Blagopokojni leži do pogreba na svojem domu, Smarljnska Pogreb bo v sredo, dne 2. decembra 1942, ob pol štirih popoldne sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. novembra 1942. štev. 3 . kapele (il o b o k o žalujoči: Helena, soproga; inž. Ignacij, dipl. iur. Janez, Marjan inovi; Minka, Vika por. Klemene, Milena, hčerke; vnuka, vnukinja - in ostalo sorodstvo. iffifflBH Delavniki: 15.50. 17.50. Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10, 15.50, 15.50. 17.50, v kinu Union |e matineja eb 10.50. Nenavadni doinl«'eki brezdelnih člinov begnte oblteljl Čudaška družina V glavnih vlogah: A.Fa conl. Marin Meroader SergioTofano In dr, KINO UNION — TEL 22-21 Llubki ileniouček — UMA SII.VI v pikantni veseloigri nnjmodernoiše^n okusa „VkroCena frmogiatha" Oilični igralci Amrdeo Nazzari, Paolo Sloppa. Lauro Gaz/olo KINO MATICA — TEL 22-41 Nepozabni J F, AN CA IIIN in lepa SIMONF. SIMON v pretimljivi Ijubavni tri (jedili „ZI5 duh" Mlin senzacije, ki si go bo vsak rad oclidal KINO SIOGA — TEl 27-50 FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR K ACER Dela pri kapiteljski cerkvi so za letos končana. Ves znivelirani prostor okoli prezbiterija je delno že urejen, posipan s prstjo, spomladi pa bo obsejan s truvico. Tudi plošče, ki pokrivajo prezračevalne jaške, so že zakrite z zemljo, razen seveda onih z vdelano ventilacijsko mrežo. Ko bo spomladi dozidana še škarpa za prezbiterijem in vzdolž kanoniškega vrta in bo v ta prostor zravnana vsa odvisna zemlja, ki je sedaj nakopičena za cerkvijo, bo nastal tu krasen razgledni prostor, starodavna cerkev pa bo v svojih sivih zidinah mogočno kipela iz bujnega zelenja naokoli kvišku. Ko bodo naokrog urejena šc pota, bo tudi nn cerkev samo prav lep in zanimiv jioglcd. — Toda kljub temu, du sc nekateri trudijo, da bi hišo božjo očuvuli in olepšali, kljub temu. da se za to žrtvujejo velike vsote denarja, kljub temu se še dobe drugi, ki nimajo niti toliko verskega, še manj pa estetskega čuta, da jih ni sram, da dan zu dnem onesnažijo prostor okoli cerkve. Z Gorenjskega Poročili so se v zadnjem času: Ivan Čarman, kmečki delavec, in Marjeta Bizant, oba iz Žleb pri Medvodah: Ignacij Tavčar, pomožni delavec, Podgora občina Osliču, in Matilda Miklav-čič, gospodinjska pomočnica, l-užine, občina Oslica: A. Hafner, delavec, in Marija Burirar. tovarniška delavka, oba iz Vaš, občine Medvode: Ludovik Jereb, tesarski pomočnik, Grad, ubčina Cerklje pri Kranju, in Angela šter. posestnica Torovo, občina Smlednik; Ivan Boga- 19. KO .TE DOBRO PRIŽGAL ZVEZDICO, PA JE VIDEL, DA SO PRI ROM ALT DO NEBEŠKIH VRAT PARKELJCKI. PRED VRATA PO PRINESLI DARILA, KI JIH JE TO NOC NAKUPIL SVETI MIKLAVŽ NA ZEMLJI ZA DOBRE OTROKE. 20. POVSOD, KAMOR SO STOPILT, SO SE P0-7.NALI GRDI ODTISI NJIHOVIH KREM-PEL.ICK0V. SV. ROZALIJA, KI JE SPRBELA ZA NEBEŠKI RED, JE OBUPNO VILA ROKE. Ko je v Ljubljani gostovala giljotina Zgodba iz časa francoske okupacije (1809—1813) Ko so pred 130 leti Francozi zasedli Ilirsko pokrajino, jo dobilo glavno kranjsko mesto po-sebnega gosla; francoska giljotino. Bilo je prvič in bržkono zadnjič, ko je ta posebna naprava, katero si lahko dobil le v Franciji in se v kakih muzejih, prispela v Ljubljano. Postavili so jo na kraj, kjer je bilo kasneje slreliSče. Razlog, zaradi katerega so poslali iz Pariza giljotino v Ljubljano, je bila obsodba neke osebe po vojaškem francoskem sodišču Šlo je za zločin proli