D fn u. i \ O ' / C v i t <3 & ©v UmdUx Spedtzlone Is abbonamento postale — PoMnlm plačan« ▼ Leto XXII »M St. 21 LJnblJana, sreda 17. lamsarja 1943-XXI Cena cent. 80 Jpidmiimi L luni lana r*m.«iniicv» ulica V. Telefoo te M-22 «1-23 «1-24 •oseraini Jddclefc Liuhliana Huccinnev* ali* csi i - leletor te «1-25 U it Podružnica INovt nrsto l_ iuti{ lanska česa 42 Rafuni a LruhliansK« pokranm on pojioo-čekovnem ravfxh< te 17 MS a Mtal» krate Iralilr Vrvizir < nmi Cjtrt Pn«t Nr 11-4118 ZKLJlCiM. dA> !«>»". I Vt, a c^jia« a Ki (talil* io 'nmtintm ma Jnion* »>«hhliri»? iraiiana > A MI1.ANO libiia vsak hm poatdtiiki Nit otoioi suh a* e % c f a o l-ii !»•—, vklmfoo • •PonedelifkiiB dom« Ln 96.50 U ( c d b 111 « o: Uatriiam. Paccmifc** ulica kn. 5. ter* 11-22 11-23 11-24. R oko p i I o. CONCtSMONARlA ESCLUS1VA ptt la pob- blictti di provenienza italiana ad esten: Unione Pubblicit* Italiana S A Mil ANO Velik plen v Tunisu | 4300 ujetnikov, 13 tankov, 73 topov, zoo motornih vozil loo strojnic in drugih vojnih potrebščin CUavnl stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 26. januarja naslednje 976. vojno poročilo: Spopadi pglednlških skupin na področju /apadne Tripoitanije. V Tunisu je bil zlomljen sovražni napad na postojanke, k} smo jih bili zasedli. Osem malih tovor-n h avtomobilov in del njihovih posadk je bilo zajetih, druge pa je naša prednja posadka zažgala. Italijanski Jn nemški lovski letalci so sestrelil štiri letala. Peto je sestrelilo protiletalsko topništvo. Izgube sovražnika v bo.iih, ki so se vršili v Tunisu od 18. do 24. t. m., so se dvignile na več kot 4000 ujetnikov. 13 zaplenjenih aii uničenih tankov, 70 topov. okrog 200 motornih vozil in kakih 100 strojnic ter drugih vojnih potrebščin. Neki »Spitfire«, ki je 23. t. m. zvečer priletel nad Pachino (Siracuza), je zadela protiletalska obramba in se je zrušil v morje. Napad na Avo^ na Siracuzi je imel za posledico 2 mrtva in 7 ranjenih. Škoda je neznatna. Bombe, k} so bile vržene na Amavelino pri Maršali, so povzročile nekaj škode na poslopjih. Žrtev ni bilo nobenih. Sovrafna letala so tudi obstreljevala s strojnicami in metala bombe na jonski obali na dva tovorna vlaka ter na železniške postaje Branca Leone, RJaece, Ispca ter povzročila majhne poškodbe in 8 ranjenih. V Sredozemlju je naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Ga-spara Cavallina z dvema torpedoma zadela velik sovražni transportni parnik ki je izpodrival 18.000 ton ter ga je sprem- ljala protitorpedovka. Parnik se je potopil. Eksc. Štefani predsednik poiigraSlčnega zavoda Rim, 25. jan. s. Uradni list objavlja dekret Duceja Fašzma, šefa Vlade z datumom 23. januarja 1943-XXI.. s katerim se imenuje Ekscelenca prof Alberto de Štefani, državni minister, za predsednika državnega poligrafičnega zavoda. Nmi zapletljaji na Bližnjem vzhodu Tekma vanj s med angleškim in ameriškim vplivom se pojavila tuili v Palestini in Egiptu Monakovo, 26. jan. s. »Munchener Neu-ste Nachrichten« poroča o poležaju v Palestini ter pravi, da so Britanci postali zelo nezaupljivi do svojih nedavnih prijateljev židov Angleži so bili doslej najboljši zavezniki židovstva, pa so se nenadno oddaljili od njega in skušajo sedaj postaviti proti novemu ži lovsko-ameriškemu bloku angloarsibski blok, kar se je v ostalem pokazalo že pri protestnih manifestacijah, ki so jih priredili Arabci proti ameriškim načrtom za, ustanovitev židovske države v Palestini. Znosno je, da so te protestne manifestacije na tihem in skrivaj organizirala Angleži, Tudi v Egiptu so se razmere nekoliko iz-premenile in Angleži se vedno odločneje branijo, da bi dali Egipčanom pravico, da sedejo z njimi za mizo pri bodočih mirovnih pogajanjih. Z druge stani pa predstavniki Zedinjenih držav vztrajno spletkar i jo proti Nahas paši, da bi nadomestili britansko zasedbo na področju Sueškega prekopa z nekim ameriškim jamstvom ter angleške čete zamenjali s posadkami mednarodne vojske. Ista tekma se ponavlja tudi na Rdečem morju, kjer je Američanov vedno več ter so otvorili tuli svoj konzulat v Jemenu. Anglež; so se s pomočjo de Gaullea polastili luke v Džibutiju. Skratka, ponavlja se z malimi spremembami tekma, ki sta io imeli v teh krajih takoj po prvi svetovni vojni med seboj Francija in Anglija Takrat je Angliji uspelo doseči vse, kar je hotela. Bila .ie namreč znatno na botišem kajti njene čete so bile zasedle dotične kraje. Po znanih stopinjah stopa sedaj tudi Washington. Angleško-ameriška trenja v Afriki stockholm, 26. jan. s. Londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter« opisuje politični položaj v severni Afriki v zvezi s tamošnjimi dogodki. Položaj bi zahteval od zaveznikov brezpogojno in brzo ter popolno rešitev angleškoameriškega trenja, toda namestu tega se na obzorju že kažejo novi oblaki v obliki novih razlogov za napetost med obema zavezniškima državama. V resnici so te dni začeli pro- učevati vprašanje skupnega poveljnika zavezniških vojsk za vse afriške operacije ter se imenujejo že nekateri kandidati. V poštev bi prišla predvsem Marshall, A!exander pa tudi Eisenhower je na spisku kandidatov. Zdi pa se, da slednji nima velikih možnosti, da doseže to visoko mesto, kajti zadnji nevšečni dogodki v Francoski severni Afriki niso bili posebno ugodni za njegov ugled V teh kandidatih se odkrivajo že znamenja za nov spopad za kulisami, ki bo vsekakor še poslabšal že tako zamotani položaj. Posledice angleških rekvi-zicij živil v Egiptu Ankara, 26. jan. s. Velike množice živeža, določenega za 8. britansko armado, leže nakopičene v skladiščih v Aleksandriji. Kakor poročajo iz Kaira, so te množine živeža sad neusmiljenih rekvizicij, ki jih izvršujejo angleški vladni organi med egipt-skim ljudstvom, plačujoč mu za odvzeto blago naravnost beraške cene. Zaradi tež-koče v prevozu tega živeža je promet z njim popolnoma zaostal, kajti angleške preskrbovalne zveze so postale si'no do'ge. V skladiščih se je pokvarilo že mnogo blaga, določenega za 8. armado. Britanske oblasti očitujejo tudi tukaj svoj porojeni cinizem, ker odklanjajo dobave egiptski aprovizaciji ter rajši vidijo, da se blago kvari in gnije kakor da bi prišlo v korist gladujočemu egiptskemu prebivalstvu. Američani Iri radi ostali v zaledju Buenos Aires, 25. jan. s. Iz Washingto-na se doznava, da v tukajšnjih političnih krogih vedno bolj odobravajo predlog nekaterih senatorjev s Bankheadom in Whellerjem na čelu, ki bi radi prepustili Rusom, Angležem in Kitajcem borbo, Zedinjenim državam pa nalogo vojne proizvodnje. Predlog sloni na znani tezi, da naj bi Američani oskrbovali, ostali se pa borili. Predlog podpirajo industrijski, poljedelski in finančni krogi, ki pravijo, da je brez smisla vzdrževati veliko vojsko, katere tudi zaradi naraščajočega pomanjkanja brodovja ni mogoče prevažati po morju. Japonska ssdba o ameriškem imperializmu Zedinjene države skušajo razširiti svoj vpliv tudi na račun zaveznikov Tokio, 23. ) n. s. List »Tokio Šimbun« poudarja v uvodniku, da so angleške krutosti in zatiranja ~ Indiji očitna, toda nič manj nesramni nisc rstemi nasilja Amerike, ki hoče obvladati ves svet. Američani so vedno kljub svoji besedi izkoriščali podvrženo prebivalstvo. Z izgovorom ščitenja Amer ke so se polastili vseh držav Južne Amerike Celo Chile je mo-ral prek'niti svoje odnose s silami Osi pod ;vash;pgionskim pritiskom. List p;še. a* o arfvii ška trditev da Amerika same brani zapadno poloblo, zgolj opravičilo za prikritje imperialističnega nadzorovanja v Južni Ameriki Narodi Južne Amerke se smatra io za sužnje. Amerika si hoče zagotoviti oblast nad »vetom tud; na račun sil, ki so sovražne Osi z Anglijo vred. Vojaški pakt. ki je bil nedavno sklenjen med Meh'ko in Ameriko, služi samo za dobavo topovske hrane, ki je posebno prmerna za borbe v tropični klimi Narodi trojnega pakta bodo preprečili vse pohlepne načrte Američanov, ki bi radi zasužnili ves svet. General Tojo ozdravel Tokio, 25. jan. s. Min. predsednik gene-ral. Tojo, ki je moral zaradi Influence osta- ti v postelji, je že skoraj ozdravil in se bo lahko udeležil zasedanja parlamenta, ki se bo začelo 28 t. m. Parlament je bil sklican za 21 januar, pa je bil do 28. zaradi obolelosti min. prelsednika odložen. Trgovinski sporazum med Japonsko in Indokino Tokio, 25. jan. s. Zastopnik ministra za zadeve Velike vzhodne Azije je naznanil, da sta japonski veleposlanik Kurija-ma in generalni guverner Francoske In-dokine podpisala novo trgov;nsko pogodbo. ki se predvsem tiče izvažanja riža in koruze iz Indokine na Japonska Obletnica vstopa Siama v vojno Tokio, 25. Jan. s. Ob prvi obletnici vojne napovedi Taja Ameriki in Angliji je zunanji minister Tani obiskal tajskega poverjenika poslov, mu čestital in izrazil hvaležnost Japonske za sodelovanje Taja in za hrabrost, s katero so se tajske sile borile v prvem letu vojne. Neprestano hudi boji na vzhodu Nemške armade zavračajo vse sovjetske poskuse prodorov — Izjalovljeni sovražni napadi zapadno od Rževa in jugozapadno Velikih Luk Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. jan Vrhovne poveljništvo nem'ke vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Naval sovjetske vojske na obsežne dele vzhodne fronte je zopet pridobil na silovitosti. V hudih obrambnih bojih proti večkrat prem čnemu sovražniku zavračajo nemške armade vse poskuse za prodore in obkolitve. V Stalingradu so se branilci, pri katerih je poleg rumunskih divizij tudi majhen hrvatski oddelek, v južnem in srednjem delu mestnih razvalin združili na tesen prostor, kjer nudijo besno napadajočemu sovražnika v najtežjih okoliščinah in po m žnosti podprti od letalstva junaški odpor. Na področju Kubana in Maniča so bili sovražnikovi napadi zavrnjeni v hudih borbah. Kretanja za delno skrajšanje front«* potekajo v bistvenem po načrtih. Oklopne čete iti motorizirani oddelki so med Mani čem in Don m vrgle močne sovražne edini-ce dalje- proti severovzhodu Na področju Dona in Donca se nadaljujejo ogorčeni obrambni boji. Južnozapadno od Voroneža je sovražnik s pritegnitvijo novih sil obnovil svoje napade na široki fronti, bil pa je v bistvenem krvavo zavrnjen. Borbe še trajajo. Krajevni napadi zapadno od Rževa in užnozapadno od Velikih Luk so se izjalovili. Tudi južno od Ladoškega jezera so bili močnejši sovražnikovi napadi brezuspešni V severni Afriki samo delovanje izvid -nišk h oddelkov. V Tunisu je skušal sovražnik zopet osvojiti postojanke, ki jih je pred dnevi izgubil. Njegove izgube znašajo v času od 18 do 24. januarja: 4000 ujetnikov, 21 oklopn»h voz, 70 topov in 200 motornih vozil, nekaj nad sto str jnic in še mnogo drugega vojnega materiala. Ob nizozemski obali je izgubil sovražnik pri brezpomembnih dnevnih napadih 4 bombnike. Nemška brza vojna letala so podnevi z dobrim uspehom napadla neko mesto na južni obali Anglije. Pregled položaja na vzhodni fronti Berlin, 25. jan. V središču dogodkov na vzhodni fronti sta še vedno Stalingrad in njegova junaška obramba, ki jo že več dni cbdajajo vedne bolj rastoče sovjetske sile. Važnost Stal'ngrada sedaj nj toliko strateškega značaja, pač pa je njegov pomen v veliki moralni vrednosti, junaštvu in požrtvovalnosti, ki ga dan za dnem očituje oblegana p sadka. Izredni vrlini nemšk h vojakov 6. armije in njihovih rumunskih tovaršev ki se ramo ob rami bore v ruševinah Stalingrada ob desnem bregu Volge, posveča tudi uradno poročilo vrhovnega nemškega poveljnLStva danes vis;ke besede, ki se redko čujejo v kratko odmerjenem, včasih celo suhoparnem slogu uradnih objav. Iz Hitlerjevega glavnega stana, kjer se osredotočujejo vse n'ti, ki gbljejo vojske, zaposlene v veliki protib ljševški bitki, prihajajo poročila, ki so prlna občudovanja in hvaležno,ti omikanih n3rodov za te tako zaslužne junake druge zimska bitke na ruskih tleh. Položaj v Stalingradu obkoljenih čet se je še nadalje zaostri zaradi stalnh napadov ruske pehote, oklopnih sil in konjenice. Po vesteh, ki prihajajo iz tega od eka in ki jh objavljajo nemški listi s kruto realnostjo in globoko odkritostjo, se zdi. da je posadka še zmeraj sp- sobna za ofenzivne podv'ge velikega eb.ega. Poročila nemškega tiska ne dovoljujejo nlkake utvare o pol žaju na vzhodni fronti, pač pa je jasno, da se obroč okeli stalingrajske obrambe vedno bolj zožuje. Morje ognja napada branitelje v vedno gostejših in vedno silnejših valovih. St:-tjne in stotine oklepnih voz velke tonaže butajo ob obrambne okope, le-tem pa slede fctrelci, ki padajo v celih vrstah pod nemškim orožjem, ki jih pa vedn: nadomeščajo sveže sile rezerve. Danes plačujejo Rusi za vsak centimeter tal visoko ceno, na žalost pa je štev lo Nemcev in Rumunov, k.' se upirajo temu strahotnemu pritLku sovražnika, prešibko, da bi stalno vzdrževalo ofenzivo. Take sovjetski vojaki, čeprav počasi, vendar stalno napredujejo in stiskajo branitelje na vsak dan ožji pro-tor. Obko-Ttev nemšk;h postojank ob Volgi je nesporno uspeh, ki ga je doseglo svjetsko vrhovno poveljništvo v južnem odseku, kjer Nemci niso imeli časa, da bi ustvarili obrambo stalnega značaja, kakor se je zgodilo v srednjem in severnem odseku, vendar je bistvo tega ruskega uspeha le taktične in strateške pr'r:de in zato ne more 'meti globljega vpliva na splošni položaj. Ako pregledamo zimsko bitko kot celoto, dasi še daleko ni zaključena imajo boijševiki od nje mnog: trnja in zelo malo rež. Vodilna mrsel načrta za ruske operaeje se po vsem videzu ni izpremenila. Vse gibanje Stal'novih čet je naperjeno izkliučno na dosego Restova in na ločitev Kavkaza od ostale zavezniške fronte, toda upanja v uspeh imaj- Rus- čim dalje manj, na eni strani zaradi žilavega odpora zavezniških vojsk in na drugi strani zaradi profukre-pov, ki jih nemško vrhovno poveljništvo pedvzame vedno o pravem ča3u. Navečjo pozmost zaslužijo vsekakor nemške in za. vezniške strateške poteze na severnem Kavkazu in na področju Voroneža. Na severnem Kavkazu so se čete nove Evrope že nekoliko dni odločile cd sovražnika ter «,.. „.,c.i-~rvif» lvfcod da zavzamejo nove 'n ugodnejše postojanke. Tega um'kmu Zaradi tega Je b'lo treb<* 'zvesti skfftš^nle fronte s trenutno opustitvijo vojaSkih ciljev v dolini reke Terek. PribMžno ista Je stvar z mosfSčem pri Voronežu. Tudi tu Je »nlošni položi 1 zahteval izpraznitev postojank, k* so s' ilh bolj-Sev'k1 mesece in meeeee zaman prizadevali osv' J't'. Obrambna črta na tej strani reke 1e sedal ugodne Sa in dopušča, da se razpoložljive nemške čete uporabilo bol} na 1u?u od tern mesta. k*er so R'i"i naknn'3'li velike mn^ne vo1»*tva in bolnih sredstev No1bn' š« dokaz za to dn se umik zavezniških čet na nove postojanke ni izvršil pod vplivom sovjetskega pritiska, pa je dejstvo, da je sedaj kubansk: odsek na severnem Kavkazu ostal izven velike obrambne bitke, ki se razvija z neizpremenjeno silovitostjo zlasti med Doncm in Doncem k^r so sred šča težke borbe nekateri važni kraji, za katere se obe stranki bojujeta z vso silo. Razen uporabe ogromnh sil se boijševiki poslužujejo vsakršnega sredstva, da si zagoteve kako korist. Včeraj je sovažnik še enkrat pokazal svojo nizke miselnost in popolno pomanjkanj smisla za vojaško čast, ko se je poslužil podle zvijače da b' se polastil nekega položaja, ki so ga nemški vojaki up mo bran il. Braniteljem se je bližal oddelek kakih 300 Rusov v italijanski uniformi. Bl žajoča se četa ni streljala. marveč je mahala z rokami, kakor da bi se hotela dati spoznat5 za prijatelje. V prvem trenutku se je zvijača res posrečila, na vso srečo pa je v izvestni razdalji nekdo rdkril, da gre za boljšev ke. preoblečene v Italijane, nakar so cgorčeni branitelji bližajoči se oddelek uničili do zadnjega moža. Na jugu od Ladoškega jezera nadaljujejo sovjetske vojske svoje napade z isto silovitostjo kaker pretekle dni. Glede na splošno zmt-ko ofenzivo predstavlja ta odsek središče popolnoma necdvsnega vojnega delovanja. Po poročilih iz Berlina ni «• tega bojišča javiti nič posebnega, razen to. da sovražnik z neizpremenjem trdovratnostjo napada tamošnje p stojanke. ne da bi dosegel kakršenkoli uspeh. (Piccolo.) Berlin, 26. jan. s. Tudi danes se nemški tisk obširno bavi s položajem ter naglaša resnost trenutka, ki nalaga dolžnost, da se vse sile in rezerve nemškega naroda postavijo v službo vojne. »Vse za vojno«, se glasi naslov uvodnika v »Volkischer Be-obachterju«, »borba je huda. toda mi bomo še trši«. Vsi listi soglasno poveličujejo junaštvo branilcev Stalingrada. Svetli zgled teh se postavlja vsemu narodu pred oči s pozivom, naj se še tesneje strnejo s svojimi vojaki v orjaškem naporu, da vzlrži borbo do konca. Turška sodba o položaju na vzhodnem bojišču Carigrad, 26. Jan. s. Vojaški dopisnik lista »Tašviri-Efkiar« presoja v svojem članku posamezne razvojne dobe vojaških operacij na ruski fronti ter pravi, da so Rusi tudi to zimo kakor lansko prešli v ofenzivo. Zaradi nekaterih začetnih uspehov se kaže v vrstah zaveznikov izvestno rožnato razpoloženje glede uspehov letošnje ofenzive, vendar pa pravi pisec, ni pravega razloga za ta optimizem, kajti Nemci in njihovi zavezniki ponavljajo taktiko gibljive obrambe kakor lani in sedaj so Rusi prisiljeni, da mečejo v borbo vse svoje rezerve Ako se jim ne bo posrečilo ustaviti nemških čet. bodo sovjetske vojske dosegle edino ta uspeh, da bodo morale ustaviti svoje lastne vojake. V vojni se ustvarjafo velika dela Berlin, 25. jan. s. Na narodno socialistični prireditvi v gledališču Scharlotten-burgu je govoril min:ster Alfred Rosen-berg in podčrtal med drugim, da narod še nikoli ni ustvaril kaj velikega, ako Je užival v meščanskem blagostanju, temveč v trenutkih najhujših preizkušenj, ko je na vrata države trkala velika usoda. Min'ster je izrazil prepričanje, da bo po hudi sedanji bitki vzklilo veliko delo. Vemo. da se nahajamo pred odločilno zgodovinsko uro nemškega naroda, vemo pa tudi. da nemške zastave niso nikoli imele trenutka tako vrednih zastavonoš in za njimi tako za zmago odločenega naroda. P^Smarnlce so mora za Angloamericane Strah pred njimi narašča od dneva do dneva Stockholm, 25. jn. s. Angleški mornariški veščak lord W;nster je napisal o poa-mornišk5. vojni, da je splošna računska zmota trditev, da ima Nemčija manjšo mornarico kakor v prvi svetovni vojni. Dejansko ima Nemčija danes močnejšo mornarico in mornarico, ki se jo je treba bolj bati. zlast: glede edinic. ki operirajo pod vodno površino. Tudi površinska mornarica je zenatna. toda nemške podmornice so mora zaveznikov. Reklo in ponavljalo se je večkrat, da Nemčija gradi več podmornic, kakor jih morejo zavezniške sile potopiti. Zavezniške izgube brodovja stalno naraščajo. Ameriška poročila govorijo o enem milijonu ton izgub na mesec Točnih številk seveda ni mogoče objaviti, toda one kažejo, kakšna nevarnost je nemško podmomiško orožje za zavezn!šk0 stvar. Za preprečen je te nevarnosti je nujno potrebno povečanje števila letalskih patrulj in ojačenje napadov na podmornice. Treba bi bilo graditi nosilke letal prav tako hitro kakor trgovinske ladje. Obrambno ministrstvo bi moralo vsekakor dat: prednost gradnji tega orožja, katero se lahko uporablja proti podmornicam, ki bodo odločile vojno. Buenos Aires, 25. jyv s. V listu »News Times« piše Edwin James, da so aadnje izjave v Londonu in VVashingtonu g'ede nevarnosti nemških podmornic mnoge ljudi v Severni Ameriki presenetile, kajti mislilo se je. da se je podmorniška nevarnost v zadnjih mesecih zmanjšala. V nasprotju s pričakovanjem so polmornice v ospredju te vojne. To vprašanje Je življen-ske važnosti za Ameriko, ker so njene sile, ki operirajo onstran morja, vedno večje in se morajo oskrbovati. Dejstvo je, da smo imeli že znatne izgube in da jih bomo še imeli. Podmornica je bila pobita v zadnji vojni in treba Jo je pobijati tudi v tej vojni, toda doslej se to ni zgodilo. Nemška podmorniška nevarnost je stvarnega značaja ln združeni narodi niso mogli preprečiti gra '.nje podmornic. Tudi niso mogli preprečiti uporabe francoskih pristanišč, ki so Nemčiji v veliko pomoč. Zedinjene države in Anglija morajo prevažati vojake in oskrbo preko Oceana, ki je okužen z nemškimi podmornicami. To je za nas zelo hud problem. Stockholm, 25. j<*n. 6 Londonski fcirsk razpravlja na čim dal 'e bHj vznemirljiv način nevarnost ki preti An^lij" od podmornic Osi m ki Uhko postane odločilen činitelj v tej vojn1 »Daiilv HeraJd« p^šr- Tunis bo trda kost za nas vendar p« bo to le vprašanje podreiefie važnosti v primeru s pod momiško op>snrwtio Vse naše mrežne zrna-ge na vseh mogoč'h frrmtah bodo le Pirove zmage, dokler nevarnost nodnvirniic ne b«. popolnoma iztačena in dokler ne bomo popolni pospodarji na vseh morjih Angleža isvnost fci ie do»!w »matrak vprašanje podmornic za ne poM*Hno važno tei ohn$vnavla ta prožeči pojav kn* dogo-i dek bežnega pomena, je dane* presenečena in vznemirjena zaradi opominov, ki prihah jajo z vseh »tram Vsak Anglež ve. da jo večji del britanske prehrane tesno zveza« s pomorsko plovbo. Da je položaj prehraos na otoku že težak, sluti britansko javno mnenje iz prizadevanja, s katemm vlad* taji in skriva uradne šrtevidke o potopitvah britanskih ladiij. Odbor za borbo s podmornicami. ki je bfl nedavno osnovan v okviru britanske vlade je pred zelo težavno n hrabre posadke italijanske trgovske mornarice, ki so sredi nevarnosti ;n zahrbtnosti vseh vrst junaško izvršile svoio težko nalogo. ko so za vsako ceno prenesle v Tunisi. na sever in jug ljudi, topove, tanke, živilla strelivo in vse potrebno za vojsko. Krive so hrabre Rommelove ita'ijamko-nemSke zaščitn;ce, ki so s polaganjem min m ostro borbo zavlekle pohod prednjih straž Mont-gommervja. Krivi so prvi oddelki Osi. ki so se izkrcali v Tunisu in ki so s >vojim sme lim in sijajnem vedenjem zbudi.1; pri sovražniku vtis, da so neprimerno boli etevidni kakor so bili dejansko. Bilo je nekaj kritičnih dni, ko si sovražnik ni upal napasti, kdor pa ne tvega, ničesar ne doseže Ko se bo po končani vojni pisala prava zgodovina borbe v Tunisu. si bo kak anglosaški general besno grizel nohte. Del krivde pa nosijo končno tuda dobri Ita.li;ani v Tunisu. ki so storili vse da bi pomagali vojakom Osii v prvih dramatičnih trenutkih. Goreče in globoko talijanstvo naših roj"ikov v Tunisu je dob'io v decembru leta 1942 svojo zgodovinske potrditev To seveda ni bilo potrebno, kajti, o patria-. titzmu italijanskih pjonirjev v Tunrsu ni bilo mogoče dvomiti Vseikakot spada ta potrditev mod dejanja sredozemske zgodovine. Veliko krivda, čeprav je v podobnih okoliščinah vedno tiha, pa nos5 tudi italijanska mornarica, naše nad vse junaško brodovje, ki so jo britanski admirali tolikokrat potopili. ki pa se vedno pojavi pred temi admirali prav v trenutku ko bi najmanj želeli. Vojna se osredotočuje sedaj v glavnem na dve veliki strateški ableganii: na obleganje »evropske trdnjave« in obleganje »vzhodnoazijske trdnjave«. To sta dve zelo mogočni trdnjavi, ka bi jih lahke premagaJe samo ogromne vojske. Velike modeme vojske pa potrebujejo marsikai težkega in obremenjevalnega. kar je v tem primeru treba poslat' preko oceanov. Na morjih pa je strašni »admirali torpedo«, k' deluje za tako imenovane »oblegance«. Zgodovina bo nekoč izrekla sivo jo sodbo o da' inovidnosti anglosaških strategov, ki sicer vedo. da je morje njihova Ahilova peta. ki pa so ustvarili položaj, kakršen je v glavnem odvisen od obvladanja morja. Pri vseh Obleganjih je stara taktika ob-legancev, da ustavijo sovražnika v primerni razdalji pred zidovjem, pred kako večjo prednjo oviro, če že ne iz drugega razloga, vsaj zato, da bi pridobili na času un prostoru in da bi čez čas okrnili zalet oblega-vaica. V sikladu s to modro vojaško navado je »vzhodnoazijska trdnjava« ustavila oble-govalee na Sailomonskem otočju »evropska trdnjava« pa v Tunisiu. Ohe borbi sta se šele začela. Veliko čiščenje v Marseilleu V»chy, 25. jan. s. Poročilo marsejske prefekture javlja, da je bilo v mestu aretiranih 6000 oseb. Tisoč kavaren in barov je bilo zaprtih in do nadaljnjega je prepovedan ves promet v izpraznjenih predelih mesta. „ ,. Pariz, 25. jan. s. Francoska policija je v preteklih dneh izvedla veliko racijo v okraju starega pristanišča v Marseilleu. Racija je bila potrebna zarali številnih zločinov in ljudi, ki so delali proti varnosti države v tem okraju. Med njimi so številni Zid je. Racija je zadela okrog 40.000 ljudi, ki so bili odvedeni v vojaško taborišče pri Freyusu, kjer bodo preiskali njihove osebne listine. Izločeni so bili samo oni, ki opravljajo važne poklice, kakor zdravniki, lekarnarji, železniški nameščenci in oni, ki stanujejo v drugih okrajih mesta ter v okolici Marseillea. Ljudi brez osebnih izkaenic in one, ki so brez posla in stanovanja, so poraz lelili v razne občine v departementu Rodana ali odvedli v neko drugo taborišče. Nihče se ne sme več vrniti v Izpraznjeni okraj, ki bo v kratkem porušen. Ohranjena bomo samo poslopja zgodovinske in arheološke vrednosti, kakor n. pr. cerkev sv. Lovrenca. Staro pristanišče v Marseilleu bo v bodočnosti nadomeščeno z novim modernim okrajem. Ob tej priliki so bili prijeti židje, ki so si priskrbeli ponarejene osebne listine, za katere so plačali po 20.000 frankov. Pri njih so našli tudi ponarejene mobilizacijske in demobilizacijske knjižice ter ponarejene živilske nakaznice. Delavnost Dopolavora v Italiji Dolžnosti in naloge Dopolavora. Navodila, ki jih je Tajnik stranke dal predsedniku Dopolavora glede na delo, ki ga ima ustanova opravljati med vojno, so zelo jasna. Predvsem je iz njegovih besed razvidno, da si Dopolavoro na najvernejši način prizadeva delati v smislu Ducejevih besed »Vse za narod«. Ustanova stoji v tem pogledu pred vsemi organizacijami Stranke. Da bo delovanje še poglobljeno, je bilo določeno, da bodo odslej zvezni tajniki posameznih pokrajin tudi predsedniki pokrajinskih Dopoiavorov. S tem je bila ustanova neposredno priključena Stranki. Delo, ki je bilo doslej vsestransko, bo še boJj poglobljeno in bo v še večji meri ustrezalo zahtevam. četrta Befana vojaka, četrta Befana vojaka se je praznovala po vsej Italiji Povsod so bili obdarovani vojaki v številu, ki je prekašalo ostale tri Befane v prejšnjih letih. Posebno slovesna je bila Befana vojaka v prestolnici Tajnik stranke je osebno prisostvoval prireditvi, ki je poleg obdaritve velikega števila vojakov mestne posadke obsegala tudi filmske in gledališke predstave. Ob prihodu Ta jnika stranke, ki so ga sprejeli predstavniki ustanove, je vojaška godba zaigrala državno himno, nakar so pripadniki bataljonov »M« priredili burne ovacije Duceju. Poleg glavnega obdarovanja na sedežu ustanove so bile manjše Befane po vseh podružnicah, vojašnicah ln vojaških bolnišnicah prestolnice in njenih periferijah. Porast članov v Rima. Dne 21. decembra 1942 je štel Pokrajinski Dopolavoro v Rimu 235.102 članov in članic. Istega dne leta 1941. pa je štel 151.640 članov ali 83.462 manj. Porast dokazuje, kako se ustanova šari med narodom Razstava vojaške umetnosti in obrti. V Palermu je bila pred kratkim otvorjena v gledališču razstava vojaške umetnosti in obrti, ki jo je priredil prehranjevalni odsek armalnega zboda ob sodelovanju krajevnega Dopolavora. Razstave se je udeležilo nekaj sto italijanskih in nemških umetnikov ter obrtnikov, ki so trenutno pod orožjem. Razstavljale! so dokazali, da znajo koristno izrabiti zasluženi odmor, ki ga preživljajo daleč za bojno črto. Tečaji zajčjereje in kokoSjereje. Pokrajinski Dopolavoro v Rovlmu je v prizadevanju, da bi še bolj poglobil delo na polju avtarkije, priredil v enajstih krajih pokrajine tečaje za zajčjerejo tn kokošjerejo. Tečaje vodi tehnični direktor avtarktifinega oldelka Dopolavora. Vpisalo se je že veliko število zanimancev. Na polju avtarkije. Dopolavoro v Con-turbiji, pokrajina Novara; je organiziral rejo sviloprejk. — Občinski Dopolavoro v Pievefonsciana, pokrajina Lucca, je priredil nagradni tečaj za krajevne poljedelce, ki so se izkazali s čim večjim pridelkom. — Pokrajinski Dopolavoro v Milanu je priredil v Monte Croceju pri Comu praznik dreves. — Pokrajinski Dopolavoro v Bergamu je izročil svojemu namenu novo »vojno ligo«, ki obsega 8 ha. Pridelki so namenjeni podjetniški menzi imenovanega Dopolavora. — Pokrajinski Dopolavoro v Savoni, ki je svoj čas na svojih »vojnih njivah« vsejal špinačo, je sedaj pridelal 150 kg te zelenjave ter jo izročil povelj-ništvu GILa. — Pokrajinski Dopolavoro v Forliju je ob sodelovanju kmečkih gospodinj priredil zelo uspelo razstavo zajčjereje. — Pokrajinski Dopolavoro v Neaplju je ob priliki proslave smrti Arnalla Mus-solinija izročil svojemu naanenu dve novi vojni njivi Bliskovit pregled. Fašij v Cuneu je te dni izročil pokrajinskemu Dopolavora v varstvo 67 vojnih njiv. — Pokrajinski Dopolavoro v Miradoli, lovski oddelek, je priredil uspel lovski pohod v korist vojnih ranjencev. — Pokrajinski Dopolavoro v Triestu je začel drugo zbirko knjig ln revij, ki bodo odposlane bojevnikom na bojiščih. Poleg tega bo zbral tudi nekaj najnovejših dokumetaričnih vojnih filmov in nekaj filmov, ki prikazujejo delavnost nemške dopolavorlstične organizacije. — Pokrajinski Dopolavoro v Bresciji je priredil »Tretjo uro diletanta«, ki se je je udeležilo nad 20 dopolavoristov. Sodeloval je tudi EJAR. — Pokrajinski Dopolavoro v Astiju je pretekle dni priredil zelo uspelo predstavo pestre umetnosti za pripadnike Oborožene sile. Kulturne zveze med Italijo in Švico Rim, 25. jan. s. O kulturnih odnosih med Italijo in Švico je govoril v švicarskem krožku v Rimu dr. Walter Weibel, urednik lista »Neue Zurcher Zeitung«. Dr. We>bel, ki je spisal že dve knjigi o Rimu in Italiji ln ki govori odlično italijanski, je govoril Številnim zbranim poslušalcem o vezeh na področju kulture med Italijo in Švico, ki vežejo že šest stoletij in to čedalje bolj trdno. Prepoved opija v Hongkongu Hongkong, 24. jan. s. Generalni guverner v Hongkongu je odredil takojšnjo prepoved uživanja opija. Darujte za slepe! Bodoča vloga traktorjev v kmetijstvu V zadnjem času se italijanski ln nemški gospodarski strokovnjaki obširno ba-vijo z vprašanjem mehanizacije kmetijske proizvodnje s posebnim ozlrom na vlogo traktorjev v razvoju kmetijstva po vojni List »Kolnisehe Zeitung« Je nedavno objavil serijo člankov pod naslovom »Stroj v kmetijskem gospodarstvu*, v ka-erem se <0c'jcuje ziHrt.. r.a ugotovitve italijanskega profesorja Paola Albertariosa, objavljene v glasilu Mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu leta 1940. Uvedba kmetijskih strojev pred približno 100 leti ob istočasni uvedbi novega načina gnojenja je pomenila za evropsko kmetijstvo začetek novega razvojnega razdobja, ki je prineslo izredno povečanje kmetijske proizvodnje ne samo po količini, temveč tudi po donosu posameznih pridelkov na ploskovno enoto. Vse kaže. da bo uvedba traktorjev v kmetijstvu izzvala po sedanji vojni razdobje še bolj mtenzivirane kmetijske proizvodnje V Evropi so pričeli uporabljati traktorje ored 20. leti. Prvotno so si omislili traktorje le veliki kmetijski obrati. Traktor je bil splošno smatran kot luksuz za srednje in manjše kmetijske obrate. Enak pa je bil razvoj že prej pri uvedbi drugih kmetijskih strojev, zlasti kosilnih strojev in kombiniranih kosilnih ter mlatilnih strojev. Tehnična izpopolnitev traktorjev Je v zadnjih letih naglo napredovala. Prvi modeli evropsk'h traktorjev so bili veliki in okorni in so bili konstruirani predvsem za velika posestva. Danes pa se izdelujejo že mnogo izboljšani, manjši in lažji traktorji tako, da je omogočena nabava takega stroja tudi srednjemu in malemu kmetu. Poleg tega so sodobni traktorji konstruirani tako. da se uporabljajo ne samo za prevažanje in za vlako drugih kmetijskih strojev, temveč tudi za pogon stabilnih kmetijskih strojev. Koristi traktorja so očitne predvsem v dobi, ko se kopiči kmečko delo. Prej aH slej postane najvažnejša naloga traktorja, da pospeši prevoz. Omenjeni profesor Pa-olo Albertarios je ugotovil, da stane ko3-nja enega hektarja travnika z živalsko vlako povprečno 60 lir, s traktorjem pa 35 lir. Oranje s parom volov predstavlja izdatek 160 lir na hektar, oranje s traktorjem pa le 40 lir. Podobne Številke objavlja prof Albertarios tudi po ugotovitvah, ki so bile napravljene v Franciji. Četudi so očitne koristi traktorja za racionalno kmetijsko gospodarstvo, vendar ne bi bilo na mestu pretiravanje. V prvi dobi uvedbe kmetijskih strojev so si obetali prave čudeže v pogledu prihrane človeške in živalske delovne moči. Ta pretirana upanja se niso uresničila. Enako kakor se ni uresničila bojazen, da bodo kmetijska veleposestva, ki lahko uporabljajo stroje in traktorje, pridobila znatno prednost v pogledu produkcijskih stroškov nasproti manjšim kmetijam. Treba je vpoštevatl tudi ostale spremembe, ki jih je prineslo intenziviranje kmetijske proizvodnje v zadnjem stoletju. Pri intenzivnem kmetijstvu zahteva danes obdelava iste površine zemlje mnogo več dela in truda kakor pred sto leti Prav zaradi tega je našel stroj svojo pot tudi do srednjega in majhnega kmeta. Sploh zahteva povečanje donosa na hektar vzporedno več dela na isti površini. V šestnajstem stoletju je lahko rodbina kmeta s štirimi delavnimi močmi obdelovala površino okrog 80 hektarjev Na takem posestvu so gojili 9 glav goveje živine in je posestvo donašalo kakih 220 meterskih stotov žita. Danes lahko enaka »odbina pri intenzivnem kmetijskem gospodarstvu obdela le 8 do 15 ha zemlje, kakršna je pač stopnja intenzivnosti obdelovanja. Zaradi enostavnosti vzemimo, da obdela 15 hektarjev. Na tej površini lahko redi 9 glav živine kakor prej na površini 80 hektarjev. Žita pa pridela približno 350 meterskh stotov. Intenziviranje kmetijske proizvodnje je prineslo samo po sebi nazadovanje površine kmetijskh posestev, četudi se splošno sodi, da je to nazadovanje posledica na-sledstvene delitve posestev. Tendenca gre za tem, da se iz zemlje pridobi čim več pridelkov, kar pa zahteva seveda tudi več dela. Zato pa lahko danes na isti površini zemlje živi in se prehrani mnogo več ljudi, kakor pred stoletji Po površini manjša kmetijska posestva danes preživljajo praktično več ljudi, kakor mnogo večja posestva nekdaj. V tem trenutku pridobiva uporaba strojev in zlasti traktorjev v kmetijstvu svoj poseben pomen. Univerzalni traktor bo omogočil nadaljnjo intenziviranje proizvodnje, predvsem pa bo omogočil nadaljnje povečanje proizvodnje, ne da bi nastopila potreba ponovnega zmanjšanja povprečne površine posestev. Traktor bo postal kmalu nujno potreben tudi najmanjšemu kmetu, če neposredna nabava traktorja zanj ne pride v poštev, si ga bo morala nabaviti skupina mal:h kmetov, združena v strojni zadrugi. Konstrukterji traktorjev so to potrebo že upoštevali in so zlasti v zadnjih letih zgradili majhne modele traktorjev, ki so primerni in vsestransko uporabni tudi v manjših obratih. Tako bo traktor v bodoče univerzalni kmetijski stroj, ne samo za veleposestnika ali velikega kmeta, temveč tudi za srednjega in malega kmeta. Ameriške podzemeljske rezerve mineralnega olja bodo kmalu izčrpane Ameriški časopis »Polliers« Je nedavno objavil značilen članek diktatorja za mineralna olja Ickesa o nevarnosti skorajšnjega izčrpanja podzemeljskih rezerv mineralnega olja v Ameriki. Dejstvo, da so v zadnjih desetletjih Zedinjene države daleč na prvem mestu v svetovni proizvodnji nafte, lahko zavede do napačne presoje glede bodočih možnosti pridobivanja nafte. Izredno velika domača potrošnja mineralnega olja je v ostrem nasprotju z rezervami mineralnega olja, ki se verjetno Se nahajajo pod zemljo na obširnem področju Zedinjenih držav. Po najnovejših cenitvah znašajo ugotovljene rezerve pod zemljo nekaj nad 2000 milijonov ton. Te ugotovljene rezerve bodo potrošene že v 10 do 12 letih. Glede na te ugotovitve je razumljivo, da so v Zedinjenih državah pričeli razmišljati o vprašanju štedljivejše uporabe mineralnega olja spričo sedanje razsipnosti, ki vlada v potrošnji mineralnega olja. Za primerjavo bodi navedeno, da je celinska Evropa (brez Sovjetske Rusije) v zadnjem letu pred vojno, to je v letu 1938, potro-illa 27 milijonov ton mineralnega olja. kar predstavlja le eno sedmino potrošnje v Zedinjenih državah. Razm otrivanj a Ickesa pa gredo tudi r drugi smeri. Zedinjene države si morajo po njegovem mnenju zagotoviti izkoriščanje ležišč mineralnega olja v drugih področjih, predvsem v Srednji in Južni Ameriki. v Evropi, na Bližnjem vzhodu ln v Vzhodni Aziji, kjer leže pod zemljo še ogromne rezerve nafte. Po mnenju Ickesa bi morale Zedinjene države voditi tako zunanjo politiko, da si zagotovijo te rezerve, češ gospodarska bodočnost vsega sveta in zlasti Zedinjenih držav bo odvisna od možnosti izkoriščanja rezerv mineralnega olje. Podatki, ki jih navaja Ickes, kažejo, da so rezerve mineralnega olia v Evropi neprimerno večje kakor v Severni Ameriki. Njegova izvajanja obenem potrjujejo znane imperialistične tendence Zedinjenih držav, ki pa bodo ostale utopija. V svojem članku navaja naslednje številke o podzemeljskih rezervah mineralnega olja v posameznih področjih: Rezerve v Evropi se cenijo 4200 milijonov ton; te rezerve bi zadostovale pri sedanji potrošnji za preko 100 let. Na Bližnjem vzhodu se cenijo rezerve na 700 milijonov ton. v Vzhodni Aziji na 400 milijonov ton (kar zadostuje za 40 let), v Južni Ameriki na 400 milijonov ton. s čemer bi bila krita potrošnja Južne Amerike za 25 let. v Severni Ameriki pa 2000 milijonov ton, kar bi pri sedanji potrošnji zadostovale za največ 12 let. Bogastvo Evrope v pogledu neizkoriščenih rezerv mineralnega olja bodo omogočile že nadaljnji gospodarski razvoj Evrope, ki se bo znala obvarovati ameriškega imperializma. Evropske rezerve morajo služiti izključno potrebam same Evrope, stvar Američanov pa je, kako bodo svoje lastr« rezerve izkoristili. Gospodarske vesti -= Normiranje obMk svinčnikov v Nemčiji. V vrsti ukrepov za poenostavljenje in normiranje industrijske proizvodnje je bila te dni v Nemčiji izdana odredba o normiranju oblik svinčnikov. Po tej odredbi smejo tvomice odslej izdelovati le 15 vrst svinčnikov (navadnih, kopirnh, barvnih in risalnih), ki morajo biti po večini nelakirani •= Letošnji velesejml v Evropi. Nemški listi objavljajo naslednji program evropskih velesejmcrv za leto 1943- V času od 26. aprila do 9. maja bo X. mednarodni velesejem v Plovdivu. v avgustu je predviden budimpeštanski velesejem. prav tako v poletju bo prireien nacionalni velesejem za Dansko v Fredericiji Od francoskih velesejmov bo imel le lvonski velesejem mednarodni značaj, medtem ko bodo velesejmi v Parizu. Marseilleu in Bordeauxu prirejeni kot nacionalni sejmi. Od 1. do 11. maja se bo vršil vzorčni velesejem v Baslu, od 11 do 25. septembra oa enak vele^em v Lnu^anni. D-e 10. maja bo otvorien mednarodni velesejem v Valenciji. 10 junija pa enak velesejem v Barceloni. Nacionalni značaj na bosta imela velesejma v Bilbau in Zara-gozzi. _ GLJt^A* ffčE DRAM A Sreda. 27 jan : u.uu. zaljubljena žena Red Sreda. Cptrtofc 9R 1pri • OV. 17 Izven. Cene od 18 lir navzdoi. G. Cenzato: »Zaljubljena žena«. Komedija v treh dejanjih Osebe: Serena — Danilova. Fabrizio — Nakrst, Elena — V. Juvanova, Ana — Nablocka, Agno — Gre-gorin, Cortini — Peček, Antonell' — Bre-zigar. Alisa — J. Boltarjeva. Režiser prof. O. Sest OPERA Sreda, 27. jan.: Ob 17., Traviata. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol četrtek, 28. jan.: Ob 17.: iiiais. Red Četrtek. Petek, 29. Jan.: Zaprto. (Generalka). Sobota, 30 jan. ob 17.: Zemlja smehljaja Premiera Red Premierski * Namesto napovedane opere »Beg iz seraja« se bo uprizorila danes v sredo 27. t. m. ob 17 Verdijeva »Traviata« izven abonmaja po znižanih cenah od 18 lir navzdol z Vidalijevo, Sladoljevim in Jankom v glavnih partijah. Premiera na novo naštudirane Leharje-ve operete »Zemlja smehljaja« bo v soboto za red Premierski Libreto operete sta napravila Lohner in Herzer. prevedel ga Je Niko Stitof. Zasedba vlog bo sledeča: grof Lichtenstein — Anžlovar. Liza, njegova hči — Mlejn:kova. grof Pottenstein — M. Sancin, general — Pianecki, princ Sou-hong — Čuden, Mi, njegova sestra — Bar-bičeva, knez Cang — C. Debevec, Fu-li — tajnik — Škrabar, Lora — Jap! jeva, evnuh — Simončič. Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf: inž. Golovin, načrti za kostume: Jela Vilfanova. Radio Ljnblfana SREDA, 27. JANUARJA 1943 XXI 7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanšč ni 12.20: Plošče 12.30: Poročila v silovenščin\ 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa: pore čila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil v sJcver.šč ni. 13.17: Pesmi za vse okuse, vodi dirigent SegurinL 14.00: Poročila v slovenščini 14 15. Pisana glasba. 14.30; Duet harmonik Jolob-Ada-mič. 15.00: Poročila v stlovenščini. 17 00: Napoved časa. poročila v italijanščinr. 17.15: Koncert sopranistke Pavle Lovšetove. 17.35: Koncert čelista Alda Pavsnja 19.00: »Govorimo itabjansko«. poučuje prof dr. Stanko Leben. 19.30: Poročrla v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20.00: Napoved "asa; poročila v italijanščini. 20.20- Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30. Radio zt družino. 21.15: Pesmi za vse okuse vodi dirigent Segurini 21.45 Predavanje v stloveo-šc-inr. 21-55: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 22.20: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.45: Poročila v italijanščini KULTURNI PREGLED Šesti sianfaai&ti koncert Kakor vsi dosedanji koncerti v ciklusu simfoničnih koncertov Glasbene Matice, je tudi ponedeljski napolnil veliko unonsko dvorano. Kulturna kronika lahko vedno znova in s posebnim poudarkom zaznamuje razveseljiv' kulturni po;.av vojnega časa: serijo velikih simfoničnih koncertov v dvorani, ki je razprodana že kakšen dan pred prireditvijo! že dolga leta, d.a, v tej meti morda nikdar ni Ljubljana tolikaj go-j !a giasbeno ž'vljenje, kakor ni bilo niti v letih gospodi rs'-"'' konjunkture toliko umet-ccstn h razstav. Tud. šestemu simfoničnemu koncertu 30 prisostvoval: predstav te'ji in zastopniki Oblasti, častniki in odlični funkcionarji Režima. Ko je st p 1 na koncertni podij ravnatelj Mirko P o 1 io, ga je ocčin-tvo sprejelo 3 presrčnlr.i aplavzom. S s: gum: roko jo z 1 _el drigirati u ver tiri X3e'lini0eve »Nor-uj.t\r in je izvabil orkestru vse mogočne to-n? te značilno romantične skladbe kompo-a ta čigar življenjepis je izšel v slovenski '.zdi--j nekaj dni pred koncertom in je p:av_ kar priljubljeno čtivo Ljubljančan v. Bsl-• r.'. u je sledil Dvor&k s svojo četrto alm->jr: jo, delom, ki s svojim: bogato razčle--1 Viiimi štir mi stavki zapušča vtisk velike, zrodne- razgibane in pomembne simfonične mMatr v'ne. Občinstvo je po vsakem stav navdušeno ploskalo in ob koncu sta bila 1'1-igent in orkester nagrajena s posebno cplim aplavzom. Lep uspeh zaznamuje tudi drigentova skladba »Preludij«, ki ja mela na ton večeru svoj kcncertni krst -kladba k- že, da je nastala pod vplivom užne-vzhodnega melosa in se odlikuje po •■•arvit' in učinkoviti simfonični zgradbi. Skladatelj in d:rigent Polič je dobil kot vnanji znak priznanja šopek rož. Občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Največji iispeh pa je dosegla Smetanova sloveča in vedno znova osvajajoča simfonična pesnitev »VItava« lz cikla »Moja domovina«. Nje natančno ;n toplo izvajanje je izzvalo ob koncu burno odobravanje. Pestri spored je zaključila skladba Musorgskega »Noč na Lisi gori«, eno najznačilnejših del velikega simfonika, živahna, slikovita in zgovor_ na skladba, M se je lepo ujemala s celotnim okvirom tega koncerta. B:la je to nova in uspešna manifestacija naše glasbene zmogljivosti; dirigent M. Pol:č, prav kaker orkester, ki raste tudi v svoji umetniški izrazni sili, sta nudila občinstvu mnogo resničnega glasbenega užitka. — O kvalitativnem značaju šestega simfoničnega koncerta bo objavljen?, še strokovna ocena. ronika S;|rfs c m*s!onarju Jerneju Mezgami Kot 119. zvezek Mohorjeve knjižnice je izšel 64 strani male 8° obsegajoči spis znanega etnologa in kulturnega zgodovinarja dr. Frana Kotnika »Misij°nar Jernej Morgan, življenjepis«. O nastanku tega spisa pravi pisec v uvodu: »že dolgo me je zanimala življenjska pot našega Jerneja Mčzgana, ki se je ločil od hribov gori blizu Oševe in šel s knobleharjem v Afriko, šele v Ljubljani, kjer imamo na razpolago univerzitetno knjtžnJoo, se mi je nudila prilika, da sem natančneje zasledoval njegovo romanje po tej solzni dolini. Namen mi je bil, da bi predstavil bralcem mc-ža večinoma z njegovo lastno besedo, ki je preprosta, se nam zdi starinska, a je vendar lepa, ker govori iz nje duh tiste dobe, ka-k r so tudi preproste besede njegovih tovarišev.« Za čitatelje, ki jih zanima delo slovenskih popotnkov, misionarjev in kulturnih delavcev v daljnih deželah — imeni Baraga in Kaoblehar sta se za vedno uvrstili na prvo mesto, v kolikor gre za delež Slovencev v misionarstvu — za take čitatelje bo Možganov življenjepis pravo odkritje. Samo ožji strokovnjaki in rojaki so doslej poznali moža, ki je živel v 1. 1823—1858 in ki je našel večni mir v domači zemlji, v železni kapli. Jernej Mozgan ni bil samo katoliški misionar, marveč je tudi prispeval k spoznavanju Afrike. Knoblehar in Mozgan sta prihajala v stik s popotniki, ki so v tedanji dobi raziskovali notranjo Afriko. S Knobleharjem so bili v stikih znameniti raziskovalci kakor Taylor, Lesseps, Ploggia, J. W. Miiller in Alfred Brehm, o čemer pisec te knjižice pove kaj več v sklepnem poglavju. Dr. Kotnik je obdelal v poljudni in prijetni obliki vse ž:vljenjepisno gradivo o Knobleharjevem tovarišu Mozganu. (Mladost in šolanje. — Smrt. — Knoblehai jeve in Mozganove zveze z raziskovalci notranje Afrjke). Vmes med temi poglavji so tista, ki bodo širši čitateljski krog najbolj zanimala. Na podlagi pisem, ki sta jih pošiljala Mozgan in njegov tovariš Martin Dovjak, opatije dr. Kotnik misionarjevo pot v Afriko od Kaira po Nilu do Hartuma bi-anje v Hartumu, pot od Hartuma do Gon-•iokora, življenje'pri zamorcih rodu Bari •r Gendekoru, ter zanimive izkušnje med odom Kik pri Sv. Križu. Teh nekaj starih pisem iz petdesetih let prejšnjega stoletja nas zanima zaradi svo-"0 neposrednosti in vzlic vsej preprostosti ivahnega opisovanja vtisov in doživljajev. Tako je ustreženo tistim, ki hočejo imeti \ udi kaj eksotično pobarvanega čtiva. Ta .-isma slovenskega afriškega mis'onarja so lep dokument naše zgodnjedaniške proze, ti -je stala sicer izven slovstveno-razvoj-nega toka, a je danes zanimiva ne le po s/o j' dokumentarnosti, marveč tudi po stL :u in duhu. Knjižico dr. K'tn'ka jc založnica opremila s slikami, med katerimi so značilni motivi lz notranje Afrike. Vredna je pozornosti in priporočila. ZAPISKI Pripravljajoče se umetnostne razstave. Za bližnje mesece pripravljajo dve razstavi, obe v Jakopičevem paviljonu: V marcu se to začela kolektivna razstava slik prof. Saše š a n 11 a v zvezi s Sestdesetletnico i~ga uglednega slikarja in muzika, v april pa bo prirejena razstava del pokojnega Ivana Vavpotič a. Nedvomno bodo prijatelji umetnosti pozdravili z zadoščenjem obe pripravljajoči se razstavi. Na našem knjižnem trgu. Poleg Fracca-rolijevega življenjepisnega romana »N?sta- j novitno srce« v izdaji Dobre knjige sta se j pojavla v zadnjih dneh na knjižnem trgu dva nova zvezka Slovenčeve knjižnice: Henryja Riderja Haggarda »Roža sveta« v prevodu Josipa Poljanca in zb rko pripovednih proz švedske pisateljice Selme La-gerlBfove »Dekle z Močcvja«, ki združuje z naslovne povestjo še daljšo novelo »Zaklad gospoda Andrcr'n« :n tri dmge proz«. MOntoverd.jev »Orfeo« v Firenzi. Za * Z zlato kolajno je bil po smrti odlikovan padli pilot kapetan Adolfo Rebez lz Triesta. * Zlata kolajna za pehotnega majorja. Major Francesco Campolo iz Pellara pri Reggiu Caiabrii, ki je padel 21. januarja 1941 na grškem bojišču, je bil sedaj odlikovan z zlato kolajno za vojaške zasluge. * Junaška smrt letalskega pilota. Na afriškem bojišču je padel junaške smrti višji narediuk-pilot Giuseppe Benini, rojen v Triestu leta 1917. Bil je uslužben pri tvrdki Beltraine, kjer se je izkazal za odličnega aouelavca. Beninijev oče je padel v svetovni vojrii, pokojni pilot pa se je že leta 1939. odločil za poklic vojaškega pi-loia ter je v tej službi na afriškem bojišču ucsegel več odličnih uspehov. * Smrt generala Maria Vareseja. V Rimu je umrl po kratki bolezni general Mano Varese, rojen leta 1887. v Ciglianu Vercellese. Obiskoval je vojaško akademijo v Modem, se u .eležil italijansko-turške vojne, v svetovni vojni se je boril pri Monte Pianu, kjer je bil ranjen in pohabljen. Takrat je bil tudi odlikovan z zlato kolajno za vojaške zasluge. Po svetovni vojni je cil povišan v polkovnika ter je poveljeval vojaškemu okrožju v Pavii, pozneje pa v Rimu. Stekel si je velike zasluge za obrambna dela pri Moncenisiju. Pozneje je napisal vrsto knjig vojaškega značaja. * Proslava četrte stoletnice trentinskega koncila. V italijanskih mestih se pripravljajo na svečano proslavo 4001etnice tren-tinskega koncila. V zvezi s tem dogodkom je pater Taurisano v Firenzi imel predavanje o trentinskem koncilu v navzočnosti nadškofa Della Costa. zveznega tajnika m pr efekta. * Nov ravnatelj »Mattina di Nap°li«. Ravnateljstvo lista »Mattino di Napoli« je prevzel dr. Arturo Assante. * Dalmazijski guverner v Spalatu. Te ini je prispel v Spalato guverner Dalmazije Bastianini, ki je imel sestanek s pre-fektom v vladni palači. Skupaj sta proučila vprašanja, ki se nanašajo na dalmazij-sko provinco. Eksc. Bastianini se je sestal tudi s predstavniki vojaških in komunalnih oblasti * Nov predsednik poligrafičnega zavoda. Rimska »Gazzetta ufficiale« objavlja Du-cejev dekret od 23 januarja t. L, s katerim je imenovan Eksc. prof Alberto de Štefani, državni minister, za predsedniKa državnega poligrafičnega zavoda. * Smrt dalmazijskega patriota. V Zari so te dni pokopali ondotnega rojaka advokata Giovannija Ljubina. Narodil se je v Trogiru ter se je od svojih mladih let izpostavljal v vseh akcijah za italijanstvo Dalmazije. Boril se je zlasti proti odločbam versajskega miru. pri pogajanjih v Rapallu pa je zastopal italijanske interese. Vzdrževal je živahne stike z Gabrie-lorn d'Annunzijem. * Bliža se ponovna otvoritev srednjih šoL Dne 16. februarja se bodo italijanskim srednješolcem zopet odprla šolska vrata. Dotlej se nadaljujejo lekcije po raliu in kakor poročajo italijanski listi, napreduje srednješolska mladina v tem originalnem zimskem tečaju s prav dobrimi uspehi. * Novi prefekti. Z o 1 lokom rimske vlade je bilo premeščenih ter imenovanih večje število prefektov v italijanskih provincah. Nekateri prefekti so bili pozvani na službovanje v ministrstva, za nove pre-fekte pa so bili imenovani fašisti: dr. At-tilio Tosi za prefekta v Reggio Calaferia, dr. Lodovico Moroni za prefekta v Ragusi, Fortunato Vicari za prefekta v Potenzi in dr. Angelo Rossi za prefekta v Bellunu. * 1075 službenih mest pri državnih železnicah. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je razpisalo 1075 novih služb na svojem področju. Prošnje se vlagajo pri generalnem ravnateljstvu državnih železnic v Rimu do 15. marca. * Prenos smrtnih ostankov glasbenika Zuellia. Sredi minulega tedna so v Parmi ekshumirali truplo pokojnega glasbenika Gugiielma Zuellia ter so ga odpeljal; v Reggio Emilio, kjer je bil pokojnik položen k večnemu počitku. * Razstava ligurskih umetnikov v Rimu. V Galeriji di Pvoma so odprli te dni 61 umetniško razstavo, ki prikazuje dela umetnikov, včlanjenih v sindikatu za likovne umetnosti v Genovi. Otvoritev razstave je bila zelo svečana, navzoč je bil tudi nar. sv. Cornelio di Marzio. * Star© gledališče v Bergamu sQ podrli. V Bergamu so porušili staro gledališče »San Cassiano«. Gledališče je imelo svojo zgodovino in svojo slavo, kajti začetki stavbe segajo v leto 800 Gledališče San Cassiano je bilo svoj čas sedež razr.'h italijanskih literarnih in glasbenih akademij in krajevnega filharmoničnega društva. Poseben pomen daje gledališču stik s skladateljem Donizettijem, ki je tukaj napisal in izvajal celo vrsto svojih kompozicij. * Civilna mobilizacija vratarjev. Uradni list rimske vlade je objavil dekret, s katerim so vsi vratarji mobilizirani v zmislu civilne obrambe za ves čas vojne. Ukrep je že stopil v veljavo z dnevom objave. * P°šiljanje zdravil vojnim ujetnikom. Rimski list' objavljajo, da se smejo pošiljati zdravila vojnim ujetnikom samo s posredovanjem Rdečega križa v Rimu. Vsak zavoj z zdravili pa mora imeti pečat farmacevtske tvrdke, ki je v Italiji zakonito priznana. 300 letnico smrti skladatelja Monteverdija bodo meseca maja uprizorili v Firenzi v prostorih palače P'tti Monteverdijevo opero »Orfej«. Predstava bo popolnoma v duhu skladatelja in tudi sestava orkestra bo 'zvedena natanko po Monteverdijevlh navodilih. Orkester bo muziciral za hrbtom pevcev. Nova opera Franra Leharja. Iz Budimpešte sporočajo, da je znani operetni skladatelj Franz Lehar dovršil novo delo čigar »nov je zajeta iz polovice minulega stoletja. Glasbena novost bo imela svojo kr;;tno predstavo v Budimpešti. Rek rdna cena za Munchovo sliko Na dražbi zbirke pokojnega ravnatelja norveške Narodne galerije v Oslu so prodali sliko »Otok« Edvarda Muncha (roj. 1. 1863) za 32.000 norv. kron, kar je najvišja cena, ki je b'la kdnj platna na Norveškem za kako umetniško sliko. * 200 novih motornih rfbttklh ladij. V kratkem bo zaključen natečaj za zgraditev 200 motornih ribiških ladij, ki bodo zgrajene s pomečjo italijanske vlade. * Smrt znane madžarske jahalke. Ena najbolj znanih madžarskih Jahalk Edita S za bo je te dni preminila za poškodbo, k! si jo je nakopala pri tekmovanju. Dne 3. novembra se je udeležila oficirskega lovskega jahanja in pri neki zapreki padla s konja. Padec se spočetka ni zdel nevaren, zato je sedla spet na konja in od jahala naprej. Po nekaj kilometrih pa jj je postalo slabo, da so jo morali prepeljati v sanatorij, kjer so ugotovili, da ima poškodovana jetra. Zdravniki so se trudili, da bi ji rešili življenje. Izvršen je bil večkrat prenos krvi, toda zaman. Edita Szabo je 21. januarja podlegla poškodbi. * Zavrnjena pomilostitev na smrt obsojenih vohunov. Švicarski zvezni svet je na svoji nedavni seji razpravljal o pomilostitvi nadporočnika Otta Reimanna, poročnika Otta Petra Kuliya in Ervina Phi-lipsa, ki jih je vojaško sodišče zaradi izdaje voiaških tajnosti obsodilo na smrt. Obsojenci so bili glavni vodje vohunske organizacije, ki je izdajala vojaške tajnost*. * Na smrt obsojen tat. Izredno sodišče v Budimpešti je obsodilo na smrt 401et-nega tovarniškega delavca Jožefa F csur-ja. Obsojenec je bil s svojim tovarišem Ramarsom v neki gostilni. Ko je bila policijska ura, ga je prosil za prenočišče, s čimer mu je Ramars ljubeznivo ustregel. Ponoči je Ramarsova žena nenadno zasijala sumljiv šum in ko je šla pogledat, ni bilo Ficsurja več v postelji, z njim pa je izginila tudi moževa obleka Na njeno vpitje je prihitela policija, ki je F:csurja prijela. Zdaj je bil mož pred izrednim sodiščem zaradi tatvine v času zatemnitve obsojen na smrt. * Prijet hotelski tat. V budimpežtanskem hotelu Royal so pred dnevi aretirali Ari-dora Gronnerja, specialista za tatvine oblek. Nek častnik, ki je stanoval v hotelu, je ponoči opazil, da se počasi odpirajo vrata njegove sobe. Zgrabil je za samokres, ki ga je naperil proti prišlecu. Policija je v aretirancu takoj spoznala svojega starega znanca, ki so ga odpeljali na varno. * V dimu se Je zadušil. V vasi Ujkecs na Madžarskem je pustila žena Frančiška Endretova svoja mala otročiča sama v stanovanju. Otroka sta se igrala s cunjami, ki so se na nepojasnjen nač n vžgale. Po stanovanju se je začel širiti strupen dim. ki je zadušil 41etnega sinčka Franca. « velik požar v New Yorku. V Empire Buildingu v New Yorku, ki je visok 10 nadstropij, je te dni v restavracijskih prostorih izbruhnil požar. Ogenj je nastal ponoči, ko je spalo v hotelskih prostorih 1200 gostov. Na kraj nesreče so prihiteli gasilca, kj se jim je posrečilo obvladati ogenj in spraviti ljudi na varno. Kljub temu pogrešajo 40 oseb. * Smrtonosen padec 81 letnika. V Gorizii je padel na cesti 811etni Anton Hrovatin iz Prevačine. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico in je na posledicah poškodbe kmalu umrl. ' Smrt 1021etne ženske. V Mira Porte je preminula gospa Pierrina Besenzon, rojena leta 1841. Učakala je 102 leti ter je bila do zadnjega duševno čila. * Mati 12 sinov. V Modeni je umrla 95-letna vdova Cristina Damiani Ferrari, najstarejša med ženskami v Modeni. Njen mož je bil znan garibaldjnec in v zakonu z njim je imela pokojnica 12 sinov, izmed katerih jih danes živi še šest. Pet njenih nečakov je v sedanji vojni pri vojakih. IZ LJUBLJANE u— France Nered pri Abrahamu. V prijazni Rožni dolini se je davi srečal z oča-Kom Abrahamom ugledni mesarski mojster, gostilničar in posestnik g. France Nered. Ni Vičana, ki ne bi poznal dobrodušnega mojstra Franceljna, kakor ga vsi naziva jo, saj ima za vsakogar prijazno besedo in odprte roke, posebno v sedanjih časih. Po rodu je iz vasi Blata pri Šmarju na Dolenjskem. Mesarske obrti se je izučil pri pok. mesarskem mojstru Francu Gut-niku na Viču. Iz prve svetovne vojne se je srečno vrnil na Vič. Leta 1919. se je osamosvojil in kupil v Rožni dolini na Cesti II enona lstropno hišo, kjer si je uredil moderno mesarijo in otvoril znano gostilno pri »Franceljnu«, ki je kmalu zaslovela in postala družabno zbirališče Rožno-dolcev pa tudi Ljubljančanov. Leta 1919. se je poročil s hčerko bivšega dolgoletnega viškega župana, z Mici Oblakovo, s katero pa je žal užival le kratko dobo zakonsko srečo. Leta 1922. mu je ženka umrla in mu zapustila hčerko Fanči, ki je pred nekaj leti sledila materi v večnost. Da ni mogla hiša ostati brez gospodinje, je bilo povsem umljivo, zato se je Fran-celj oženil s hčerko uglednega posestnika lz Dobrove, Marijo Peklajevo, ki mu je poklonila sina Franceta. G. France Nered je mož, ki ga vsi cenimo zaradi kremeni-tega značaja, plemenitega srca in prirojene socijalne pravičnosti. Kot ugleden in zave len obrtnik je zavzemal v obrtniških organizacijah odlične funkcije. Je dosledno vnet zagovornik pravic obrtniškega stanu. Zvestemu naročniku želimo še mnogo zdravih in srečnih let! u— Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce upravnik Pokrajinske šolske založbe v Ljubljani, g. Blaž Poznič. Bil je očetovsko skrben predstojnik in bo ostal v trajnem spominu. Umrl je dentist g. Fra-njo Kadovan. Za njim žalujejo soproga, tri hčere, Iva sinova in drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v sredo ob 15. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. Maša zadužnica se bo darovala v četrtek 28. t. ra. ob 7. v aerkvi Marijinega Oznanjenja. — Naj v miru počivata! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Spet sončno vreme. Vdor južnoza-padnega vetra fčna je zaenkrat pregnan. Pobral nam je skoro ves sneg, a kolikor ga ni on pospravil, so ga z ljubljanskih ulic in cest očistili mestni delavci. V zdravstvenem pogledu je močna od ju ga povzro- Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male ogfcse! m t* a-:;. I1JU,!!, *M4.m* Sovražna oklopna vozila, ki so Jih ustavile Italijanske čete na tunlgkl fronti čila Ljubljančanom mnogo nevšečnosti, zato smo bili vsi zadovoljni, ko je v ponedeljek popoldne zavel spet hladnejši veter in so se ulice naglo sušile. V ponedeljek čez dan se živo srebro od jutranjih 0.8o C ni povzpelo više kakor na C. Zvečer je nastopal lahen mraz, in ponoči so zopet zrasle na nekaterih oknih ledene rože. Od streh so zjutraj spet visele ledene sveče in živo srebro je stalo na —5.2° C. Vreme se je zjasnilo in nam je že zgolaj posijalo sonce. Ozračje je po novem hladu prijetno osveženo. u— V poizvedovalnem oddelku Rdečega križa, Via Ariella Rea 2/11 (Gosposvetska cesta), soba 3, naj se javijo med uralnimi urami od 8—12 naslednji; Čeme Andrejka, Dečman Franjo (svojci). Gerbec Vera, In-tihar Josip (svojci), Magdič Neža, Mihaj-lov Božo, Muha Metod, Pogačnik Mira, Slovnik Anton, Vršič Justina, žunac-Logar Zofija, — Istotam, soba 1, naj se javijo svojci naslednjih internirancev (za Rab): Arko Anton, Staniša Jože (Florijan), Zalar Matic. u— Dre vi ob 18. bo m. javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice v mali fil-harmonlčni dvorani. Nastopila bo cela vrsta pridnih in nadarjenih gojencev naše najstarejše glasbene šole. Nastopih bodo gojenci klavirskega, violinskega in solo-pevskega oddelka. Podrobni spored produkcije je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice in pred začetkom produkcije pri vhodu v malo filharmonično dvorano. Spored stane 3 lire tn velja obenem kot vstopnica k produkciji. Na javno produkcijo opozarjamo. u— Zveza društev Sola ln dom sporoča knjigotržcem, šodakim upraviteljstvom in učiteljstvu vseh atrok, da se njene pomožne učne knjige dobivajo zopet v pisarni Slovenske matice, Kongresni trg 7, pol običajnimi pogoji u— Podružnica sadjarskega In vrtnarskega društva v Mostah poživlja svoje člane, da se tekom osm'h dni javijo za semenski krompir, in sicer pri dotičnih članih, pri katerih so ga dobili lansko leto. u— Nesreče. V ponedeljek so sprejeli v ljubljansko splošno bolnišnico spet več ponesrečencev. Večina jih je iz mesta in le dva z dežele. Z Rudnika je prišla po zdravniško pomoč 221etna posestni kova hči Marija Dremljeva, ki jo je pes ugriznil v levo nogo. Iz Logatca pa so pripeljali v bolnišnico s poškodovano levo nogo 411etnega delavca Antna Petka. Na cesti je palla ln si zlomila desno nogo 351etna žena zidarja Melanija žigonova. Desnico si je na-lomil pri padcu 451etni klepar Franc Luk-ner. Pri stroju si je poškodoval prste na desnici 271etni železniški ključavničar Ivan Lampič. Po glavi pa se je potolkel pri padcu na cesti 561etni delavec Pavel Ra-dovan iz Ljubljane. Z Gorenjskega V Domžalah imajo cbčinsko knjižnico, kjer se od 21. t. m. dalje izposojajo knjige vsak četrtek zvečer. Knjižnica ima predvsem nemške leposlovne knjige, na razpolago pa so tudi nekatera strekovna dela z razn'h znanstvenih strok. Gorenjski perutninarji bo pozvan', da zsčno takoj oddajati jajca in ne čakajo šele pismenega predpisa Za oddajo veljajo letos iste določbe kakor prej. V interesu pe-rutninarjev je, pravi gorenjski tednik, da takoj začno oddajati jajca, da ne zaosta-ajo v začetku leta. č^m kasneje začne pe-rutninar z oddajo, tem teže mu bo izpolniti obveznost. Izpolnitev se pa nikakor ne more opustiti. V Selcah so priredili tovarlSkl večer r prid jimski p-moči. Poleg prebivalstva se je zbralo orožništvo in poštna straža. Nabrali so 572 mark. Igrala je domača godba. V Kamniku je gostoval godalni orkester iz Kranja, ki ga vodi kapelnik Peter Lipar. Koncert je bil v Kamniškem domu. Spored je bil zadovclj'v in so bili Kranjčani v Kamniku prijazno sprejeti. V Mežici je bil sklican rudarski zbor pesade rudnika »Helena«. Okrožni Štabni uradni vodja Isak je govoril o dolžnostih rudarjev v sedanji vcjnl. Pohvalil je mežiške rudarje, ki so zgledni pri delu pa tudi pri javn'h zbirkah. Sledil je skupen ogled rudniškh naprav. Mežiškim rudarjem je bila zagotovljena čim večja skrb javnih oblastev, če bodo nadaljevali svoje delo kakor doslej. Lokomotiva ga Je pregadla. Na kolodvoru v VolSpcrku je pomožni kurjač Boštjan Marci, star 35 let, padel pod lokomotivo, kj ga je razmesarila. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, kjer Je kmalu nato izdihnil. Iz Spodnje štaferske poroka. V Celju sta se poročila trgovec Viljem Bnndek in Ana Krašovčeva. — Na Dunaju »ta se poročila narednik Hans Wer-nig in Elfrida Schenkova. V St. Pavlu pri Prebolda Je v soboto zvečer gostovala celjska amaterska gledališka družina. Predstava se Je ponovila v nedeljo popoldne v St. Petru. — Ob zadnjem gostovanju celjskih Igralcev na Te-harju so tudi tam ustanovili Hletantsko družno, ki je priredila v soboto zvečer tovariško prirelitev ln uprizorila enode- janko. Druga predstava bo Anzengruber- jeva drama »Slaba vest«. Nova obratna kuhinja. V mariborski tekstilni tovarni Avgusta Ehrlicha so nedavno odprli obratno kuhinjo, ki je prva med spodnještajerskiml zasebnimi podjetji. K otvoritvi sta poleg številnih drugih povabljencev prišla zvezni vodja Heimatbun-da Franc Steindl in mariborski župan Knaus. Igral je orkester mariborskega gledališča. Nesreče. Pri smučanju se je ponesrečila 22trgovska sotrudnica Hedvika Redninger-jeva iz Studencev in si zlomila nogo. Pri sankanju se je enako poškodoval 91etni Jože Korošec iz Studencev. 221etna spre-vodnica Leopoldina Draxlerjeva iz Pegove pri Gradcu je v Mariboru padla pol stopnico vagona in si nevarno poškodovala hrbtenico. Pri Slov. Konjicah je padla 61-letna Neža Pevernikova in zi zlomila nogo. Poškodovanci so bili prepeljani v mariborsko bolnišnico. Iz Hrvatske Reforme v hrvatski upravi. Nedeljska »Tagespost« poroča iz Zagreba, da je Po-glavnik Lzlal vrsto odredb o reformah v hrvatski državni upravi. Tako se bo vojno ministrstvo, ki je imelo doslej naziv ministrstva za domobrsnstvo, imenovalo ministrstvo za oboroženo silo. Ministrstvu bodo podrejene vse formacije hrvatske vojske in ustaške milice z izjemo Poglav-nikove telesne garde in orožništva. Ustaška milica je tvorila dozdaj zase oboroženo formacijo, v katero je bilo vključeno tudi orožništvo. Ministrstvu za oboroženo 1 silo je podrejena tudi uprava pristanišč, ! rečna in pomorska policija in o.^ebje vseh poljetij javnega, prometa, kolikor so v službi oborožene sile. Begvladja Drave. Direkcija za Javna dela je že leta 1941. sklenila regulirati Dravo in zgraditi nasipe. Zaradi pomanjkanja sredstev so bili načrti odloženi. Po poročilu budfimpeštanskega nemJkega dnevnika so se začela regulacijska dela zdaj s polno paro izvrševati. Obenem z regulacijo Drave boJo urejeni tudi njeni severni pritoki. Iz Srbije Srbski vodja umrl v Novem Sadu. »Pester Lloyd« poroča, da je v starosti 74 let umrl znani vodja Srbov v Novem Sadu Dimitrije Mita Kiicin. Pokojni se je rodil ▼ Vršcu in se je posvetil učiteljskemu poklicu. Pozneje je postal časnikar in je urejeval novosadski časopis »Zastavo«. Po prvt svetovni vojni je bil nekaj časa tudi državni tajnik v gospodarskem ministrstvu v Beogradu. Zasedanje izrednega sodišča v Novem Sadu. Budimpeštanski nemški dnevnik poroča iz Novega Sada, da se bo sestalo tam Izredno sodišče, ki bo razpravljalo o zadevi Karla Farkasa in Jožefa Antala, ker sta bila med zatemnitvijo zaeačena pri vlomu. četrti roman DK »Nestanovitno srce«, eno najnovejših del priljubljenega italijanskega pisca Arnalda Fraccarolija, je izšel! Roman napeto in zanimivo prikazuje razgibano življenje in umetniSko ustvarjanje skladatelja mojstra Bellinija. Riše nam družabno in gledališko življenje evropskih prestolnic ▼ prvi polovici preteklega stoletja. Naročnikom »Dobre knjige« se novi roman ie dostavlja. Naročniki, ki prihajajo sami po knjige v upravo naših listov lahko dvignejo tam tudi Frao carolijev roman. V podrobni prodaji se dobi knjiga v knjigarnah. Broširana velja 10 Ur. ▼ platno vezana in na boljšem papirju tiskana pa 25 lir. Ako želite knjigo dobiti po znižani ceni in si obenem zagotoviti tudi na-daljne odlične romane se naročite čimprej na novo zbirko »Dobre knjige«! Priglasite se v upravi naših listo* v Narodni tiskarni. ŠPORT Nogometni sMnlki — stari ali mladi? 85 do 50 let stari bi morali biti najboljši Mnogo je bilo že razprav o tem, Katera doba starooti je najbolj primerna za izvajanje športa, še več pa o tem, ali se tud1 starejši letn kj lahko še uspešno pokažejo na sportn:'n prireditvah toda o sodnikih v raznih panogah ki vodijo <-es »obrat« na športnih terenih in morajo sem in tja prenašat5 pri tem tudi precejšnje telesne na-p:re, še n! skoraj n hče črhnil b?sode Kakor da bi bilo čisto vseeno, komu mri bo poverjena kočljiva naloga športnega sodnika in često edine ooebe. od katere je odvisen pravilen potek in neredka tudi pravičen iz'd športnega srečanja Skromen drobec v obliki odgovora na te vprašanje smo zasledi; v strokovnem glasilu nemških nogometnih oodmkov fDou-tsche Schiedsriehterze:tung). ki v daljših izvajanjih precej podrobno obravnava vprašanje, kako star naj bo sodnik na nogometnem igrišču, da bo vsaj vnanje izpolnjeval vse najstrožje pogoje za to funkcijo in jamčil vse najbolje za njeno izvrš:tev Strokovnjaki pravijo tamkaj, da lahko igralec, ki je do 30 življenjskega leta sam igral nogomet t n nat prestop:l v sodn ške ---rste, približno v 35. letu že lahko prevzame vodstvo naitežj h in najvažnejših dvobojev na zelenem polju Kdor izmed gg. žvižgačev se v nadaljnjem vestno posveti samemu sebi in skrb'' predvsem za t.c, da ostane telosno čil in krepak, bo lahko najmanj še 10 let ali tud: več z lahkoto in v zadovoljstvo — svoje in tudi mnogih razvajenih in nepomir!j'vih gledalcev opravljal sodniške posle. Kadar pa se nogometni sodn:k sreča z očetom Abrahamom, tako meni o isti strokovnjaki, potem pa velika večina 'zmed n'ih n; več kos nalogam sodniške funkcijr-Zato je najbolj pametno — to seveda ne velja brez nekaterih častnih 'zjem, ki samo potr ujejo to pravilo — da mož s piščalk?, ki zadene na ramena peti križ. pre-pust" mesto mlajšim tovarišem. No, pri nas je generacija te vrste športnih delavcev še zmerom »m'ada« dovolj, da bržkone ne bo nobene pritožbe zaradi tega čisto splošnega nasveta. Tu£i pasti je treba nsati! Rokoborci in nogometni vratarji radi poudarjajo, da je treba znati tudi — pasti. Igralec rugbyja, ki ne zna pasti, je zgrešil svoj poklic, kajti ni dovolj, če kdo položno zdrkne na tla. pr; čemer še zmerom nj zavarovan pred morebitnimi poškodbami Mnogo je bilo že pametnih naukov izrečenih glede umetnosti takih padcev, toda natančno tega še ni znal nihče pojasniti. kar je že zarad: tega težavno, ker mora biti res dober opazovalec, kdor hoče drugim raztolmačiti, kako je treba pasti, da je nesreča čim manjša. Nenavadno preprosto, pri tem pa nadvse nazorno opisuje takšen padec neki švicarski dirkač z motociklom Mož ima za seboj precej dolgoletno in tudi uspešno kariero na motornem kolesu, s katerim je seveda doživel tudi marsikateri padec, vendar je kljub vsemu temu ostal živ in zdrav in še tako bistroumen povrhu, da je znal o svojih padcih povedati tudi drug m tole: »Kot dirkač na dirkališču mora vsak obvladati umetnost padanja, ker je sicer njegova koža za zmerom na prodaj na vsaki prireditvi. Prisebnost in trajna pr prav-Ijenost. da se izogne preteči nesreči sta pri tem prav tako važni kakor najboljši motor ali najnovejše kolo ali najlepša usnjena obleka. Na dva izmed svoj h ne-preštetih padcev se spominjam posebno živo. toda kljub vnanji sliki, da se bosta končala tragično, se je izteklo dobro. Pred menoj je padel eden vozačev Hip nato som imel jaz samo še dve možnosti, in sicer da bi bod si zavozil vanj ali pa obrnil krmilo tako, da bi me vrglo v leseno steno, ki obdaja dirkališče Slednja rešitev je bila kajpa mnogo nevarnejša zame Potem je počilo, potem sem padel, potem sem slišal krik in vik množic okrog sebe ter se že kotalil po strm ni dirkališča Kljun bs-z ni ene sekunde, v kateri se je odigralo vse. sem se še utegnil pripraviti na padec, in sicer tako. da sem napel vse m:šice. izpustil krmilo, upognjene roke dvign 1 navzgor. da sem si zavaroval glavo, ter nato pritegnil noge in se prepustil usodi Pritekli so reditelji in zdravnišk pomočnik:, toda preden so prišli do mene. sem se dvignil in spet zasedel svojega jeklenega konja.« Ta popis padca z motorjem na dirkališča je eden redkih zelo podrobnih, kako je treba storiti, da človek v takern primeru reši celo glavo in zdrave ude. Čeprav veljajo ta pravila prav za prav samo za dirkače z motorji ali kolesi, bi bila 2 gotovimi spremembami — odvisno je pač od tega. ali gre za smuške skakalce ali gnd-ce tab.e-temsa — uporabiti tudi za vse ostale aktivne športnike, ki jih lahko povsod in pri še tako neverjetnih priložnostih čaka nevarnost za telesne poškodbe. s— Nekaj vrst o smučarskih izidih. Nekoliko pozno smo mi izvedeli o no kaj izidih o nedavnih in prav za prav otvoritvenih smučarskih tekmah v naši neposredni soseščini. V Kranjski gori so imeli koroški smučarji kratek tečaj, ob zaključku pa so nastopili v tekmi, v kateri se je na 12 km najbolj postavil Jeseničan Jože Knific s časom 42.04 pred Mojstrančanom Gregorjem Klančnikom, medtem ko je v skokih zasedel prvo mesto Finžgar z Bleda s skoki do 33 in 35 m. — Na Sljemenu pri Zagrebu so zadnjo ne leljo izvedii smučarska tekmovanja za državno prvenstvo v klasični kombinaciji. Zmagovalec v 18 km teku šafar, ki je potreboval za to progo 1:13:25, je pridobil toliko naskoka, da je zmagal tudi v kombinaciji s 395 točkami. Največ zadoščenja so prijateljem športa pripravili amaterski b.ksarji, ki so v Vra-tisiavi nastop.P proti izbranim predstavnikom močne švedske — tam ni treba hoditi na fronto in lahko v miru trenirajo — in zmagali premočno z 12 : 4. Gostje so odločil' eno samo srečan e zase. : stali dve točki pa sta jim bili prišteti iz remisov. Paberld Iz avtOffiifcSSSianaa V Združenih državah ameriških so se poostrila nasprotstva med civ lnimi in vojaškimi oblastvi zaradi vojne proizvodnje Roosevelt se je moral nazadnje odločit5 za civilno vodstvo in je p.dredil vso vojno proizvodnjo Charlesu \Vilsonu, razdelitev č'o-veškega delovnega kadra pa Paulu Mc Nuttu. Združene države ameriške kažejo zmerom več zanimanja za južnoafriška bogastva, toda vse bolj kakor za zlato, bi jim zdaj dišala mangan i:i železo, prelvsem p.: krom, ki so ga pred vonjo izkopali v Južni Afriki okrog 167.000 ton in iz katerega so pridobili od 42 do 48 odstotkov čiste rude. v ^ v Zanimive podatke čitamo o mastnih p'a. čah, ki jih prejemajo voditelji ameriške avtomobilske industrije, ki je zdaj pre-ustrojena na vojno. Eolen ravnateljev, Wil- t Uslužbenci Pokrajinske šolske za£ožte v L|eS*: javljajo, da je danes preminul naš predobri šef, gospod BLAŽ POZN upravnik Pokrajinske šolske založbe v L^tS^aai 1 Blagega očetovsko skrbnega predstojnika bomo ohranili v trajnem in nepozabnem spominu! LJUBLJANA, dne 25. januarja 1943. m i*1 i-Jv m g* m san po imenu, je imel leta 1941., okrog 150.000 dolarjev (ali poldrugi milijon lir) letnih dohodkov, pri tem pa še na tisoče akcij najbolj dobičkanosnih družb. Pod-ravnatelj Bradley, tu li iz take stroke, za služi na leto več kakor 100.000 lir dolar jev in dolga je še vrsta raznih generalnih in navadnih ravnateljev, ki vlečejo za svoje industrijsko sodelovanje ogromne prejemke. Tudi te številke kažejo, da je vojna za Američane koristna, vsaj za nekatere! s $ $ V Švici je trenutno v prometu okrog 13.000 motornih vozil s pogonom z domačimi gorivi ter približno 10 odstotkov vsega parka z motornim pogonom. Okrog 100.000 motornih vozil je bilo dozdaj vzetih iz prometa. s $ £ Svetovna proizvodnja petroleja je zarali posledic vojne, ki se najbolj poznajo na Kavkazu in v Holandski Indiji, močno padla v zadnjem letu. Tudi ameriška p.o-izvodnja je precej zaostala zaiadi težav v prometu in pomanjkanja ladjevja. Medtem ko je proizvounja predlanske sezone vrgla nal 300 milijonov ton tega dragocenega zemeljskega pridelka, se zdi, da lani ta vsota ni dosegla več kakor 287 milijonov ton. * * * V Argentiniji je bilo treba železniški promet močno omejiti zaradi tega, ker Amerika ne pošilja tjakaj zadostne količine premoga. Vse tako kaže, da se ta kriza sploh ne bo dala popraviti, ker Američani na nobeno urgenco za rednejše do-bavljanje ne dajo odgovora. fc rom je brezposelnost narasla za 16 000 Porast brezpose'nostj prip'sujejo na Danskem pomanjkanju surovin. 2C0 smrtnih žrtev letalskih napadov na Francijo. Fo čascp:snlh poročil h So angleški letalski napadi na Francijo v prvj polov ci tega meseca zahtevali med civilnim prebivalstvom 200 smrtnih žrtev. Vitaminizirana margarina v Nemč"j Dne 11. januarja je prišla v Nemčiji v promet v taminiz rana margarina. Margarina te vrste £.e bo prodajala upravičencem do meseca maja. Iz Zagreba nam sporočajo, da so te dni končno dobili prve naročene romane tudi naročniki »Dobre knjige« v Nezavisni Državi Hrvatski. Vsi so prejeli norveškega pisatelja Gulbranssena krasno delo »In večno šume gozdovi«, večina od njih tudi švicarskega književnika Knittla sodobni roman »El hakini«. Trdno upamo, da so s tem dokončno odstranjene začetne težkoče, ki so doslej ovirale dostavljanje romanov naročnikom »Dcj.e knjige« na Hrvatskem, in da bodo poslej tudi oni redno prejemali vse romane, kakor bodo izhajali. Ravnokar je kot četrta knjiga izšel roman »NESTANOVITNO SRCE«, nadvse zanimivo delo prilVlje-nega italijanskega pisca Fraccarolija. V februarju bo sledil Jack Londonov roman »JERRV Z OTOKOV«, v marcu pa Jacobsenov zgodovinski roman »BORBA Z BOGOM«. Naročniki za »Dobro knjigo« se sprejemajo v Nezavisni državi Hrvatski za pol leta. to je za šest zaporednih romanov. Ako bi vsem sedanjim naročnikom ne mogli dostaviti tudi nrvih dveh romanov (»Tiha voda« in »El hakim«), ki sta medtem že r-»prodana. bodo prizadeti v zameno dohili sedmi, odnosno sedmi in osmi roman, tako da ne bo nihče oškodovan. Naročnike sprejema še naprej tvrdka Press-Import. d. d.. — Zagreb, Katančičeva 3. tel. 22557 in 22558. Naročnina znaša za šest knjig — vsak mesec izide en roman — samo 200 kun. Vse naročnike »Dobre kniige« orosimo. na i nam oproste dosedanje začrtne težkoče ter nam ostanejo naklonjeni tudi v bodoče in opozariaio na naše Jc«« in ceneno knjižno zbirko tudi svoje prijatelje in znance. Sokta 99eifie*a otraka" Na Madžarskem deluje sekta, ki se strogo drži načela da imej vsak zakonski nar samo e^ga otroka Posledica tega je. ia prrrr^iki oo^^ona izumirajo, odnosno. da se niih š1»,rilo nenrestano krči ^rkta svoie med prebival- stvom dnM"o «>'-» n~>n oblasti so se zanimale za števila prebivalstva te doline v zadnj;h osmih letih Gre za 39 obč:.i. Samo v sedm;h je število orebiva'stv3 n"ko':kn m-nslo. v ostalih '2 pa neprestano nazadovalo V kraju Ki-■ovar je padM števi'n preb:vaMva v zad-iiih 8 letih za M«% v Perse^burgu 8 7 NTag3'odo 7.5. Felsoszeos 7 3. v Naevka'na 7 2. v HirfiVnetTv^fm^t 71 in Garam--allo 7% Povnreč«« nazadovanje števila oreb:va!cP\7 Sekta deluje žp v-'-^! 130 let in njeno delovanje se ie pričelo iz gospodarskh, ae pa iz b;oloških nagibov Oblast; bodo nosku^ile zlena preoričati njene pr padni-ke, da je 1 enega otroka poguben Oruž:ne. ki :maio m^o^o o+i">k bodo dobile brezolačno zemMo. tisti zakonci, ki majo °amo po er><"" otroka, pa ne bodo deležni nobene po^nnre. fi^lnotova črta zeyst ridJvitno pc2]e Na ozemlju Elzaške, kjer so bile zgrajene sloveče francoske utrdbe 'Maginctova črta«, je bilo izpraznjenih 182 kmečkih občin in vsa rodovitna zemlja, pa tudi vsi gozdovi in pašniki so prišli v območje utrd, tako da nihče več ni smel te zemlje orati ali pasti po nji živine. Po zlomu Francije leta 1940 so nemške okupacijske oblasti odredile, da mora biti 127 000 ha te zemlje zopet izročene kmetovalcem, ob- enem so oblasti ukrenile vse potrebno za povzdigo kmetijstva. Del kmečkega prebivalstva so bile poslale francoske oblasti v Južno Francijo, cd koder so se vsi oris o--Ijenci vrnili. Nemške okupacijske oblasti so preskrbele elzaškirn kmetovalcem 67 vagonov semenskega žita, umetnih gno;.i in krme. 6070 goveje Živine 23 410 poljedelskih strojev in orodja, 100.000 komadov ročnega orodja vseh vist itd. Pri obnovi kmetijstva je bilo zaposlenih 22 088 kmetov in 5953 vpreg. Uspeh ni izostal. Z el-zaško proizvounjo je krila Nemčija leta 1910. porabo žita s 30r"r, lani pa s 55%. Mesa je daia Elzaška leta 1940 35%, lani pa 50%. Tudi mleka je dobila Nemčija iz Elzaške mnogo. Zamorski Ifcbaviri nsocj Kava ali ava se imenuje ljubavni napoj. ki ga znajo pripravljati žene in dekleta zamorskega plemena Papuancev. Na tla postavijo vel:ko leseno skledo, okrog katere stoji v krogu mnogo žen in deklet, ki pridno žvečijo korenine rastline ava in jih pljujejo s slino vred v skledo. Potem prilijejo malo vode in ljubavni nanoj je pripravljen. Okus ima zelo neprijeten in tudi na zunaj ni vabljiva ta pijača. Toda zamorci in zamorke jo navdušeno pijo. Saharin v Elumuid]! d ovc Sf en Rumunija je ime'a zadnje dve leti sloho letino sladkorne pese. zato tudi sladkorja nima dovoli na razpolago, da bi krila oo-mačo potrebo. Zato je vlada dovolila prodajo sahar na in drugih sintetičnin po*om izdelanih sladil Obenem je bila pa zvišana trošarina na saharin in druga sladila rd 300 na 15.000 lej od vsakega kilograma. Izključno pravico uvažati in prodajati saharin ter druga slad ia ima družba za razdeljevanje sladkorja v Bukarešti. Iz doline solz in trpljenja je odšel k Vsemogočnemu po plačilo, nas pa pustil same, nepozabni soprog, naš ljubi očka, brat, stric in ?ospod AN JO ummA dentist Pogreb nepozabnega očka bo v sredo, dne 27. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 28. januarja t, 1. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Namesto cvetja na krsto prosimo molite zanj in darujte za siromake. LJUBLJANA, dne 26. januarja 1943. Žalujoči: FANČI, soproga BOGA, ZORA, FRANCI, VERA, MARJAN, otroci In ostalo sorodstvo BSrj^i:.- : ' : J^**:-? - - . L P. G. Wouenouh»e: 82 Humoristifen roman »Brzojavil sem vašemu stricu kako in kaj ter ga poprosil za navodila,« je neusmiljeno nadaljeval njegovo lordstvo. »To ste storili?« je kriknil Sam. Vsa osuplost ga je mahoma minila in se umaknila burnemu dihu krviželjne togote. »S tem hočete reči, da ste se upali... da ste bili tako predrzni... tako nesramni...« Goltnil je nekajkrat zaporedoma. Kot podjeten mlad človek, ki je imel navado, ponazarjati svojo jezo z odločilnimi dejanji, je lahkomno uprl oči v lorda Tilburyja, obžalujoč, da mu razlika let in telesnih moči ne dovoljuje obračunati z njim po zaslugi. »Po tem takem bi mi radi natvezili...« Znova je goltnil. Misel, da je ta mali mrčes zalezoval Kayino poče'je in jo žalil s svojimi nizkotnimi podtikanji, se mu je zdela strašna mimo vseh človeških besed. »Obvestil sem vašega strica, da ste se zapletli v skrivno ljubavno istorijo. in ga vprašal, kako naj ravnam,« je dodal njegovo lordstvo. Kakor nebeško navdahnjenje je ta mah vstal v Samovem spominu prizor, ki ga je bil dva dni pred odhodom iz Newyorka videl na zadnjem koncu ,Araminte'. Mornar zamišljenega obraza, ki je menda sanjaril o svojcih na kopnem in pozabljal službeno dolžnost, je bil, ko je šel s polnim vedrom barve po palubi, slučajno stopil podčastniku na nogo. Ko je ta prišel do sape, je zgostil svoje občutke v dve psovki, tako sočni in izdatni, da si Sam ni mogel misliti prikladnejših za počaščenje lorda Tilburyja. Trenutek prej še še obžaloval nezadostnost besed. A to niso bile več besede. Bil je besedni dinamit. »...ste!« je zatulil. »In... tudi, da veste!« Mornarji so že od mladega vajeni mirnodušno prenašati take poklone, lord Tilbury pa ni bil tako utrjen. Skočil je, kakor bi ga bili polili s kropom. »Hudobno niče!« jc Sam dodal, vračaje se k običajnemu besedišču. Planil je k vratom in jih odprl na stežaj. »Ven iz te hiše!« je kriknil in odločno zamahnil z roko. Če je le kdaj prilika, ko se mora človek dostojanstveno vzravnati in z užaljenim glasom vzklikniti: »Gospod!« je bila v tem trenutku. Toda lord Tilbury, ki že vsaj četrt sto let ni pomnil podobnih žalitev, je bil izgubil dar govora. »Ven, yen iz moje hiše!« je s podvojenim gnevom kriknil Sam. »Kaj vra^a vam je, da še vedno osmrajate zrak v tej sobi?« Njegovemu lordstvu se ni zdelo paketno, da bi s takim strokovnjakom začenjal besedni boj. Pre-paden se je umaknil na hodnik, vlekoč flanelaste hlačnice za seboj. Ko pa je prišel do hišnih vrat. se je mahoma spomnil, da še ni bil izstrelil poslednjega naboja. »Počakajte!« je zaklical. »Pripomnite moram...« »Niti besede več!« ga je prekinil Sam. »Povedati vam moram ...« »Spravite se mi izpred oči!« »Povedati vam moram,« je trmasto nadaljeval njegovo lordstvo, obupno pritezaje hlače, ki so mu uhajale, »povedati vam moram, da me vaš stric v svojem kablogramu prosi, naj vas s prvim parnikom pošljem nazaj v Ameriko.« Sam ni imel namena, da Si s prostaškim zdrzija-jem postavil svojo železno odločnost na laž. A te besede so storile čudež. Mahoma je opustil namero, s slikovitimi izrazi povedati gostu, zakaj mu osmra-ja hišni zrak, in mu ves bled pogledal v lice. »To vam sporoča?« je zajecljal. »Da. S svojo besedo sem vam porok.« — Sam se je zamišljeno popraskal po bradi. Njegovemu lordstvu je hitro odle^alo. — »Zdi se mi.« je nadaljeval, »da mora biti mlad človek vašega kova preteto v škripcih za obstanek, ako ne izkorišča bogatih sorodnikov; pričakujem torej, da se brez upiranja vdaste v stričevo voljo če ste si nemara vtepli v glavo, da je vaša služba pri Tilburyjevem podjetju stalna, vas moram razočarati. Z današnjim dnem ste odpuščeni.« Sam je molčal. Lord Tilbury, ki se je zdaj zavedal, da tisti, kdor ima v žepu prepričevalne razloge, lahko brez nevarnosti vztraja v besednem dvoboju, je z novo hrabrostjo nadaljeval: »Vzel sem vas v službo, da bi ustregel vašemu stricu. Zaradi svojih osebnih zmožnosti ne bi bili postali v Tilburyjevem podjetju niti tekač... Ponavljam: niti za tekača vas ne bi bil sprejel, ko bi ne bilo šlo za to. da ustrežem želji vašega strica, gospoda P.vnsenta.« je rekel še enkrat. Sam se je zbudil iz zamaknjenosti. »Kaj ste še zmerom tu?« je mahoma vprašal. »Da, še sem tu. In dajte, da vam povem...« »Poslušajte!« je kriknil Sam in z grozečim obrazom stopil proti njemu. »Ako se mi v dveh sekundah ne spravite izpod nog, vam slečem hlače!« Vsak Ahil ima svojo peto. Izmed vseh razlogov, ki bi se jih bil utegnil Sam domisliti, je bil ta edini, ki je zalegel. Njegovo lordstvo je še trenutek poskakoval kakor žoga na motvozu, nato pa je smuknil skozi vrata in jih glasno zaloputnil za seboj. Hladna tema se je zgrnila okrog lorda Tilburjja na posutem prostorčku pred vilo »Mon Repos«, a v tej temi je zagledal še temnejšo senco, ki mu je priskakljala naproti. ... ber večer, gospa,« je rekel moški glas. Lord Tilbury se je zavedel, da ima pred seboj varuha javnega reda. Vendar ni blagovolil odgovoriti. Prav nič ga ni mikalo začeti pomenek s »poli-cemanom«. »Psa sem pripeljal nazaj,« je s prijaznim glasom nadaljeval redar. »Klatil se jc po cesti.« »Saj ni moj,« je skozi zobe odvrnil njegovo lordstvo in jezno odrinil nedolžno Amvjo. ki se je že pripravljala, da bi mu skočila okrog vratu. »Kaj niste iz te hiše. gospod?« je še prijazneje nadaljeval stražnik. -Samo na obisku, a? Vidim, vidim. Vprašujem se. ali vam je že kateri mojih tovarišev razložil priliko, pa podprete človekoljubno organizacijo, ki...« Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani