Rubljema, sreda, 13. januarja 1954 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! b. mm Leto XIX Stev. 10 direktor »borbe« Veljko vlahoViC glavni in odgovorni UREDNIK I V A N S I B L UREJA uredniški odbor • petvalzha^a„vsak dan razen petsa - cena jo dinarjev m Jp Si mA GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE »LJUDSKA PRAVICA USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVN1K IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK * OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO DELO KOMISIJ ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Osnutka poslovnikov obeh domov v načeta sprejeta ttiisiji obeh domov Zvezne k nosianpr T .a^a r Moisov fp Kil na «vpin‘ navzoč Mil ?!?eh domov Zvezne Poldne zaUčefiCmne &ta ^fai P°/ pt0l.x„,_ i?el1 na svojih sejah &2S?** °Snu’tok Poslovnika oika 7?,a sveta- oziroma podov- '•odeli - a P^z^ajalcev. Njiho- v naxpl,{e “aino olajšano, saj so °b DronPo"' ! že mno^ st™ri »e SW„“ anjU J)osl° vn 1 k a Zvez-tud-i tJ^nm.e' Zavoljo tega sta iah ,na včerajšnjih se- ^robnoJska eorB jn na 55 cm P°dlage, ,,„cm p0c]] ° a 2?, ™ novega snega na t?,vega snesn ' BohlnJ-z'atorog 15 cm lO em „ a 80 cm Podlage, Po-n ge. kSL ,?K ei,a, sneBa na 50 cm ,#e6» na -ir ,, ° Zlčnlcl e cm novega ln ka koča in1 p°d>age, Stari vrh, Cm Podlaeo novega snega na 1,(1».»! ' Kranjska gora — Erika toplega zraka v zvezi 'm novBo?-: "■‘■anjSK " *anica 5 s”eSa na 56 cm podlage, 1^'age J(Si,?i e.ga snega na 70 cm ? 38 tni nnril 12 cm novega snega sne°Edia^',S'°venJ 9.^ec8 i vcsa sretr« ^ vjričiueu o cin ;?» novegf "a 22 cm Podlage, Celje „|ubljan, g ® ega na 23 cm podlage, Podlage j? jn novega snega na 22 cm ,!?ega fJa » Sobota 1 cm novega starotJm starega. Novo mesto ? arega sn®®a snega, Fostojns 13 cm e*» na ss^f' Marlboi 2 cm novega 25 em podlage. proučil tudi pripombe in predloge sindikata drž. uslužbencev. Sindikat je zahteval, naj bi osnutek ne dobil nove oblike, marveč uredbe o spremembah in dopolnitvah predpisov o plačah. To so sprejeli in uredba bo izšla v obliki prečiščenega besedila osnovne uredbe o plačah im zva-njih uslužbencev drž. ustanov. Sindikat je predlagal, naj bi se plače uslužbencev z visoko strokovno izobrazbo začele s XIII. plačnim razredom namesto s XIV., kakor je bilo doslej, in naj bi ti uslužbenci avtomatično napredovali do VIII. plačnega razreda, ne pa do X., kakor je bilo doslej. Tega predloga sindikata niso sprejeli, ker lahko tudi uslužbenci s srednjo izobrazbo Jugoslovanska vojaška delegacija v Atenah Atene, 12. januarja. (Tanjug). General-polkovnik Rade Hamo- vič vodi vojaško delegacijo, ki se že dva dni mudi v Grčiji na u31“‘u;“.u. s “71 prijateljskem obisku pri povelj- prvega grikega P„mi5k«g, Hn ’ VTTT ki ip L tp korPusa generalnem poročniku pit, tudi do VIII., ki Je za te Manidakisu- včeraj s0 jug0Si0_ uslužbence končni X. plačni raz- vansj.! Vjsij častniki ohiskaii upč red pa ni končni. Uslužbenci z višjo strokovno izobrazbo, ki dobe zvanje višjega referenta, lahko napredujejo do VI. plačnega razreda in še više, če dobe zvanje svetnika. Sindikat je predlagal, da fci uslužbenci s srednjo strokovno izobrazbo, ki so v XII. plačnem se bodo sredi januarja začela po-razredu in imajo nad 20 let služ- gajanja za prvo trgovinsko pobe, lahko napredovali v višje godbo med Jugoslavijo in Jorda- zvanje tudi brez izpita. Ker je bila ta možnost pri prevedbi, da so takšni uslužbenci, ki so to zaslužili, napredovali brez izpita, Rim, 12. Jan. (AFP) Predsednik republike Elnaudl se je davi sestal najprej z bivšim predsednikom vlade Pello ln mu ponudil mandat za sestavo nove vlade. Pozneje je Pella novinarjem Izjavil, da mandata ni sprejel, ker si ni utegnil zagotoviti podpore obeh parlamentarnih skupin demokrščanske stranke. Po sestanku Pella-Einaudl je bilo službeno objavljeno, da se je Pella skliceval na »višje interese dežele ln enotnost demokrščanske stranke, spričo katerih naj bi Elnaudl mandat za sestavo vlade zaupal komu drugemu«. Predsednik republike ]e zatem sprejel Amlntora Fanfanlja ln mn poveril mandat za sestavo vlade. vega mandatarja za sestavo vlade, je odgodil izročitev mandata, ker so nova posvetovanja pokazala, da bi bilo imenovanja Fanfani ja za predsednika sicer logična posledica odnosov v krščanski demokraciji, da pa se hkrati voditeljem demokrščanske levice postavljajo na pot mnoge težave, ki bi lahko onemogočile njihovo akcijo za sestavo kabineta in krizo še bolj zaostrile. Te težave so predvsem v zadržanosti socialnih demokratov, ki so za Gronchija, in monarhistov, ki terjajo Pello na čelu vlade, zatem pa v ostrini spopada med Fanfanijevo levo smerjo in desnico v sami krščanski demokraciji. Spričo teh sporov dvomijo, da bi lahko Fanfani sestavil vlado demokrščanske enotnosti. Razen tega so odločitev predsednika republike onemogočile tudi nove kombinacije, ki so jih predlagale razne stranke. Naposled je na odložitev Ei-naudijevega sklepa vplivala tudi želja demokrščanskega vodstva, da bi se pred dokončnim imenovanjem novega predsednika posvetovalo z ameriško veleposlanico Claro Luce, ki se je sinoči vrnila iz Washingtona v Rim, in da bi pri njej zvedelo za ameriško stališče. Sodijo namreč, da je napoved State departementa o izvajanju »obširnega načrta gospodarske pomoči Italiji« pomembna za rešitev italijanske notranje krize. Ta napoved je prišla po začetku italijanske politične krize, ki jo je povzročil padec Pel-love vlade. V zvezi s tem je Clara Luce izjavila, da je ta načrt izdelala na podlagi posvetovanj in razgovorov s Pello. V tej izjavi so politični krogi videli posreden protest in nezadovoljstvo ameri stvarne potrebe, da bi ga sprejeli Zato so ga zavrnili. V dosedanjih predpisih je bila določba, da lahko uslužbenec, ki se posebno odlikuje, ko si pridobi pravico do naslednjega plačnega razreda, napreduje v višji razred, to je, da lahko en razred preskoči V sedanjih spremembah so to določbo ukinili. Sindikat je zahteval, naj bi ta Nadaljevanje na 2. strani ! vanski višji častniki obiskali več vojaških objektov v okolici mesta Larise. Trgovinska pogajanja z Jordanijo Beograd, 12. jan. (Tanjug) V glavnem mestu Jordanije Amanu mandat s pridržkom in bo sporočil svojo dokončno odločitev predsedniku republike po posvetovanjih s parlamentarnimi skupinami ska uradna politika stalno vztraja pri njej in se trudi, da bi našla drugačno formulacijo, ki bi pripomogla k ustanovitvi evropske obrambne skupnosti in ki bi bila za Francoze sprejemljivejša. Ti krogi namreč sodijo, da je treba ločiti politično združitev Evrope od vojaške in napraviti nekatere spremembe v sestavi evropske obrambne skupnosti in sicer takšne, ki bi bile za pariški parlament sprejemljive, računajoč v njem na desničarsko večino. Čeprav gre za začetne korake o tem vprašanju, se v njih vsekakor zrcali bonnsko razpoloženje pred berlinsko konferenco. V bonnski političnih krogih še nadalje sodijo, da bo sistem varnostnih poroštev, kolikor ga bodo berlinski razgovori zajeli, pomenil osrednje vprašnje nemškega problema. V zvezi s tem celo omenjajo nekatere variante Keltovega pakta, ki bi jih morebiti zahodni zavezniki predložili na konferenci. Po drugi plati je opaziti zmedenost v vrstah enotne socialistične stranke v Vzhodni Nemčiji, ki jo razlagajo z bojaznijo, da bo tudi zanjo nemara berlinska konferenca prinesla neprijetna izne-nadenja. Negotovost obstoji, kot kaže, ne samo v Bonnu, temveč tudi v Pankowu. R. Vujovič Jovanovič pri Stefanopulosu Atene, 12. jan. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Grčiji Radoš Jovanovič je obiskal zunanjega ministra Stefanopulosa in se razgovarjal z njim o splošnem položaju ter o vprašanjih skupnega sodelovanja treh držav članic ankarskega sporazuma. Naše terjatve v Bonnu Bonn, 12. jan. Danes so se člani jugoslovanske delegacije prvič sestali v Bonnu z nemškimi predstavniki ter se dogovorili o načinu dela in obravnavanja posameznih vprašanj s področja starih jugoslovanskih terjatev nasproti Nemčiji mmmut «*»»*♦« nijo. Pobuda za pogodbeno ureditev gospodarskih odnosov z Jordanijo je bila sprožena na lanskem potovanju jugoslovanske je koordinacijski odbor menil, da! gospodarske delegacije po drža-ta predlog ni sprejemljiv, ker ni1 vah Bližnjega vzhoda. Rim iz ptičje perspektive Repriza iz Versaillesa tudi v francoski poslanski zbornici? Pariz, 12. Jan. (AFP) V obeh domovih francoskega parlamenta, v skupščini in svetu republike so se začele danes volitve novih predsednikov. Pri prvem glasovanju je bil za predsednika sveta republike (senata) ponovno Izvoljen Gaston Monnervllle. V skupščini noben kandidat pri prvem glasovanju ni dobil potrebne absolutn? večine, ki znaša 283 glasov, tako da bodo nocoj drugič volili. Največ glasov sta pri prvem glasovanju dobila narodni republikanec Pierre Plllmlin — 171 ln socialist Angrč Le Troquer — 130 glasov. morebiti tudi Ivona Delbosa, neodvisni pa Paula Nenoita. Po vojni je bil za predsednika Za izvolitev novega predsednika skupščine so doslej postavili tri kandidature. Socialistična stranka je kandidirala dosedanje- narodne skupščine redno izvoljen ga podpredsednika skupščine An- radikalsocialistični prvak Edouard drč le Troquera. narodni repub- rlerriot. Le-ta pa je sklenil, da likanci in degolovci Marcela zara,di starosti in šibkega zdravja Prelota. ne °° ve* sprejel kandidature. | V svetu republike pa je bil Poleg teh kandidatov napov«- položaj že od kraja resnejši in so ške poslanice zaradi odstopa , dujejo, da bo KP Francije kandi- vsi računali na ponovno izvolitev el love vlade. dirala Marcela Cachina, radikal- dosedanjega predsednika Gastona Fanfani je sprejel ponujeni socialisti Edouarda Daladiera in Monervillea. PROBLEM, KI TRENUTNO NAJBOLJ TARE NASE GOSPODARSTVO Od hod pomaiianfe premoga In Elektrike Omejitve bodo potrebne vse dotlej, dokler se stanje voda v naših rekah ne izboljša ako hude stiske za pre- pogledu niso brez krivde. Prav mog in elektriko kakor j tako si številne ustanove niso priskrbele zimske zaloge, kakor na J to zimo že dolgo ne pomnimo. Ljudje se upravičeno vprašujejo, od kod to pomanjkanje? To vprašanje je vsaj glede premoga tembolj upravičeno, ker je znano, da poleti premogovniki niso vedeli kam s premogom in so morali reducirati proizvodnjo ter odpuščati delavce. Ko se podjetja sredi zime obračajo na rudnike in moledujejo za premog, jih predstavniki rudnikov upravičeno vprašujejo: »Kje pa ste bili poleti, ko smo pri vseh velikih potrošnikih prosjačili, naj se vendar založe s premogom za zimo.« Kdo Je kriv sedanjega pomanjkanja? Sedanjega pomanjkanja so krivi predvsem sami potrošniki, od največjih do najmanjših. Zlasti industrija se ni o pravem času založila s premogom za zimo, deloma v pričakovanju nižjih cen in da prihrani na obrestih; v mnogih primerih pa je bilo temu krivo tudi prizadevanje nekaterih podjetij, zboljšati stanje dohodka po družbeni evidenci. Tako so mnoga podjetja do jeseni trošila stare zaloge. Tudi železnice v tem »Počakajte, da nam bo skupnost dala sredstva“ Gračac v Bosni in Hercegovini sodi med nerazvite okraje. Iznajdljivi direktor in ljudje, ki se ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji, pa so se, ne da bi čakali na pomoč, začeli zanimati, kaj vse imajo. In lotili so se dela. Zbrali so denar in kupili motorno žago. Skromno podjetje je začelo obratovati z desetimi delavci. Zdaj, čez nekaj let, pa je zraslo v kolektiv, ki ima že kakih 200 delavcev. Podjetje izvaža let in daje znatno akumulacijo. V okraju pa s tem uspehom še niso bili zadovoljni. S krajevnimi sredstvi so zgradili velik mlin in opekarno, v kratkem pa bo dograjena še mizarska delavnica, v kateri bodo izdelovali pohištvo. Dohodki novih podjetij so omogočili zgraditi daljnovod, da je dobil Gračac električni tok; razen tega pa je okraj dobil več milijonov za komunalno graditev. Gračac v našem gospodarstvu ni osamljen primer, zlasti ne zdaj. Je pa nekaj drugega. V posameznih zaostalih okrajih je slišati glasove: >Kar počakajte, da nam bo skupnost dala sredstva, boste že videli, kaj vse zmoremo,< ali >Počakajte, ko bomo zgradili tovarno, največjo na Balkanu,< itd. To so glasovi starih odmevov, posledica upravnega sistema, ko je skupnost gradila tovarne in razna podjetja, odborniki pa so hodili mimo njih, ko mimo praznega pokopališča. Ljudje v Gračacu niso Čakali, da bi jim prinesli podjetja na krožniku. Nova podjetja v tem okraju po proizvodnosti in organizaciji res niso vzor, važno pa je, da so jih zgradili v zaostalem okraju z lastnimi sredstvi, da je nastalo nekaj industrijskih podjetij, ki proizvodnjo nenehoma razširjajo. In to je glavno, vse drugo pa bo prišlo v boju za trg. Ko primerja človek zgled tega okraja z okraji, ki čakajo samo na pomoč skupnosti, se nehote spomni nekega drugega primera iz nedavne minulosti. Ljudskemu odboru nekega večjega mesta v Hercegovini so ponudili tovarno igel, ki bi jo bilo treba zgraditi. Člani odbora in komercialisti so izračunali: tovarna bi izdelala na leto 46 milijonov igel, torej za vsakega prebivalca naše države po tri. In v strahu pred hiperpro-dukcijo so sklenili: to je >malen-kostem posel, takšna tovarna nima upanja, da bi se razvijala. Mimogrede rečeno, tudi zdaj neko podjetje v tem mestu, ki se je zadnje čase razvilo, zavirajo, da bi razširili proizvodnjo, ko da bi se delavski svet in vodilni ljudje bali večje proizvodnje in preraščanja v tovarno, ne vidijo pa potreb našega gospodarstva in možnosti, da bi izdelke izvažali. Med ljudmi, ki čakajo na sredstva iz skupne blagajne, ki vidijo v velikih podjetjih čarobno sredstvo za rešitev iz zaostalosti, ter ljudmi, ki podcenjujejo krajevne možnosti in razvoj krajevnega gospodarstva je logična zveza. Za prve in za druge je naravna pot od manjšega k večjemu podjetju, razvijanje lastnih virov in podobno pa so >malenkostni< posli, s katerimi ni vredno izgubljati časa. Za skupnost pa je mnogo bolje, da bi bilo primerov Gra-čaca čimveč, saj pravi pregovor: Kdor ni zadovoljen z malim, tudi velikega ni vreden. Ljubiša Ristovič primer bolnišnica v Ljubljani, ki je poleti potrošila vse zaloge in zdaj moleduje dnevno za premog, zanašajoč se, da bolnikov vendar ni mogoče pustiti v mrzlem. Podobno je z gledališči v Ljubljani. Mestno gledališče je že odpovedalo predstave. Pa tudi zasebni potrošniki si navzlic ponovnim Eozivom niso o pravem času na-avili premoga. Ko pa je prišla jesen, so naenkrat vsi potrošniki, veliki in mali, navalili na rudnike in podjetja za prodajo kuriva, in to prav v času, ko je nastopilo pomanjkanje vagonov zaradi jesenskih prevozov kmetijskih pridel kov, zlasti pa zaradi dobre letine sladkorne pese, ki je vrhu tega izzvala veliko potrebo sladkornih tovarn po premogu. Položaj se je še posebno zaostril, ko se je zaradi suhe jeseni izredno zmanjšala proizvodnja hidroelektrarn in so morale začeti termoelektrarne obratovati z vso zmogljivostjo, kar seveda terja velike količine premoga. Premogovniki, ki so v prvih treh četrtletjih lanskega leta v vsej državi nakopali za 1,3 milijona ton manj premoga kakor v istem razdobju prejšnjega leta, zdaj tega primanjkljaja nikakor ne morejo nadomestiti. Seveda tudi mnogi premogovniki niso brez krivde, zlasti tisti, ki so spomladi in poleti pretirano omejevali proizvodnjo in odpuščali delavce, da zaloge nakopanega premoga ne bi preveč narasle. Ko pa se je položaj nenadoma spremenil, so bile zaloge pri rudnikih hitro razgrabljene in rudniki so spet iskali prej odpuščene delavce, ki so si medtem morali najti zaslužek drugje. Tudi vodstva premogovnikov bi se morala zavedati, da proizvodnje, ki je zmanjšana, ni mogoče spet tako hitro povečati. Velenjski premogovnik je še v jeseni, da bi prišel do deviz, sklenil pogodbo za izvoz 40.000 ton premoga v Avstrijo, kamor ga je začel dobavljati v decembru. Pri premogovnikih zlasti niso znali pravilno presoditi položaja, zlasti da zastoj v prodaji, ki je nastopil spomladi in poleti, ne more dolgo trajati v času, ko se je industrijska proizvodnja začela dvigati. Mnogi potrošniki, ki se niso o pravem času založili, se izgovarjajo tudi na Narodno banko, deloma upravičeno, ker je poleti precej šablonsko omejevala kreaite in s tem marsikateremu velikemu podjetju otežkočila, da se založi s premogom. Konferenca pri Sekretariatu za gospodarstvo V torek je Sekretariat za gospodarstvo sklical na konferenco predstavnike glavnih rudnikov (Velenje, Trbovlje, Zagorje, Za-bukovica in Senovo), in sicer zaradi zahtev po večjih dobavah premoga termoelektrarn, ki morajo zaradi pomanjkanja hidro-električne energije stoodstotno izkoristiti svojo proizvodno zmogljivost. Predstavniki premogovnikov so bili pozvani, naj ne glede na pogodbene količine dajo termoelektrarnam tolikšne količine premoga, da bi elektrarne lahko v vsem obsegu obratovale. Predstavniki rudnikov so pojasnili, da imajo vso proizvodnjo že vnaprej prodano na podlagi pogodb z raznimi odjemalci; če bi elektrarnam dali večje količine, bi morali zmanjšati oddajo premoga drugim potrošnikom, katerim so dolžni dobaviti premog po pogodbah. Konferenca je prišla do zaključka, da je treba še ta teden sklicati konferenco zastopnikov okrajnih gospodarskih svetov, na kateri naj se doseže sporazum glede koordiniranja omejitev zaredi pomanjkanja premoga in električne energije, po možnosti na ta način, da nekatera manj važna podjetja začasno ustavijo obratovanje, druga pa da delajo le nekaj dni na teden ali z eno izmeno manj. Tako bi zmanjšali potrebo po premogu in električni energiji. Na podoben način urejajo to vprašanje tudi na Hrvatskem. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da je treba za bodoče zagotoviti enakomernejšo proizvodnjo premoga skozi vse leto, in sicer na ta način, da se nekje ustvarijo v poletnih mesecih zaloge za zimo. Za to zimo se tudi termoelektrarne v nasprotju s prejšnjimi leti niso dovolj založile s premogom, kar velja zlasti za trboveljsko termoelektrarno. Zato naj bi letos elektrarne nabavile v premogovnikih takšne količine premoga, kakršne so potrebne za primer podobne nizke vode na rekah, kakor je letos, in to ne glede na količine, določene v družbenem planu, ki računa le s povprečnimi potrebami. Stroški za obresti, ki so zvezani z nabavo zimskih zalog, so razmeroma majhni v primeri z več-milijardno škodo, ki jo bomo to zimo utrpeli v Sloveniji samo zaradi izpadle proizvodnje. Tudi široka potrošnja se mora o pravem času založiti s kurivom za zimo-Regresi, ki se dajejo na primer za dobave premoga državnim uslužbencem ali drugim potrošnikom za kurjavo, naj bi zato veljali le za nakup v poletnem času ali do konca septembra. Vuzenica spet obratuje Zadnje dni se je položaj glede preskrbe z elektriko še poslabšal, ker je nova hidroelektrarna Vuzenica, ki je začela obratovati konec leta, nepričakovano izpadla iz proizvodnje. Ta elektrarna je šla zaradi pomanjkanja energije forsirano v pogon, med obratovanjem pa se je izkazalo, da se Komisijske trgovine in nelegalna trgovina Tovariš urednik, Komisijske trgovine Pa, s , ustanovili, da bi prodajale o£,ra . Ijeno blago. Takšno blago pa dimo o izložbah zelo recimo-vsod vidiš samo novo blago. C po oseh mestih, tudi o Za- 0 posredovalnih trgovinah za pogrebu, so komisijske trgovine, ki hištoo sredi mesta vidiš popolno- ma nove kose pohištva. / or,e, _ tega blaga je lahko različno. H da imajo privatni obrtniki sr mesta cenene lokale za svoje o go, ki ga dajejo v komisijo. M pa so se po mojem mnenju popolnoma izmaličile v široko nelegalno trgovino. Spominjam se, da sem v nekem časniku bral. preveč segrevajo ležaji vzbujeval- j sZčalno Oznanili ^taktnih da nekater? YupWšpekulirajo « Si^^Tponedilje^^obtG Sri 1 trTdan 1 prodajo tistega kar so kup* n» je bila hiba pri vzbujevainem | na neki sodniobraunaDi, na k a- j °b™f triimda^looek kupljenih stroju popravljena in od tedaj ta ( so bili špekulanti obsojeni na \ K 1 retesni, ne bi agregat spet obratuje in daje nad . De^ m strogega zapora. Zahajali ’prodati prek komisij8** 16.000 kilovatov. Seveda pa obra- so v takšne trgovine, ker so prek tr(,ovil{e čeprav so novi. Za to tuje le podnevi, ker je dotok vode na Dravi precej manjši, kakor bi bilo potrebno za neprekinjeno obratovanje podnevi in ponoči. Zadnje dni je padel na okrog 90 m3 na sekundo. Tako malo vode njih spravljali v promet svoje n " ,,re y komisijskih trgovW» blagot. Znano je, da je to blago je tudi nooega blaga obilo. ‘ n Zadnje čase se je pojavilo pri nas ker si z njimi pomagajo ra mnogo mas za polnitev kemijskih špekulanti in tihotapci. _ _ «, svinčnikov itd. I H. Kulenovič, Zagrel? 0 plačah državnih uslužbencev prihajalo po tihotapski poti iz tu- sprejemanju blaga sploh ne vpr*‘ jine. Če hodiš zdaj po ulicah, šajo po njegovem poreklu, mar' lahko vidiš v izložbah teh trgovin več zapišejo samo številko osf .. . . i . . majhne količine popolnoma ena- legitimacije. Ker spadajo fe,"® Drava ni imela v januarju od j kega blaga, kar pomeni, da pro- vine v socialistični sektor, l1}1 , leta 1922. rudi na Savi pri Mo-1 dajajo verižniki blago na drobno, bi več smeli pustiti brez kontr > stah je padel pretok na komaj ~ - a-.............................■ — 6 m3 na sekundo, medtem ko potrebuje en agregat ob neprekinjenem obratovanju 9,5 ms. Omejitve bodo potrebne še daljšo dobo, vse dotlej, dokler se stanje vode na naših rekah ne zboljša, kar pa je pričakovati le, če nastopi južno vreme, ali pa če na Primorskem pade dež in bo Soča imela več vode. Ni pa verjetno, da bi se ponovili enaki primeri kakor v ponedeljek; ko je bilo pol Ljubljane do 18. ure brez električne luči in je zaradi tega v nekaj urah zmanjkalo v trgovinah sveč in petroleja. Vsaj od 16. ure bo Ljubljančanom zagotovljena elektrika. Tudi v drugih krajih bo potrošnikom na razpolago elektrika že v večernih urah. (Nadaljevanje s t. strani) določba ostala. Odbor pa tega predloga ni sprejel, ker se zdaj sindikata je koordinacijski °d sprejel določbo, ki določa, mora biti na seje komisije povabljen predstavna DNEVNA KRONIKA Posvetovanje deviznih inšpektorjev Beograd, 12. jan. — V Beogradu se je danes začelo posvetovanje predstavnikov devizne inšpekcije iz vseh ljudskih republik, na katerem obravnavajo zunanje trgovinsko in devizno poslovanje po izdaji ncnre uredbe o devizni inšpekciji. Ta uredba določa, -j majo pravice do razdelitve pre-® P ' | sežka plačnega sklada, marveč »lahko iz zbranih skladov izplačajo plače največ do višine povprečnega plačnega sklada«. Svoj čas, zlasti med razpravo o prvotnem osnutku uredbe, so sindikalne organizacije in trgo- Tudi Reka bo razdeljena na občine Reka, 12. jan. — Komisija, ki ima nalogo izdelati predlog o te- vrnskj kolektivi pripominjali, b: bila takšna in podobna for*1.* lacija v škodo trgovinskih P , ff0 tij, ki prodajajo tekstilno na drobno, zlasti na v škode P sameznikov, zaposlenih v trg0'? ni, ker bi morali brez razloga > ^ lastne - krivde vračati za»llize dobiček. To velja tembolj, ker nadomestilo za znižanje cen >e* stilnega blaga dobila tudi d™®, mešana podjetja, pri katerih Pr met s tekstilijami ni tako vel® j bi tudi za te kolektive veljala . določba uredbe. Zvezni iz^r,„ svet pa je v čl. 13 sprejel ki ne ustreza trgovinskim kole . tivom. V tem smislu bo Central odbor sindikata poslal Zveznei® izvršnemu svetu in Ljudski s*11" ščini svaje pripombe. Kratka bilanca dela komisij za poslovnik Zvezne ljudske skupše ne Komisiji obeh domov Zvezne tudi dva zapisnikarja, 5 stenogra-skupfičine sta v soboto končali fov in 5 strojepisk. Sejam je pri-proučevanje poslovnika Zvezne[ sostvovalo tudi 15 poročevalcev ljudske skupščine, včeraj pa je raznih časnikov, radijskih postaj tudi redakcijski odbor svoje delo in agencij, končal. Zdaj bosta morali komi- siji samo še formalno sprejeti poslovnik in ga poslati skupščini, da bo o njem spregovorila zadnjo besedo. DVE NOVI POGLAVJI POSLOVNIKA Osnutek poslovnika je obse-.. ,, , . , gal 118 členov. Vse so na sejah Na podlagi zapisnika s sej ko- prebrali in obravnavali. Brez misij za poslovnik lahko napra- sprememb so jih sprejeli samo 36. vimo kratko bilanco njunega dela Vse ostale s0 spremenili in do-v številkah. Bilanca seveda ni po- polnili, vsebinsko in stilistično. i3i-P povsem točna, vendar Nekatere člene so črtali kot od-pa lahko v njej najdemo marši- večne, nasprotno pa so sprejeli Itaj, česar redna časopisna poro- nekaj novih členov. Dva med čila niso omenjala. TRI IN TRt ESET UR NEPRETRGANEGA DELA njimi govorita o stvareh, ki jih osnutek sploh ne predvideva. V osnutek sta prišli tudi dve novi poglavji: prvo o uvodnih Komisiji sta delali od 4 do določbah, drugo pa o pravnem 10. januarja. V zapisnikih so na- svetovalcu Skupščine. Sprejeli so tančno zabeležene ure začetka in tudi nepredviden odstavek, ki konca vsake seje. Če jih sešteje- obsega vse člene poslovnika o mo, vidimo, da sta komisiji delali volilnem poslovniku na skupnih nepretrgoma 33 ur. sejah obeh domov Zvezne ljud- V razpravi o poslovniku je ske skuP“”ne- ZvmjSTsveti Jt,, iS3 TRIDESET spreminjevai.nih ISSf frotoSrtcet 1 prSv! ™EDLOGOVNA PETIH SEJAH nik Zveznega izvršnega sveta in Na vseh sejah so se križala 2 predstavnika tajništva za za- različna mnenja o posameznih Zavod za gospodarsko | konodajo Zveznega izvršnega določbah poslovnika. Najmanj na eni seji govorila po deset ali še večkrat. Samo da posl3”', sploh nista sodelovala v TaZ^nr, Vi. Ce bi objavili vsako izg°v ^ jeno in stenografirano besedo, morali izdati zajetno knjig°> bi imela več sto strani. Člani komisije Zveznega sve so v primerjali s poslanci Zb0 proizvajalcev-' mnogo živahn®^ ■edi“ predlog’ •eval' gali spreminjevalne Natančno število spreminjev nih predlogov je težko ugotoV1^’ tembolj, ker v začetku niso lagali pismenih predlogov. S° ; po zapisnikih s prvih petih s ’ je bilo spreminjevalnih Pr re-gov 30. Malone o vsakem so Pr jj cej dolgo razpravljali. Zavrn so samo štiri izpreminjeva* predloge, 26 pa so jih sPreji0-Največ spreminjevalnih Pre7jj-gov je predložil Vladimir jer: 5 sam, 3 pa skupaj z dr gimi poslanci. Moša Pijade predložil pet tepreminjeval” ^ predlogov sam, dva pa skupaj . drugimi poslanci. Več izPr.eIIjij njevalnih predlogov so predlo z tudi Ivan Regent, Lazar ^ojS.pi Maks Šnuderl in drugi. P. en poslancev je predložilo vsaj izpreminjevalni predlog. nega pa ni, da bi bili spr^ planiranje I sveta. Skupaj z njimi sta delala tretjina članov komisije je često vse njegove predloge. Al-P' PREPROSTO REČENO OD PARIZA DO BERLINA • v nic, šinila so štiri leta od zadnje-8 Stanka SDeta zunanjih mi- mlL°V ih Delesil T° le bll° „?Ja. m lunja 1949 v Parizu. Minul d° ,za.sedali v dvoranah slo-l&če) * Rose< (rožnate pa- ravno brez pomena, da se Hh P/ , novim, sestankom šti-nn velesil spomnimo, o čem so razpravljali d rožnati palači. a Prvi seji, dne 24. maja 1949 sPreieli naslednji dnevni red: ? °‘č/ enotnost Nemčije, vklju-r>J;nC-f0S?°barska načela, in za-Z Th kontr°la; drugič, Berlin ■valutno vprašanje; tretjič, priprava mirovne pogodbe z Nem-* Aost ' ’ mirovna pogodba Glede Nemčije hil nemškega vprašanja ni del- d ez®? n°ben stvarni napre-zhii^-7 ris zasedanje je edinole P, svetovni javnosti vtis, lien°i S velesile sklenile nada-šitoH r7n^P°re, da bi dosegle re-Ur.j' tem pogledu je značilno 7oi,7* Poročilo, objavljeno ob usedanja (21. junija rečenrj ^erem je med drugim tpm^Z^c \emu, da niso mogli na min; fasedanju Sveta zunanjih SnJtro° doseči sporazuma o go-A'em^- ln Pomični enotnosti 1 r>AClp’ °°do zunanji ministri Up.,’ Francije, Združenega kra-n„ a ln ZSSR nadaljevali svoje iapore’ da bi ta cilj doseglU Za 150 milij onov dolarjev... \e ^ 'Palais Roset so se strinjali bil „ e^‘ stvari. Ta sporazum je ut„nStakor značilen in zelo po-,g* ' Ministri velesil so se nam-niihJ’0Tazumeli 0 nečem, kar ni Todr,a°i. marveč zadeva v na-iti s; s^‘ neke druge države, „ cer zavezniške države. ^tudi1 minisJn. ,s° razpravni„ 1, 1 0 avstrijskem vprasa- boli ,rez udeležbe ene izmed naj-Sos)aa.lnteresiranih držav — Ju-ZDa več, predstavniki celn i e Britanije in SZ, so slušni; 0 odklonili, da bi po- y\ Predstavnika naše države■ dase'-Se ZID0 spominjamo, kot s0 t° pripetilo včeraj, kako tem *i.avniki štirih velesil na naše .0x>item zasedanju zavrnili htepp opravičene ozemeljske za-o.Gfedf slovenske Koroške. Uradn zveza, ki je dotlej Zahtev P.odPirala jugoslovanske riškpm’ ]e naPravila na tem pa-stoniK. Zasedanju preokret, na-ne7„.,.. Proti nam in napravila *jo ano trgovinsko transak- loJv p.or°Čilu, izdanem 21. junija 'pil rečeno o tem naslednje: a) \f0lf ° Avstriji: Pran 4?le Avstrije bodo ostale 1. ;an sne, kakršne so bile dne bffVJZ m9- je t5o ./?. bo dobila od Avstri-Oerfih;irn-,ionov dolarjev v kon-rolcnm - devizah s plačilnim °m šestih let.* Na začetku novega razdobja... ter /atf?,e in poluradne agencije «adooe*} Mirih velesil so hvalili da ;e , . konference, poudarjali, Predek • dosežen precejšen na-K tn da so možnosti sodelo-vsakem oziru mnogo Toda eno je povsem gotovo. | Tretja slika: Zahod je bolje Od Pariza do Berlina se je mar- oborožen od ZSSR. Le-ta kriči, sikaj spremenilo. Današnji pogoji se razlikujejo od tistih za konference v rožnati palači. Sprememba pogojev pa vsekakor mnogo pomeni. V Berlinu bodo zastopane iste sile kot v Parizu pred dobrimi štirimi leti. Toda za zeleno mizo bodo sedele druge osebnosti. V >Palais Rose< so sedeli Be-vin, Acheson, Schuman in Višinski. Nihče izmed teh štirih ne bo navzoč v Berlinu: Bevin je umrl, Acheson ni več v vladi, Schuman prav tako ne, Višinski pa ni več zunanji minister. Na njihovih mestih bodo sedeli: Eden, Dulles, Bidault in Molotov. Toda ta >personalna< razlika vsekakor ni najvažnejša. Eden izmed najvažnejših čini-telijev spremenjenega položaja je vsekakor spremenjeni odnos sil v svetu. V tem se Berlin res mnogo razlikuje od Pariza. Karikatura Nemški časnik »Frankfurter Rundschauc je priobčil duhovito karikaturo o tem, kako se spreminja odnos med vojaško silo ZSSR in Zahoda. Karikatura je sestavljena iz treh slik, ki pomenijo tri razdobja teh odnosov. Prva slika: Zahod je neoborožen, SZ je oborožena. Zahod kriči, da mu grozi nevarnost. Druga slika: Zahod je oborožen, SZ prav tako. da ji grozi nevarnost. Kot vsaka karikatura, tako tudi ta poenostavlja stvari. Toda drži, da glavna misel te karikature ni ravno neutemeljena. Nihče ne more oporekati, da so v zadnjih štirih letih nastale pomembne spremembe glede vojaške bilance med SZ in Zahodom. Oboroževanje ZDA in zahodnih držav, ki se je močno razmahnilo zlasti po izbruhu agresije na Koreji, je zdaj že krepko čutiti. Zahod je v vojaškem pogledu danes že nedvomno zdaleč močnejši, kot je bil pred nekaj leti. Stara vprašanja, toda... Za zeleno mizo v Berlinu bodo sedele druge osebnosti, toda na mizi bodo taista nerešena mednarodna vprašanja, ki so ležala na mizi v Parizu Zares, nobenega izmed vprašanj, o katerih so takrat razpravljali, niso rešili. Ta stara nerešena mednarodna vprašanja so postala še težavnejša in pridružila so se jim še nekatera nova. Toda velika razlika je v tem, da bodo ta stara nerešena vprašanja, ki so postala še težavnejša in bolj zamotana, obravnavali v Berlinu v položaju, ki se v marsičem razlikuje od tistega, v ka- Dulles: ZDA ne bodo sprejele nobenega načrta o razdelitvi sveta na interesne sfere Varnost in življenjska sila Evrope ne moreta biti zagotovljene, dokler ne bo dosežena enotnost med Francijo in Nemčijo New York, 12. jan. (AFP).: Francijo in Nemčijo ter prepreči-Ameriški zunanji minister John ! la neslogo, ki je bila izvor vojn Foster Dulles je danes izjavil, da i v bližnji in daljni preteklosti. ZDA ne bodo sprejele nobenega I »Predsednik Eisehower je poka načrta o razdelitvi sveta na interesne sfere. »Mi se moramo vzdržati diplomatskih pobud, ki bi imele videz, da hočemo zasužnjiti druge narode, saj bi to bilo proti svobodi,« je rekel ameriški minister. Obljubil je, da ameriška vlada ne bo nikoli »iskala namišljene varnosti«. Dulles je potem izrazil upanje, da se bo SZ udeležila berlinske konference z iskrenostjo, s katero bodo prisostvovale temu sestanku zahodne države. Ko je govoril pred Svetom za zunajne zadeve v New Yorku, je Dulles dejal, da varnost iz življenjska sila Evrope ne moreta biti zagotovljene, dokler ne bo dosežena enotnost, ki bi obsegala zal in kaže pomembnost uresničenja evropske obrambne skupnosti, ki bi ji sledila ostvaritev evropske politične skupnosti. Brez uresničenja tega smotra,« je dejal Dulles, »bi bila organizacija atlantskega pakta, pa tudi bodoči mir v nevarnosti«. Dulles žave. Toda ameriška vlada upa, da bo mir kmalu ostvarjen na temelju evropske obrambne skupnosti. Ko je govoril o Koreji, je Dulles dejal, da se v primeru obnovitve napadalnosti protinapad Združenih narodov ne bi neizbežno omejil na korejsko zemlje. Dulles je opozoril na svojo izjavo o Indokini, po kateri bi v primeru kitajske intervencije v tej deželi je dodal, da so na poti končnega | nastale nevarne posledice, ki s« uresničenja francosko - nemške j morda ne bi omejeli na indotki-enotnosti še zmeraj ogromne te- I tajsko ozemlje. , Le Troauer - novi predsednik francoske narodne skupščine Pariz, 12. jan. (AFP). Za novega predsednika francoske narodne skupščine je bil izvoljen socialist Le Troquer. Na tretjem , . , | glasovanju je dobil 299, medtem terem je potekalo pansko zaseda- kQ je kandidat narodno-republi- nje štirih ministrov. kanskega gibanja Pflimlin dobil Jože Smole 1251 glasov. FRANCIJA MED VZHODOM IN ZAHODOM Skrivnost Josepha Lamela »New York Herald Tribune« domneva, da bi Francozi v Berlinu privolili v opustitev evropske vojske (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Pariz, 12. jan. Ko je preteklo sredo Laniel govoril v skupščini, so te-le njegove besede vzbudile pozornost opazovalcev, zlasti tujih: D gonnJiftih časih so zlasti mnogo bo D 1 ? Avstriji. Trdili so, da rnir0o„ krajšem času sklenjena Franco Pogodba z Avstrijo. ttian j zunanji minister Schu- da jjT n pr. na seji vlade dejal. r°oni n a so pogajanja o mi-p°ti in°?°dbi z Avstrijo na dobri fazUm a napoved, da bo do spo-br0tn Prišlo pred i. septem- Zda ni praD ntč pretirana.