državi, katerega je morala oblast, da se to no bi voč ponavljalo na zasedenem ozemlju, si roso kaznovati Po vseli okoliščinah kaže, da je šlo v tem primeru za večje vohunstvo za avstrijsko državo. Svojega poslanstva pa giljotina ni mogla izvršiti. V trenutku, ko bi moral obsojenec stopiti pod giljotino, se je sedesel iu izdihnil. Giljotina, ki jo tolikokrat pela svojo francosko revolucionarno pesem, ni služila namenu in so jo takoj spravili. Višji uradnik deželnega dunajskega sodišča, svetnik Iinjmund Alborghetli. |>o rodu Kranjec, je posvetil temu dogodku zanimive |M>drobnosti. Kazen njega in njegovega očeta Franca, ki se je nahajal ob času francoske zasedbe |>o inšpekcijski službi v Ljubljani, ni bil nihče od civilnega prebivalstva navzoč pri nameravani izvršitvi obsodbe z giljotino. Le komisiji, ki je pred izvršitvijo pregledata giljotino, če je v redu, je bilo to dovoljeno. Pri izvršitvi prav za prav ni bil navzoč niti krvnik: ta jo prinesel sekiro, katero je predložil v pregled sodni komisiji. Takoj ko se je po Ljubljani zvedelo, da ho usoda giljotine zadela olvsojenca, je ljudstvo kar teklo pred sodišče. Nekateri so po tem dogodku domnevali, da so obsojencu pred strašno smrtjo pod giljotino dali kranjski sodniki strup, drugi pa so zopet domnevali, da je bil obsojenec že več dni bolan in du se je zaradi slabosti, pa tudi strahu sesedel in umrl, ko je stopil |x>d giljotino. Kakor je bilo vedno: francoska giljotina je na kranjskem ozemlju h tem končala svoje poslanstvo, vendar pu je prispevala svojstveno epizodo v zgodovini le dežele. Nagačena koza v hlevu Nekemu kmetu na Tirolskem so tatovi ponoči ukradli kozo, jo ubili, odrli in odnesli. V hlevu po so pustili pravilno nairačeno kozo v isti koži. kot je bila živa. Pred 2000 leti je bilo tako Lela -'000 pred Kristusovim rojstvom so v Babilonu vsaki ženski, ki je dovolila, da jo je jioljubil tuj moški, odrezali obe ušesi. Nezvesti mož je pa izgubil spodnjo ustnico. Ali ste ie naročeni na Slovenca 7 Vsak naročnik zavarovan OOSPODJt IWOR! Klobučarna .PAJK. strokovno očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov jX) nizkih cenah Lastna delavnica. Se priporoča Rudoll Pajk Sv Petra c. 39 Po dolgi mučni bolezni nam je umrla naša ljubljena mama, stara mama, sestra in tašča, gospa Dolenc Marija roj. Kisovrc vdova po višjem sodnem svetniku v ponedeljek, 30 nov. 1942, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 2. decembra 1942, ob 3 popoldne z Zal, iz kapele sv Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, Florida, dne 1. decembru 1942. Žalujoči: Zenka por. Povkič, Jerica por. Kinder, hčeri: prof. Fovšič Jože, zet: Ana Dolenc, snaha; Andrej, vnuk; rodbine: Dolenc, Kisovic in \\'abra ter ostalo sorodstvo. O č ude ž u :.y Osram žarnice Del prodigio della Lampada Osram Un fllo glA sptretizzaro vrane aneora riavvotto su s* slesso a spirate. Da quesro processo di lavoro, che non pu6 essere seguito ed occhio nudo, risultano dislribuite, su di una lunghezza di cm. 2'/,, circ« 3600 spire che sono di nuovo avvolte in plu di 100 eltre spire, senza che esse abbiano a loccarsi fra di loro. La superflcie del (tlo che disperdo calore divenle cosl la piu piccola possibile e i etflcienza tuminosa, le piu alla che si possa raggiungere Percid si oltiene con le LAMPADE OSRAM. D molta luce e poco consuma Žica le enkrat oblikovana v obliki vi-jacntce se navije Te enkrat v obliki spirale. S