Stav« Posamezna številka 20 stotink V Trsta« v Četrtek 5« avgusta 1920 Posamezna številka 20 stotink &€ztnlk XVJ I haja ——» ---- ----Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškcg;! ri>tvu. — Nefrankirana pisma se n«. Izdr" .tclj >n odgovorni urednik Štefan Godina Tisk tiskarne Edinos* — iNaročnina znaša na me*cc L 6.—, pol izv eni5i ponedeljek — vsak dan zjutraj. štev. 20, I. r."— Dopisi naj_s£_noši ljajo uredijo, rokopisi ; — - Lastn.r. .. t.sta Edinosu L .32.— in celo leto L " Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. EDINO Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarjih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. bese-.Ia, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upnvl Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Govorimo lasno Naše šolske zadeve Voce deli Is onzo* (Seč in glas) v Gorici pr nvša v svoji 158. štev. nt uvodnem me^tu članek pod naštevam »Govorimo jssno<, v katerem pravi glede naših selskih zadev naredno: ^Z moralnega stališča ni b;l noben Slovenec 'po-tavljen vpričo Italijanov. Več-ina *loven- •=k::* šol je bila zopet ciprta s slovenskimi učitelji: n:so fc:le odprte ene srednje šc?e, katere je i ila v Julijski Benečiji ustanovila svstritska \teda z določnim namenom, da bi služile kot ogrj 5ča narodnostnega sovrp.štva; in če SrC te srednje šole niso cbr.o-. ile na bolj pošteni in bolj plemeniti podlagi, Lo je, kaker prave resnične šo!e, leda; je temu \zrok to, ker Italija do zda.] n: megla še najti zadostnega števila slovenskih učiteljev, ki bi dajali zagetovile, da sc v resnici to. kar mora biti vsak učitelj v kditurni državi, namreč vzgcJevateVj r.-roda. apostol moralne povzdige, ne pa fa-v?tlčen agitator neuga-lega narodnostnega sovraštva ali p3 celo pol:tičen agent tuje države.« Naslov uvodnega članka, ped katerem .prinaša Voce deiriscnzc- te vrstice, kakor rečeno, se glasi: govorimo jasno! Mi že razumemo, kar je laški člankar tamkaj napisal, moramo pa tudi reči, da lo ni vse res. Več na slovenskih šol se je z-epet odprla — na deželi, ne pa v mestu. V Gorici se niodp.Ia nobena šola, r.Hi eina ilovensks ijud-ka šc^.a. In vendar je Italijanom dobro znano, koliko slovenskih šol in scls&ih demov smo imel? pred vejno v Gorici in koliko slovenske dece je poha alo te šole. Govorimo f,asBo! Tudi s številkami smo to opetovano dokazal in poklicali Itslijaocm v spomin, pa doslei še zmiraj brez u-peha, AH je to pravično? Ali ni tukaj Slovenec zapo-sUvljen vpričo Italijanov? Al: pa je m-..-ebit-I to še celo kaka protekcVa,-če se Slo»©ncem /-pro šele in se j:m tako zapre pot do onrke ? Govcrite jasno! »La Voce piše nadalje: »Če se srednje šole obnovile. — tedaj ;e temu vzrok to, ker ■•.iliri i c o zd* \ ni mogla še n:(Li zaid'o'.tnega števila venskih učiteljev — . Saj j'h pa ludi ni nikoli \kalc>, ni nikoli pc-.->.. še r-la po n: h! Pač pa ie tega n c-egt uči-i,1 iz dežele -iztirab, ne zato, iker •> b i fana- ■. ;■> L: tor narodnostnega sovraštva, ^n t;-d' r>e /a1o, ker ie bil pclit čen sgeni tuje d-ržave i;npak samo zalo, kei je bii — Slovenec: K dr -e tukaj ne spominja g. Karla Pri aUljn p: fc : 'ia slovenske ^mnazije v Gorici! Ali si ji: mogoče misliti bolj mirnega, miroljubnega in flegmatčcega človeka, ki-kor je bil on? Ni bil ne agitator in ne agent, ni se nkdar in r. .k,e-j-po icvljal, a vendar sc, ga v spremstvu k^rabin erje v pognali čez me',o, k:kor nevarnega in -?k«>d"-jivega človeka, in sicer tamo zato, ker je Sil — Slovenec! Nobene druge krivde ri.o našli na njem. nobene druge krivde mu aijo m---gli na njegovo zahtevo na/esli! Gov c rimo jasno! izgan'ai: ljudi iz dežele n ;.;tem p a viti, da jih ni n>c£oče n?iti. to je grd^ l- na- ščina i-n sleplje: je javne ->tv, ki ». še poučena o tem. Ce bi Italija resno mislia na otvoritev slovenskih sol, tedaj bi tudi resno i-skala zar;e profesorjev in. j'h Lu»di našla; mi sami bi bili pripravljeni, i pomagati ji pri tem delu in prepričani -rao, da bi to delo tu-di uspel-c in da t: že letos na je>en bile odpete vse naše srednje šole. Seve, če bi v vsokem profesorju ki bi ga mi navedli, Italija videla le fanatičnega o Ji ta tor ja in političnega agent*, potem bi b:l ves trud zastonj! A lo je ravno tisto, kar mi poudarjamo, to jc -ti-to, ki se gla^i — mi no-Čemo dati vam slovensk h srednjiti šoli V de-zeb in izven dežele imamo izborne moči za naše srednje šole, nsši ljud;e so in i najo pravico do tukajšnjega bivanja! Italija nc>j jim le dovoli ipovrnitev m nai jrh uvrsti med učne •r e či slov. srednjih šol. pa bo v izteka in se prepričala, da imamo mi Slovenci res može. ki so \ resnici' to, kar mora biti vsak učitelj v kulturni državi, namreč: da imam'o prave vzgcijeva-tclje naroda in apostole moralne povzdrge. Naše ljudi treba srditi ne s slaVšča nacijo-rtalnega šovinizma, marveč s stališča pravičnosti m humani tete! La Vocc piše k sklep-u svo>e«ga člarka: (Slovenci) naj pazijo in naj resno ra«nLšl}u';eo, ria je njih narodni obstoj, njih naredili prespeh te-no navezan na mirno med ebc^no bivanje z Itadi^ani.« Govorimo jasne! Mi verrwx, da navezani biva'ti v Gcrici z Italijani, \eiuo tf»d>, da je najlepše tam, kjer bivajo narodi, v miru med e ga je oropalo njegovih šol, če =>e mu grozi v požigom in pobojem in če se mu tudi res po-i nje-gov-e domove m uničuje injegcve koltur-nc ustanove ter tako spcdreztnje korenin« vaa-napredka in živlienja sploh! Kfe ste še videli leva, ki bi vars inilo in hvaležno gledal, če 5 težkim kodom wd»rihatc po njem. če mu s kladivcjii iz?bi4»t'e xdrave zobe n če ga s smolnato bakljo smoddte pod repom! Govorite ja-no, pa tiidn c^kribosrčno! Gospodje okoli »Voce«! Če vam je res resno na tem, da se med nami rn vami vstvarijo mirni ocnošaji, tedaj delujte na to, da se čian prej, še letcs ctvorijo v Gorici naše slovenske Šole. V dejanju pokažite, da tudi vi hočete raiff. Ne posnemajte tistih potujočili kounecLjantov, ki /dai v Parizu in Londonu, potem v Saai Remu m Pallanzi, in zopet v Boulogai in S je dobil ljubljanski »Večerni list« iz Bel-grada: Merodajna oseba je poročevalcu lista zago« tovila, da osrednja vlada nikakor ae namerava o-puatiti demarkacijske črta na Korojkaml Minister prosvete. Minister za uk m bogočastje Pavle Marinkovič se je vrnil iz Karlovih Vari in zopet prevzel svoje uredovanje v ministrstvu. Zaplemba. Minister za pravosodje Marko Trif-kovič jc poslal Narodnemu predstavaiitvu zakoa-ski predlog, po katerem se imetje podanikov neprijateljskih držav stavlja pod drlavai sekvester. Dokler ta zakon nc bo rešen, se bo to vprašanje uredijo z začasno naredbo, ki jo je že podpisal regent prestolonaslednik Aleksander. Tahaikka fakulteta v Lj^fcifaai. Vsled negodnega položaja, ki je nastal zaradi tehniike fakaltete, je sklenil profesorski zbor te fakultete v svoji redni seji dne 25. junija t. L nabiti na črno desko sledečo izjavo: Dijaštvu se naznanja, da otvoritev V. semestra v jeseni 1920. radi pomanjkanja prostorov še ni zajamčena. Ali se V. semester prične ali ne, se bode objavilo, eventuelno po časopisih, pravočasno t. j. gotovo pred vpisovalnim terminom v inozemstvu. Vesnini vnovič mm sestavi M Koncentracijska vlada z mtrnrn proiramem ZAGREB, 2. Glede -krize javlja -Hrvate Kcmrbrnacija s Pašičem temelji na dejstvu, ker so gotovi politični krogi u ver jeni, d -h bo predsednik začasnega parlamenta regentu nasveto-val Pašiča. Dobro ■po-učett). kregi pa trdijo, da bo Paši« skoraj geto-vo oriUdontl mar?Jat, ker ^e že slab in star. S Pašičem vred je bit pozvan v Belgratd tuii Trumbie. Do 19. včeraj iegent ni nikogar pozval na dvor, da se posvetuje z njim o krizi. BELGRAD, 3. Ko je dr. Vesnič vrnil mandat za sestavo vlade regentu, je ta pdMicai k sebi vnro-vvč dr. Ribarja in ga vprašal z\ njegovo mnenje. Dr. Ribar inu svetoval, naj pok&kua! še enkrat s koncentracijo Iti poveri to nalogo Da vidovi ču, Draška viču ali P ribiče viču od detfno-krafcov ali pa Proiiču ali Vesni ću cid radikalen v. Regent se ni takoj »udioPrcli večeru pa je poklical na kot o gotovem dejstvu. Regent pa se je hotel z Dav'chirićein ssitfo posvetovati 'kaker potem s Prc»;ćem. Sestavo vladne pa je danes vnovič poveril cbr. Vesniću. Ta |e stopil že tekem cn?va v zvezo z den.D-kj ali in jih vprašal, ali step je v (koncentracij na pcJtegi Pročicevega agrarnega pnogr^ma. De rn c krati so cd klen Mi. Obenem pa prediagal', naj se vprašanje agrarne -reforme ćzleči iz vladnega programa, ki nej se omeji samo na volitve. Vesnič ho cdgevor.il na ta predlog Se le -/a tri. BELGRAD, 3. Dr. Vesai-č je tpre>I mi.v/c, da stctpi s strankami v pregovore z* scsta\o koncentracijske vlasac. V p-rvr vrsti rsmerava doseči sporazum glede volilnega zakona in načrta ustave. Naredno predstavništvo bi se po razglasitvi volilnega zakona in rs-Liflkeciji mednarodnih pogodb ta-kej od-godiio. Pctc-m bi se razpisale volitve za konslituanto. Vesnič sprejel sestavo vlade BELGRAD, 3. Razni kir.bi sa i meč. i danes seje. Redikslri klub je po mnir-otrivanju pc-ložsja izjavil, da se s tem rtrirji, da dr. Vesnič sprejme mandat za se-lavo kce i.r. > qpi»t-*ili vsa sporna vpraša r'a. Čimpiej ";e 1-rebi priti do volitev. Prclić ne vstopa v novo vlado? BELGRAD, 3. V parJam-antarc h kradli se g 2 veri, da Stojan Protič re bo v slo pri v novi Vesnićev kabinet, ker se ne £ji-inja s preaic^ ženim prog ramam. Novi V e.r.Jev kabinet se pto sedlarjem načrtu ne bo ta-vi' z agrarno reformo in z vprašanj em iz veza. Pomen Pašićevega prihoda BELGRAD, 3. Rad kciVia -vtianka t5e pozvala Pašiča v Belgrri Ker je zr imo, da Pašič pred volitvami nikakerne mara prti v kombinacijo, je verjetno, Osa oi £ v tem primeru *e za njegov nasvet -in za kongres rad -kalne franke. MADŽARSKI VPAD NA NASE OZEMLJE BELGRAD. 3. Iz Subctice jarv^o: Dne 30. ;ulija zjutraj je na naše ozemle 14 Vm sevemo od Subctice v padla medz-arska razbojniška tolpa in odvela na Madžarsko 600 glav goveje živine. Škcde je 4 aril;;crae krctn. Uvedla se ;e preiskava, ali so se ropa udebž le tudi regularne madžarske čete. Vojno stanfe z Avstrijo prenebaio BELGRAD, 31. Minister zo zunrn}a dela je objavil, da se Juge slavij-a ne nahe^a več v vojnem stainju z avstriisko republiko. Mir so sklenili dno 16. juli/a, ko >e bila ratificirana savntrgerm3;inska miro-vna poigcčba. Tako je prenehalo vojno stanje med Bel^radcm hi Dunajem. ki ^e trajalo dvanajst dni maj:;., kot šest let. (Od 15. julija 1914 pc sft'arem koledarju do 15. jul::a 1920 po novem koledarju.) JUGOSLOVENSKA VLADA IZPUSTILA D'ANNUNZIJEVA LETALCA RIM, 4. Agencija »Stefari« javlja iz Beig-ia-da z dne 3. t. n>.: Vlada e "izpustila v svoibodo italijanska letsJca* ki d strani nam sovražnt-h življe v ki ni hotela skleniti spo- razuma pred 2. julija, to je, dokler ni s sijaj-nfca vo^aitidm uspehejn dokaaala mr^očne sposobnosti naših čet, (ki so b58e absoliatna v s tanu, da vssiko obnovitev sovra'žmjjti.* 'Tfoidalnje vesti javljajo;, da se pe že začeio z vračanjem Čet iz Albance v Itai^a. Vailcua se izprazni pcip-olnoma v naaprc^u s prejšnjimi ve&tmi, ki so hotele vedet", da Vaicna ostane zaioasRio v posesti Italije. Vatcno zasedejo takoj albanske čete. Italija obdrži samo otek Saseno1. Sporazum so podpisali oonte Mazzcni za italijansko in trije glava-r^i za -ćilbansko vlaUo. Pc.d?a se takcf) v Ri-m mešana komisija Albancev in IUJijanov v svrh-o, da doseže odobritev sporazuma, Ln 'da ugotovi gospodarske in trgovske klavzule.« Italijansko ptoldjetle v Albani-ii je .prišl-o torej končno do likvidacije. Gori navenJeno o{ioii;oz-no sporočilo o deseženem sporazumu prizna\T» samo odikrito. da je šel ita-1. pooblaščenec na pogajanjih le še za tem, da bo cdhcd časten za iialižansko A-ojskov Sicer pa pomenja fprasaum za italijansko s tram: popolna samos tajnost Albance, vkijučivši V a Ion o, ki pa so — mimogrede bodi omenjeno — Itieh^ijani zasedJi že 1. 1914. I-n sicer kot važno slrategično oporišče za Jadran in kot trgovsko izhodno točko za Balkan-, kar je bilo Italiji pripeznano v londonskem paktu. S tega vidika treba presojaPi pomembnost sedaj doseženega sporazuma, oziroma izpraznec^a Albanije od italijanskih čet. Italijanska javnost sprejme vest o tem sporazumu gotovo s ikaj mešanimi občutki. Začetek albanskega podjetja je bil vprizofjen — recimo — tako mnogo obetajoče, da. se ;ttiH;ansk.a javnost mora čutili raz^toarano. Kajti konec nikakor ne odgovarja visok'm pričakovanjem, da niti ne govorimo o ogromnih žrtvah, ki jih ;e požrlo to pcijelie. RIM, 4. Ni treba še posebej poiid-irjati, da je natekla vest o zapustitvi V?!c>ne s strani ita-l-vensklh čet naravnost porazen v lirik na ita-KViU'k-o :.mpeivjalrstično javnost, keker je na drc^i ttra-ni -prvzrcčila vihar navdušenja pri soc',2'!nih demokratih^ lki \Id'i;D v leni dogodku uspeh svojega iprifska proti srban-ski pu-stolovščini in d.ckaz svc;je moči, ki lahko vpli^ Ludi r.,a petek vnar-'e politike. Me mankajo, seveda glasovi — kedu, so manki.'i?! — ki iz-ra)bl*ajiO tudi Lo priložnost za, .bruhanje svojega sovraštva prosti Jugoslaviji, ki da bo izkoristka: to slabest it albanske vlade, ker jo n »kakor ne veže Giolitt'jev dc, •klijuč Jadrana, za Ita!i\'o izgubliena. Tud>t pogoji, pod katerimi je italijanska vladla pristala na zapusti Lev Valcne, ne menja o ničesar na gori omenjenih dejstvih. Klavzule i'tal^jtasLsko-aibain-skega .dogovora niso še znar.e, toda oficfrjozni list ^Temps« in ž njina tudi drugi Žisii pravijo, da je prišlo do -apcirazutma na podJsgt nastopnih pogojev: 1. Italiia pnizniarva pravico albanske vlade do lastne neodvisnosti in smatra; vlauja v Tirani kot zastopnico albanske politike, ter se bo pogajala ž njo v svrho pospešitve pogajanj za prijateljski sporazumi med obema državama1, katerima je u&cjeuo živeli v dtfbrem sosedstvu in bratskem prijateljstvu. 2. ItćU:.;a se odreka zasedbe in uprave mesta Valone. Italijani ne bodo imeli več nobenega vpliva na mestno upravo, ki bo tskoj izročena zastopniku albanske vlade. Vse prebivalstvo se bo lahko vrnilo v Valono. Izdala se bo amnestija za vse upornike, ki se bodo lahtio vr-.» ili v svoje domove. 3. Italiji se odredi gotov rok, tekom katerega bo motrala izprazniti mesto. Tekom tega časa bodo obiskala albanska vojaška poveljništva italijanske vojaške oblasti. 4. Italija bo tudi nadalje lahko zasedala oiok Saiseno kot vojaško in mornariško bazo. a razente£a tudi rt Linguetto in Tre porli, p»re3 Artcv taded da bo imela v svoji posesti uirjen Irikot, ki ji bo omogočil vojaško nad-viacio nad valcnsko luko. 5. Italija se bo lahko posluževal i v vseh slučajih valonske luke za pribežališče in opremo svojih laidij. 6. Italijanski ujetniki se Lakoj vrnejo a i talijansko poveljništvo se obvezuje, -da bo izpustilo v svobodo vse ujetnike fn intemirancc na otoku Sasena. 7. Italiji se prizna pravica do izkoriščanja albanskih rudnikov po predftdočem ciogcvoru z albansko vlado v Tirani. 8. Italija in Albanija ste edlločno za ohranitev trajnih vezi nerardružljivega pri5a«teljstva. ITALIJANSKE ĆETE OSTANEJO V SKADRU RIM, 4. Agencija »Stelsini < poroča, da je 1x4 podpisan znani dogovor z aibansđto vlado v Tirani, po katerem bo*k> itaiijainske čete zapustile Valom?. Italijanska posadka v &ka>dru ostane še nadalje v i:>estu. Ruske čete no poti o Varšavo CUR1H, 4. (S.) Rad^okrzofavka iz Moskve prav:: Boljše vik i so prekoračili reko Bug, zad njo oviro na poti v Varšav o sn poizkirša./J pretrgati zveze med Gdan^k'm m Varšavo. »Temps« d'ementira za-v zelje Brest-LL't»ow-škega s strani ruskih čet. Riisko-Doljska premima pogajanja prekinjena v svrho začetka mirovnih pogajanj CURIH, 3. Radicbrztijaska javlja te le vesti o preaiiinih pegajanjih med sjovjetsko Rusijo in Pclijsko. Poljsko odposlanstvo je predložilo 1 avgusta ruskim zastopnikom svoja pooblastiU, ki se omejujejo na pogajanja glede premirja. Rusko cdposlanslvc »"« izjavilo, cfa morajo — pcljski zastopniki — po poljskih predlogih — imeti pooblastilo ne samo za podpis premirja, temveč tudi za podpis gla\nih mirovni k po goje v. Rusi zahteva'o n^^ večja jasuslva ^lede tega vprašan-a, brez kateri h ne ni»re>o jeti premirja. Pcijskemu odpr^lamstvu je bok* predloženo, naj sporoči svoji vdidi, d&a n^j ru»-šlje pravočasno tozadevno pooblasitiilo, da morejo 2aitcpniki sestati 4. avgutfta v Minskem. Poljsko odposlan-tvo -je izjavijo, da je prisiljeno oditi v Varšavo v svrho predložita e tu^a vprašanja-vladi. Dne 2. ajvgusta je pi4;ako o.^-poslanstvo odpotovalo v Varšavo. Rusko prodiranje v Perziji PARIZ, 4. (S.) »Temps javu)« »z Tel-te.anta., da -so Ru-si Z3vzeli Giudfo. Italija se udeleži delovanja francosko-angleške misije na Pol^kem VARŠAVA, 3. (S.) Itairr.juiki v Va ršavi Tcmrna>Tni in general Roarci s>ta cfob la ukaz, da se udeležita delovtaflia Eranco^kc gleške misije na Pcfsloen>. Rusi in Romuni DUNAJ, 4. Kr. romunski kat»ri?3T" at ra D11 noju cb'avlja: Z oziro-m na brzojavko ji.^^c venskega presbvroja v Belgradu z dnv 31. j.t-Jnja dementrramo poinovnoLn na..'wdi'Oč»tje ve.ii o mobilizaciji v Romuniji. Po d»r.es di- p t li fcrzo:avki velikega generalnega š!ab:i iz 5u-k'ferešte ni niti en ruski vojak prekop 1 ni,\c Bes,arabije ali Romunije sp'oh. Po\ sc d v deželi je red in mir. Kitajska se ni udeležila fapanske-ruskih bojev v Nikolajev^kem. TOKIO, 2. (S.) Tokijska vlada pc.Mla':t 30. ;uv'a pekinški vladji noto, v kataril zn'«»cva pre skavo, ki bo dokazala, da se nbo udeležiti trije krtajstki topovi boja, ki se e b 'l med Ru>i m Japonci v N'krkievskeni dne 12. marca. Kstc/sk: vladi se .je cčitalo, do so njeni topovi strel-ali na Japonce. DRUGA INTERNACIJONALA PROTI TRETJI ŽENEVA, 3. Tukaj se vrši kcng:e«3 d«ruge rm-ternacijonale, ki razpravi a ae^aj o Zvezi narodov, ozirom'a versafileski po^c^bo in o premestitvi glavnega tajništva jiz fr.v London, k.i bo bržkone imel glavino besedo v trebji internaeijonalL'. Tekom rasprave e ver saiHeskt pogodbi je poor^atrjal iteTnški ueijpiAst Bernste«, da so zaveaafk^ pr.jiopaV: z revcAt cconarno Nemčijo, kakc Neciv-čqo, kar je zelo c^crčilo ustva-d&et^e na.nikc revolucije, kj aj fcilia mikakrfna te-.irvec globoka vernoišt, ni r^ovzroči-io v«jb»i.-;2v pristašev reakcije. Kar se triče Zveae raredov, j*-pouoarjal, da je to doslej samo zveza držav m da ;o je treba iz p remen Ti lako, da bo Iv^j res iz raz sc Udarnosti narodov. Najvažnejša točka dnevnega roda je b">T< razpiava o premestitvi sedeža tretrje i»»t««a ci'cnale iz Bruxellesa v London. Govornik Var?dervelde je poudarjal, da je t-eba d-t^go internacijonalo še le u>.tvarit, za kar je potreben zadosten ugleal Sedaj si nii«nf;, ki je iv,->ajvil, da druga internacijcnala ni reagL-^ta oa izzivanje tretje intejnacijonale, dolder bi bi boj mogel škodovati ruskim komunistom; toia sedaj, ko jc boljševizem ziiiagovaVic, bo znala branitr in napadati. Začeiiža y* torej bevj na celi črti med Anglijo in Rusi«o. Demisija češkega zunanjega ministra dr. Beneša? PRAGA, 4. Z meroda,'ne -trani se da je demisija čehosloA aškega au-aan;eja ministra dr. Beneša gotova utvar. Pri ri/egoveju prihodu v Prago so morale vajac.^bne oblaslJ postaviti v njegovo varstvo nalt:r>fa, se- daj pa ,}e podpisal 1 a»:K';ctn čehoalovaSkih k> "».1 državnega po»ojii». Tuli je batj« Beneš ponove-ril razne v-ote, katere > prejel od enlente za izplačilo ententn*m četna. T« ve it prihaia seveda tz nemških ;o vmpude ca poetične osebe in da sežiga;o ;>*vin potepi« po Slovaškem, Pred neksrEko iaev* >e b^ trefa ran v Lučencu Madžar Aieksažai&er Fffi«*,, dr* jak na hudiimpešUnjtki Utt^verd. Pri vanju je priznal, ripc.rc .č.'Iru> p'^oo r.& vse urade, -ia. mu 'cSatjo pc'.refcno ipcmoč. S'ašk) se je pri nfem tac" 45C0 kron. Za v£3ik uaiior bi br? icb?i 30.000 krcfn, a za vsfcik sežig ks;ke*Ja iavferfa poslcp?" 10.000 krcin. Če&koskr/a&kj itradfc so p" šli na "led delovanju legije na Slovaškem aretirali nekoliko nfen-'h a^errtcv, ki so «e vrtholsp^K na Madžarsko ozemije. ITALIJANSKO - GRŠKA POGAJANJA RADI DODEKANEŠKIE OTOKOV RIM, 4. Sp-er med Grčijo in Italijo zaradi d-jc ek anei .ih otclfov ni še re£en. Pogajanja ime d Ven;zel-o«-om in poslan1*.om v Pirizu LcrcgereTem se nadaljujejo. itafcja vztraja ^dlcčno pri zahtevi j>o Redn in Ka&te-trriou ša pcucaria, da ]c moiala smatrati Veni-telc&ov dogovor s Tftton^ean za razveljavljen, ker Grčija ni baje izpolnila nekaterih gospodarskih obv«i, \U*učexuh v iem «Jbgo>voru. Smiij-a s«, se bc oicsegel sporazazm »e pred podprsom tnrš-ke .pogodbe, ki se bo vriil v fce-♦ctei. _____ Bcji med AagJeiš in doosačim v Mezopotasnijj LONDON, 4. (S.) UradtlO poročijo pravi, da nacionalizma. kakršnega misli se na«i£i^>ejo ;z^redi v dctin; reke Evfcrata. Nckcdkc ;»|fiieških posaidek bilo napatienih. Pc sadik a v Dijua^ni s-c je umekcila pro>ti Iba-ifiiju. Neka močna kcJcua fc trfo. napadena na peli iz H»41« cd foatta^ncv m se fe metala uoekn^ti po Kciieni boju, v k-icrem je izgutehr bO vaoi. ____ Odvetnik itaHjanakega poslaništva v Psrizu obit PARIZ, 3. {S.) M-etiric-'o Slcrre, <*h'€tr.:k J.fci-f-^anslcega po-^aju^ve v Psr:zxr, j« k- nanden prejfcRKJČn^Bn mrtev nia M otz ar levi utlci. Odvetnik je bdi ustrezen iz revolvera. Najprej se je ^ovoršio o -ajnosreoru, leda tečna preiskava je dokazna, da >c samomor i7?kiytičen. Italijanski pcsU-r.^k ;e prosil manistra vnan/h stvari, uvede streho prečkavx>, kar se je t udu E^odSo. ITALIJANSKA ZBORNICA RIM, 4. Po raizdefcltvi .pcslancev v politične fck'jpoie le včeraj imer :"tvs.£e svc=je za- s-ictpcTske v kotn^o za vnacr;c stvari. Danes se a zakonska rtLčrta spregata. Na pcr c^o:eisk» se ;e nade^evala razprava o tikr epi h za pcb\:ic.;e viie.aja cen fi — kaj- ne msciika na cobeahi stti — o iaterpa'acv^h zzredi krvaveh iz^refbv. Dia.es so raa tLnevmeni redti popa-di med hrne.fi} ia orožniki v MiUee'mu in zaredi v Sa«voni. Krvavi izj«redi v Savoni SAVONA, 4. VsJed izgredca- v Mittesismu se fe vršiio včeraj tuknj prclesctco zbcro\"aai.e. po katetem je prišk) do k-rvavih spopadov z redarstvom, a noto s pot^uMezofnOB čafc>lniki. Množica je vdrla tud: v k-cpaJ-če, k/cr je p-:e-tepia rn rair.ia \sekega testni'ta, ki g i iiz-siedila. Bio ye veinko oseb rar;?n'ii in nekio-*ko mrtvih. V me^iii je pr^^'.^šer.a prcte. tna starvka. Pred 50 leti smo mi tržaški Slovenci bili veliki reveži. Imeli smo le eno druftro. Avstrijska oblastva na mniso šla na roko, ko smo si ustvarjali svoja ognjišta. In vendar smo jih ustvarjali. Danes smo zopet priti sn j eni ob zid tako, da nam ni dovoljeno niti zbiranje v javnih lokalih! Hudo je to, posebno nam niso šla na roko, ko smo si ustvarjali svoja to, da s^io Slovenci, ki ljubijo svoj jezik in narod. Po slabem vremenu pride lepo — mora priti, ker narava zahteva tako in tudi nam pridejo boljši časi, ker taLo ne more in ne bo smelo ostati! Naši sosedje so nam jih nakuriii že toliko, da oni, ki ni živel v teh krajih, ne more verjeti, koliko smo mi pretrpeli sedaj in tudi pod prejšnjo vladavino. Prestali smo; in ne le, da nisme obupavali, marveč g£®sfia?e vesti Čitateljem in naročnikom a* Gorici. Odposil;anjc •ista za Gorico smo uredili tako, da odhaja iz Trsta že z zjutranjin: vlakom ob zgodnji uri, vslcd česar bo list že predpoldne v Gorici. Uverjcni smo. da naši naročniki in čitatelji v Gorici sprejmejo to vest z zadoščenjem. Dove vo-ilianio arrivare«? —• Kam hočemo prfti? Postopanje italijanskih oblasti, civilnih in vojaških, z j goio venski m delom prebivalstva na zasedenem ozemlju je bilo že takoj po zasedbi sovražno in ie postalo pozneje in posebno v zadnjem času naravnost nedosLojno kulturne driavc, kakor je Italija. Kaj se i;odi z nami, Jugosloveni v Trstu, au Goriškem in v bližnji Istri ter delu Kranjske. je itak dovolj in preveč znano vsem. kar pa se godi po mestecih in vaseh notranje Istre z našim prebivalstvom, je naravnost tako grozno, da bi moral človek obupati nad tedanjo človeško kulturo. če bi ne bil prepričan, da so še na svetu ljudje, ki niso še — podivjali. Nad postopanjem z našim narodom v zasedenem ozemlju bi sc moral zgražati tudi vsak posten Italijan, toda dosltrj nismo še slišali besede iz italijanskih ust, ki bi bila vzela \ zaščito jugoslovensko prebivalstvo na zasedenem ozemlju, čeravno so razmere prav dobro znane mnogim italijanskim osebam, katerih družabni položaj bi jih bil moral naravnost silili k tozadevnemu nastopu. Boriti «e moramo sami. brez kake tuje pomoči, proti eni celi. mogočni državi za obrambo ne samo naših kulturnih in na- tarnejškh človeških pravic. Tudi v borbi za golo življenje smo sami. Nič ne de! Toliko bolj bomo ponosni na uspehe, toliko bolj se bomo zavedali svoje moči Tudi v naši zadnji največji nesreči smo ostali sami. Niti bcsedica ni padla v našo obrambo tekom vandalizraov, ki smo jih prenašali s stisnjenimi zobmi. Dobro je tako: videli smo jasno, s kom imamo opraviti. Moral jc priti še le mož iz | Italije, da jc odprl tukajšnjim socijalnim demokratom. našim in italijanskim oči in še lc sedaj je iz-pregovorii tukajšnji »Lavoratore« besedo, ki bi jo bil incral izpregovoriti že zdavnaj. Mislimo n3 članek v včeranji jutranji izdaji omenjenega lista, v katerem se daja izraz nekoliko mislim in čustvom z ozirom na preganjanja, ki iih moramo prenašati primorski Jugcsloveni pod italijansko upravo. Verjamemo. da je -Lavoratore« odkritosrčen v svojih protestih proti preganjanju jugoslovenske-ga življa in življenja na teh tleh. Čudno pa sc nam zdi ie to. da se jc ugledno socijalistično glasilo o-boiavljaio skoraj cel rocsec po Znanem pogromu, dokler se ni vendar enkrat odločilo, da se izjasai v zmislu svojega mednarodnega stališča. Dasi zahteva »Lavoratorev. ennkc pravice le za eno slovensko stranko v naših deželah, t. j. za socijaliste, je temeljni zvok celega članka čut pravičnosti, in članek kot takšen mora biti vsakomur simpatičen. Kar pa mu kvari ta njegov lep ton, to je nekoliko izpadov proti pretveznemu slovenskemu nacionalizmu, ki da se ne samo veseli te protislovenske politike sedanjih oblastnikov na Primorskem, temveč da jo tudi izkorišča — seveda v nacionalistične svrhe. Predvsem bodi povedano, in to dejstvo se premalo upošteva — da takšnega strupenega Lavoratore«, pri na6 Slovesih sploh ni. Mi poznamo le oao zdravo rodoljubje, ki bi sc dalo definirati takole: Ljubezen do vseh socijalnih institucij, ki so produkt delovanja slovenskih pokoljenj v tej zemlji. Med temi institucijami figurira tudi nai jezik, naša slovenščina. Kakor nobene druge, tako ne mislimo tudi te institucije — namreč jezika — dati od sebe in jo vreči mačkam ali psom. Vi pa veste ravno tako dobro kakor ini »nacijonalisti« (reete: rodoljubi), da zahtevajo vaši buržujski rojaki ravno to od nas, da iskreno vse svoje prijatelje in znance se namreč odpovemo svojemu jeziku in da sprejmemo italijanščino za svoj materni jezik. Tega mi Sloveni seveda ne moremo storiti in tudi nočemo, a v tem so zagotovo zložne vse naše stranke, kolikor jih je, in uverjeni smo vnaprej, da nas ne bo nobena dezavuirala. Vi ste boljševiki in komunisti, gospodje. Kot takšni morale vedeti bolje kot kdo drugi, kaj je prava svoboda. Gotovo je, da vaš nauk ne priznava takoimenovane individualne svobode, kakor jo pridiga anarhizem. Tudi mi menimo, da so institucije v socijainem in političnem življenju važnejši činitelji kol pa posamezne osebe. Ako hočete dati pravo svobodo kaki skupini ljudi, tedaj spoštujte svobodo njenih institucij. Ravno tako je res tudi narobe: če hočete udariti kako vcejo skupino, n. pr. tržaške in sploh primorske Jugoslovene, tedaj udarite na njihove institucije! Zato pa se nam zdi vaše stališče popolnoma zgrešeno in naravnost antisocijalistično, ko pravile, da se boste potegovali za svobodo slovenskih proletarcev in nič drugega. Vprašanje je namreč, zakaj bi se v vaši dobri volji ne potegovali predvsem za svobodo in varnost socijalnih institucij slovenskega proletarijata, med katerimi institucijami se nahaja, kakor že rečeno, tudi slovenski jezik tega. proletarijata. Zdi se nam, da bi bili morali kot pravi socijalisti jasno formulirati taksno zahtevo! Jasno je vsakomur, da narodi živijo in padajo s svojimi institucijami. Ako hočete kak narod ubili, ugonobite mu njegove socijalne in politične, gospodarske i. dr. institucije. Vsaj sle s tem dotični narod popolnoma razorožili in onesposobili. Ne vemo. ali je mislilo Lavoratorovo uredništvo tako ali drugače, toda nastopne vrste, ki jih je napisalo, so vendarle malo preveč dvoumne: »Ako misli italijanska vlada, da bo napravila iz Slovenov Italijane z brutalnim nasiljem, tedaj se moli in Se kako! Slovenc je mogoče razorožiti in napraviti od njih prijatelje s tem. da se jim priznajo njihove pravice, da se jim da najširša svoboda in da se z njimi postopa na isti način kot z vsemi drugimi italijanskimi državljani.« Poleg dvoumnosti, ki vzbuja nekam neprijetno čustvo glede narodne politike primorskih socijalistov (kako narodno politiko morajo pač imeti, ker internacijonala ni anacijonalal. je treba zopet podčrlati napačno stališče -»Lavoratora«, ki obečava svobodo in lepo postopanje le — posame^ijiku. Moramo ugotoviti, da so bili fašisti bolj ^ktmštni fantje« ter so nas udarili tam, kjer so vedeli, da nas bo najbolj bolelo. t. j. uničili so večji del našega kulturnega dela in plodu naše kulturne pridnosti. »Lavoratore* bi : menda hotel ublažili rane slovenskega plemena, j toda da najde pravo zdravilo, je treba pred vsem j ' najti pravo diagnozo. Te pa ne najde, dokler jo boj ; iskal pri posameznih prolelarcih. kakor bi jc kdo I drugi ne mogel najti pri posameznih »buržijcih« • slovenskega plemena. Da pa se doseže cilj, glede j katerega sc mora \sak Slovenec popolnoma strinja- j ti a uglednim socialističnim glasilom, t. j. da se do- ' seže mirno soživhenjc jugoslovenskcga in latin- j Tvrdka je izračunala, da je imela na ta način več ko za 1000 lir škode. Nikakor se ni moglo priti na sled tatovom. Tatvina je bila naznanjena oblasti in po dolgem prizadevanju se je posrečilo policiji odkriti tatu. To je baje neki Evgen Naum, 25 let star, stanujoč v ul. M. Luzzatti. Pri njem so našli en kos od stroja in ker je nameščen pri omenjeni tvrdki, je padel ves sum nanj. Naum je bil aretiran. rruiftveae VGSSŠ Novo pogrebno društvo pri Sv. Ivanu (na Fideni-ču) priredi dne ^5. avgusta (drugo nedeljo) sveto mašo po umrlih članih. Pri tem omeniamo z zadoščenjem, da se to koristno in človekoljubno dru-• štvo v zadnjem času kaj lepo razvija. Šlevilo čla- Za Masni sklad „frilnosli" L, Budau 1 L. smo še podvajali napore za to, da bi nas priznali j nov se jc pomnožilo. a imetje je od avgusta lan-za enakopravne! Pravico do življenja in do gojenja jfcega leta porastlo od L 2429 na L 4387. ' svoje narodnosti nam ne more zabraniti nihče — tudi ko bi prišel sam pokojni Atila nazai — ne! Mi smo tu dema boi} nego oni, ki nas preganjajo in priti mora čas," ko nas bodo naši sosedje mo- __ Gospa 7erazi]a Germck 20 L. Brciskj 20 L, rali vsa, puščali pn miru ka^or puščamo mi np ^ nckapitalist 10 L, P. sluge 30 L. Škorkljan 10 že od nekdaj. Prc| so sc bali, da |ih prej ali slej izpodrinemo, ali celo raznarodimo! Česa se jim je bati pa sedaj?! Avstrije, ki je tlačila bolj nas nego njih — ni več. Se-1: morda boje, da jih uniči — Italija?! Ako bi mi imeli zaščitnika, kakoršnjega imajo danes naši sosedje, bi niti ne sanjali o kaki nevarnosti. Razume se. da niti Italija ne bo mogla in sjpela kar meni nič tebi nič dušiti kake druge narodnosti; posebno ne, ako la narodnost spoštuje zakone, pod katerimi ji je živeti. Živih nas ne pojedo — umreti pa nam ni treba, ker smo mladi in krepki! Ni nam treba torej obupavali! Družino Strabcvo. namcSčenca »Tržaške posojilnice in hranilnico«, je zadel s požarom »Narodnega doma« najhujši udarec. Izgubila je vse. A vrhu vse te nesreče so nje glavarja še zaprli, češ, da je o-surnljcn. da je metal bombe. Do pred par dni so ga držali v zaporu, kjer se mu — ni najbolje godilo. Poznavalci razmer si že lahko mislijo, kako je bilo siromaku v tisti — senci! Ta družina sc je odločila za izselitev iz Trsta. Zahvaljuje sc iz globine srca vsem Ijudomilim dobrotnikom, ki so ji v strašnem položaju prihiteli na pomoč. Obenem pozdravlja Uradne vesti Mestna zastavljalnica. Danes v četrtek 5. t. m. predpoldne sc bodo prodajali razni dragoccni predmeti serije 145 od št. 23101 do št. 24100, ki so bili sprejeti v novembru 1919. Popoldne prostovoljne dražbe. Nevročljive poštne poiitjatve. Tukajšnje poštno ravnateljstvo naznanja, da je seznamek nevročljivih poštnih pošiljatev iz meseca julija t. 1. občinstvu na razpolago v prostorih njegovih uradov. Iz tržaškega življenja Aretacija. Pred dvema dnevoma smo poročali, da se je policiji posrečilo zaslediti nevarno tatinsko družbo, ki je bila pod vodstvom nekega Dunaj-čana po imenu Emila Fuchsa. Fuchs je bil aretiran, a policija je pridno iskala tudi druge člane te poštene družbe. Pri nadaljni preiskavi se je ugotovilo, da je aretirani Fuchs ukradel precej perila neki E. Zcmoni, ki je imela 1CC0 lir Škode. En del njenega perila se je našel pri neki Emi Cnis, ki je povedala, da ji je perilo prodal neki Jo&ip Barut, stanujoč pri Sv. M. M. Zg. Izkazalo se je tudi, da je bil Barut član Fuchsovc družbe. Bil je seveda aretiran. Orožnik, ki se je hotel obesiti. Orožnik Umberlo Franciosa sc je pregrešil proti vojaški disciplini. Radi tega prestopka je bil kaznovan z zaporom. Kazen je moral odsedeti v neki celici orožniške postaje v ul. Chiozza. Kazen pa je marala napraviti nanj grozovit vtisk, kajti ni je mogel prenašati. Radi tega je sklenil, da si vaamc življenje in s tem namenom se jc obesil na oknu svoje celice. K sreči so opaziti še o pravem času njegovi tovariši-orož-niki, ki so tekli v celico in prerezali vrv. Poklicali so nato pomoč z rešilne postaje. S pomočjo umetnega dihanja so poklicali orožnika zopet k življenju ter je sedaj ven iz nevarnosti. Moral pa je v bolnišnico. Zanimivo je zabeležiti, da se je fti orožnik skušal ubiti že trikrat, a vedno brez uspeha, kajti vsakkkrat so ga rešili še o pravem času. Samomor. Včeraj pod noč se je zastrupila s kar-bolno kiselino neka 35letna Karolina Bertz, v ul. Punta del 1 orno, Ko je prišel zdravnik rešilne postaje na lice mesla, je bilo žc prepozno in ni mogel, DAROVI — Za družino Tornič darujeio: Gospa Terezija Germek 5 L, Brejski 10 L, Bančni uradnik po M. T. 530 L. — Za internirance na Prošeku daruje Škorkljan 4 L. — Gospa Terezija Germek daruje v počastitev spomina Milene Detelja CMD družbi 15 L, in za otroški vrtec pri Sv. Jakobu 10 L. — Neimenovani za pipčarje 3 L. — Seznam milodarov za poškodovance, ki so ob priliki sežiga tržaškega Narodnega doma prišli ob vse svoje premoženje. Grom Miro 100 L, Novejel 20 L. Pertotova A. 30 L, Horvat Benko 50 L, Štrukelj 20 L, Janov*ky 20 L. Lubičič 20 L, Domačin 5 L. A. D. 10 L, Sosič Karel 5 L. Fabčič Ante 10 L, Gibic Fran 10 L, Furlan Alojzij 50 L, Škabar Anton 2 L.Ravbar Viktorija 10 L, Guštin Franjo 2 L, Turčinovič Ivan 2 L. Rauber Jožef 2 L, Rauber Ivan in Žerjal 3 L, Ravbar Josip 10 L, Bizjak Valentin 2 L, Guštin Anton 25 L, Škabar Jožef 5 L, Guštin Anton in Jožef 5 L, Guštin Anton 5 L, Zega Zofija 5 L, Bajt Marija 5 L, Gulič Ivan 1 L, Skabar Ferdinand 5 L; skupaj 439 lir. i^rzsia poročila. Tečaji: Trst, 4. avgusta 1920. Jadranska banka Gcrolimich Cosulich Libera Triestina Lioyd Lussino Atartinolich Gceania Prcmuda Tripcovich Ampelea Cement Dalmatia Cement Spulato Krka 490 2000 531 733 2115 23; 0 3č5 490 565 570 625 398 394 508 H imiu fltfta v registrovana zadruga z neom. zarezo v likvidaciji t vabi na i ki se bo vršil v netleljo, 22. avgusta 1920, ob 9. uri dop. v Ricmanjiti v dvorani bivšega Konsum-ne^a društva s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo likvidacijskega odbora. 2. Čitarje zapisnika zadnjega občnega zbora, 3. Predložitev računskega zaključka za 1. 191 P. 4. Volitev v nadzomištvo. 5. Slučajnosti. Likvidacijski odbor. Pripomba. Ako sklicani zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, vrči se uro kasneje po prvotnem razg'asu drugo zborova je, ki bo sklepčno ob navzočnosti vsakega števila čfanov. (77) Konsumno društvo y Slcmcn|!& registrovana zadruga z oroej. zavezo v likvidaciji vabi na Tuja valuta na tržaškem trgu: Trst, 4. avgusta 1920. Neprcpečatene krone avstrijsko-nemške krone čehoslovaške krone dinarji lej marke dolarji francoski franki švicarski (ranki angleški funti, papirnati angleški funti zlati rublji 9.60-10.— 37.— 92.— 46.— 10.— -10.50 -37 50 -95,— -47.-- 45.50—46.— 18.70—19,— 143.— ! 44.— 320.— 325.— 69.-70.50 86.-90.— 30.-31,— hali omm%i NAJBOLJŠEMU ponudniku oddam za sekanje 30003 metrov bukovega lesa, 3000;! bukovih drv in približno 15.000: smrek. >se na gorskem korenu. Nagle ponudbe na dr. Schulz, Hotel Ilirija, Ilirska Bistrica. 90 ld se bo všril v nedeljo, dne 22. avgusta 1920, ob 10. url dopoldne v Ricmanjih, v dvorani bivšega Konsamnega društva s skdeč m dnevnim redom : 1. Poročilo likvidacijskega odbora. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Predložitev računskega zaključka za 1.1919. 4. Volitev v nadzorništvo. 5. Slučajnosti. Likvidacijski odbor. Pripomba. Ako sklicani zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, vrši se uro kasneje po prvotnem razglasu drugo zborovanje, ki bo sklepčno ob navzočnosti vsakega Števila članov. (78) Hranilnica in posGlIInlcs «Dolini registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 15. avgusta 1920, ob 5. uri pop. v šolskih prostorih v Dolini. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva in nadzornistva. 2. Odobrenje r čunskega z kijučka za leto 1919. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev nače nistva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. NAČELNIŠTVO. V s učaju nesklepčnosti prvega občneg; napraviti drugega kol ugotoviti smrt. j PRODAM radi selitve takoj dve hiči z vrtom, vodo, | vbor? SC bo vršil V smislu 35 pol lire pO* Lokomotiva zažgala gozd. Včeraj kmalu popoldne I plinom. Naslov pri upravi. 87 zntte drug občni zbor, ki bo sklepal brezpO- je začel goreti gozd ob železniški progi nedaleč od «rr»inr» Miramarja. Poklicali so tukajšnje ognjegasce, kate-1 POHIŠTVO, 7 sob 1 kuhinje se proda skupno ali^Cjno rim se je po stiriurnem napornem delu posrečilo ! posamezno po dogovorni ceni. Na ogled ves dan pogasiti požar. Ogenj je nastal radi isker, ki soj v V»a Udine 12. II n. vrata 16._89 padle v gozd iz neke lokomotive. 1 KROJAŠKi pomočnik iz dežele išče dela. Naslov Pisalni stroj. — Iz sedeža zveze hotelskih m go-; . . lf> ... , i - • pri upravi. 76 slilniskih delavcev so ukradli neznani lopovi pi- j : salni stroj vreden 2400 lir. Okraden je bil tudi zvez- ! ŽENSKA pisarniška meč s prakso, zmožna vseh ni tajnik, kateremu je zmankal dežni plašč. V zve2i 1 pisarniških del v slovenskem in nemškem iezi- s to tatvino je bil aretiran neki Anion Sepic iz uli- | ku, želi nastopiti primerno službo v mestu ali cc del Toro št. 12. Neki Candido Visinlini, stanujoč j na deželi. Naslov pri upravi. 77 ul. Macchiavelli št. 9. ki se jc Tideležil te tatvine. q) skega plcn^na našem Primorskem, za to ie|jc p^^.., „ pr>yem e.,u ^ „„Hrija ^ šc vedno j PiANINO glasovir kupim. Mirodilnica iigon. Trst KRŠI« psajilfiita i;! teiiiia pri Sv. Rn ionu teg. zadr. z ncnmejeno zavezo vabi nrt treba najti imenovali t morska formula., ki sc ji drugače pravi avtonomija z deželno ustavo in s priznano enakopravnostjo za obe primorski plemeni. Hic Rhodus, hic ealta! in usvojiti to. kar smo pred kratkim I!/"","""," .K***.*v"\ —— — | , _ -it » j • -I isce. U tirade ni pisalni slroi sc |e našel pri nekem nekem našem članku z besedami *pri-. ... , V,., ' . al u a^- deželna' mcsciarlu v Milano i5. po imenu Abraham Agi, ki je izjavil, da je kupil stroj za 1050 lir. Proti njemu se je \ ložila ovadba radi nepoštene kupčije. Ko je zagladal orožnike {e začel bežati neki Josip Crisiaan. To se je zgodilo \ ul. Cologna včeraj okoli dveh po polnoči. Orožniki so se spustili za njim, ga dotekli in usiavili. Pri njem so našli eno prazno vrečo, eno roačelico in en ključ. V kolikor se tiče ključa, se je izkazalo, da gre prav vratom vile Salata v Kolonji na Hribu. To vilo so obiskali tatovi v noči od 31. p. m. Crismana so seveda spravili pod kljnč. Posamezni kosi strojev so zmankovali že več časa iz tvrdke Carmellino in dr. v ul. Lazzaretto št. 17. Ne obnpnjie! Prejeli smo: Poljaki pod nemško državo so bili pravi mučeniki. Država jim je za-branjala gojenje narodnosti na vseh koncih in krajih. Država je dajala na stotine milijonov za nakupovanje poljskih zemljišč, oziroma za koloniziranje zemlje po nemških priseljencih. Vkijub temu se niti veliki Nemčiji ni posrečila ta na veliko zasno-\ana akcija. Poljaki so se vkijub vsemu obranili in razvijali, in danes niso več pod nekmšo pestjo! PODLISTEK Branka. Avgust Seno«. — Posl. M. C—č. £3) htevala red in pristoinoit. Obenem vas prosim prisrčno vaše zaščite in pomoči. Izpovedujem vam iskreno, da nisem prišla semkaj samo radi skorijce kruha, ampak da bi resno delovala za prosveto naroda. To moje zvanje me je oduševilo, za tem ciljem grem naravnost, puščam na strani kakršnje- Populami in dovolj hudi govor gospoda načelnika je izredno zadel v nje aristokratične živce. Pokarala ga je s krepkim glasom na kratko: — Moi! Moi!< »E. pa hvala Bogu, da sle srečno prišli in da si niste zlomili vratu!« se jc obrnil načelnik k meni, >da ste mi zdravi!* Nato jc prijel mojo desno j sibodi osebne ozire, mrzim zavist in spletko ter ■ roko precej energično ter je s svojo desno dlanjo želim za svoje delu nemotenega miru in udob-To ni možno. Varate sc.« j udaril v mojo tako živo, da me jc hudo zapeklo; nosti. kolikor se to strinja z mojim poklicem i« Oprostite, no molim sc. Šc sedaj občutim budi ' do «rca. Da sle mi zdrava, gospica!« jc ponovil , mojimi sredstvi. Polna takih nad sem prišla v ta mraz v svojih kosteh in spominjam se predobro. • zopet. i samotni romantični kraj svoje domovine, misleč, kako me jc veter prepihaval v gorskih Lbncih.. ! *Mož!« jc planila zena. »ti si — ti si — opro- J da bo tu vsekako već mini, manje spletck, nego Ah! Ah! Ah!« je začel načelnik oglušno kričati1 jtite gospica. to je tako njegov humor, njegova na-' tam v mestnem vrvenju. Nu, pri prvem sprejemu ter nabijati z dlanmi po svojih kolenih, kimajoč I vatla!« — je končala, smehljajoč sc kislo. i v lem kraju so mi peroli silno upadle., a moji z gl?.\o kot kitajski malik. Učiteljica, proevelitelji-1 *No. sedaj ste tu. v toplem gnezdu, imate svoje ideaii padajo vedno luijc. c,i naroda, pa na kmečkem vozu! Tristo inu muk!«, j stanovanje, kakor treba, pa jc dobro, jc-li?« je r.a-Mraz ie padel na Jalšei o. Govorili bodo po Hr-idaljeval načelnik. >atiki, da je to zadnje mesto na »velu. govorilo se *"*o teh besedah sem morala nehote pogledali bo o tem po časopisih. Ej, žena. oprost ! Reci | gospoda načelnika z velikimi očmi, ker se mi jc Naćeteka je poslušala la moj uvod zelo pozorno, zdi se mi, da so ji moje besede izvabile neko spoštovanje da moje osebe, gospod načelnik pa je bil nekoliko osupnen po lej ženski oraciji, ki mu — draga baronica, ali ti nisem reke! nedavno pri ve- ' po vsem tem, kar sem doživela, njegov govor zdel kakor je bilo videti na njegovem obrazu — ni bila čerji. da sem staro /upnikovo kočijo izposodil za ' skero ironija. Ua za mesto Trst in okolico (sltca Trenta Ottobre it. 7) D. nadstr^ sfiba št. 19. Trst, 3. avgusta 1920. FI O N E ci-viUii kamisar. (S2j ki se bo vršil dne 15. avgusta, ob 17, v prostorih g. Deilasavije pri Sv. Antonu. DNEVNI RED : 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nad.orništva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1919. 4. Izvolitev načetništva. 5. Izvolitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. Načelništvo. Ako bi bi! občni zbor ob določenem času nesklepčen, vrši se glasom zadr. pravil § 35 na istem prostoru in z istim dnevnim redom črez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno ne gkrde na število navzočih članov. (81) povsem jasna Frciim vas. zakaj padajo ideali.« se mi je za letel v beecdo. prjjraka.vSi stoiico zopet k meni. i iStanojecu za sedaj v gostilni.« »V »goetini«. »krč/ni*, pri mesarju! Pojte z Bogom! To ni možno! je zakričal načelnik, skočivši: v vi*. »Ali, človek.< ga je pokarala načelnica, -bo žc {to pravi goftpaea.« e» je. verui's>, gospod načelnik.« jMje pfifeodnizi.) B". Hr.fiCEK LE8P0LE ZOBOZRAVNIK Trst, Corso Vtttorio Emanuele lil. 24,1. sprejema od In od 13-18. Breabolestno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po modami tehniki, ameriški in švicarski sistem. JAMARSKA BAHKA Del. gb /.: K 30,000.000. Rezerve K 0.000 Belgrud, Celje, D'?brovnlk, Dunaj, Kotor, Krarj, LJubljana, Maribor, /".letkovtf. Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavija vse v bančno stroko spadajoče poa!e. Sprejana vlogo na hranilne knjižicc ter jih obrestaje po 3'-W a v hancoglro prometu po »7,. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posaboo ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem yarnostuc predale (saicsj. Bančni pfOGtort v Trstu se nacijo : u«. Caua cB Mstamlo, uL S. Nlsdo Telefon : itev. 14*3, 179^, 2S76 Blcgalna posluie od 9 do 13