« Dr« 1 prav nič pretirana Jrlan' STn° ° januarju 1954. še n0Jla P°Hodba z Avstrijo pa e O Prir, ‘ HUSI p n° ni podpisana. So turf0r^entarjih iz tisti) i. tarče, je bilo nujno in Laniel ga. ni pozornosti, s katero bodo fran-je, kot je videti, formuliral, ka- | coski predstavniki poslušali ruske kor smo zgoraj zabeležili. I predloge. Toda list tudi takoj Toda to pojasnilo ne zadovolju- Prepričuje svoje bralce, da je to je vseh. Teden dni po Lanielovi skrajna meja do katere francoski deklaraciji je »New York Herald predstavmkilahko gredo v svojih stikih z Rusi. »Kolikor bi razdvojenim francoskim poslancem zastavili vprašanje sodelovanja z Rusi pod alternativo: ali obraniti ali unliiti atlantsko zvezo, bi se večina opredelila v prid zveze.« Toda tudi ta sklep je bil izrečen s pridržkom. »Mnogi francoski poslanci so spremljali ruske geste t upanjem in pričakovanjem, ki Je Izviralo iz splošne želje Francozov, da bi našli rešitev v Indokini, ln verujejo, da bi morda britansko-francosko zvezo proti Nemčiji Izpred prve svetovne vojne lahko obnovili tokrat s Kremljem.« Dulles in nemška oborožitev tistih časov se bj.?1 izražali prepričanje, da je m_;a sodelovanje velesil in da tooni Pričakovati, da se bo sve-0tdušjii° * razvijal v boljšem *Vnitl*ir'nka časopisna agencija Zaspj- ■ Press* je 20. junija 1949 takole ocenila: sp0r -jr1 .ministri so dosegli važen 194* '\lm. Prvikrat od decembra bistri 'Tako so se štirje mi-hladn P° ?veh letih intenzivne h0D e vojne znašli na začetku tčanif razdobja. razdobja popu-mednarodne napetosti.« in j °&ndki, ki so temu sledili, je * potrdilu to sodbo. To a zares ttočnat sodba ... i r d^gačnem sestavu rnedn ^rih letih skrajno napetih Zdai Z0dn!h odnosov bo prišlo ir)ini*in° do sestanka zunanjih °bnnr,rott . tirih velesil 7.e samo pomont jušnih stikov nedvomno Pom,s- dobro znamenje — izraz sti. canla mednarodne napeto- }e Potekal ta sestanek, je edno odprto vprašanje. To dejansko veliko vprašanje... »Ostali bomo zvesti načelom atlantske solidarnosti, ki je treba krepiti in utrditi, toda naš trden namen je, da ne opustimo nobene tehtne priložnosti v naših odnosih z Rusi, da bi se zboljšali mednarodni odnosi.« Ta del Lanielove deklaracije, ki mu francoska javnost ni posvetila posebne pozornosti, pa je vzbudil živahno zanimanje v krogih tujih novinarjev in diplomatov držav, ki so neposredno zainteresirane na berlinski konferenci V francoskih političnih krogih so sodili, da je Laniel želel poudariti neodvisnost francoske politike nasproti ostalim zahodnim partnerjem, da bi s tem zbral glasove tistih političnih skupin v parlamentu, ki nasprotujejo ratifikaciji sporazuma o evropski obrambni skupnosti. To pojasnilo bi lahko zadovoljilo vsakogar, ki mu je znano, na kakšne težave je naletela francoska vlada pred berlinsko konferenco, ko se je znašla pred razdvojenim parlamentom, v katerem bi vsakdo naletel na nepremagljive težave, če bi hotel zbrati glasove na temelju nedvomne izjave za evropsko vojsko ali pa zoper njo. Popuščanje, ki bi vsaj malo zado Tribune« v svoji pariški izdaji priobčil članek svojega komentatorja Mac Gama, v katerem le-ta skuša razvozljati »Skrivnost Josepha Laniela«. Mar to pomeni, da Francija pod težo vojne v Indokini, utrujena od težkih bremen, ki jih nalaga oboroževanje, preplašena spričo možnosti nemške prevlade na kontinentu in psihološko ohrabrena z nevtra-lizmom, ne da bi bila sposobna, postaviti se po robu ruskim ponudbam v Berlinu? In mar to pomeni, da bi bili francoski predstavniki v Berlinu pripravljeni, ne glede na ameriške in britanske pripombe, privoliti v likvidacijo načrta o evropski vojski? Komentator tega časnika na koncu članka na ta vprašanja pomirljivo odgovarja, kar se sklada s pojasnilom, ki smo ga navedli zgoraj. Pripomnil pa je, da je mogoče zdaj na to le deloma odgovoriti, ter navedel nekaj možnih domnev. Poudarjajoč, da francoski predstavniki v Berlinu Rusom ne bodo odgovorili na vprašanja, ki se tičejo evropske vojske, domneva »New York Herald Tribune«, da se bo francosko »neod voljilo »protievropske« parlamen- visno stališče« pokazalo v prijaz- IDA zaviralo raigovorc za organizacijo korejske politične konference Seul, 12. jan (AFP). Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva pri pripravljalnih razgovorih v Pan Mun Jomu za korejsko politično konferenco Kenneth Young se je sestal z veleposlanikom ZDA v Seulu Briggsom in z več zastopniki Združenega poveljstva ter južnokorejske vlade. Razgovori so se nanašali na včerajšnjo kitajsko in severnokorejsko zahtevo za takojšnje nadaljevanje pripravljalnih pogajanj Po teh sestankih niso objavili1 šanje ujetnikov. nobenega uradnega poročila. — Young je le izjavil novinarjem, da poveljstvo Združenih narodov še ne bo poslalo v Pan Mun Jom svojih zveznih častnikov na se stanek s kitajskimi in severnokorejskimi predstavniki. Seul, 12. jan. (Reuter). Predstavnik Združenega poveljstva pa je izjavil, da se bo v petek na za htevo Kitajcev in Sevemokorej cev sestala vojaška komisija za premirje, ki bo obravnavala vpra Nočne brzojavke PARIZ — Na zahtevo Jugoslovan- fanljem obravnavala možnost formi* ske vlade je UNESCO sklenila, da bo ranja nove parlamentarne večine, nato poslala v Jugoslavijo ing. Felixa Sin- pa bodo razpravljali o možnosti se-gerja, znanega angleškega strokov- stave demokrščanske enotnosti in njaka za analizo glinaste zemlje in zbližanja stranke. Po informacijah iz njene uporabe v industrijske svrhe. demokrščanske stranke bo Fanfani V Jugoslaviji bo ostal Singer tri me- Imel že jutri zvečer okvir bodočega sece, njegovo bivanje pa Je organizi- . kabineta ali pa bo v nasprotnem prerano v okviru tehnične pomoči ZN.1 meru vrnil predsedniku republike za-LONDON — Tri zahodne države so upani mandat, se domenile, da bo 33. januarja pri-; BONN — Zahodnonemškl kancler pravljalna konferenca treh zunanjih Adenauer je danes izjavil, da bo mir ministrov, ki bo predhodnica sestan- ostvarjen, če se bosta ZDA in ZSSR ka štirih. Pričakujejo, da bodo Bi- sporazumele glede izkoriščanja atom-dault, Eden in Dulles prispeli v Ser- , ske energije. Adenauer je dejal, da 1 Je »politika evropskega zbližanja eno izmed najboljših sredstev, da bi okrepili mir na svetu«. BONN — Predsedstvo Bundestaga . . . . , je sklenilo, da bo skupščina v četr- sirtlčeS izredno* zasedaSe^GMieralife tek sProžila Predl°6 zakona 0 spre skupščine zaradi korejskega vprašanja. Ga. Pandlt meni, da je zahteva o sklicanju skupščine »upravičena zaradi razvoja položaja na Koreji«. Generalni sekretar Dag Hammarskjold Je še včeraj poslal delegacijam dežel — članic brzojav Panditove hkrati s pismom, v katerem zahteva od vlad, naj člmprej odpošljejo svoje odgovore, ln sicer vsekakor pred 22. januarjem. LONDON — Danes popoldne je bila seja britanskega kabineta pod predsedstvom Wlnstona Churchilla. Seja je bila posvečena pripravam na berlinsko konferenco in vprašanjem, s katerimi se bo ukvarjal Spodnji dom, lin 22. januarja zvečer. NEW VORK — Združeni narodi so danes objavili poziv predsednice VIII. zasedanja Generalne skupščine OZN ge. Pandit generalnemu sekretarju membi ustave glede vzpostavitve vo-zaške suverenosti Zahodne Nemčije. DUNAJ — V zadnjih 48 urah je zaradi iznenadnega dviga temperature prišlo v posameznih delih Avstrije do katastrofalnih snežnih lavin, ki so zasule nad 100 ljudi. Najtežje je prizadet Vorarlberg, zlasti mesti Schruns In Dalaas. Zaradi snežnih lavin je Innsbruck popolnoma odrezan; s snegom so zametane vse ceste proti Zahodu in Severu, tako da je mogoče priti v to mesto samo železniški progi Iz MOnchena. PARIZ — Franclja je nocoj odgovorila na poziv, ki ga je pretekli te-. den poslala Avstrija velikim državam, ko se bo ponovno sestal prihodnji zahtevajoč, naj na berlinski konfe- torek. RIM — Dosedanji minister za notranje zadeve in vodja levice v demo-krščanski stranki Amlntore Fanfanl, ki je dobil mandat za sestavo nove italijanske vlade, se Je začel danes posvetovati s političnimi voditelji. Najprej se Je raztovarjal s svojimi sodelavci lz demokrščanske stranke, nocoj pa je prisostvoval sestanku direkcije stranke, ki JI predseduje De Gasperl. Direkcija stranke bo s Fan- renci razpravljajo tudi o avstrijskem vprašanju. Francoski odgovor pravi, da je avstrijski poziv naletel na popolno razumevanje francoske vlade, ki ne bo prenehala truditi se v svrho obnovitve avstrijske neodvisnosti ln suverenosti. TURIN — Velik požar, ki je danes uničil dobršen del neke predilnice blizu Turina, Je napravil ogromno gmotno škodo, razen le-te pa bo nad 2000 delavcev ostalo nezaposlenih. PRED WINTERTONOVO VRNITVIJO V TRST Razširitev italijanskega zakon* o amnestiji na anglo-ameriško cono Škof Santin bo umaknil tožbo proti odgovornima uredni-YorkntHerald PTribm“i,a so^lu koma »Primorskega dnevnika« in »Corriere di Trieste«, neuradno vedeti, da bi takšna os ker bi ga še bolj razkrinkala, da je sodeloval s fašizmom r —j— Pariz—Moskva, 1— — London—Pariz—Moskva, kar se tiče Londona, bila neuresničljiva, vendar še mnogi Francozi upajo v to. Kot je videti, je na vprašanje, ki ga je sprožil komentator, odgovor resda samo delen in opremljen s precejšnjimi pridržki. Toda pomembno je, da zaključuje svoj članek z opozorilom, da bo Francijo v Berlinu zastopal Georges Bidault, o katerem pripominja, da je pristaš tesnega sodelovanja zahodnih držav in »najmanj, kar lahko rečemo, preukrojene oblike francosko-nemškega sodelovanja, ki ga Dulfes zahteva«. Bogdan Pesič Trst, 12. jan. (Tanjug) Pričakujejo, da se bo poveljnik cone A Tržaškega ozemlia general Win-terton, ki je pred novim letom odpotoval v Veliko Britanijo, vrnil v Trst ta teden. Kaže, da bo prvi posel, ki ga bo imel po svojem povratku, podpisovanje ukaza o razširitvi italijanskega zakona o amnestiji na anglo-ameriško cono. Načrt tega ukaza in vsi posli okrog njega so že zaključeni v ustrezni pisarni anglo-ameriške vojaške uprave, ki je pod nadzorstvom rimskih funkcionarjev. Z razširitvijo zakona o amnestiji na cono A bo tudi ustavljena sodna obravnava, ki jo je tržaški škof Santin sprožil proti odgovornima urednikoma »Primorskega dnevnika« in »Corriere di Trieste«, ker sta objavila nekatere odlomke iz knjige italijanskega zgodovinarja Salveminija o San-tinovem sodelovanju s fašizmom. Toda ustavitev te obravnave je v korist samemu Santinu, ker predvidevajo, da bi mogla obramba dati sodišču takšne dokumente, ki bi Santinovo sodelovanje s fašizmom še bolj poudarili kakor Salveminijeva knjiga. - Z VSEH STRANI SVETA OZN Varnostni svet New York, 12. jan. (Reuter.) V Četrtek se bo ponovno sestal Varnostni svet, da bi nadaljeval razpravo o sirijski pritožbi proti Izraelu v zvezi i gradbenimi deli na reki Jordan. j rodnih čustev. Svet popolnoma podpira stališče, na katerega se je postavil Egipt v poslednji fazi tega spora. BRITANSKA GVIJANA Po Gandhijevem receptu Nevv Delhi, ljnu. (AFP.) Pred od- Posojilo Mednarodne banke ' ^ VVashington, 12. jan. (AFP.) Medna- ^>a s,e. b? P° »asveto predsednika NehruT rodna banka za obnovo in izgradnjo je ja [judstvo Britanske Gvijane odslej razpisala posojilo t znesku 100 mili- b?rl,9 P.r.°V h”/.. kega sodelovanja i Britanci, toda brez Izmed skupno 100 milijonov dolarjev jih nasilja bodo 98 razpisali na ameriškem trgu ostanek pa v Švici. Namen posojila je okrepiti dejavnost banke. MAROKO Francoski rezident Guillaume odhaja Pariz, 12. jan (AFP.) Iz dobro obve Učenih krogov je prišla vest, da bo fran coska vlada na eni izmed prihodnjih §ej obravnavala vprašanje francoskega pred stavništva v Maroku. Sedanjega franco skega rezidenta v Maroku, generala Gnil laumea, bodo v kratkem odpoklicali Domnevajo, da ga bo zamenjal po slanec in predsednik odbora za naroano obrambo francoske narodne skupščine general Pierre Konig EGIPT Arabska solidarnost v sueškem vprašanju Kairo, 12 jan (AFP.) Svet Ara* -ke lige je danes docela podprl Egipt v njegovem sporu z Veliko Britanijo glede Dr. Jagan, bivS! predsednik vlade v Britanski Gvajani SueSkega prekopa. Svet Arabske lige. ie rečeno v poročilu o delu Sveta, hudo Bivši prosvetni minister Britanske obžaluje, da anglo egiptovski spor Se do Gvijane e Barnhem je dejal, da je dandanes ni rešen, in izraža svoje ogor prepričan v zmago, kljub navzočnosti čenje »pričo izzivanja egiptovskih na- britanske vojske in mornarice. INDIJA Nova stranka New Delhi, 12 jau. (INS.) Na zborovanju v Tudaloru, ki se ga je udeležilo nad bO voditeljev indijskih skupin iz francoskih posestev v Indiji, so ustanovili novo stranko, katere cilj je združiti razne nacionalistične skupine v francoskih posestvih, da bi organizirali priključitev le-teh k Indiji. KAŠMIR Zveza z Indijo Ncw Delhi, 12. jan. (Tanjug.) V Delhiju pričakujejo, da bo kašmirska skupščina v razpravi o uveljavljenju delhijskega spora/uma sprejela daljnosežne gle ‘ sklepe tora/uma w ede »stalne in nepreklicne zveze z Indiiot. Delhijski sporazum s Kašmi-rom določa združenje financ, obrambe in zunanjih zadev, ne govori pa o zvezi z Indijo. BRAZILIJA Priprave za vseameriško konferenco Rio de Janeiro, 12. jan. (AFP.) Pod predsedstvom brazilskega zunanjega ministra Vicente Raoa bo v Rio ae Ta-neiru sestanek v.seh brazilskih veleposlanikov in poslanikov na Zahodu. Določili bodo smernice, po katerih se bodo ravnali na vseameriški konferenci ▼ Caracasu. ŠVICA Žrtve plazov Bern, 12. jan (AFP.) V Švici so se odtrgali veliki snežni plazovi. Sinoči je plaz odnese: dve hiši v Zgornjem Siementhalu. Pri tem je bil en človek ubit, drugi pa hudo ranjen. Drug plaz je porušil neko hiSo v kantonu Grizon in zasul osem ljudi. Doslej so jih rešili pet. Veliki plazovi so prekinili promet na progi Coire—Arosa in tudi na nekaterih drugih krajih. Delavikegatamoupravliania ni moč utrjevati le z odločbami ampak z zapestje in znanlem Sindikalni občni zbor rudarjev v Velenju je obsodil spletkarstvo članov kolektiva, zapletenih v malenkostne spore — Direktor rudnika je z dušitvijo kritike pripomogel, da rudarji molče Za osmo uro napovedani občni zbor rudniške sindikalne podružnice se je začel pol ure kasneje. Počasi so se polnil j sedeži v veliki nezakurjeni dvorani. Nekateri so prilšli v dvorano velenjske »Svobode« iz rudniške restavracije, kjer so popili kozarček ali dva, da bi si pregrel; od strupenega mraza premrle ude, nekaj pa^ je bilo tudi takih, ki so sprli še tretjega »za korajžo«. Izvolili so delovno predsedstvo iti ugotovili sklepčnost s štetjem delegatov, nato pa je tajnik podružnice poročal o delu odbora in rudniškega sindikata za leto dni nazaj. Poročilo je obsegalo vsa področja, v katera ima sti in prestopkov. Tako so n. pr. izključili iz ZK tov. Savinca, dosedanjega predsednika odbora sindikalne podružnice, ki je zamolčal kleveto na račun našega znanega državnika. Zanimivo je pri tem, da Savinčeva izključitev sovpada s časom, ko je ta na zasedanju Delavskega sveta kritiziral direktorja Žganka, ki je brez vednosti DS in UO tri mesece zapored priznaval pavšalne nagrade za nadure vodilnim uslužbencem2. (Tisti, ki je v zasebnem razgovoru pri kozarcu vina izrekel kleveto, pa je še zmeraj član ZK — op. pfeca) V nadaljevanju razprave so sindikat pravico in dolžnost po«e- j mno&‘ *"«iil govorili o upada-gati in nad njimi bdeti. Denimo,! delavska samouprava, kadrovska politika v rudniiku, ali vzgoja novincev ... Najzanimivejši, pa čeprav po svoji dolžini utrudljiv, pa je bil tisti del poročila, ki v številkali navaja porast rudniške proizvodnje po mesecih, nadalje potrebo po strokovnem izpopolnjevanju rudarjev ter polaganju izpitov za kvalificirane delavce. Potem ko je tajnik Hajsinger govoril o lepih delovnih uspehih (med katere je treba prišteti popolno mehanizacijo Tudnika in začetek obratovanja novega izvoznega jaška)1, se je dotaknil tudi škodljivih pojavov neopravičenega izostajanja od dela, ki je bilo največje v dobi sezonskih kmetijskih opravil. Opozoril je tudi na čedalje po- fostejše primere nesreč v rudni-u, ki naraščajo zlasti v poletnih mesecih i» se pripete večidel ti* stim rudarjem, ki poleg dela v jami obdelujejo še doma kako zaplato zemlje. Neposredni stroški v zvezi z nesrečami so v pre-1 teklem letu narasli na 1 milijon din, medtem ko so se, upoštevajoč še stroške za zdravljenje ponesrečencev in socialno skrbstvene dajatve, povzpeli na 4—5-krat večjo vsoto. Zanimivo je, da je Mio tudi število obolenj precej večje pomladi in poleti kakor v mnogo manj ugodnih letnih časih kot »o prehodi iz jeseni v zimo in iz zime na pomlad. Razprava se je v začetku ostro razvijala v znamenju malenkostnih osebnih sporov. Tudi nepoučen človek je lahko razumel, da se je peščica ljudi v rudniku začela boriti za osebni prestiž in se v tem boju posluževati nepoštenih sredstev ko da so delavci strokovno sposodi**; Rekli so, da je v tovarni pre^j delavcev, ki so jim pri prev priznali gotovo kategorijo s P gojem, da bodo v določenem tudi položili izpite pred konus ]■ Sklenili so, da morajo biti Vi piti čimprej in da mora biti terij teh izpitov res pravilen, popuščanja. Priznanje kval ul* cije ali znanja nekomu, ki S8 dosegel, kakor so iigotovUi, J; varanje posameznika in vsega kolektiva, kajti od nes.?“, sobnega delavca ne morejo pr1 kovati to, kot bi lahko sieer. Ze lani so organizirali tečaj[ ekonomsko izobraževanje del cev, ki je bil uspešen. Take o,, ke izobraževanja bodo nadalje tudi letos. Skupno s Svobodo Stražišču bodo nadaljevali z r nimi predavanji in drugimi na prosvetnega in vzgojnega ° ' Preteklo leto so sindikalni P . odbori nudili svojim članom t mnogo več časopisja, brošur drugega čtiva, kar je vzbua zanimanje pri velikem stevi članstva, ne le za gospodar* > marveč tudi za kulturna vprasf nja. Tako ima v letošnji &ea liški sezoni 57 delavcev te tov ne abonmajske karte za »Pres novo gledališče«. . .. a Taka, razumljiva in otip"' gospodarska, ideološka in vzS°l podjetju in o potrebi, da se de- vprašanja so razgibala vse član- v St. Jurju pri Celju obnovili, lavci strokovno usposobijo. Letos stvo tega kolektiva. K. Predpisi o Invalidskem varstvu so stančne posle, razen tega pa bo še sme biti verodostojna priča. pri nas sioer za vojne invalide ugod-! rešila vse nerešene prošnjo za pri-ni, vendar so še v marsičem pomanj- ! znanje novih invalidnin, kiji vi. Le-td se od leta 1945 dalje zloljš ujejo z raznimi spremembami in dopolnitvami in se tudi sedaj pripravlja nekaj sprememb v predpisih invalidskega varstva, ki se nanašajo na vojaške vojne invalide. Predvsem bodo važne spremembe v predpisih glede pristnosti organov, ki vršijo posle invalidskega varstva. Do sedaj je bila organizacija invalidskega varstva hudo centralistična in so imeli lokalni organi zelo malo vpliva pri izvajanju tozadevnih predpisov. Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS je zato sklenil, da bo to organizacijo decentraliziral in približal njeno poslovanje invalidom. Razen priznavanja novih in revizije starih invalidnin je vse poslovanje s 1. januarjem 1954 prešlo na tajništva za zdravstvo in socialno politiko mestnih ljudskih odborov. Invalidska uprava se je reorganizirala ter bo v prihodnje opravljala le drugoin- OPATIJA se p ti or avli a na novo sezono kar presega tri četrtine celotnega mestnega proračuna. Najvažnejša naloga je obnova in ure- ditev vodovora Reka—Opatija— Lovran. Za vodovod so namenili Prazne ulice, po katerih po- tev, povečanje tako nujno po- klore Jugoslavije. Nanj bodo po- dobHa ^tudT’ d^lno^ neonsko leti kar mrgoli tujcev, tu pa tam trebne medsebojne konkurence vabljeni drzavm ansavnbli na- razsvetljavo v dru(fih de_ kak pešec, otožna jata premra- in s tem tudi znižanje cen. rodnih plesov iz vseh republik. ^ bodo razsvetljavo Ženih in lačnih galebov na po; DOSLEJ NAJVECJE Ta prireditev naj bi postala tra- znatno okrepili Blizu 4 miiijone ledeneli obali, prevrnjeni stoli ZANIMANJE TUJCEV dicionalna ob morebitnem sode- bodo potrogfli M razširi,tev mest. v zaprtih restavracijah in okre- . ... !ovani? skupin iz tu- ne kanalizacije za zgraditev vališčih s praznimi parki, to je . tujcev za Opat j jine. Tudi letos bodo priredili v ^ zidov in druna eradbe- zimska slika Opatije. J« °d leta do leta večje- Sodeč 0patiji dve mednarodni razstav. °P°™in zidov in druga graane ,,1, , . po ponudbah in informacijah bo nsov Jy ma;u jn septembru. Pr- f.a c^a Pa 7 milijonov. Za asfal- V globoko zimsko spanje po- f t doslej loh Iiajveč]e. Tudi ^krat po osvoboditvi bo imela tlra"J« trf.a v Voloskem in 11 greznjena Opatija počiva po ^ zdo zanimajo M Opaga let“ 6 jul ji »cvetlični “lestmh «llc s° namenih 20 milanski turistični sezom - bi po- 0padjo in poslali SQ že več p0. Jurad S(J lijonov. Razen tega bodo uredili T-S L nv priV1 PT / n Sar nudb- Veliko ie zanimanje tudi ga; z zagrebško Obrtno zbor- par„ke ia olJal°- popravili stop: ski obiskovale. Toda Opatija ne y gvici Be, iji> Franciji in dru_ £«£ * bi priredili prvo povoi- "!šca ln ažilno je> da ^ letos zek> za. “°ntr™ne° kJu bodo tudi le- fllm°v. ln »Povili še druga raz- v nimajo za naSa, jadranska leta- tos vsak dan koncerti, vsak te- bo °pat'£ ve na novo sezono. V pisarnah ^ zl^ti agencije ve-’ P^l^na. uradi’^ >Kv^r0ne“CeeksUprresa«n m 6nglVexin skandinavskih dežel. čer ter vokalni, instrumentalni urada >is.varner eKspresa ys kaje ^ bomo imeli letos jn solistični koncert, drugih turističnih ustanov je tu(Ji ^ teh dežel mnogQ ,etoyi. >n solistični Kon tudi zdaj živahno. Tam analizi-. jgar;ev o številu Avstrijcev, rajo lanske izkušnje, priprav- k. ze,Q radi hodijo v Opatijo, ljajo nove načrte m sklepajo ge njg0 2nane podrobnosti. Ka- pogodtbe. kor nagj domajj gostje, tako tudi TOUTu Avstrijci čakajo, kako bo » ce- ________________________ _______________ CENE SE NISO ZNANE namd. Ni pa nobenega razloga za konference. Tudi letos se j’ Med mnogimi zamotanimi na- domnevo, da bo letos v Opatiji obetajo trije svetovni znanstve logami, ki jih bo treba izpolniti, manj Avstrijcev, kakor jih je nj kongresi. Od 8. do 13. maja je vprašanje decentralizacije v ,bilo lani. Strokovnjaki pravijo, jj0 svetovni kongres balneolo gostinskem in turističnem omrež- da bo letošnja sezona v Opatiji g0v, na katerem se bo zbralo ja na posebnem mestu. Prvo po številu tujih gostov ena naj fazo te naloge so že izpolnili. Iz boljših. desetih podjetij eo ustanovili 15 RAZNOVRSTEN IN BOGAT samostojnih, ki imajo po več po- KULTURNI IN ZABAVNI slopi j in kuhinj. Drugo fazo, SPORED - - - osamosvojitev komercialnih obra- ^a letošnjo sezono pripravlja nflša komisija za sodelovanje ? tov bodo izpolnili do začetka no- turistični urad več zanimivih mednarodnimi zdrttvstvenimi or ve sezone. Prizadevajo si, da bi kuiturnih, umetniških, športnih ganizacijami, naj bi bil od 14. di’ jn ^bavnih prireditev. Pomlad- 27- septembra. Med sezono bo ' na sezona se bo začela s folklor- 9.Patiii ^ svetovni kongres pa po možnosti baletni veter vokalni, inst in solistični koncert, TRIJE SVETOVNI ZNANSTVENI KONGRESI Opatija je že doslej slovel, po svetu kot zelo prikladen kraj za razne mednarodne kongrese 700 do 1000 delegatov iz malone vseh dežel sveta. Organizacijske priprave so se že začele. Svetovni kongres zdravstvenih organizacij, ki ga bo organizirala KAKŠNO BO DELO OKRAJNIH TAJNIŠTEV ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO Okrajna oziroma mestna tajništva za zdravstvo ln socialno politiko bodo odslej izdajala vse spremi-njevalne odločbe o invalidskih prejemkih ter izdajala oziroma vpisovala vse spremembe v invalidske iz-plaSilne knjižice. Priznavala in izplačevala bodo Invalidske in otroške dodatke ter vse druge dajatve, ki so jih invalidi upravičeni prejemati (stroSke za zdravljenje, zdravila, pogrebnine itd.). V celoti bodo ta tajništva opravljala tudi posle, ki so v zvezi s klimatskim in zdraviliškim zdravljenjem invalidov ter izdajala legitimacije invalidskih upravičencev za znižano vožnjo. Seveda bodo okrajna tajništva za zdravstvo in socialno politiko sodelovala tudi z organizacijami Zveze vojaških invalidov, Zveze borcev ter s podjetji pri vključevanju invalidov v delo oziroma prt prekvalifikacijah, razen tega pa bodo skupno s temi organizacijami skrbela za otroke padlih borcev. UGOTAVIJANJE UPRAVIČENOSTI DO INVALIDNINE Posebno vprašanje pri invalidskem varstvu so revizije že priznanih invalidnin. Pri dosedanjem centralističnem poslovanju lokalni organi niso mogli uspešno opravljati te revizije. Invalidska uprava je odvzela invalidske pravice le maloštevilnim osebam samo v tako kričečih primerih, ko so že ljudje sami prijavili oziroma predlagali, naj se temu ali onemu odvzamejo invalidske pravice. Odslej, ko imajo lokalni organi kompletne invalidske spise, bodo lahko sistematično ugotavljali, kdo je upravičen do invalidskega varstva in kdo no. Predvsem kaže pretehtati izjavo prič. Tisti, ki ni bil osebno navzoč, ko je bil nekdo ranjen ali je zbolel, no more in ne imel vsak obrat svojo kuhinjo, da bi se na eni strani zboljšale storitve, na drugi pa da bi pri- n;mj jn koncertnimi prireditva- higienikov. pomogli k razvoju privatne turistične dejavnosti. Odprli bodo tudi več novih kuhinj. ka mi od 17. do 19. aprila. Sodelo- ^cr,mrcrT iutt Ttruvnv vala b0 godba na pihala iz Zu- OSEMDESET MILIJONOV richa, pričakujejo pa kakih 1000 URLDnLV MESTA _________________gostov iz Avstrije in-Švice. Sre- Ljudski odbor mestne občin« kor poudarjajo tovariši iz turi- di sezone, v juliju in avgustu, je sprejel predlog, da bo dal za stiftne zbornice, zboljšanje »tori- bodo priredili velik festival fel- ureditev mesta 80 milijonov din, Cilj decentralizacije je, x ■■/v tako nihče ne more pričati za gega, da je bil med vojno akti če sam ni bij partizan ali aktlV ^ Invalidskih pravic ne more ^ sme uživati tisti, čigar svojci s° v internaciji, so tam umrli ^ so jih doma ustrelili za talc0’,fj_ prej niso bili partizani ali sti. Pojem, kdo je bil med voj’’0 tivist in kdo ne, marsikje n^i^er razlagajo. Ce je nekdo prebiral galno literaturo ali materialno piral NOB, še ni bil aktivist, simpatizer in dober patriot. Med of' da tiviste prištevamo le tiste, ki 60 ganizirano delali za NOB, to J6’ ? so druge organizirali, da so partizane, da so te materialno P „ pirali itd., torej tisti, k jh ie t pooblastila za organizirano delo ^ so Imeli določene funkcije (člani ° bora OF, poverjenik za materi« pomoč itd.). Vsi Usti, ki niso partizani ali aktivisti, ven(*ar.t0 niso bili v sovražnih vrstab. 'a uveljavljajo svoje pravice P° Pr g piših, ki veljajo za žrtve faSistič"c terorja, ne pa kot vojaški vojni validi. PRIMERI NEPRAVILNOSTI Seveda takih primerov, ko ncC neupravičeno uživa invalidske P vice, ni mnogo, nekaj jih je Pa.'er; darle. Naj navedem samo on pril" v murskosoboškem okraju 3e N. N. med vojno pripeljal ne: policijo v hišo aktivista, bil Pr nok inSKo ■ed in- hišo po nesreči ranjen in pos*“' ,v valid. Aktivista so Nemci ubili-dajalec že več let prejema inV0 ^ nino, mati padlega aktivista P8. Priča, ki je o dogodku lažno Ujala, se je kasnoje z izdaj“'c» e opravljali invalidsko varstvo saB1 ^ primernim sistemom dela. Usius-ci, ki jim je to delo bodo morali ravnati po r Stalne invalidske komisije bodo 0 kretno odločale o invalidskih zaupano. prcdpl^ _ otroških dodatkih, presojale ve Pogled na zaliv pri Opatiji ■rodo- stojnost dokumentov, kodur so u |C priznavale nove, oziroma rovUlira ^ že priznane invalidnino, ter da.l® ^ tem svojo mnenje. Okrajni (n168 jj, sveti za zdravstvo in socialno P0^ lilco pa bodo s pomočjo ol,'1<>roVp0-Invalidske zadeve vodili splošno litiko in skrl za Invalidsko vl" S. Za gradnjo novih oddelkov bodo porabili 300 milijonov dinarjev v?akem Povojnem zagreb-ribn ^elfs®jmu je Podjetje »Flo-S- ?0bie<< * Varaždina raz-»wvijalo upognjeno pohištvo in ^vi bil° tudi videti, vaza svoje izdelke. Človek Dva lepa jubileja Slanici Pfed koncem 1953. leta so kuiturno-umetniškega dru- Do]nj*iiVau Kav6ie« v Ljutomeru Lt? ri obračun dela v minulem šC ,Ugot1ovili so, da se je dru-zadmZ, za'em letu s svojo pri-izvpn^i °« uveljavilo tudi že dništ, ^e. občine. Nedavno je oblptni°- ^vilo dve pomembni novif, m s'cer 30-letnico usta-Sodbe na pihala in 25-tos v U^ an°vitve orkestra. Le-odlmr.®aj?.pa bo poteklo 60 let, novl- 3e bil v Ljutomeru ustavljen pevski zbor. Le-ta sodi Ob nhi'^areiše zbore v Sloveniji. feditev tbC?°- imeli več prl' luio /j T V okviru društva delavni J>et sekcij. Najbolj de-obfine* dramska sekcija, med tudUpr^kf je ?.el° Poljubljen ne bi verjel, da je povpraševanje po upognjenem pohištvu v tujih deželah tako veliko. Stoli, ki jih izdeluje tovarna^»Florijan Bobič«, gredo v razne tuje dežele. Se nedavno pa ni bilo tako. Se leta 1948 je ta tovarna izvažala svoje izdelke samo v Vel. Britanijo in Kanado. Njeni izdelki pa niso bili najboljši in tovarna je dobivala čedalje več reklamacij. Zdaj pa so njeni izdelki tako dobri, da ni več reklamacij in da imajo čedalje več odjemalcev. Zadnja leta tovarna naročil ne more več zmagovati. Njena proizvodnja je zdaj trikrat večja od predvojne. Pred vojno je izdelala na leto največ 75.000 stolov, lani pa že 240.000. Pred vojno jih je izdelovala 37 tipov, zdaj pa že 130. Lanski proizvodni plan je bil za 10 °/o večji od predlanskega in izpolnili so ga 33 dni pred rokom. Lani je tovarna znatno povečala izvoz. V tuje dežele izvaža 70 %> svojih izdelkov. Lani je razširila tudi izbiro. Med drugim izdeluje tudi leseno galanterijo, največ iz odpadkov lesa pri izdelavi stolov. n° tak TT .veseli teater«. Rav- I Kolektiv tovarne je začel letos tudi un v okviru društva z lastnimi sredstvi graditi nova ske im; Va kina in odbor Ljud- tovarniška poslopja, ker je čeda-verze- R lje bolj čutil pomanjkanje pro- ,Za elektrifikacijo na Tolminskem i« Predvidenih v 10 letih 117 milijonov °svobrvlH0lminskem je ba° P° dal,W*,V1 stavljenih 181 km ta Yisoke napetosti. V sredxwn Je žl° kakih 80% vseh > namenjenih za komu- stora. Dosedanji gradbeni stroški znašajo že 44 milijonov, vsi pa bodo znašali 300 milijonov. Zgradili bodo predvsem žago, sušilnico, skladišče za upognjeno gradivo, montažni oddelek itd. Tovarna bo imela tudi lastno elektrarno, kotlarno za kuhanje lesa, pisarniške prostore in druge pomožne oddelke. Spomenik žrtvam NOV v Borovnici Na pobudo občinskega odbora ZB bodo v Borovnici kmalu začeli graditi velik spomenik žrtvam NOV. Gradbeni material bodo v pretežni meri dobili iz med vojno porušenega borovniškega viadukta, ostala sredstva pa bodo zbrali prebivalci in razne množične organizacije. Z zgraditvijo spomenika bodo tudi v Borovnici ohranili našim bodočim pokolenjem spomin na padle žrtve iz naše ljudske revolucije. Borovnica je bila med vojno pozorišče številnih in hudih Litijska gozdna uprava skrbi za 6200 hektarjev gozda Letos bodo za novogradnje in popravila logarnic porabili 11 milijonov — Uredili bodo tudi logarnico na Stegujeku, kjer je bilo med NOV precej hudih bojev Te dni je zabeležil delovni kolektiv litijske gozdne uprave pomemben uspeh: v surovem stanju so dogradili na Dobravi, planoti med Litijo in Smartnom novo upravno in stanovanjsko poslopje. Spodnji del poslopja je kamnit, ---------*— bojev, ki so zahtevali mnogo - .. ., , ._____ V tovarni je zaposlenih kakih žrtev. Mnogo ljudi je izgubilo j stor^dograieno Pbo imela gozd-600 delavcev. Ko jo bodo razširili, življenje tudi ob številnih zavez-i ^ ^ raznolaeo reDre- bo lahko delalo v njej nad tisoč niških bombardiranjih. Na doma- zenta?ivne nrostore sal ie hiša delavcev. Zdaj lahko izdela naj- čem pokopališču je pokopanih a1ena naP naiivi5’4i med več 240.000 stolov na leto, potem tudi nekaj zavezniških pilotov, pa ji2i bo izdelovala nad 300.000 ki so jih Nemci in domobranci v dveh izmenah. Temelje za elek- zverinsko mučili in pobili potem,1 Gozdna uprava Litija posluje trarno so že položili. • ko so skočili iz sestreljenih letal, do sedaj v začasnih prostorih, v 1^ ?^rilženimi močmi bi “uKo napeljali elektriko že vasici Gančani Postavi? S- * nov transformator, drogovi 1 50 ^U(H že potrebni kljub t23 omrežje, vaščani pa razsvetnetnu nhnajo električne nimi dpitVe' Tik Pred zaključ-nančne t -So namreč nastale fi-niso hin ,ezave. ki jim Gančani transforrrL°*S‘ Treba bi bil° spojiti nlm elekS or v Gančanih z glavnati km- r^odom v Murski So- Ujone dinar; StaI° kakih štiri mi-nja, (ja Gančani so mne- vati +u,rt,- temu morali prispe- vkih va Prebj-valci ostalih oko-°ni dnhiif ,sai bodo potem tudi i elektriko. P a^*ca se je ujela v zanko ieta dan je poslo-•6tlJ Zgornin6 ^t>ra™ občinskih pod-Urah ^un8ota stopil v ve-v ’ Na (lv< t„y gostilno Občinskega « Vežo. i« g“ Jo postavil at Preden £ dve polni aktovki. -f.°*i vrain i .P°Pil kozarec vina, je S, d® nn" lu *-^a priprta, opa- f?8- Zadevo fvokolesu visi samo So Nudske mMiJ6 !ak«j prijavil postaji i- zn ■ 1 v desetih minutah ^elavkn ^ tatica Marija Malaj-n? . °rgano^, ? .•Je(llovnika, že v ro-twr*eva je 7n„^Jud?ke milice. Malaj-Mn^vinami i ’ 66 Pef'a z drzni- J^boru s ‘ ln, da stalno beraii po žii?n®uio i„ Kungote, rada ffiS v ko n k,, k- UsanJa nemoralnosti, zU? Ol RaitoJ.^ 8 Poročenim Av-iJu^Je Kn'i„ iem' Zato prebivalci hte»ttita in n^St8 obs'°JaJo njeaa ne-v ®vajo, dn ? /nna Poletja ter za-*8zen “a se jd odmeri --------------•*-- nalno dejavnost. Ostalih 20% pa je prispevalo prebivalstvo. Celotna dolžina daljnovodov na Tolminskem znaša 316.000 metrov, le 130.000 metrov jih je ostalo iz italijanskih časov. Po osvoboditvi je bilo narejenih tudi 185.000 metrov nizkonapetostnih daljnovodov. Skupna dolžina tega omrežja na Tolminskem pa znaša 383 km. Zanimivo je, da je bilo samo v letih 1945— 1946 zgrajenih 50.000 m, ves čas vojne pa samo 24.000 m. Vendar je omrežje, ki so ga napeljali v teh letih, precej slabo, ker ni bilo dobrega električnega materiala. Dolžina daljnovodov visoke napetosti je zrasla doslej za nekaj nad 70% ob primerjavi s predvojnim stanjem, dolžina omrežja nizke napetosti pa za 49%. Število odjemalcev se je zvišalo le za 23%. V tolminskem okrarju je še 31 vasi, ki čakajo na elektrifikacijo. V desetletnem načrtu je pred videnih za elektrifikacijo teh vasi 117 milijonov dinarjev. Struga se pripravlja na novo sezono ar* pravična V, Pogled na Ohrid % jezera Naravne lepote Ohridskega je- nice in odprli moderen hotel s 25 proti Debru so napravili novo zera s slovečim ribolovom v bli- posteljami. Hotel ima tudi teraso zvezo. Zgradili so tudi več hiš za žini Kališta, kjer je mnogo belic, tik nad izvirom Cmega Drima iz moderne prodajalne- Zdaj pa gra-številna lovišča jegulj na Črnem Ohridskega jezera. Od ondot je. de še restavracijo in kabine. Drimu in druge naravne pred- krasen razgled na vso okolico. Ko bodo prekopali vodovodni nosti privabljajo vsako leto v Zdaj se v ljudskem odboru po- prekop od izvira Radoviške reke, Strugo čedalje več turistov, tako svetujejo, da bi zgradili ob jezeru bo Struga dobila tudi pitno vodo. da bo sčasoma postala nevaren več hiš, v katerih bi bili po dve Letos nameravajo zgraditi kakih tekmec Ohrida. V Strugi že imajo postelji v sobi, da bi lahko spre- 40 privatnih stanovanjskih hiš. tri hotele, v katerih je kakih 60 jeli še tri sto gostov. Preuredili V mestu bodo poskrbeli tudi za postelj. To pa je še premalo za bodo sindikalni dom v hotel in boljšo higieno in opravili druga vse goste, ki bi radi preživeli po- tako pridobili kakih 50 postelj, dela, ki bodo pripomogla, da bo čitnice v tem kraju. Zato so za- Ob Cmem Drimu so uredili lepo Struga v letošnji turistični sezoni čeli graditi več novih hiš. Lani so sprehajališče, ulico pa tlakovali bolje pripravljena za sprejem preuredili poslopje bivše carinar- s kockami. Med jezerom in cesto gostov. v. _______________________________________________________________________________________________________________________- šmarski dekaniji. Gozdna uprava je pomembna gospodarska enota v Zasavju, saj upravlja 6200 hektarov gozdov med Zalogom in Zidanim mostom, na obeh bregovih reke Save. Vsa uprava je razdeljena na več gozdnih okolišev, in sicer na Janče, Štango, Šmartno, Cmi potok, Reko, Slatino, Pasjek, Ponoviče, Zagorje, Trbovlje in Dobovec pod Kumom. V vseh teh gozdnih revirjih posekajo lahko letno brez vsake škode do 10.000 kubičnih metrov lesa, zgolj zaradi čiščenja gozdov. Gozdne uprave v LRS, ki jih je devet, skrbe za smotrno vzgojo in izkoriščanje državnih gozdov. Dobro gospodarstvo celotnega kolektiva je omogočilo, da je litijska gozdna uprava prišla do zneska 11 milijonov, ki jih je določila za nadaljnji razvoj ustanove. Del tega zneska je določen za novogradnje in popravila logar-nic, ki jih je v zasavski dolini več. V letošnjem delovnem načrtu je tudi dokončna ureditev logar-nice na Stegujeku, planoti v bližini Pila, koder teče cesta iz Zasavja na Dolenjsko. Na Pilu in Stegujeku je potekala v drugi svetovni vojni meja med Hitlerjevo ki Mussolinijevo okupacijsko cono. Prav na tem področju je bilo več hudih bojev. Zasavske in dolenjske Zveze borcev so se ob neki priložnosti že dogovorile, da bodo postavile na Pilu spomenik vsem borcem. Obnovljena logarska koča na Stegujeku pri Pilu bo nudila lahko mnogim starim partizanom zavetje, ki bodo prišli obnavljat spomine na te, sicer odročne zasavske gozdove. Logarska koča na Stegujeku je na višinski točki 600 metrov, odkoder je lep razgled na vse strani. Delovni kolektiv gozdne uprave jo bo moderniziral in napeljal v kočo tudi električno luč, da bo gozdarjevo stanovanje v tem skritem naravnem paradižu tudi res sodobno. Radgona naglu spreminja zunanje lice Sklenili so nadoknaditi zamujena Člani prosvetnega društva »Drago Bajc« v Vipavi so na občnem zboru sklenili poživiti kulturno delo. Žele pa, da bi gledališče za Slovensko Primorje držalo obljubo Zadnje čase je prosvetno delo v Vipavi vedno bolj hiralo, čeprav ima Vipava bogato tradicijo in pogoje za dobro prosvetno delo. Da bi se prosvetno delo izboljšalo, je imelo prosvetno društvo mmm Ma Vipavska dolina z Vipavo, v ozadja je Čaven JZ ROGAŠKE SLATINE fe *ašvet!la f^wrl,*nlcl 3e ob novem elektrif električna luč. Sedaj pa alf’*1 i?11 še ostal° Kostriv- ulnlf ' ™0J»ovod ln po-bivt,1 material en /' DroS°ve ln r‘!aIei sami r«. že pripravili pre S^ogu, cla' m ™mn°go Prt' največ v ZDA, Anglijo, Svlco, Bližnji Vzhod in na otok Ciper. Uprava z zadovoljstvom ugotavlja, da so njihovi izdelki res kakovostni, saj iz inozemstva ni bilo nobenih reklamacij. RogaSki steklarji so na svoje delo SvetiiS ’ da v Spodnli »SiJ RogaSki steklarji so na svoje delo ftkacni Vektrlčno lučjo. Pri ilektri- ponosni\,p®4 P® ,rtloti ,t0' ,da pri nn v* J* Domaon V ji J eieKin- abor Okrajni ljudski ljudski odbor v Rogaški S?JCoPali5fan<;1?,aYno ustanovil upravo £°konaijxA, ’ ^i bo skrbela za rpd na razporeditvi v plačilne skupine ne uiivajo nobenih prednosti za kakovostno in težko delo. V Rogaški Slatini se Je v letu 1953 rodilo 124 otrok, 63 dečkov ln 61 de- »Drago Bajc« v Vipavi izredni j občni zbor, na katerem so kritično pregledali vzroke dosedanjega mrtvila v društvu in se pogovorili, kako bi delo izboljšali. Sklenili so, da bodo poživeli dramski krožek, ki bo začel takoj pripravljati dve veseloigri, s katerima bodo nastopili doma in v okolici. Ker ima prosvetno društvo precej svojih glasbil, so sklenili, da bodo obnovili zabavni orkester »Veseli Vipavci«, ki je pred leti zelo uspešno nastopal v oddajah Radia Slovenskega Primorja, po opustitvi tega radia pa je prenehal delati. Podobno usodo je doživela tudi folklorna skupina, ki je uspešno nastopila z našimi plesi na proslavi Dneva vstaje, a je po odhodu dveh članov k vojakom tudi prenehala delati. Sedaj so sklenili, da jo bodo obnovili. Spričo uspelega izrednega občnega zbora smo mnenja, da je nastopila v Vipavi prelomnica v prosvetnem delu, posebno še, ker se je v prosvetno delo zelo številno vključila tudi mladina, ki je do sedaj večinoma stala ob strani. Na poživitev prosvetnega dela v Vipavi je brezdvomno vplival tudi Radio Koper, ki je sporočil, da bo prve dni februarja v Vipavi snemal za svojo oddajo »Z mikrofonom po Primorski«, zaradi česar so se že začeli za oddajo resno pripravljati. Pa še pripombo o gostovanjih gledališča Slovenskega Primorja skega Primorja v prihodnjih mesecih izpolni obljubo, ki jo je dalo ob zaključku lanske sezone, namreč, da bo v Vipavi gostovalo z vsemi naštudiranimi deli letošnje sezone. J. O. Od vsepovsod V Beltincih je v soboto dramska sekcija IZUD uprizorila Dickensovo komedijo »Cvrček za pečjo«. Komedijo nameravajo se ponoviti. Nedavno so Imeli na nižji gimnaziji v Vidmu ob Ščavnici roditeljski sestanek. Udeležilo se ga je kar lepo število ljudi, ki so pazljivo sledili predavanju učitelja tov. Zupančiča. Po predavanju so se starši pozanimali za učne uspehe svojih otrok in se z učitelji pogovorili o raznih vprašanjih vzgoje otrok doma in v šoli. Tudi v Lendavi so na nižji gimnaziji imeli roditeljski sestanek, ki Je zelo dobro uspel. Udeležili so se ga tudi starši otrok madžarske narodnosti. Ob tej priložnosti so izvolili tudi odbor Društva prijateljev mladine.1 V Ljutomeru so 28. decembra svečano proslavili petletnico ustanovitve organizacije PLZ. Na svečani seji je Obmejni kraj Radgona je v minulem letu precej izpremenil svoje zunanje lice. Zasluge za to ima predvsem dobro razvijajoča se krajevna dejavnost. Uresničilo 1 " ^ se je namreč dolgoletno prizade- vanje; Kardeljeva ulica je tlako-_ v , . . v • vana. Poleg znatnih sredstev, ki Prešernov nagradni natečaj jih je za to delo prlspevala mestna kočevski gimnaziji na občina, je največ pomagala Na kočevski višji gimnaziji je v radgonska Opekama, ki je naba-zadnjem času precej zaživelo delo vila potrebni cement. S prosto-mladinske organizacije, kakor tudi ii Hplom ip rvrvm^aln tudi kulturnoumetniškega društva in ljud- j VOlinun aeiom je pomagalo xuai ske tehnike. Zato je profesorski zbor Gradbeno podjetje IZ Gornje Rad-na predlog dijakov razpisa'1 Prešer- gone. nov nagradni natečaj Le-ta obsega ,6 poljudno znanstvena dela, literarna Končno SO uredili tildi zadruž-dela, družLene in zgodovinske raz- I nji (jom fcjer jma sedaj prostore prave ter glasbena m likovna dela. Iz » ■J . , .. * vsake skupine bosta za višježolce po- Narodna banka. Adaptirali so go-deljeni dve nagradi: denarna in stinske prostore »Slon« in več knjižna. Nižježoloi pa tekmujejo po- javnLh zgradb. Vse te ureditve sebej. Med dijaki je za razpis veliko J ... ______________ zanimanje in bi biio prav, da bi lo-ta so prijetno spremenile lice Gor-postal tradicionalen ter da bi se raz- nje Radgone, ki postaja z obno-širil tudi na druge šole, saj je to v^vijo obmejnega prometa z Av- ?elo dober način za navajanje mladi- ,_J ° f „ ne k samostojnemu delu. T. F- stnjo Živahno mestece. R čela v Celju obsežna in pomembna zdravstvena akcija, kakršne v _ ________________________ Celju še ni bilo. Fluorografiranje govoril predsednik mestnega odbora vseh prebivalcev mesta, starih Vse Drebivalce nad 15 (et bodo fluorograf rali Okoli 25. januarja se bo za- ekipi iz Inštituta za TBC na Gol- PLZ v Ljutomeru. Prisotne je seznanil z delovanjem organizacije v okraju in povedal, da je tečaje PLZ v lju tomerskem okraju uspešno končalo okrog 7000 prebivalcev. Potem pa so najboljšim delavcem v organizaciji razdelili nagrade. R nad 15 let, ter okoličanov, ki so zaposleni v celjskih tovarnah in podjetjih (prvih in drugih je nad 30.000), bo trajalo mesec dni. Izvajali ga bosta dve zdravstveni BRALCI NAM PIŠEJO v Vipavi: To gledališče je vsa viti* da 80 v te3 smeri 20)0 mal° 6to_ leta redno gostovalo v Vipavi in rili vsi kulturnozgodovinski spo-si s kakovostnimi predstavami menifci so v slabem stanju. Med POltonaliS* ’ K* DO skrbpln r. n i«* UirOK, DO aecKov m 01 vrnačrtuadaSbotl?a: Vdečkov'"in 39V deklic. Porok i pridobilo Ugled in Stalne gledalce'1 vsemi Je na Kočevskem najvažnejši Slatlmm^nokinVt°\kl ga v R°gaški x V ° potrebujeJo. Slatin ’B,oris Kidrič« v Roga- SJJJone raSih et“ 1953 izdelal' trt ?elkov. okS „ kosov steklenih iz-v so IzvnJfn odstotkov teh izdel-"ozui v inozemstvo, ln to je Mio umrlo pa 1e 69 ljudi. J. B. Berite in naročajte »Ljudsko pravico-Borbo«! Ker so V tekoči sezoni obiskali , Turjaški grad, ki eo ga sezidali že Vipavo samo enkrat (29. decem- Pred ^ j® *)il P° po~ bra lani SO uprizorili premiero tresu sezidan leta 1970. V gradu so pionirske veseloigre »Veliko poto- delovali protestantje, danes pa lute-vanje«), želijo prebivalci Vipave ranska kapela propada, kakor tudi in okolice, da gledališče Sloven- I vsi drugi deili gradu, ki SJ brez stre- Zaščilimo Turjaški g rad! he. Brezvestneži odnašajo vse, kar je še uporabnega. Pristojni v Ljubljani in na okraju v Kočevju sicer soglašajo s tem, da je treba Turjaški grad ohraniti. Toda vse se konča, ko se pojavi vprašanje denarja. Prav bi lilo, da bi se za stvar zanimala tudi Zveza borcev, saj je Turjak kraj, kjer so partizani izbojevali eno izmed največjih zmag, ko so premagali belo gardo. Pametno bi tudi bilo, da bi grad vsaj pokrili in tako ohranili spomenik iz ljudske revolucijo in starejše naše zgodovine. Dolžnost oblasti, Povsod imajo pri čuvanju zgodovinskih znamenitosti precejšnje težave, ki jih povzroča predvsem pomanjkanje potrebnega denarja. Tako je tudi na Kočevskem, kjer propadajo in so brez vsakega varstva poslopja z opremo, ki bi po ocenah strokovnjakov zaslužila, da jih ohranimo. Na žalost pa moramo ugoto- nifcu, medtem ko bodo v administraciji pomagali v ta namen sestavljeni štabi Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo pri MLO ima že dalj časa polne roke dela. Ustanovili so že mestni štab, občinske štabe in terenske štabe, ki pripravljajo spiske vseh tistih prebivalcev, ki bodo pregledani. V pripravah prednjači občinski štab v Škofji vasi pri Celju, v III. mestni četrti pa kaže, da zanemarjajo priprave za to akcijo. Med zadnjimi so tudi v Ostrožnem in Lopati. Nasprotno pa so v celjskih tovarnah in podjetjih razumeli pomembnost te zdravstvene akcije in pravočasno začeli delati. Najvestnejši so že napravili potrebne spiske delavcev in uslužbencev, da bo ekipam olajšano delo, saj bo ekipa prišla v vsako tovarno in večje podjetje. Vse druge pa bodo pregledali v terenskih fluorografskih bazah. Te dni bodo v Celju in bližnjih občinah zdravstveno-pro-svetna predavanja, na katerih bodo pojasnjevali pomembnost in koristi pregleda. »Savinjski vestnik« bo posvetil fluorografski ak-množičnih organizacij, Zavoda za ciji posebno izdajo Časopisa, kjer spomeniško varstvo, muzejev in vse ; bodo ljudje lahko brali zanimive naše javnosti je, da za to preskrbi ugotovitve s področja boja za za-potreb«' denar. Franc Trampui I tiranje TBC. F. K. NASA NOVA ENCIKLOPEDIJA Prospekt enciklopedičnih izdaj Leksikografskega zavoda FLRJ napoveduje 86 zvezkov z okoli 80.000 stranmi Te dni je izšel iz spekt enciklopedičnih tiska pro- , izdani Le- ksikografskega zavoda FLRJ. Publikacijo so z nestrpnostjo pričakovali, ker je prvi prikaz vseli izdaj. Prvo srečanje z bodočimi izdanji ene najpomembnejših založniških podjetij v tem delu Evrope je več kot ugodno. Seznam urednikov in sodelavcev, razdelitev gradiva in načina njegove obdelave dajejo slutiti vso serioznost iin kompleksnost prije- . slednji ma, ki bo baza za nadaljnji raz- gorska voj naše znanstvene misli in lo djelije. Zdenko Kalin: Otroška igra glavni urednik, Mate Ujevič — pomočnik glavnega urednika in Vilim Svečnjak — urednik ilustracij. Ostali redakcijski kolegij je nenavadno številen in obsega več sto redaktorjev in sodelavcev, v glavnem vse naše znanstvene in strokovne delavce, ki lahiko obdelajo določeno specifično gradivo. Za prospekt so izbrali nekaj primerov od čnk A—P. Tako so na primer obdelani na-nazivi: Adam Viam, An-Ritka, Asemanovo Jevan-Augustin Juraj, Autorsko pravo, Bakar, Bosna i Hercegovina itd. Nenavadno bogat in tiskarsko uspel je ilustrativni del v bakrorezu, medtem ko so vse risbe originalne. Pomorska enciklopedija, ki je kot izdanje te vrste redka tudi v mnogo naprednejših in bolj razvitih državah, prav tako prinaša ogledno besedilo, priloge v več barvah, originalne risbe navigacijskih naprav, geografskih kart, rajnih tipov ladij itd. Nad 100.000 člankov iz Splošne enciklopedije prav tako predstavljajo ogledna besedila od črk A—W. To izdanje je zlasti bogato ilustrirano. Nenavadno bo zanikrn iva enciklopedija likovnih umetnosti v redakciji dr. Franceta Steleta. Ogledna besedila V prospektu obsegajo na- • težiščem na naših specifičnih problemih. Prospekt nudi pogled tako v grafično kakor tudi v tehnično opremo bodočih enciklopedičnih izdanj, ki ne bodo zaostajala za podobnimi evropskimi izdanji, marveč bodo nasprotno, poslužujoč se njihovih izkušenj, predstavljala v tem pogledu neko sintezo. Iz prospekta je razvidno, da bo delo obseigalo 86 ogromnih zvezkov (vsak bo imel 900 strani besedila in prilog), ki bodo obsegali: Enciklopedijo Jugoslavije (8 zvezkov), Pomorsko enciklopedijo (7 zv.), Splošno enciklopedijo (6 zv.), Veliko enciklopedijo (40 zv.) in Bibliografijo razprav, člankov in književnih prilog (25 zvezkov). Leksikografski zavod, ki je bil ustanovljen leta 1950 na pobudo Miroslava Krleže, je uspel v teh letih svojega obstoja, kar je zelo kratek rok za pripravljalna dela, organizirati sto je delo tako, da bo že letos po načrtu izdal dva zvezka Enciklopedije Jugoslavije, po en zvezek Pomorske enciklopedije, Splošne enciklopedije im Bibliografije. Vzporedno s temi pripravljajo za tisk zvezke skoraj vseh ostalih «nciklopedij. Prospekt nas v prvi vrsti seznanja s sestavom redakcije in organizacijo dela ter po svojih izčrpnih informativnih in solidno pisanih predgovorih tudi z načrti in gradivom za vsako enciklopedijo posebej. V redakciji Enciklopedije Jugoslavije, v vsej seriji za nas najvažnejšega iz-danja, so Miroslav Krleža — slednja imena in pojme; Baroki Federigo, Bastion, Kapitel, Ljubljana, Mazačo in Plakat. Odlično so uspele večbarvne priloge. Tako je uspešno reproducira n v večbarvnem tisku Kralje- vičev avtoportret s psom, detajl dela Pavla Veroneza itd. Ta del enciklopedije bo obsegal okoli 500 življenjepisov (od katerih skoraj 1500 domačih umetnikov), okoli 400 esejističnih člankov, okoli 5700 terminov in pojmov in 6000 lokalitet. Načrt kaže vse-stranost, s katero bo obseženo to specialno gradivo, ki je bilo pred novo enciklopedijo skorai brez strokovnega tiska. Ostale enciklopedije: glasbena (urednik Josip Andreis), zdravstvena (urednik Vjekoslav Duan-čič), gozdarska (urednik Aleksander Ugrenovič) in Bibliografija So v prospektu predstavljene s podobnimi oglednimi članki in bogatimi ilustrativnimi prilogami. Ob tej priložnosti je treba poudariti, da vse grafično in ilustrativno gradivo izvira iz zavoda in da ne bo vzeto ali kopirano iz ostalih podobnih izdanj. Poseben oddelek bo izdelal na desettiisoče risb, posebna zavodova fotoekipa pa že dalj kakor dve leti snema po vseh naših republikah, tako da bodo fotografske priloge najnovejšega datuma. Tudi vse geografske karte bodo doma izdelane, kar bo velika prednost izdaje. Posebna pozornost, ki jo posvečajo temu, da bo vse gradivo originalno, govori o .prizadevanjih, da dobimio zares našo in originalno enciklopedijo. Izdaje bodo tiskane na novona-bavljenih specialnih strojih, lej so bili šele nedavno montirani v Grafičnem zavodu. Prospekt vam daje vpogled tudi v cene posameznih zvezkov in v način predplačila. Vsak zvezek bo stal v prednaročilu 2000 dinarjev in sicer za naslednje enciklopedije: Enciklopedijo Jugoslavije, Pomorsko, Splošno, Li- Ustanovitev stalnega komornega orkestra v Zagrebu Razgovor z dirigentom Antonijem Janigrom Zaigreb s svojim bogatim glasbenim življenjem doslej ni imel stalnega komornega orkesitra. Konec preteklega meseca so na pobudo glasbenih vodij radijske postaje zagrebški glasbeniki-soli-sti, 11 po številu, pod vodstvom Antonija Janigra ustanovili ansambel stalnega komornega orkestra v Zagrebu. Našo odločitev je narekovala potreba za stalnim komornim orkestrom v Zagrebu ,je rekel dirigent Antonio Janigro v krajšem razgovoru. Radijski komorni orkester je nastopal samo od časa do časa, ker je bil sestavljen iz glasbenikov, ki so bili zaposleni na raznih jnestih. Sedanji komorni orkester bo stalno glasbeno deloval. Izpolnil bo glasbeno praznino med kvartetom in simfoničnim orkestrom tako po številu svojih članov, kakor tudi po izbiri glasbe. Spored za prvi nastop, je dejal dirigent Janigro, smo izbrali iz del pomembnih glasbenih osebnosti z namenom, da y skladu z »NOVA OBZORJA« edina slovenska revija, ki je že v decembru zaključila svoj letnik in pesniku Gradniku je s tem naredilo kaj slabo uslugo. »Spoznanje in odhod Petra Križmana« Rudolfa Kresala, prav tako kot Vodnikovi prispevki k poeziji, sodi med boljša prozna dela. Prispevku bi sicer lahko marsikaj očitali, kot n. pr. malce nasilno premočrtno izpeljano duševno pot Petra Križmana, še vedno nekoliko šablonsko razrešitev nazorskega konflikta med očetom in hčerjo, t j- konflikta med starim in novim svetom, vendar moramo priznati, da Kresal piše temperamentno, jeder-nato, da ni brez smisla za psihološke probleme. Njegovo prozo moramo uvrstiti med boljše prispevke, le žal da se Kresal tako redko oglaša. V »Jadranskih meditacijah« Božidarja Borka najdemo nekaj lepo in prijetno nanizanih misli o sodobni umetnosti in njenem — v glavnem — brezuspešnem iskanju novega, originalnega, tipičnega. Pri Borku, in ne farno pri njem, prav tako pri marsikaterem drugem sodelavcu »Novih obzorij« si ne moremo kai, da se ne bi vprašali, zakaj ne poseže odločno in jasno, ali vsaj odločneje in jasneje v slovensko sodobno kulturno problematiko, o kateri prav »No »Nova obzorja« so tudi letos — edina med slovenskimi literarnimi revijami — že v decembru zaključila svoj letnik. Ce jo primerjamo s svojimi predhodnicami, je dvanajsta, zadnja številka »Novih obzorij«, sorazmerno dobra številka. Obe pesmi Antona Vodnika (Na dnu, Ognjeni lok) sta nedvomno med najboljšimi pesniškimi prispevki tega letnika. Dve pesmi (O, vem za dobroto, Včasih) je objavil tudi France Onič, ki je v tem letniku med pesniki najmarljivejši sotrudnik in je prispeval nekaj dobrih pesmi. Zanimiv je v tej številki R. M. Rilke, ali bolje Alojz Gradnik, ki objavlja v prevodu osem med najbolj znanimi Rilkejevimi pesmimi. Gradnikov prevod, ki je vsebinsko sicer zelo veren originalu, nam Rilkejeve poezije ne posreduje tako, da bi v njej lahko našli lepoto, ki jo ta poezija nedvomno ima. Kajetan Kovič je v drugi številki »Besede« letošnjega letnika objavil tri Rilke-jeve pesmi, ki jih zdaj spet lahko beremo v »Novih obzorjih« v omenjenem Gradnikovem prevo du. Ce primerjamo Kovičev in Gradnikov prevod, se moramo samo čuditi, kako je uredništvo te pesmi sploh objavilo. Reviji ova značajem komornega orkestra točno in raznovrstno, pa tudi skladno in nepretrgoma skrbimo za kvalitetno komorno glasbo. Prednost komornega orkestra je tudi v tem, ker zaradi majhnega števila članov lahko nastopa tudi po naših krajih, kjer se prebivalstvu redko nudi priložnost videti in slišati kvalitetne glasbenike. Popularnega virtuoza čelista Antonija Janigra smo vprašali, če dirigiranje orkestru pomeni, da bo opustil igranje na čelo. Niti ne mislim na to, da bi opustil čelo in se posvetil samo dirigiranju. Sploh pa, je nadaljeval Janigro, to ni dirigiranje, temveč bolj glasbeno režiranje, obdelava in priprava pri skušnjah. Na koncertu v Bjelovaru, sem na primer del programa dirigiral, del pa poslušal v dvorani. Mi še iščemo pravo oblilko in izraz orkestra. Morda bomo ostali pri il, morda pa imeli 12 inštrumentov. obzorja« zelo malo govore. Kritike, polemike, eseja »Nova obzorja« skorajda ne poznajo. Res je, mnogo je v tej reviji poročil, ocen, zapiskov, beležk, vendar sodobne literarne revije brez kritike si pravzaprav ne moremo zamisliti. In tudi ta poročila, ocene, zapiski so le preveč samo verna »poročanja«, če že ne brez, pa vsaj s premajhno dozo kritičnosti. Z odmikom od obče-slovenskih kulturnih, za literarno revijo osrednjih problemov, se »Nova obzorja« — tu je mišljen njihov »kritičnoesejistič-ni del« — nevarno bližajo nekemu polliterarnemu glasilu z dodatno kulturno informativno rubriko. Naj v potrditev tega prepišem kazalo rubrik »Ocena in poročila« ter »Zapiski«. Grga Ga-mulin, Juraj Plančič, Francesco Jovine — Polja Sacramenta, Vjekoslav Kaleb, Volja do lepote, Iz starega Maribora itd. Osrednji prispevek letošnjega letnika »Novih obzorij« so Marje Boršnikove »Pogovori s pesnikom Gradnikbm« (v 12. številki konec prvega dela). Marja Boršnik je za poznavanje pesnika in za boljše razumevanje njegove poezije veliko prispevala, vendar med objavljenim je marsikaj nevažnega, nezanimivega. Boršnikova je zbrala in tudi — bela vrana med slovenskimi literarnimi zgodovinarji —objavila bogato gradivo za kritično študijo o pesniku. Da bo recenzija — vsaj točna, še to: Razen navedenega prinaša dvanajsta številka še krajšo novelo »Gost* Vjekoslava kovnih umetnosti, Glasbeno, Medicinsko, Gozdarsko in Biblio- i grafijo. Naročnina je začela teč' z začetkom tega meseca in znaša najmanj 250 din mesečno za posamezno delo. V desetih letih bo izšlo 86 zvezkov vseh enciklopedičnih iz- j danj, ki bodo obsegala okoli 80.000 strani. Dejstvo, da se bo to gigantsko delo opravilo v tako kralkem roku in že na začetku naše socialistične epohe, je vsekakor vredno posebnega poudarka. Prospekt bo v kratkem razposlan vsem interesentom. J. D * Ivanka Lukič: Motiv iz Trebinja (olje) DRUGI MEDNARODNI BIENNALE LIKOVNIH UMETNIKOV V SAO PAOLU VEČINO NAGRAD SO DOBILI FIGURATIVNI UMETNIKI Sao Paolo, konec decembra. Drugi Biennale v Sao Paolu se še vedno dopolnjuje, čeprav so na njem zastopana dela likovne umetnosti lz 38 držav. Biennale ni samo središče pozornosti intelektualnih krogov Sao Paola in vse Brazilije, temveč tudi široke javnosti. 2e prve dni po otvoritvi Je obiskalo prireditev nad 10.000 ljudi. Da bi občinstvu olajšali obvladanje tega obsežnega likovnega gradiva od kubistov in futuristov do vseh sedanjih izražanj v likovnih umetnostih po svetu, so prireditelji Blen-nala izdali ne samo obširen katalog, temveč organizirali tudi ekipo brezplačnih vodnikov po razstavi. Katalog Sao Paolo obsega 400 strani f 17 reprodukcijami in članki, ki obravnavajo ne samo razstavljena dela, temveč na sploh likovno umetnost posameznih na razstavi zastopanih držav. Žirija in 64 nagrad Domači in tuji umetniški kritiki se v svojih člankih o Biennalu v glavnem omejujejo na kroniko. Se noben od njih ni Izčrpno ocenil Biennala. Zaradi tega Je doslej skoraj edina javna ocena razstavljenih del odločba žirije, ki je podelila skupaj 64 nagrad inozemskim in domačim razstavljal-cem. NAGRADO »400-LETNICA SAO PAOLA« JE DOBIL FRANCOSKI KIPAR LORENZE Henri Lorenze je dobil veliko nagrado »400-letnlca Sao Paola« v zne- Kaleba (prev. T. P.), enega vodilnih sodobnih hrvatskih novelistov, ter Branka Rudolfa »Shakespearov Beneški trgovec v mariborskem gledališču«, kritiko prve premiere v letošnji sezoni v mariborski Drami, ki je — v nasprotju z dosedanjimi premierami ljubljanske Drame — našla priznanje pri publiki in kritiki. -ir- sku 800.000 kruzerosov za najboljše življenjsko delo (Picasso ni konkuriral). Ta francoski kipar je poslal na razstavo 9 del v bronu, od katerih je najstarejše »Zena ■ pahljačo« iz leta 1919, najnovejše pa »Figura s harlo« iz leta 1953. OkoU nagrade, ki Je bila podeljena temu umetniku, za katerega sodijo, da je najboljši kipar kubizma, se Je vodila ostra borba. Velika konkurenta Lorenza sta bila angleški kipar Moore in Italijan Marino Marini. Kolikor se je zvedelo v kulo-arjih Biennala, Je na eni strani zmagala borbenost francoske delegacije, na drugi strani pa mišljenje mnogih članov žirije, da Je treba staremu kiparju Lorenzu, ki doslej še nikdar ni dobil mednarodne premije, dati priznanje za njegovo življenjsko delo. Za prvo nagrado v slikarstvu Je bilo več kandidatov, nazadnje pa so Jo podelili Mehikancu Rufinu Tamaju, ki je razstavljal 22 platen iz dobe 1944 do 1952, in Francozu Alfredu Mannes-slerlju. Izmed šestih odkupnih nagrad za tuje slikarje so 3 najvišje po 50.000 kruzerusov dobili Jugoslovan Petar Lubarda, Italijan Giuseppe Santo-masso in Friedrich Wardenberg Geel-dewar. Kakor se je izvedelo, Je Lubarda dobil tudi nekaj glasov za prvo nagrado, za odkup pa ogromno večino Angleški kipar Henry Moore Je samo z enim glasom več od Italijana Marina Marinija dobil prvo nagrado za skulpturo. Med prvimi nagradami Je bilo naj manj diskusije za grafiko, ki jo je dobil Italijan Giorgio Marondi. Ameriški slikar (in prav tako umetniški fotograf) Ben San je dobil prvo nagrado za risbo. Med 16 ameriškimi umetniki je najstarejši, ki so razstavljali na Biennalu. Nacionalne nagrade za brazilske avtorje so bile razdeljene takole: Di Cavalcantl in Volpi sta dobila prvo nagrado za slikarstvo, Bruno Giorgi (ki namerava letos obiskati Jugoslavijo) je dobil prvo nagrado za kiparstvo, Lillo Abramo pa za grafiko. INTRIGE IN OBTOŽBE Biennale v Sao Paolu sta napadla edino brazilska »AnUkomunistična liga« in tukajšnji organ kominformov-ske partije. Medtem ko je Antikomu-nistična liga v svojem manifestu občinstvu izjavila, da »pomeni modema umetnost negacijo umetnosti in pri-rodnega, pači dober okus in smisel za estetiko in kulturo vseh normalnih in dobro vzgojenih ljudi, dela anarhijo, meče v kaos in se pretvarja v orodje internacionalnega komunizma«, je informbirojevski organ napadel Biennale v imenu »socialističnega realizma« in obtožil prireditelje in žirijo, da favorizira abstraktno umetnost. Ne da bi se spuščal v analizo značilnega dejstva, da so se skrajna kapitalistična reakcija in komlnformov-ci našli na istih pozicijah do abstraktnega slikarstva, je treba omeniti na- RAZSTAVA V CELJU m? y ■ ■■■■■ slednje: Na Biennale je vsaka ^ poslala to, o čemer Je mislila, najreprezentativnejše v njeni umetnosti, brez vmešavanja P jj. teljev, žirija pa ni pokazala n ( nega favoriziranja kakršne lcc^_*elJn0 v sodobni likovni umetnosti. Zna Je, da je žirija skoraj vse grade podelila figurativnim 111:1 kom, z izjemo Mannessiera in v . r|. meri Moora od tujcev in Lili* ma do domačih. lUNAl* od sllicar- LUBARDA — ODKRITJE BIE1 Peter Lubarda je z eno najvišjih .odkupnih nagrad za stvo dosegel na Biennalu vell*'°nje znanje. Tokrat naj navedemo ^ brazilskega kritika Antonia Ven ’ . je doslej edini podal celoten Pre ^ Biennala. V svojem pregledu Je jal: »Kritika se je zedinila, da * ^ dišča ustvarjanja na Biennalu presenečenj razen odkritja J IS ei Več nastopov je bilo tudi .šolsko mladino. Precej ie n-.................... -• so ^ diskusijskih večerov, člani ;k, dali tudi nekaj samostojnihLr jjjb pesmi, dramskih del, mlao in drugih proznih tekstov- -j, ten delež so imeli slovenski e. ževniki tudi pri slovenski^ je vodni dejavnosti. V novi bil ponovno izvoljen za PrCnept\ nilca priljubljeni France za tajnika pa sta bila „aft' Beno Zupančič in Janez .SREDA, 13. JANUARJA 1954 PISMO iz JU2NE AMERIKE C ŠPORT IN TELESNA VZCOJA Ip, hahršno je g Cilefu redko videti II. ZIMSKOŠPORTNI TEDEN GORENJSKE ionu in cina j jJ)9r?.z.n1 m zmagi Partizana v Santiagu — Radost naših izseljencev — Super-ativi čilskega tiska: čilskemu nogometu so gosti odigrali Čajkovskega patetično miom jo; Partizanovi igralci so prikazali pravcato nogometno šolo v katerem mu«?,iPartlz,anaA,Pavle Vujovič, nam Je poslal pismo iz Clleja, je Partizan odigral* 6 2 blvan^a v Santiagu ter s tekem, ki Jih Ce b|°n^tm?TlZanai T-»?FV* tekml proti Colo-Colo je docela opravičljiv, prav gotov« Si1 ,1 Ine> v katerih smo potovali do Clleja, bi bralca Potovalo «c«r^ « ■ Zadostuje, če ugotovimo, da je Partizanovo moštvo temu resda , teSa 40 ur z letali in pri tem prešlo 15.000 km. K a ni potreba kaj pripomni«. . minilo teden dni, teden sprejemov ln priprav, teden odkritega nezadovoljstva in skrite odločenosti po povračilu. Čilenci so dvakrat vodili In res, ko se je začela druga tekma, je bilo koj videti, da bomo pri-SanHo jt sostvovali velikemu srečanju. Ze v ago de Chile, I. januarja nogometa, na našem prvem treningu prvi minuti, ko je desna zveza do- « (z letalom) pa je bilo okrog tisoč gledalcev, med mačinov dala učinkovit, toda ubran- onazinna .^tališču v Santiagu smo nJiml mnogo novinarjev, fotorepor- ljlv gol, je 50.000 Čilencev planilo na hnd * vellko zanimanje za naš pri- terjev ln lovcev na avtograme. noge. Verovali so, da bodo dokončno ter se - - - -................. triumfirali. Toda dve minuti kasneje * - - za dajo na r?=„Pr,eprl'':a,11’ da tu ne g'e- V vsem tem vzdušju je zlasti prišla ,,r, —, ,, ,, - ... . 1(1 Jih bori« »k10 ^ na športnike, do izraza pozornost naših izseljen- J*b . hFTIi h •dojstrovinamf3 z nogometnimi cev, ki nas spremljajo na vsakem pa tud! čedalje pogostejši napadi it države Tr\marveS kot na ljudi koraku. Jej0 Taove' ^ jo tu posebno spoštu-množlct ki --- ° »klepali po veliki obsežnem l »Prejela ln po na? ga predloHM. gostovanJa’ kl 80 Manili1 £*& v katerem smo se na-’ Je oblegalo mnogo ljubiteljev vrata domačinov. Tu je zlasti prednjačil Zebec, ki se, kot kaže, ni mnogo zmenil za temperamentne in hrupne navijače za rakete in eksplozije majhnih bomb. O tem, kako je potekala naša prva ' Prikazal je eno izmed svojih najbolj- NEKAJ BESED O NAŠEM NASPROTNIKU Opravili so vehko delo odgovornih v-P 011?01, razen drugih 36J° ter mP i ■ skrbijo in vzdržu-Poti. za Parkirajo tudi planinske Ba markaoficln8k,a P018 skrbi p086b-?voje komisija. Le-ta ima Ljubljani i! o6 -v čel ju, Mariboru, ki so v mim,, ?1' šteJ® 80 članov, (*eI°. Lan? ^ opravili veliko »insko trsn|kih gora, Kara. PodzemSke„„ 3aev, do lepot kraškega forzala i» A! f Planinska trans-j? Markiran« b dobro zavarovana yorzaie so m«5aze° Plan>nslce trans-5'arovali 5« 31 zgradili in za- Ssotahodni s?6p?t1?mbni P««: P»tpo ^krešija na W Mangarta in pot iz prck žrela k (Vslf i° I?*1’0 tor dalje KajveSja ,i«i 5l na Ravneh, hmei a Trenti 1 i? 60 »Pravili pla-prtom, sai «« Koritnice pod Man-« ,bo Planinsko ^»ino ple. Policah Prisoi?it xrp? »rebenih in in v7rtWl ka8e vzorno nre-Pohvalili tnd?V z?° Rlanlnske poti so Valci. 1 Stevtlni tuji obisko- *n v nedeHo ??rker3! bodo v soboto Pregledali svni« aSvoi1 latnl skupščini Pravili načrt ?„ ,086danje delo in na. ravajo baje !!, ??' l6to name- *■ *• SgSSSR*:,,, \ ^ " 'Ji s Škrbine v p}» ,Mangrta (2678 m) kažejo n« <2072 m). Črtice novo planinsko pot ■? Pred Ir.i Kan?V visokornra0PTPl6Za’a nad 1000 Pot? SVCa- Hkr?u severno 6teno h u, fl° Slovenci-Z inade,avo novih ' lat<>« prar ™sk' Planinski marker-Pll? Jubilej “tl!'*, l?di 80-letni de-Uinstva. ga jugoslovanskega tekma, ste bili prav gotovo že ob- ših veščeni. Izgubili smo, vendar smo pokazali dobro igro, zlasti zaradi velike prizadevnosti vseh igralcev. Gledalci so naše moštvo prisrčno pozdravili, svojega pa seveda še pri-srčneje. Colo-Colo je gledalce zadovoljil. To je moštvo, kl lahko po pravici računa na zelo pomembne zmage. Leta 1953 Je dosegel zmage nad moštvi velikega slovesa. V tem moštvu igra devet državnih reprezentantov, med katerimi je vsekakor najboljši srednji napadalec Robledo, za katerega so, da bi ga dobili iz Anglije, plačali tri milijone pesosev. TRIUMF PARTIZANA NA DRUGI TEKMI Polnih šest dni med obema tekmama, ki smo jih odigrali v Cileju. je skoro ves Santiago živel v znamenju komentarjev o pretekli ln zanimanju za drugo tekmo. Radost nad zmago v prvi tekmi je hitro potisnil v stran strah pred naslednjo tekmo. Novinarji so se na široko razpisali, da bi tako popolnoma osvetlili vsakega posameznika in opozorili na dobre in slabe strani moštva. Zdi se mi, da so že po prvi tekmi poznali naše slabosti in našo moč prav toliko, kot mi. Naši igralci niso mogli skriti potrtosti zaradi prvega poraza. Na vseh sprejemih so bili vedno molčeči in nezadovoljni s samim seboj. Tako Je iger. V vrstah nasprotnikove obrambe Je sejal strah im opaziti Je bilo, da ga Čilenci neradi napadajo. V takšnem položaju se Je prebil naprej in s silovitim strelom zadel prečko, odbito žogo pa Je Jodč plasiral v mrežo. V 19. minuti so domačini vnovič prišli v vodstvo, Zebec pa Je v 40. minuti spet izenačil. V drugem polčasu je pokazal Partizan svojo pravo igro. Nezadržnost Čajkovskega, Bobekova raznovrstnost, Milutinovdčeva prefinjenost, Zebčeva hitrost in Hercegova ter Jocičeva moč strela so se na igrišču tako dopolnjevale, akcije so se tako naglo in točno razvijale, da se jim je bilo nemogoče postaviti po robu. Nič slabše ni igrala obramba. Edinole Stojanovič je igral slabše kot sieer. KAJ PIŠE ČILSKI TISK »Ultlmahora« med drugim pravi: »Vsi Partizanovi Igralci so tako kvalitetni, da bi veljali za izredne v kateri koli postavi na svetu.« »Los Tempos« piše v članku z naslovom: »Odigrali so nam Čajkovskega patetično simfonijo« tole: »Izvzem-ši dva Igralca tvori Colo-Colo državno reprezentanco in tako Je bila simfonija odigrana čilskemu nogometu. Ritmika in dinamičnost, skladni in preprost nogomet, naglica in lahkota, s katero streljajo, zanesljivo obvladanje žoge ter globok občutek za nogomet — vse to so odlike Jugoslovanov, ki, jih mi ne poznamo.« »La Tercera de la Hora« piše: »Jugoslovani so prikazali vse, kar Je vrednega v nogometu. Igrajo mirno, toda zanesljivo in precizno, da jih je veselje gledati. Odigrali so tekmo, kakršno v Cilu redko vidimo.« »El Mercurio«: »Jugoslovani so igrali tako izredno in hitro, da so pokazali pravo pravcato nogometno šolo. Partizan je potrdil, da je eden izmed . najboljših predstavnikov no-l gometa Iz starega sveta.« Pavl# Vujovič : ,'iV' ■■■■"• Prireditelji II. zimskošportnega tedna Gorenjske niso pozabili tudi naših pionirjev in cicibanov. V svoj program so vključili tudi njihova tekmovanja. Ulice, travniki in holmi na Jesenicah so bili zadnja dva dni polni teh naših najmlajših smučarskih 1 tekmovalcev. Bil je pravi »živ-žav« na smučeh. Le-ti so se po-i merili v vseh disciplinah. V slalomu je tekmovalo kakih 500 pionirjev, tako da je bil Mesarjev travnik »živ klopčič, ki se je razvijal in odvijal«. Prav takšna gneča je bila tudi na skakalnici pod Možakljo , in na progi, kjer so se najvzdržljivejši pomerili v teku na 5 km. Cicibani pa so imeli »besedo« na Romavhovem vrtu: smuk in sankanje od jutra do mraka je prijetno dopolnilo že tako pester program »Gorenjske olimpiade«. Bobek PRIPRAVE MADŽARSKIH NOGOMETAŠEV Budimpeita, IS. Jan. Madžarska časnikarska agenoija poroča, da je trener madžarske nogometne reprezentance Gyula Mandl izjavil, da priprave moštva, ki se bo udeležilo letošnjega svetovnega prvenstva v Švi-ei, potekajo po načrtu. tem bodo reprezentanti nastopili v svojih moštvih na prvenstvenem tekmovanju, med tem pa bodo imeli tri do štiri skupne trening«, ki bodo trajali po deset dni. Državno moštvo bo spomladi nastopilo proti avstrijski reprezentanol Madžarska reprezentanca se je po na Dunaju in proti angleški v BU' tekmi v Londonu zbrala na obali dimpešti, zatem pa proti nekaterim Blatnega jezera, kjer je prebila ne- tujim nogometnim moštvom. V repre-kaj tednov na oddihu. Dvajset repre- —1—‘ 1 Po zasneženih cesta! od Dievdjeliie do Sežane Ceste skozi našo državo, ki vodijo I našo državo. Od Djevdjelije do Sežane od ' Djevdjeliie preko Niša, Beograda, ; bodo morali udeleženci prevoziti okrog Zagreba in Ljubljane do Sežane, po ka- j 1200 km. To je najdaljša proga skozi eno terib bodo vozili udeleženci velikega avto- ! državo na tem rallyju. Startno mesto mobilističnega rallyja Monte Carlo, so | 16 vozačev iz Angine, Francije, Nemčije, zasnežene in ponekod za promet kaj ne- ! Grčije. Turčije, Egipta in Jugoslavije primerne. Mnogo snega je zlasti na avto- bo v Atenah. Po Sežani bodo avtomobi-cesti 50 km od Beograda, pri Nišu, Leskovcu in Kumanovu. Skupina tujih avtomobilistov na čelu z znanim angleškim vozačem Mossom je na poti na startno mesto Atene imela dolcaj težav na naših cestah, ker sneg Se vedno ni očiščen. / To "Je prvič, da teče proga Rally Monte Carla, kl velja za največje avtomobilistično tekmovanje na svetu, skozi listi prišli v Italijo, potem pa v Francijo. Kontrolne postaje pri nas bodo v Skoplju, Nišu, Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. V tej skupini bo vozil tudi Jugoslovan Milivoje Vukovič, njegov sovozač pa bo Dušan Malnarič. Moskva, 11. jan. Norvefiki smučar Falkanger je zmagal na temko- zentantov bo odpotovalo 29. januarja v Egipt, kjer bodo odigrali tri tekme proti tamkaj An j im klubom. Za. zentanci bodo nastopili večidel isti j vanju v smučarskih skokih v Mo- igralci, ki so bili v njej tudi lani. j skvi Dosegel jo 221,1 točk. Drugi je Izmed mlajših prihajajo v poštev Pa- i bdi Salmenranda (Finska) z 217,8 toč- lisko, Teleky in Szoyka. * ke, tretji Grošin (SZf) 216,4 točke. ~x • -id w r‘> ‘ “ VESTI IN DOGODKI Partizan in Železničar (Mrb) v Zah. Nemčiji Boksarji Partizana bodo imeli ta mosec tri dvoboj« v Zah. Nemčiji. 14. januarja bodo nastopili v Ne-okarsulmu, 18. januarja v Stuttgar. tu, 18. januarja pa bo po pet boksarjev nastopilo v Neckarsulmu Ln Stuttgartu Odpotovali so tile boksarji; Pa-ljlč, Kadanov, Srdanovič. Redil, Le-kovič, Golič, Sekulič, Prokič, Pavlič, M. Miloševič, Zdravkovič, Veselinovič, Kostič I. in šojič. Skupno z boksarji Partizana sta odpotovala tudi sodnika B. Mladenovič in B. Maksimovič. * Najboljše slovensko boksarsko moštvo Železničar iz Maribora je dobilo dovoljenje za gostovanje v Za- Ali S A H SSSf ^V^iTo 81110? ga l, Švici isa u, Rva dno i iS fig a® turnirja” vendarle dai Peb Ha u«, ga 1« močno potrl »efe J Svi?nfk6™ tnrnirju k^di-ne. fTSasa umaknua -fie. ?’1 V8ai za Pa s« prava Sv«? i l? šahovske are-Zt V6dno pri tul šahovske zveze 28S? vračih0 SahTst li bil m^>iti se?hfc^po^nepo. Dvoboj z Zah. Nemčijo «o konec leta Sah vi :?t6J6trov^ »ortiP Se, nokaterih tu-Stabih8aha - Si, lala 6Uta Sved-de ui?1?8' S st«, «lz, vel6mojstra bergdl’^be na7«r t,?ik ^‘na5?. tQvarniških ce- Podletlu i 111 debel° Pfl 3 Ju »Kovina«, Ljubljana IX. ŠAHOVSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Troboj Rabar-Fuderer-Pirc Zagreb. — IX. šahovsko prvenstvo Jugoslavije ni prineslo novega državnega prvaka, ker so Rabar, Fu-deror in Piro dosegli enako število točk in si delili 1.—8. mesto. Po pro-pozicijah, naj bi medsebojni dvoboj odločil, kdo je zmagovalec. Zato je Šahovska zveza Jugoslavije sklenila, da bodo Rabar, Fuderer in Piro odigrali med seboj po dve partiji. Troboj organizira šahovska zveza Hrvat-ske. Le-ta bo od 1. do 4. februarja v Zagrebu. Rabar, Fuderer in Piro bo. do odigrali šest partij, in sicer vsak dan eno, tako da bo vedno en moj ster počival. Troboj bo v dvorani društva »Mirko Kljajič« v Jurišičevi ulici, kjer je dovolj prostora za gledalce. Igrali bodo popoldan od 16. do 21. ure. Germek gostoval v koprskem okraju Slovenski prvak, mojster Milan Germek, je pred dnevi odigral v koprskem okraju štiri simultanke. V Škofijah je igral proti 18 igralcem in dosegel naslednji rezultat: 15 zmag, remiziral pa je s Spejovičem, Mandičem in Povšetom. V Piranu je imel 30 nasprotnikov. Dobil je 24 partij, dve je remiziral, 4 pa izgubil. Zmagali so Milič, Renko, Žibrat in Reše^ V Kopru je od 23 partij 18 dobil, izgubil in 3 remiziral. Zmagi sta dosegla Dolhar in Sebar, remizirali pa so Hribar, Žerjal in Somoč. Zadnjo simultanko je odigral v Izoli proti 16 igralcem. Mojster Germek je 10 partij dobil, izgubil Je proti Sarano. viču in Carboniju, 4 partije pa je remiziral. Vsem Germokovim nastopom -so prisostvovali številni gledalci. Na občnem zboru okrajnega šahovskega odbora Koper so izvolili nov odbor, kateremu predseduje Alfonz Dolhar, podpredsednik je Hribar, tajnik pa Ferluga. hodni Nemčiji. MariVorskl boksarji bodo Imeli tamkaj tri dvoboje, in si-oer prvi v Baoknangu 21. januarja, tri dni kasneje bodo nastopili v Ludwigshafnu, 26. januarja pa v Reutlingenu. Turneja med svetovnim prvenstvom! Zagrebški Dinamo je sklenil turnejo po severni, srednji in južni Ameriki v letošnjem juniju, juliju in avgustu, prav v času, ko bo svetovno nogometno prvenstvo: Ali so Dinamu tako malo koristi našega državnega moštva! Ali nemara misli, da ne bo dal nobenega svojega igralca za reprezentanco, kar je malone izključeno! Ce pa bo že moral ostati brez nekaterih najboljših igralcev, ali mu sploh kaže, da odpotuje tako oslabljen na to težavno in pomembno turnejo! Sentimentalnost, ki jo je doslej kazala mednarodna komisija FSJ nasproti klubom zvezne lige, naj bi tokrat prenehala. Tekmovanje članov ljubljanske, štajerske in koroške podzveze V soboto in nedeljo bo smučarsko tekmovanje članov ljubljansko podzveze. V klasičnih kombinacijah bodo tekmovali v Loškem potoku, alpski smučarji pa se bodo pomorili na Starem vrhu. Ta dva dni bodo tekmovali tudi smučarji štajerske in koroške podzveze. Naši skakalci in tekači pojdejo v Avstrijo Jutri bodo odpotovali na Zgornje Štajersko v Avstrijo: skakalca Zidar in Krznarič ter tekači Slivnik, Kni-fio, Matevž in Gašper Kordož ter Cveto Pavšič. Udeležili se bodo več tekmovanj. Tekmovalce bo vodil Medja Frano. 20. januarja konferenca Zveze športov V Beogradu bo 20. januarja prva konferenca Zveze športov Jugotslavije, z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsednika in podprod-sednil^, 2. gmotni problemi športnih organizacij v letu 1954 in 3. razno. Bradi premagal Bergmana Na smučarski skakalnici v Bi-schofšhofenu je avstrijski smučar Sepp Bradi premagal več izvrstnih skandinavskih skakačev, tned njiihi tudi slavnega Bergmana (Norveška) in Pietikainena (Fipska). Bradi je dosegel 222,5 točke s skokoma 86 in 91 metrov, Bergman 218,4 e skokoma 81 in 83,5 m, Pietikainen in Bjernstad pa sta dosegla 215,5 točke. BRENDEN SELE PETI Olimpijski zmagovalec v smučar skem teku na 18 km Norvežan Bren-den je bil v teku na 15 km v Stock holmu šele peti. PLENARNA SEJA PLAVALNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Prvenstvo v dveh skupinah Na plenarni seji Plavalne zveze Jugoslavije v Beogradu so sklenili, da1 bo letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v vvaterpolu v dveh skupinah po osem udeležencev. Prva dva kluba vsake skupine se bosta uvrstila neposredno v finalno tekmovanje, druga dva finalista (skupno jih bo šest) pa bodo dobili na turnirju ostalih štirih klubov. Finalno tekmovanje bo zajemalo dva turnirja v raznih krilih, v plavanju in skokih v vodo je ostal sistem tekmovanja isti. Razen tega so na plenarni seji sprejeli v celoti okvirne načrte priprav za udeležbo na letošnjem evropskem prvenstvu v Torinu in olimpiadi leta 1956 v Melboumeu. Po načrtu bo prvi Mednarodno prvenstvo Francije Pariz, 12. jan. — Na mednarodnem prvenstvu Francije v namiznem tenisu so bili doseženi tile rezultati: Četrtfinale moških dvojic: Root-hoft, Lanskoy (Fr.) • Vogrinc, Bar-lpvič (Jugoslavija) 2i:10, 14:21, 18:21, 21:15, 21:18: Simons, Cragy (Anglija) : Agopof, Laorade (Fr.) 3:0; Barna, Ha-genauer (Anglija, Francija) : Dibilcs, Sala (Fr.) 3:0: Bergman, Leach (Anglija) : Erlieh, Flisberg (Francija, Švedska) 3:0, Polfinale mešanih dvojic• Rosea-nu, Haratzi (Romunija) : D. Row, Barna (Anglija) 21:18, 15:21, 16:21, 21:16, 21:18. Harangozo in Pritzi sta v četrtfinalu premagala angleško dvojico Hadon, Simons z 21:18, 21:15, 21:19. Polfinale ienskih dvojic• Rosa-lina in Diana Row (Anglija") : Ro-seanu, Celer (Romunija) 3:0, Pritzi, Wertl (Avstrija) : Hadon, Bask (Anglija) 3:0. skupni trening že maja pred dvobojem z Avstrijo, zatem pa se bodo priprave nadaljevale po klubih. Med letom se bodo pred dvobojem z Nemčijo ponovno zbrali vsi kandidati. Predlog, naj bi sedež Plavalne zveze Jugoslavije premestili v Zagreb, ni bil sprejet. Hajduk odpotoval v Anglijo Split, 12. jan. Iz Splita poročajo, da je Hajduk prispel danes na svoji poti v Anglijo v Marseille, kjer bo odigral dve tekmi. Hajdukovci so s turneje po severni Afriki niso vrnili v domovino, kakor je bilo predvideno, pač pa so nemudoma nadaljevali potovanje v Anglijo. V Parizu se jim bosta pridružila še Svraka in Lovrič II. V Angliji bodo imeil naslednjo tekme: 18. januarja v Hullu, 20. januarja v Bristolu, 25. januarja v Wnt. fordu, 27. januarja v Coventryu in 30. januarja v Blackpoolu z istoimenskimi moštvi. Hajduk se bo vrnil v domovino 14. februarja. Trening državne reprezentance Objavili smo, da bo februarja gostoval v Zagrebu Racin# iz Buenos Airesa. To je eno najmočnejših nogometnih moštev Južne Amerike ter najmočnejše moštvo s te celine, ki bo po vojni gostovalo pri nas. Racing bo post Dinama. To priložnost bo izrabilo tudi naše državno moštvo tor odigralo z njim troninpr-tekmo. To bi bila dobra priložnost, da bi naša reprezentanca preizkusila svoje sposobnosti v tekmi s tako močnim južnoameriškim nogometnim moštvom. Dirka skrit) Angleži se oklepajo tradicij; le-te zasledimo v vsem njihovem življenju. Tudi v športu. Kaže pa, da na tem področju njihova tradicija počasi in neusmiljeno bledi. Spomnimo se samo nogometne tekme Madžarska : Anglija. rabiti — na poti od Londona do Brightona (ob morski obali). Leta 1896 so ustanovili klub, katerega glavni namen Je bil — Izleti z avtomobili. Ta navada se je z nekaterimi spremembami obdržala vse do današnjih dni. V dirki London— Neločljivo povezana z Anglijo je Brighton (pravzaprav to ni dirka, saj tudi njena megla, za katero pravijo, gre le za to, da vozilo prispe na cilj), da Je najbolj gosta (in umazana) na je »najmiajše« vozilo iz leta 1905, svetu. Kljub temu pa Angležev nji- »najstarejše« pa iz leta 1895. Obe let-hovo Vreme ne ovira pri športnem nici sta nedvomno jamstvo, da je udejstvovanju. Med znane »jesenske« j »dirka starih veteranov« nekaj, kar zabave prištevajo v Angliji tudi svo- i ne moreš videti vsak dan. število jevrstno dirko motornih vozil — iz- udeležencev je iz leta v leto večje; raza avtomobil skoraj ne morem upo- i to jesen so se dirke udeležili celo i Američani z nekaterimi avtomobili minulega stoletja. I Deževnega dne v novembru se je i dirka začela. Radovedni gledalci so z duhovitimi pripombami spremljali vsak avtomobil na start, ki je bil v Hyde Parku v Londonu. Prijavljenih Je bilo 181 motornih vozil. Pot, ki so i jo morali »veterani« prevoziti, ni bila lahka; za njihovo starost je bila pre-. cej zahtevna. Veterani so se ob 8.30 pognali v boj z mladeniškim poletom ! — ne toliko za prvo mesto, kot da prispejo v Brighton. Ves promet je bil ustavljen! Sopihajoč in šklopo-taje so »drveli« po londonskem asfaltu. Še dandanes so obdržali svoje dostojanstvo. Visoki so, posamezni deli voza so iz lesa, ki je »prepleskan« s firnežem, luči pokrite s celofanom. Povsod vidiš medeninaste ročaje. Najčudovitejše pa so trobente, ki so zvite kot kače. Prestave so nameščene izven voza — nad blatnikom, itd. Vrsta, kl je bila v Londonu še strnjena, se Je raztegnila, ob straneh ji sledijo modemi avtomobili številnih gledalcev. Bližajo se prvi večji vzpetini — Brixton Hillu. Mali »Benz 1895«, najstarejši med vsemi, meni, da je vzpetina prehuda ............ ::'. Najstarejši Benz dežja moker jermen ni več zanesljiv. Neprestano dežuje, začel je še močan veter. Avtomobili morajo premagovati dvojen napor. Posamezna vozila stojijo. Njihovi lastniki čakajo, da se motorji ohladijo. Številna vozila odpovedujejo zaradi pomanjkljivega mazanja. Priprave za mazanje bi lahko spremenili, toda štatut »Društva veteranov« tega ne dovoljuje. Avto mora biti tak, kot je izdelan. Kilometri se vrstijo. Zadnja in najhujša vzpetina Santh Downs. Vozniki so z redkimi izjemami prišli n« vrh — peš. s pomočjo gledalcev so nekatere vozove pririnili na vrh. Brighton! — Od 181 prijavljenih jih je 12 odstopilo že na startu, 25 pa med vožnjo. V določenem času Počasi sopihajoč, napreduje staro vozilo... zanj. Njegov voznik kar teče poleg *e Prispelo na cilj samo 6 avtomobi-njega. Hitrost ni velika: povprečno lov- Najnenavadnejša prireditev je i 20 km. Začeli so se prvi defekti: od- bila zaključena. Pa spet čez leto dni! I poveduje prenos, kontakt je slab, od • r. *. DNEVNE NOVICE KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO Strelci pozor! Vsi tovariši predsedniki družin in sekretarji se vabijo danes, dne 13. jan na skupni sestanek, ki bo ob 17 na Resljevi cesti 9, zaradi dogovora »liga-tekmovanja«. — Sestanka se udeležite polnoštevilno. VfiŽNI NASLOVI V LJUBLJANI Reševalna postaja, Zaloška 25, tel 22-444 Zdravstvena dežurna služba, Miklošičeva 20, tel. 23-081 Notranja uprava, Prešernova ul , tel. 21-100 ln 21-200. Dežurni za prometne nesreče, tel. 20-663 Gasilska milica. Krekov trg, tel. 23-555 Elektrarna. Magistrat, tel. 22-121 Plinarna, Resljeva 28, tel. 20-555 Vodovod, Krekov trg 10, 20-554 Železniška postaja, trg OF, tel. 20-768 Avtobusna postaja, Masaryko-va, tel 23-085 Hotel »Union«. Miklošičeva 1, tel. 20-570 Mestni avtotaksl, Slomškova 6, tel. 21-576 Mestna hranilnica ljubljanska, Čopova ulica 3 — Tel. centrala 22-136 in 23-383, direktor tel. 21-894 Veleblagovnica »NA-MA«: uprava - sekretariat 22-563, komercialni oddelek 22-571, računovodstvo 23-059, centralno skladišče 22-550, poslovalnica pri »Pošti« 21-066, poslovalnica pri »Tromostovju« 22-551, poslovalnica »Pohištvo« 20-496 Trgovsko podj. »Usnje«, VVolfo-va l/II.: direktor 20-042, komercialni oddelek 22-364, grosistični oddelek za usnje, Trubarjeva 41, 22-281, detajlni poslovalnici: »Usnje«, Trubarjeva 41, 22-281; »Koža«, Trubarjeva 16, 23-058; grosistični oddelek za obutev, Gradišče itev. 10. tel. 20-517 Trgovsko podjetje »Volna« tel. 22-562, prodajalne: »Volna«, Nazorjeva 3, 20-683; »Korotan«, Celovška 71, 22-683 Trgovsko podjetje »Izbira«, Wol-lova ul. 1/1: uprava, direktor 23-521, komerc. oddelek 20-235, skladišče. Mestni trg 21, 21-195; poslovalnice: »Perilo«, Miklošičeva 12, 20-122: »Manon«, Prešernov trg št. 8, 21-572; »Moda«, Nazorjeva 5. 20-255; »Okras«, Čopova M, 21-149; »Vrvama«, Trubarjeva ul. Sl, 10-441 Slovenija — Impex, trg. agentura za izvoz ln uvoz — Beethovnova 14/1. 23-915 Mestno prevozno podjetje »Maorom«: uprava ln delavnice tel. 21-392; Prometna pisarna — prevozi garaže *el. 10-823 Špedicija — Ljubljana, podjetje ■a tuzemske in mednarodne transporte, uprava Titova 33, tel. 21-392, direktor 20-851, kosovna odprava, Metelkova ul. Itev. 4, tel. 21-719, avtodlspo-nenca tel. >1-690, avtogarala, »redlška 1, 23-290 Umrli so v Ljubljani Franc Blaž, upokojeni tipograf. Pogreb bo danes, 13. jan. ob 14.30 na Zalah. Ela Oražem, odvetniška uradnica. Pogreb bo danes, 13. jan. ob 15 na Zalah. Franc Podgoršek, komercialni pod-dlrektor. Pogreb bo danes, 13. Jan. ob 15.30 na Zalah. Matija Fadcj, mizar. Pogreb bo danes, 13. Jan. na pokopališču v Šentvidu. Igor Šifrer, otrok. Pogreb bo v četrtek, 14. Jan. ob 14.30 na Zalah. Dne 11. januarja Je umrl nenadne smrti tovariš ŠTEFAN MILEK uslužbenec OLO Črnomelj Pogreb dragega tovariša bo v sredo ob 9 dop. v Tribučah. OLO Črnomelj, Zveza komunistov Tribuče ln OO ZB Črnomelj. predavanja Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje, ki je namenjeno širšim zainteresiranim krogom. 14. Januarja 1.1. ob 18 bo predaval v dvorani SAZU akademik prof. dr Ing. Milan Vidmar. Tema: TehniKa in socializem. — Predavatelj bo segel v svojih raz-motrivanjih globlje v tesno povezavo tehnike s širokimi družbenimi vprašanji in bodo ta razmotrivanja gotovo zanimala vse naše družbene plasti. Slovensko zdravniško društvo vabi na predavanje: Meningo-encepha-litis (ki jo povzroča klop) v LRS. — Referirali bodo doc. dr. Bedjanlč Milko, dr. Vesenjak Jelka, dr. Rus Slava, dr. Kmet Janez. Predavanje bo v petek, 15. jan. 1954 ob 19 v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. V četrtek, dne 14. januarja ob 19 bo četrto predavanje iz cikla »O prirodi in ljudeh v tujih deželah« z naslovom: »Indija in Pakistan«. Predaval bo univ. asistent Vladimir Klemenčič v prirodoslovni dvorani Univerze (bivša fizikalna), vzhod lz Gosposke ulice. Predavanje bodo dopolnjevale skioptične slike. KONCERTI Koncert Markovič — Ačimovič, ki bi moral biti 11. januarja, Je zaradi pomanjkanja električnega toka preložen na kasnejši termin, ki bo objavljen. pianist Edvard Kendall Taylor koncertira z večerom Beethovnovih sonat (mesečina, op. 110, 111 in appas-slonata) v četrtek, 14. jan. ob 20.15 v Filharmoniji. Nekaj vstopnic je še na razpolago. Koncert bo, čeprav ne bi bilo električnega toka. Naša priznana solista Hilda Horak-Casova in Marijan Lipovšek bosta izvajala na V. abonmajskem koncertu Slovenske filharmonije Bachov drugi Koncert za dva klavirja in orkester, ki Je le redko na sporedih Koncert bo vodil dirigent Bogo Leskovic, na sporedu Je še Beethovnova 3. simfonija »Eroica« ter Verdijevi Štirje poslednji zbori. — Abonma A v petek, 15. jan., abonma B v ponedeljek, 18. Januarja. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Sreda, 13. Jan. ob 20: Salacrou: »Tak kakor vsi«. Abonma red D. (Raoula igra Vladimir Skrbinšek). Četrtek, 14. jan.: Zaprto. Sobota, 16. jan. ob 20: HochwSlder: »Javni tožilec«. Abonma red Petek popoldanski. Sobota, 16. jan. ob 20: Hochwaider: »Javni tožilec«. Abonma red B. Nedelja, 17. jan. ob 15: Torkar: »Pravljica o smehu«. Izven in za podež.; ob 20: Salacrou: 'Tak kakor Vsi«. Izven ln za podeželje. OPERA Sreda, II. jan. ob 19.30: Verdi: »Tra-viata«. Abonma red F. Četrtek, 14. jan. ob 19.30: Massenet: »Werther«. Gostovanje tenorista R. Francla in dirigenta L. Matačiča. Zaključena predstava za sindikata Univerze ln TVS. Petek, 15. Jan. ob 19.30: Puccini: »Ma-dame Butterfly«. Zaključena predstava za ZSJ. Sobota, 16. Jan. ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Abonma red H. Nedelja, 17. Jan. ob 19.30: Gluck: »Ifigenija na Tavridi«. Izven ln za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Zaradi pomanjkanja kuriva do nadaljnjega vse predstave odpadejo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Četrtek, 14. Jan. ob 15.15: Škufca: »Tmjulčica«. Popoldanska predst. Sobota, 16. Jan. ob 20: Milčinski: »Cigani«. Veseloigra z godbo in petjem. Izven. Nedelja, 17. Jan. ob 16: Škufca: »Tr-njulčlca«. Pravljična igra z godbo, petjem ln plesom, popoldanska predstava; ob 20: Milčinski: »Cigani«. Večerna predstava. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Petek, 15. Jan. ob 17: Kuret: »Obuti maček«. Sobota, 16. Jan. ob 17: Kuret: »Obuti maček«; ob 20.30: Pengov-Slmončlč: »Zlata ribica«. Za odrasle. Nedelja, 17. Jan. ob 11: Poccl: »Čarobne gosli«. I Ročne lutke Resljeva cesta 28 Nedelja, 17. jan. ob 17: Stemmle: »Ca- I robni klobuk«. Ker bodo zaradi splošnega pomanjkanja električne energije Izvršene izjemoma odklopltve posameznih sektorjev električnega omrežja, predprodaje vstopnic v dopoldanskem času ne bo, temveč bo prodaja vstopnic samo eno uro pred predstavo pri posamezni gledališki blagajni. RADIO JAMES CAIN: 10 pjmev&Ljažec ROMAN III »Dobro, e kako boš prišla do denarja?« »Na svetu je samo en človek, pri katerem bi ga lahko dobila.« »In ta je?« »Moj oče.« »Kaj ga Ima toliko?« »Ne vem... Toda hiša je njegova. Tam v Westwoodu. Nanjo bi menda lahko nekaj dobil. Gotovo pa Ima tudi nekaj denarja. Seveda ne vem, koliko. Toda zadnja leta ga njegova edinka ni mnogo stala. Upam, da bo mogel spraviti skupaj denar.« »Kako pa bo vse to sprejul?« »Strašno mu bo. Ce mi bo dal denar, tega nikakor ne bo storil za Charlesa. Lahko ti rečem, da Charlesa nima rad. Tudi zavoljo mene tega ne bi storil. Bil je bridko razočaran, ko sem mu povedala, da se nameravam poročiti s Charlesom, ko pa sem to res storila..., no, bolje, da o tem ne govoriva. To bo storil za svoja vnuka. Kolikšna nesreča! Kakšna strašna zgodba!« Naslednji večer sva sedela v avtomobilu, ki sem ga ustavil na eni izmed teras, obrnjeni na morje. Mislim, da je moralo biti približno pol devetih, ker na kliniki ni ostala dolgo. Sedla je V avto, pogledala na obalo, petem pa mi je iznenada rekla, naj jo odpeljem naravnost k njenemu očetu. Odpeljala sva se DNEVNI SPORED za sredo, dne 13. Januarja 1954 5.30—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) — vmes od 5.35—5.45 Napoved časa, poročija, vremenska napoved in pregled tiska — 5.50—6.00 Jutranja telovadba — 6.30 do 6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln radijski koledar — 6.50 Pregled dnevnega sporeda — 7.00 Odgovori gospodinjam — 7.25 Poročila — 12.00 Opoldanski koncert — 12.30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Z obiskov pri pionirjih — 13.15 Za vsakogar nekaj (lahka, zabavna in plesna glasba) — 14.20 Kulturni pregled — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Skladbe hrvat-skih avtorjev poje vokalni kvartet »Vatroslav Lisinski« iz Zagreba — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo: Ivo Zor: Marka imajo vsi radi (ponovitev) — 16.00 Naši solisti pred mikrofonom — 17.00 Napoved časa ln poročila — 17.10 Priljubljeni pevci ln ansambli Izvajajo vesele slovanske narodne pesmi — 17.50 Zdravstveni nasveti — 18.00 Zabavne melodije v plesnem ritmu — 18.30 Zunanjepolitični feljton — 18.45 Stare ln nove melodije igra na klavir Borut Lesjak — 19.00 Radijski dnevnik in objave — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in vremenska napoved — 20.00 Radijska igra: Vasja Ocvirk: »Grob neznanega junaka« (ponovitev) — 21.00 Večerni orkestralni spored — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Igra Ferry Souvan s svojim kvintetom, poje Ivo Robič — 22.35 Modemi plesni orkestri: Georg Shearing in kvintet Johny Guamlerl — 22.55—23.00 Lahko noč, 23.00—24.00 na valu 327,1 m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujino (prenos lz Zagreba). MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna Sreda, 13. Januarja 1954: Lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. RADIO 5.30—7.25 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 7.25—7.40 Narodne v priredbi E. Adamiča izvaja Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Slkoška — 7.40—7.45 Za naše gospodinje — 7.45—8.00 Veliki orkestri izvajajo lahko glasbo — 8.00—8.10 Poročila in vremenska napoved — 8.10—8.30 Za dobro voljo — 12.00—16.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 16.00—16.10 Pablo Sarasate: Ciganske melodije — 16.10—16.30 »Štirje flosarji« Izvajajo koračnice ln polke — 18.30—16.45 Pregled domačih dogodkov, vremenska napoved in točen čas — 16.45—17.00 Zabavna glasba, vmes objave — 17.00 do 23.00 Prenos »poreda Radia Ljubljana. KINO PARTIZAN: Amer. film: »Smrt trgovskega potnika«. UDARNIK: Slov. film: »Vesna«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 11. Jan. ob 19.30: Verdi: »Tra-vlata«. Abonma red Sreda. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 13. jan. ob 20: Shaw: »Mož usode«, Kleist; »Razbiti vrč«. Abonma premierski ln Izven. Četrtek, 14. jan. ob 20: Shaw! »Mot usode«, Kleist: »Razbiti vrč«. Abonma Red četrtek ln izven. Petek, 15. Jan. ob 15: Shaw: »Mož usode«, Kleist: »Razbiti vrč«. Šolski abonma. Sobota, 16. jan. ob 20: Shaw: »Mož usode«, Kleist: »Razbiti vrč«. Abonma Red sobota ln izven. Nedelja, 17. Jan. ob 15.30: Shaw: »Mož usode«, Kleist: »Razbiti vrč«. Abonma Red nedelja In Izven. Torek, 19. Jan. ob 20: Shaw: »Mož usode«, Kleist: »Razbiti vrč«. Abonma Red torek ln izven. HTr |rrr- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii B J : KINO »KOMUNA« Avstrijski film Irana u parlroffi" Jlclld v Gulil Ulji TEDNIK Predstave ob 16., 18. in 20. uri llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll KINO »UNION«: Slov. film: »Vesna«. Tednik: Barok v Ljubljani. Predstave ob 16, 18 ln 20. KINO »SLOGA«: Italij. film: »Obtožba«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. KINO »SOCA«: Avstr, film: »Irena v zadregi«. Brez tednika. Predstavi ob 16.30 in 18.30. Zadnja predstava odpade — nastopi Svengali. Predprodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10—11 in od 15 dalje. KINO »TRIGLAV«: Amer. barv. film: »Rudniki kralja Salomona«. Tednik »Okroglica« (barvni). Predstavi ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SlSKA«: Amer. film: »Njen otrok«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. CELJE: »UNION«: Hrvaški film: »Sinji galeb«. — »DOM«: Amer. barvni film: »Zlomljena puščica«. BLED: Francoska komedija: »Gospod Hulot na počitnicah«. KAMNIK: Italij. film: »Ljubezen in strup«. VEVČE: Angl. film: »Cirkuški deček«. DOMŽALE: Angl. film: »Skrivni rov«. JESENICE: »RADIO«: Amer. film: »Ob veliki ločnici«. — »PLAVŽ«: Amer. film: »Skrivnost Jezera obsojencev« KRANJ: »STORZlC«: Amer. film: »Ob veliki ločnici«. — »SVOBODA«: Amer. film: »Zločin v Nevadi«. PTUJ: Amer. film: »Moč orožja«. DROBNI OGLASI ANGLESKO-AMERISKO (english-american) se nauči vsakdo, ki zna latinico in ima osnovno šolo — hitro, lahko, zabavno, zajamčeno z dopisovanjem. Mesečno plačilo minimalno, zmanjšuje se vsak nadaljnji mesec učenja za 10 dinarjev dnevno. Plačati je treba samo prvi učbenik, vsi nadaljnji učbeniki, knjige, slovarji, fonetiki, časopisi, žurnali, ilustracije, revije, specialni ženski domači — hišni — modni žurnali so brezplačno na uslugo brez kavcije. Prvomajske nagrade najpridnejšim, najboljšim. Zahtevajte takoj popoln Informativni prospekt. Pismu priložite 30 din v bankovcih. Odgovor dobite v teku meseca. Prosimo, pohitite! English-american lessons, Beograd, Dosi-tejeva 3. 10003 »RATAR« — NOVI SAD TRGOVSKO PODJETJE ZA OSKRBOVANJE KMETIJSTVA razpisuje natečaj za šefa komercialnega oddelka ki temeljito pozna strojno-železarsko-kmetijsko stroko, je verziran tudi v uvoznem poslovanju in obvlada angleščino, nemščino ali italijanščino. Plača po tarifnem pravilniku. Pojasnila daje osebno ali pismeno direkcija podjetja v Novem Sadu, Ulica Jugoslovanske armije 1, telefon 26-85. 329 POZOR! KUPIMO VSAKO KOLIČINO PRAZNIH — RABLJENIH penicilinskih in slreptomieinskih STEKLENIČK PROSTORNINE 20 cm* — OZIROMA STEKLENIČK, KI USTREZAJO OBLIKI IN DIMENZIJAM SPODNJE SKICE PLAČAMO 4 DINARJE za stekleničko, vključno transportno embalažo, franko kraj pošiljatelja. Izplačujemo z virmanom po prejemu blaga, zasebnikom pa po poštni nakaznici. Ponudbe pošljite na: GALENIKA TOVARNA FARMACEVTSKIH PROIZVODOV ZEMUN 312 Potrebuj emo električni kabel NKBA 3 X 95 + 50 mm2 45 m dolg Prosimo podjetja, da takoj pošljejo ponudbe na naslov^ TOVARNA UMETNIH BBU' SOV — MARIBOR poštni predal 97, tel. 20-58 Oglašujte v , »Ljudski pravici - Borbi«- SVET ZA KOMUNALNE Za' DEVE LJUDSKEGA ODBORA MESTA NOVI SAD obvešča interesente glede n* razpisani splošni in an0111 natečaj ZA IDEJNI NAČRT UR® TVE PETROVARAdiNS TRDNJAVE da je dopolnil pogoje pri natečaju z naslednJlln' 1. Rok za izročitev del ie j, dalj San za mesec dni, tako u. morajo dela oddati do 30. 1954 ob 18. uri. Je. 2. Besedilo o odškodnini u ij. žencem se spremeni in se tnoi-Vsem udeležencem, ki do P* g. sanega roka oddajo natecajn* a borat ln za katerega nate komisija ugotovi, da izP°LLi-pogoje natečaja, se izplača “.jdo na odškodnina od 30.000 doji din po oceni natečajne kom 3. Udeleženci, ki bodo željo in v tem smislu poslalu v njo Ljudskemu odboru *■* “ pjovl tariatu za komunalne zadeve jj, Sad — bo v zadnjih treh me el. natečajnega roka odobreno ^0 obrestno posojilo v znesKu. g8 30.000 din za opremo natečaj g elaborata, kakor tudi PoVP, no-vsota 15.000 din brezobrestnega sojila za potne stroške in .nja. do 8 dni v Petrovaradinski tro ^ vi proti podpisu menice. * za-stroški bodo obračunani °° ključku dela natečajne k01" ,, Pojasnila daje Sekretariat ^ komunalne zadeve LJudsKes gt. bora mesta Novi Sad. Telet° jS5 34-78 in 41-34. DVA , kompresorja stabilna ali prenosu0 6 DO 7 ATMOSFER ne glede na način pog°na { kupimo Ponudbe pošljite na: TV0RNIC0 STROJEVA STUP — ILIDŽA kod Sarajeva tja in vso pot je molčala. Ustavil sem avto pred hišo. Vstopila je in ostala pri očetu dokaj dolgo. Morda je bila ura že enajst, ko se je vrnila. Sedla je v avto, potem pa se je v njej nekaj zlomilo; bridko je zajokala, jaz pa ji nisem mogel dosti pomagati. Vprašal sem jo šele, ko si je spet opomogla: »No, si kaj opravila?« ,»Da,« je rekla; »pomagal bo, toda bilo je strašno.« »Navsezadnje mu ne moreš zameriti, če se je razjezil.« »Jezil se sploh ni. Sedel je, majal z glavo in niti besede ni spregovoril. Toda, Dave, ta starec je petnajst let odplačeval hišo In šele lani jo je popolnoma odplačal. Sele letos poleti bi lahko preživel svoj letni odmor v Kanadi, če bi hotel. Zdaj, zdaj pa je padlo vse v vodo In zdaj lahko znova začne. Samo zaradi tega. In vendar ni niti besede rekel.« »Kaj pa je rekla mati?« »Z njo o tem sploh nisem govorila. Domnevam, da bo privolila. Njej tega kratko in malo nisem mogla povedati. Čakala sem, da je legla k počitku. Zato je tako dolgo trajalo. Petnajst let rednega plačevanja je padlo v vodo — samo zato, ker je Charles naletel na kozo, ki ni vredna niti toliko svinca, kolikor bi ga bilo treba, da bi jo človek poslal k vragu.« Tisto noč sem spal dokaj slabo. Mislil sem na starega profesorja in njegovo hišo, na Sheilo in Brenta, ki leži tam na kliniki s stekleno cevko v trebuhu. Dotlej o njem nisem mnogo razmišljal. Nisem ga imel rad, ker pa je bil Sheilin mož, mi je bilo mnogo ugodneje, da nisem mislil nanj. Zdaj pa sem se vpraševal, kakšna je mogla biti ženska, da se je zaljubil v njo in da-li nori za njo tako kakor jaz za Sheilo. Razmišljal sem o tem, ali mi je toliko za Sheilo, da bi lahko zavoljo nje tudi kaj utajil. Ta misel me je dvignila iz postelje in dolgo sem skoz okno S v noč. Lahko bi se bil hlinil, da tega ne bom mogel st° lahko bi se bil izgovarjal, da še nikoli nisem ničesar ukradel I® jgV1 tudi tega ne bi mogel storiti, toda v resnici sem bil v to za .■ že nekako zapleten. Minilo je bilo teden dni, odkar sem razliko, centrali pa še nisem sporočil, kaj se je zgodilo. D8’ , sem celo pripravljen pomagati ji, da bi vse to nekako P^.jjjti Zdelo se mi je, da Brenta razumem, in nehal sem se pred samim seboj. Sedel sem na postelji in razburjeno razfli Vse mi je bilo nekam zoprno, jasno pa je bilo, kaj moram a Naslednji večer sem jo odpeljal domov namesto na obalo. SP*3 sedela pri kaminu. Tokrat sem pripravil cocktail, ker sem se .j* že pomiril. In dolgo sem jo držal v naročju, preden sem jo Potem pa sem dejal: »Sheila?« »Da?« »Odločil sem se.« »Dave, pa ga vendar ne misliš ovaditi?« »Ne, pač pa mi je postalo jasno, da je na svetu etl človek, ki lahko vse to uredi.« »Na koga misliš?« »Nase.« »Ne razumem te.« ^ »No dobro, včeraj sem te odpeljal k očetu in njega ie ^0-močno strlo. Petnajst let odplačuje hišo, zdaj pa naj bi vS® j,i padlo v vodo in povrhu naj bi še ničesar ne dobil. Zakaj 0 torej prav on dal denar? Tudi jaz imam hišo, razen tega P3 sam nekaj zaslužim.« »Kaj bi mogel ti tu dobiti?« »Tebe.< Ti«t izdala časoolsno založniško Dodjetje »Borba« v Beogradu. Kardeljeva ul. 31. telefon 24-001 - Uredništvo Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/III., tel 23-281 do 23-264 - Odgovorni urednik »U“d.L0 rn-avice Borbe« Ivan Šinkovec - Uprava Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2, telefon 23-261 do 23-264 - Telefon za naročnino in oglase 21-030 - Mesečna naročnina za našo državo 250 din, za wjW , p 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk Tiskarne »Ljudske travice« — Poštnina plačana v gotovini