tem postopkom pri izdelovanju, ki ga ne moremo videli s prostim očesom, dosežemo na razdaljo 2 '/, cm. okoli 3600 zavojev, ki so polem na novo navili v obliki drugih stotih zavojev, ne da bi se v med seboj dotikali. Površina žice, ki izžareva toploto poslane lako kar. najmanjša in svetlobni efekt največji, kar jih je mogoče doseči. Zalo dosežemo z O S R AM-D ŽARNICO mnogo svetlobe in majhno porabo C 3 V 81. letu slurosli je 27. novembra 1942 umrl naš ljubljeni soprog, oče, ded in praded, gospod Franc Pavločič upravitelj v pok. Sv. maša zadušnica bo v soboto, 3 dec. ob pol 8 v cerkvi ua Rakovniku. Žalujoče družine: Pavločič, Šega, Ogrin, Poljanec in Oblak Tužncgn in potrtega srca naznanjamo, da je umrla dne 23. oktobra ob 6 zvečer, previdena s svetotajstvi svete vere, naša blaga mama, tašča, nonica, gospa AVGUSTA OREL nadučiteljeva vdova v visoki starosti 90 let Pogreb predrage pokojnice je bil v Prevacini v nedeljo. '_',">. oktobra ob 4 popoldne na domače pokopališče ob ogromni udeležbi. V torek, dne 27. oktobra je bila v domači farni cerkvi pela maša zadušnica. Priporočamo drago pokojnico v blag spomini Prevodna, meseca novembra /!M2. Rihard, nadučitelj-skladatelj. dr. Vladimir, odvetnik, Stanko, bančni uradnik, sinovi; Alma roj. Dogulin, Zofka roj. Pahor, sinahe; Marijan Dimitrij, Miron, vnuki V:- Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani nnVnnnjn žalostno vest. da je danes umrl dopisni član malcmulično-prirodoslovnega razreda, gospod profesor In direktor univ. botaničnega vrta v pok. Zaslužnemu članu, vestnemu, neumornemu in odličnemu znanstveniku bo Akademija ohranila časten in hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 1. decembra 1942. Potili v neizmerni žulosli naznanjamo žalostno vesl, da je umrl naš predragi oče, brat, stric in svak, gospod JANEZ SAJOVIC zavarovalni uradnik v pokoju Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, 3 decembra ob pol 3 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu Sv. maša zadušnica bo darovana v ccrkvi Marijinega Oznanjenja v soboto, 5. dec. ob pol 8 pri oltarju sv. Antona. Ljubljana, Motnih, Zemun, 1. decembra 1942. Radica, Anica, hčerki; Leopold, Karol, France, bratje; Marija por Zaviršek, Eliza vdova Steinberger, sestri — in ostalo sorodstvo. Umrl je v 90. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. moj dobri nepozabni brat, slric in bratranec, gospod Alfonz Paulin šolski svetnik, profesor in ravnatelj univ. botaničnega vrta, častni član prirodoslovnega in muzejskega društva, dopisni član Akademije znanosti in umetnosti, meščan ljubljanski Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 3. decembra ob 3 popoldne, iz kapele sv. Nikolaja na /Čnlah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. decembra 1942. Žalujoča sestra Iledvika Martinak, vdova sodnega svetnika in sorodstvo MaiMBBBBlIH Globoko užaloščena sporočam vsem prijateljem in znancem, da je dne 11. novembra v Pragi umrl moj plemeniti soprog, gospod dr. Otokar K. Beneš gen. konzul bivše Čehoslovaške republike v pok. Podlegel je posledicam težke operacije. Vse njegovo zgledno, delavno življenje je bilo posvečeno službi domovine in ljubezni do bližnjega. Prosim lihega sožalja! P r a Ii a , L j u b 1 j a n ;i , v novembru 1942. Žalujoča žena Mira in ostalo sorodstvo Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramam Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčiž