Po pošti prejema«: M celo leto naprej 2G K — h pol leta a 13 „ — , Oetrt , , 6,50, mesec , 2 „ 20, V upravniitvu prejemati: za celo leto naprej 20K — h pol leta „ 10 „ — , ¿etrt , , 6 „ - » mesec , 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnin« in inaerate sprejema upravniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitar' jeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vrača;<>, nefrankovana pi»ma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Sem«-mSkih ulicah St 2,1., 17. Izhaja vsak dan, iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 21. V Ljubljani, v petek 25. januvarija 1901. Letnik XXIX. Naš narodni položaj na Koroškem. Pod tem naslovom je spisal g. Valentin Podgoro daljše razmotrivanje, v katerem je pod utisom zadnjih porazov na Koroškem slikal žalostne razmere tamošnjih Slovencev. G. Podgorc je govoril tudi na protestnem shodu v Celovcu, kateri je bil glasna demonstracija proti krivicam, ki jih je trpelo naše ljudstvo pri zadnjih volitvah. Računajoč z dejanskimi razmerami je prišel do zaključka, da se Slovenci na Koroškem nikdar več ne bodo mogli povspeti do veljave, ako se ne naslonijo na pomoč katoliških Nemcev. Hkrati je svaril, naj se Slovenci na Ko roškem ne razdvoje, a pri tem tudi glasno svaril pred »Narodovci«. Mi smo priobčili ta članek, ker vemo, da je potrebna jasnost v politiki, in ker vidimo, da nikjer tako ne nazadujemo, kakor tam, ker se bojimo odkrite besede. »Katoliško politično in gospod, društvo za Slovence na Koroškem« pa se je v seji dne 24. januv. t. i. v odsotnosti dveh pravilno povabljenih udov posvetovalo o tem in sprejelo sledečo izjavo: 1. Članek »Naš narodni položaj na Koroškem« se ne ujema z dejanjskimi razmerami narodnostnega položaja koroških Slovencev. 2. Omenjeni članek tudi ne odgovarja povsem resnici ker molči popolnoma o tem, da je prišlo brez odborove vednosti in brez odborovega posvetovanja in sklepa do skupnega nemško-slovenskega protestnega shoda navzlic prvotnemu, pravilno sprejetemu sklepu društvenega odbora, da se priredi protestni shod samo slovenskih v o -1 i v n i h mož. 3. Vsled tega se ima ta članek smatrati za čisto osebno mnenje s polnim imenom podpisanega koroškega domorodca, nikakor pa ne kot nekak načrt novega političnega prevrata po slovenskem delu koroške pokrajine. 4. Odbor obžaluje, da se je sploh tak članek pisal, ki škoduje našim narodnim težnjam in podira slogo koroških Slovencev; dalje, da je mogel priti v javnost, k čemur ni bilo nobenega povoda. V daljno razpravo se odbor v tej za devi ne bode spuščal. V Celovcu, dne 24. januvarija 1901. Za odbor: Gregor Einspieler, predsednik. K četrti točki pač moramo opomniti, da Podgorčev članek narodnim težnjam no škoduje, ker je spisan z očitnim namenom, slovenskemu ljudstvu koristiti. Sloge koroških Slovencev ne razdira, ker nič dru-zega ni storil, kakor konstatiral, da hočejo nekateri rodoljubi v Celovcu ustanoviti slovensko-naroden klub, da se napravi proti-težje delovanju nekaterih duhovnikov. Ali je to res? Za to se gre. Čo je to res, potem oni rušijo slogo. Ča je nadalje res, da so v Celovcu »Narodovci«, potem — sloga ne bo dolgo držala, kakor ni na Goriškem. Mi želimo koroškim Slovencem pre-potrebne sloge, a pri tem moramo nagla-šati, da se nam zdi ravno narodno-go-spodarsko delovanje gospoda Podgorca najpametnejše in najsolidnejšo ter edino rešilno za koroške Slovence. S samimi lepimi besedami o slogi se ne napravi nič, mi bi želeli, da bi se nas narod reševal bolj z odločnim, koristnim in praktičnim delom. Mestni svet tržaški. Iz Trsta so nam piše : Dne 22. t. m. je mestni svet tržaški zopet enkrat imel lepo priliko, da neprikrito pokaže svoje politično mišljenje. Pred vsem so počastili spomin nedavno umrlega nekdanjega mestnega svetovalca Calabija, katerega najslavnejši čin je pač ta, da jn lota 1866 postal — italijanski podanik. To jim je neustrašen meščan in patrijot ! Sklenili so nadalje, brzojavno vprašati sindak v Milanu, kako so godi bolnemu glasbeniku Verdiju, ter izrazili željo, da se Verdi ohrani — domovini italijanski in umetnosti. Prvotni predlog županov je slovel : »ljubezni Italije« ; Spadoni ga je spremenil v »ljubezni domovine«, a ko je vladni zastopnik ugovarjal proti temu izrazu, jo predlagal Spadoni besedilo: ljubezni domovine italijanske. Galerija je seveda zopet demonstrirala. Kakor da bi hoteli služiti zlim in dobrim duhovom ob enem, dovolili so za spomenik pok. cesarice Elizabete podporo 5000 kron, plačali pa, ko bo postavljenjo spomenika zagotovljeno. Ta predlog ni bil sprejet soglasno ! Znamenita pa jo pri njem tudi klavzula o zagotovljenju. To jo izraz, ki se da raztegniti. Sicer pa je tudi dovoljena svota smešno majhna. V razpravo je prišlo tudi vprašanje o obč. plinarni. Kakor znano, je hotel bivši župan Dampieri napraviti red v tem zavodu ter preprečiti, da se denar obč. plinarno rabi drugod, zlasti v strankarske svrhe. Njegovemu vplivu je pripisati, da so izvolili odbor, ki ima proučiti knjigovodstvo navedenega zavoda. T* odbor je bil izvoljen že iebr. mtseca 1900, a do danes ni bilo nobenega glasu o njegovem delovanju. Opravičen je bil torej predlog svetov, dr. Rybara, naj bi so o proračunu mestne plinarne za 1. 1899 ne razpravl|alo, dokler omenjena komisija no dokonča svoje preiskave. Lo tako se jo more prisiliti k delu. Ta predlog našega svetovalca je bil gospodi iz večine sila neprijeten. Celo krdelo govornikov se jo vzdignilo proti istemu in obveljal je žida Veneziana predlog, da je preiskovalni komisiji pustiti časa, magari tri leta, da dovrši svoj posel, a proračun so odobrili. Takšno je tržaško gospodarstvo ! Angleška politika. Na mrtvaškem odru loži truplo angleške kraljice in indijske cesarice. Ob odru v gradu Osbornu žalujejo njeni sinovi in hčere, unuki in praunuki. Njena smrt vzbuja tudi mej narodom angleškim iskreno sočutjo, ker izkazovala je v dolgem svojem življenju mnogo l|ubezni in zaslužila ljubezen in spoštovanje. Njeno vladanje pomeni za Anglijo velikanski napredek v vsakem oziru. Izvršile so se razne reformo na političnem in socialnem polju, razvila se jo orjaškim korakom trgo vina in industrija, pomnožil nečuveno promet, razvilo se bujno slovstvo. S tem pa je rasla moč angleške države, ki je po širnem svetu osvojevala si ogromna zemljišča, ustanavljala naselbine in grabila nešteto milijone tujega imetja. Nepretrgana je vrsta krvavih vojska, ki jih je bila angleška armada za vlade kra liico Viktorije od 1. 1840 do njene smrti. Našteli smo do 30 vojsk, ki so posledica angleškega imperializma S krutim nasd- stvom si je angleška brezozirna politika osvajala bogato zemlje v Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji, podjarmila si razne rodove, uzela jim svobodo in bogastvo, katero jo v raznih pridelkih in izdelkih izvažala v domovino. Imperializem označuje angleško domačo in vnanjo politiko. In tej struji je bila udana tudi pokojna kraljica. Četudi je v obče uva-ževala državno ustavo in izvrševala sklepe in nasvete parlamenta in odgovornih ministrov, vendar so se večkrat ministri ob novih volitvah prepričali o višjem vplivu na dvoru Upirala so je osobito raznim načrtom, ki jih je zasnoval zagovornik pravice in morale, slavni Gladstone. Ta veliki državnik se ni mogel sprijazniti z načeli angleškega imperializma. V vnanji politiki jo zagovarjal mir in pravico, a v notranji razvoj in zdravi napredek vseh novodobnih naprav. Edini Gladstone jo bil med angleškimi prvimi državniki, ki je skušal na Irskem odstraniti angleško samosilstvo ter Ircem dati avtonomijo. Pogumni in plemeniti O'Connel je pričel boj za versko svobodo katoliških Ircev, katerim so Angleži kratili tudi politične pravice. Gladstone je po dolgem boju razdržavil na Irskem anglikansko cerkev, ki jo med katoliškimi Irci imela bogata posestva. L. 1800. so Angleži podkupili mnogo članov irskega parlamenta, da je sam sebe usmrtil. Gladstone je smatral kot svojo prvo dolžnost, da popravi to krivico zatiranemu irskemu narodu. L. 1886. jo Gladstono v spodnji zbornici dobil večino za svoj načrt, a gorenja zbornica mu ga je vrgla pod mizo. Vplivi z dvora so tedaj razdvojili večino, Gladstone je moral odstopiti. L 1893. je liberalna stranka, ki pa za Btopa vso druga načela, nego liberalci avstrijskega kroja, zopet dobila večino v zbornici in krmilo v roke. Gladstone je dobil veliko večino za svoj načrt glede irske avtonomije , toda lord Salisbury ga jo s svojimi pristaši v gorenji zbornici pokopal. Lordi in magnati so zavrgli celo zakon, ki bi olajšal bedno stanje irskih — sužnjev. In tako je zelena Irska še dandanes odprta rana na angleškem državnem telesu, sramota za angleški napredni narod in njegovo sebično politiko. LISTEK. Tadej Smičiklas, predsednik jugoslovanske akademije. (Konec.) To je gotovo najlepše odlikovanje, ki ga je dobil vrli pisatelj od svojega naroda. Vidi se, da so Hrvati razumeli svojega zgo dovinarja, ki jim je odkril njihovo slavno prošlost ter pobil vse krive nazore hrvatskih protivnikov. »Matica Hrvatska«, katerej jo bil odbornik od njenega preporoda, ga je izvolila po smrti svojega prezaslužnega predsednika Ivan Kukuljeviča Sakcinskega, 15. dec. 1. 1889 za svojega predsednika, kar jej je še dandanes. V jugoslovanskej akademiji opravlja Smičiklas službo arhivarja ter je bil iznovič izvoljen 14. dec. 1. 1899 ; 13. dec. I. 1900 pa je bil izvoljen za predsednika akademije. V akademičnem »lladu« je priobčil profesor Smičiklas sledeče razucave: »Obrana i razvitak hrvatsko narodne ideje«, katero je bral v akademiji v proslavo 50letniee preporoda hrvatsko narodno knjige. (Knj. 80. 1. 1886.) »Misli i djela biskupa Str03smayera«, katero jo bral v akademiji 16. febr. I. 1888 na dan 50!etnice duhovništva škofovega. (Knj. 89. 1. 1888.) »Život i djela Ivana Kukuljeviča Sakcinskega«, kateremu jo govoril tudi krasno nadgrobno slovo. (Knj. 100. I. 1892.) »Dviestogodišnjica oslobod|enja Slavonije« (I. 1891.); »Život i djela Fr. Iiač-koga« (I. 1895.) V akademičnem »Ljetopisu« je nam opisal še »Radoslava Lopašiča« (1. 1898.), »Život i djela Širne Ljubica« (1. 1898) ter »Ivana črnčiča« in «o. Evzebija Feunend-žina« (1. 1898.) V vseh teh razpravah jo nam Smičiklas vestno in jasno predočil delovanje hrvatskih zgodovinarjev, ter jim s tem postavil v narodu spomenik trajneji od marmorja. Prevzevši rektorsko stolico je govoril zanimiv inauguralni govor »O postanku »Gundulicieva Osmana«, a za »Matico Hrvatsko« je napisal še ono knjigo velike vrednosti. L. 1892 je izdala ona prigodom svoje SOletnico lepo »Spomenico Matico Hrvatske«, katera se mora smatrati kot najobilneja priloga za preporodno zgodovino hrvatske književnosti in napredka, a za tem je opisal življenje in dola grofa Janka Draškovica, Ivana Mažuranioa, Matije Mesiča, Ivana Kukuljeviča, Vjekoslava Babukiča, grofa I»'ana Draškovica, Dušana Kotura in Antona Mažuranioa. Povrh teh glavnih del je obelodanil prof. Smičiklas šo vrlo mnogo zgodovinskih člankov po raznih hrvatskih časopisih in knjigah, od katerih naj omenimo samo njegov članek »Dr. Ljuclevit Gaj« v spomenici »Hrvatskim preporoditeljem« I. 1885.; potem študije »Kačič prema historiji (Vienao br. 34. 1. 1890.) in razpravico »Hrvatska zastava« (Vienac br. 13. 1. 1895). Prof. Smičiklas so jo pokazal tudi na političnem polju kot odločen narodnjak in neupogljiv opozicijonalec ter jo zastopal v hrvatskem saboru od 1- 1874. —1887. sotin-ski kotar, a od 1. 1897 zastopa pregradski kotar. V saboru so je večkrat oglasil, po- sebno kadar je bilo treba obraniti zgodovinska prava Hrvatske. Govori so mu jasni, odločni in podučni ter tako umni, da mu protivniki >ie morejo nikdar oponašati niti najmanjo netočnosti ali nedoslednosti. Ne odvisna hrvatska stranka smatra zategadel njega poleg dr. Bresztyenskega za najboljšega pobornika hrvatskega zgodovinskega prava. Med hrvatskimi zgodovinarji stoji dandanes Tadej Smičiklas na prvem mestu ter nam obeta s svojo resnobnostjo, delavnostjo in solidnostjo svojega znanja še marsikateri dragoceni prinos za hrvatske znanstvene knjigo. A da bode pod njegovim vodstvom napredovala in cvela tudi jugosla-venska akademija znanosti, so nam porok vse njegove vrline kot odličnega Hrvata ter velikega štovatolja in prijatelja škoia Stross-mayera, utemeljitelja tega najvišjega znanstvenega zavoda. Tej vročej želji vseli Hrvatov se pridružujejo tudi Slovenci ter žele od ličnemu učenjaku, da bi ostal mnogo in mnogo let na čelu jugoslovanskej akademiji! L. 1831. je Irska štela blizo 8 milijonov prebivavcev, a 1. 1891. niti 5 milijonov, do čim se je prebivalstvo v Angliji pomnožilo od 14 na 29 milijonov. Od 4,767.400 Ircev je I. 1891. govorilo irski jezik le še 38.121 oseb, 642.053 angleški in irski, vsi drugi Irci govore le angleški, a smrtno sovražijo svoje zatiravce. Isti imperializem so kaže v vnanji politiki. 'I'a povsod išče pota in sredstva , da slabi druge države, in se upira z vsemi Bi-lami težnjam zatiranih narodov, ako se njih osvobojenje ne strinja z angleškimi koristmi. Jasen dokaz nam je Turčija — sramota Evrope, Ob času rusko - turške vojske je bil Gladstone v opoziciji in kot zagovornik pravice in svobode je povzdignil svoj glas za osvobojenje Balkana izpod turškega ižesa, kakor svoj čas za osvobojenje Armenije in Grške. Angleško politiko je tedaj vodil Disraeli, ki je zagovarjal obstanek Turčije, ker je ni mogel pogoltniti angleški lev. Ruska armada je morala obstati ob carigrajskih vratih, ker so jih stražile angleške oklop-nice. Na berolinskem kongresu 1. 1877. so se pod vodstvom Disraelija združile gotove države, da uničijo sadove ruskih zmag in na milijone slovanskih in drugih kristijanov je ostalo pod turškim kopitom. Disraeli pa se je kot triumiator vrnil v London in kraljici Viktoriji položil pred noge v dar velik otok v sredozemskem morju. Pred stoletji se ie vsa omikana Evropa borila proti polu-mesecu, danes pa je obstanek Turčije nepremična točka v programu angleške politike. Že okoli I. 1840 so kitajski državniki prepovedali uvoz opija, ki kot kuga mori in uničuje rumeno pasmo. Angleška vlada pa se je potegnila za svoje trgovce, ki milijone izsesavajo iz kitajskega naroda, ter z orožjem odprla pot opiju v kitajsko ozemlje. — Tako vladno korupcijo zasledujemo na Angleškem do najnovejšega časa, kakor je sedanji naselbinski minister Chamberlain ravnokar dokazal z vojsko proti Burom. Indija je bila in je po naravi oblago-darjena dežela, ki se opeva v pravljicah in zgodovini kot domovina zlatih zakladov. Angleži so si jo večinoma osvojili, Disraeli, pozneje lord Beakonsfield, je angleško kraljico venčal z indijsko cesarsko krono. Angleži so bogateli, na milijone prebivalstva v Indiji pa lakote umira. Nekdaj bogati Bgipet je danes angleški pašalik. Angleži pa imajo to lepo navado, da radi s tujimi rokami gade lové in žrtve drugim prepuščajo. Revolucijo v Avstriji in Italiji so Angleži javno podpirali, ker so pričakovali dobička za svojo trgovino. Košuta so v Londonu slavili kot triumfatorja, a generala Haynana, ki je Mažare dobro nakle-at.il, so prepustili na javni ulici zasmehovanju. Ko je Rusija 1. 1854. hotela na Balkanu napraviti red, so Angleži pregovorili Napoleona III., da jim je s svojo armado pomagal iz zagate, a vspehe so sami poba-sali. V Sudanu so Angleži preganjali bar-barja Mahdija, a sami počenjali največja barbarstva. In kaj naj porečemo konečno o burski vojski? Ta pa je višek angleške politične korupcije, a bode tudi višek angleške slave, kajti — ako nas vse ne vara — tu se razbije Darvioova teorija. Ta pozna le pravico močnejšega, a ne Boga, ne krščansko morale. Tudi v zgodovini posameznih narodov je morala, močnejša od naravne sile in človeške samogoltno8ti, je božja pravičnost, ki ne dopušča, da konečno zmaga krivica. Naša avstrijska sladna obrt. Spisal Fr. P o v š e, državni poslanec. Tisto narodno gospodarstvo je pravo, katero skuša surove pridelke domačega poljedelstva kolikor le mogoče, podelavati doma tako, da morejo kot požlahnjeno blago služiti daljnjemu izvozu. Zato je le v korist našemu poljedelstvu, da se mnogo pridelanega ječmena podela v slad, katerega potrebujejo pivovarne pri napravi piva. Pri tej industriji pa ima naše poljedelstvo še to korist, da pri izdelavi slada dobljeni odpadki (kali ječmena) ostanejo za domačo živinorejo. Pa tudi iz državnega ozira je ta sladna industrija velepomembna, ker poleg obilne množine slada, katerega pokupijo naše av- strijske pivovarno, znaša izvoz avstrijskega slada v tuje države (1. 1899) 1,823.236 me triikih stotov v vrednosti 49,790.834 kron, tako da ima slad med 1143 tvarinami, katere izvaža naša država, sedmo mesto. Prvo mesto ima s 1 a d k o r v vrednosti 173,180.000 kron. Drugo mesto ima izvoz našega lesa v vrednosti 103,520.000 kron; tretje mesto: ž i t o v vrednosti 82,720.000 kron; četrto mesto :kurjajajcav vrednosti 77,880.000 kron; peto mesto: premog v vrednosti 63,100 000 kron; na šestem mestu je izvoz živine v vrednosti 61,010.000 kron in na sedmem mestu je slad. Iz državno-finan-cijalnega ozira torej moramo priznati to industrijo kot posebno važno. Saj le, če bo država imela aktivno trgovinsko letno bilanco, to je, da bo znašal izvoz naših pridelkov, sploh našega blaga v tuje države več, kakor uvoz blaga iz tujih držav v našo državo, potem bomo mogli misliti na končno uravnavo zlate valute. Brez aktivne trgovinske bilance bo državi zlata valuta v pravo nesrečo. Ža iz tega ozira torej mora biti državni vladi posebna skrb, da ohrani to industrijo krepko in razcvitajočo, mi kmetovalci pa moramo le želeti, da se ista popolni in širi, ker je za naše poljedelce ta industrija posebne koristi. Za to industrijo pa so dani v naši državi vsi predpogoji, saj doslej stoji naš moravski ječmen (tudi češki) v porabi za pivovarstvo na celem svetu na prvem mestu Ustanovljenih je doslej v Avstriji 163 tovarn, katere se pečajo z napravo slada, in katerega razpošiljajo v svet; pa tudi še drugih 82 pivovarn je v državi, katere se pečajo z napravo slada, od katerega en del poleg porabljenega za lastno pivovarno izvažajo v svet. Omenil sem velik pomen aktivne trgovinske bilance za našo državo. Naj sledeče številke glede tega govore: Ves izvoz naše države je znašal leta 1895 741,810 442 gld., uvoz iz tujih držav 722,472.662 gl., torej izvoz naš večji za 19,337 780 gl.; leta 1896 774,003.827 gold., uvoz 705,787.438 gl., torej izvoz naš večji za 68,216.389 gl ; leta 1897 izvoz 766 244.208 gld., uvoz 755,259.777 gl., torej izvoz več za 10,884.431 gold.; leta 1898 izvoz 807,622.372 gld., uvoz 819,801.192 gl., torej izvoz manjši za 12,178.820 gl.; leta 1899 izvoz 928,421.165 gld., uvoz 790,334.392 gl., torej naš izvoz večji za 138,089.773 gl. Z zadovoljstvom moramo torej konsta-tovati, da je bila naša državna trgovinska bilanca 1. 1899 za lepo svoto aktivna. V kolikor so nam na razpolago stati« stični izkazi, znašal je izvoz slada v letu 1878 548.782 metriških stotov v vrednosti 7,682.948 gld. Od tedaj vedno narašča naš izvoz, kakor se moremo poučiti iz sledečih številk: Leta 1879 izvozilo se je 648.013 m. st. v vrednosti 9,072 182 gld.; leta 1881 izvozilo se je 727.358 m. st. v vrednosti 10.546.691 gld.; leta 1884 izvozilo se je 918.591 m. st. v vrednosti 13,778.865 gld.; leta 1886 izvozilo se je 1,102.048 m. st. v vrednosti 14,562.704 gld.; leta 1889 izvozilo se je 1,324.768 m. st. v vrednosti 18,877.944 gld.; leta 1893 izvozilo se je 1,368.988 m. st. v vrednosti 20,154.535 gld.; leta 1897 izvozilo se je 1,684 001 m. st. v vrednosti 24,453.016 gld.; leta 1899 izvozilo se je 1,823.236 m. st. v vrednosti 24,845 417 gld. Naši izdelovalci slada so povzdignili prav znatno naš izvoz in z vztrajnostjo pridobili si za slad trg posebno v Nemčiji, Švici in Italiji. Od leta 1899 izvoženega slada v množini 1,823.236 m. st. je šlo v Nemčijo . . . 1,076.719 m. st., v Švico .... 374.510 »> » v Italijo .... 32.386 » » in drugo na Dansko in Norveško. Rekel sem, da morajo poljedelci želeti, da se ječmen kolikor le mogoče rabi doma za izdelavo slada. To dejstvo nam pojasnu- jejo sledeče številke: Za napravo (!. 1899) 1,823.236 m. st. slada je bilo treba 2,390.000 m. st. ječmena. S tem se vrednost ječmena, ki bi se bil prodal po 80 gld. 80 kr. met. stot, povzdigne za 3 do 4 mil. goldinarjev, ker se slad izvaža po 13 gld. 60 kr. me-triški stot Jasen je torej dobiček za avstrijsko poljedelstvo, osobito pa, ker se pri današnjih cenah za žito, zlasti za pšenico, res ne izplača pridelovanje žita. To nam kažejo tudi sledeče številke: Leta 1891 se je izvozilo iz naše države rži za 4 100.000 gld.; leta 1899 pa le še za 50.000 gld. Leta 1891 se je izvozilo iz naše države pšenico za 18,550.000 gld.; leta 1899 pa le se za 70.000 gld. Leta 1891 so je izvozilo iz naše države koruze za 6 620.000 gld.; leta 1899 pa lo še za 210.000 gld. Istotako je silno padel izvoz naše moke: Leta 1891 se je izvozilo moke za 14,970 000 gld.; leta 1899 pa le še za 610.000 gld. V zadovoljstvo naše pa nam kaže statistika, da je znašal naš izvoz ječmena leta 1891 31,560000 gld., leta 1899 pa 36 450.000 gld. To spričuje, da je kakovost avstrijskega, osobito moravskega in češkega ječmena ter tudi ogerskega si zmagovalno osvojila svetovni trg za pivovarne. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 25. januvarija. Krščanslto-socijalna zveza je izdala sedaj komunikej o svoji zadnji seji. V tej seji so se, kot smo že omenili, najprej novi poslanci vsprejeli ter izvolilo predsedstvo z dr. Luegerjem na čelu, potem je bil pa razgovor o strankinem programu, oziroma o taktiki. Stranka bo i nadalje: nemška, av strijska, krščanska in vseskozi antisemitska, ter hoče tudi nadalje zvesto vztrajati v nemški »gemeinbürgschait«, kar se je že v posebnem pismu naznanilo načeln. nemško zveze dr. Funkeju. V ostalih nenarodnostnih vprašanjih bo postopala stranka popolno samostojno. Izreka se proti vsaki obstruk-ciji in pravi glede nagodbe z Ogersko: Pravično pogodbo ali pa nobene. Ostale točke programa ostanejo neizpremenjene. ,,TAnzer Volksblatt" o predsed niškern vprašanju. V predsedniškem vprašanju, ki toliko razburja posebno levi čarske kroge, je sedaj vsaj toliko jasnosti, da se stranke bivše desnice resno trudijo za to, da se izvoli dosedanje predsedstvo, levičarji so pa proti izvolitvi dr. Fuchsa. Zanimivo pa je, kar pravi v tem oziru glasilo katol. ljudske stranke. O dr. Kathreinu piše, da se je prevečkrat in preodločno izjavil proti vsprejemu predsedniškega mesta. »Sploh pa prevladuje mej člani katoliške ljudske stranke prepričanje, da je donesla že dovolj žrtev in je torej težko misliti, da bi kak član naše stranke vsprejel ponujano mu odgovorno mesto. Dr. Fuchs se je že dovolj žrtvoval in moral prenesti dovolj surovosti, ne da bi bil prejel za to kako zadoščenje«. Stranka se ne bo potegovala za ta mandat in če bo imel nje klub odločevati o tem vprašanju, se bo odločil bržkone v negativnem smislu. — Ostale desniške stranke vztrajajo pri zahtevi po dosedanjem predsedstvu. — Levičarji so opustili misel na poslanca Lupula, ker pripada neznatni stranki, akoravno se ogrevajo nekateri za poslanca Vetter, ki pripada še manjši stranki. Sploh so levičarji samo za nove osebo. Konfiskacija Schönerer - jevega programa. Organ Schönererjanske stranke »Ostd. Rundschau« je bil pred nekaj dnevi zaplenjen, ker je objavil načrt programa, kakoršnega predloži oziroma je že predložil v podpis državnozborskim poslancem svoje stranke. Višja instanca je pa zaplembo razveljavila. Razsodba se opira v kratkem na sledeče razloge: Ozjedinjenjunem-ško-avstrijskhdeželazNemčijo se sme misliti in pisati brez nevarnosti za jedinost cesarstva, ker se gre tu samo za ohranenje nemštva. Odstavek o 1 o j a 1 -nostnih izjavah je po mnenju druge instance naperjen le proti vladi in njeni po- litiki, dalje take izjave niso zapovedane marveč izražajo le prostovoljno ljubezen in spoštovanje. V odstavku, b katerim se zavezuje vsak poslanec Schonererjeve skupine, da se bo odpovedal Rimu, se ne žali katol. vera, ker ima to le političen (!) pomen. Za napad na vero se more ta poziv tem manj smatrati, ker je brezdvomno dovoljena propaganda za vsako v državi priznano vero. — Konečno se naglaša, da je to samo pro-gramatična izjava parlamentarne Btranke, katero bo stranka skušala uresničiti s postavnimi parlamentarnimi sredstvi. — Različne stranke, različni pojmi. O demisiji ministra liezeka, ki je trn v peti nemškim liberalcem in nacijo-nalcem, piše mej drugim .Moravska Orlice : Vsakovrstne vesti, ki krožijo v zadnjem času o demisiji ministra dr. Rezeka, so se izkazalo kot popolno neosnovane. Stališče dr. Rezeka je povsem neomajano. Krona mu brezpogojno zaupa in pretežna večina čeških strank mu je prijazna. Nujnih razlogov za damisijo sploh ni. Po avdijenci dr. Koerberja minulo nedeljo se splošno sodi, da ne bo v bližnjih mesecih prav nikake premembe v sedanji vladi. — O eventuval-nih premembah v sedanjem ministerstvu bo potrebno govoriti še le tedaj, ko bi bila od tega odvisna usoda parlamenta. Nagovor kralja Edvarda VII. V tajnem svetu je imel novi kralj povodom nastopa vlade sledeči nagovor: Nikdar Vam ne bom govoril v žalostnejih razmerah. Izpolniti mi je žalostno dolžnost, naznaniti Vam moram smrt svoje ljubljene matere kraljice. Vem, kako globoko čutite Vi, celi narod, da, menim, da ne segam predaleč, ako pravim, da je celi svet občutil mojo ne-nadomestno izgubo. Ni mi treba naglašati, da se bom vedno trudil, slediti stopinjam pokojne kraljice. Ko sprejemam težavno nalogo, sem se trdno odločil, biti ustavni vladar v najstrožjem pomenu besede in do zadnjega dihljeja delovati za blagor in razvoj našega naroda. Sklenil sem vsprejeti ime Edvard, ki so je nosili že šesteri moji predniki. Pri tem pa ne zametujem imena Albert, ki sem ga podedoval po svojem velikem in modrem očetu, ki je, kakor mislim, vsesplošno znan pod imenom»Albert Dobri, in o katerem želim, da ostane sam v zgodovini. K sklepu izražam upanje, da me bota parlament in narod podpirala v izpolnjevanju težkih dolžnosti, katerim hočem posvetiti z vso močjo konec svojega življenja. Glasba. Hrabroslav Volarič. Skladbe. Prvi zvezek. Samospevi s klavirjem. Cena 3 K. Založila Franja Volaričeva, izdal Josip Čerin. Ti samospevi so jako nežni lirični komadi. Posebno nam ugajajo »Oj rožmarin!«, »Dekliška tožba« in »Zopet solze«. Napevi niso posebno umetni, ampak preprosto prisrčni, tudi v spremljevanju ni posebnih težkoč, tako da imajo skladbe bolj domač značaj. Temu zvezku bodo sledili še drugi. Gospod izdajatelj pravi : »Polagoma izidejo vse skladbe rajnega Hrabroslava Vo-lariča. Prihodnji zvezek bo obsegal pet šaljivih samospevov, ki bodo primerni za izvajanje zlasti pri predpustnih veselicah naših pevskih in drugih društvih. Zatorej izidejo ti samospevi že v prihodnjem predpustu, če se bodo pričujoči samospevi pravočasno in polnoštevilno razprodali, da bo moči pokriti tiskarske in druge stroške « x Slovstvo. Za »Slovansky pfehled« je napisal g. Fr. Ilešič daljšo razpravo, katera je izšla v ponatisku :Lavantinsky biskup A. Martin Slomšek. 1800—1900. V tej razpravi o Slomšku samem ni povedal nič novega, le na nov način. K tej razpravi bi pripomnili le nekaj besed! Udarci po sedanjih škofih so neopravičeni. Ali je ljubljanski knezoškof manj vreden zaradi tega, ker ga »Narod« blati ? Če gosp. pisatelj o Slomšku citira Tavčarjeve besede, se nam zdi to ravno tako, kakor če bi kdo na pr. Pavla Knobeljna citiral v razpravi o estetiki ali Pikčevega Jaka v sferični trigonometriji. Da štajerski duhovniki pred Slomškom niso razumeli slovensko, pač ni res. Sedanje štajerske duhovnike pa hvali g. Ilešič po pravici, vkljub temu, da jih »Narod« trga. Kranjsko duhovno pisatelj^isto napačno sodi. Gosp. Ilcšič naj vendar vzame v roke «Narod«, naj citira njegove psovke — in potem naj sodi, kdo je oni, ki je kriv »prudkeho boje!« Da se »rigorosni duho-venstvo« ni pečalo z vzgojo ljudstva, je ne resnično. Tudi nastanka liberalizma v Slovencih ni g. pisatelj prav popisal. Liberalizem je prišel v Slovence ravno po tisti poti, po kateri prihajajo razne laži o »liguo rijanstvu«, o pogubnosti »klerikalizma« v »Narod«. To je iz nemških judovskih listov importirano blago, katero nima nikake domovinske pravice pri nas. Radi bi vedeli, ka; bi rekli Valjavec, Jenko, Levstik itd. če bi jih sedaj postavili v »Nar. tiskarno 1« G. Ilešič ima semtertje res dobre misli, a še nekaj predsodkov mu bo treba premagati, da bo jasno videl tudi tam, kjer se mu zdaj še zdi vse — prečrno. Z Dopis Raz poiitično-meteorologičnega opazovali šča na ribniškem ozemlju. Poročilo z dne 2 I. januvarija. Sv. Miklavža dan se je prikazala danica nad Ribnico, in sicer uprav na tistem mestu, kjer je blestel prej dalj časa Višni-karjev komet. Samo mimogrede omenimo, da opazujemo, da ta vedno bolj izgublja svojo svetlobo in se vedno bolj pomika proti naši zemlji. Zvedeni astronomi, pa tudi navadni pratikarji, katerim gre pa vsejedno več vere, kakor Falbu, so že izračunali, kdaj pade na zemljo. Pravijo, da letos tje na jesen, nekako ob volitvah za deželni zbor. No, kadar pade, že sporočimo natanko, saj pravijo, da bo prav pri Ribnici »dol padel«. Torej mila danica se je prikazala prav na cenitu ; gospod dekan je izvoljen za predsednika krajnega šolskega sveta. Zato je bilo pa mogoče, da je bil dne 20. t. mes. shod katoliško-političnega društva za kočevski okraj v prostorih ljudske Sole v Ribnici. Toda v šolskem poslopju je pa hud liberalni trabant, katerega smo vzeli že večkrat pod svojo lupo. Videti pa je bil dostikrat kot božja zvezda svetih treh kraljev in kot tak je obsijal marsikatero kljuko duhovniških vrat v Ljubljani in zunaj nje, seveda v oziru darov je igral uprav negativno ulogo svetih treh kraljev. Na daljnogled je tudi mogoče opaziti in soditi po površini tega trabanta, da je zrasla v megovem osrčju vročina na več atmosfer in bati se je kake eksplozije ali erupcije. No, kmetje, kdo jim bo zameril, plebejci v tako vzvišeni vedi, kakor je astronomija, pravijo trivijalno, da bo počil — od jeze. Pa imajo prav ti kmetje, kajti planet tega trabanta, njegova boljša, pa tudi lahko re-rečemo nič boljša polovica, njegov zakonski planet, je sam spoznal to nevarnost in se je ločil od njega, je ubežal in se skril prav tje za zemljo — v Ameriko. Jakec, to je deli-katesa za tvoj »pranger«! Radovedni smo pa res, kaj bo s tem trabantom; na piko ga hočemo vzeti, da vi dimo, če bo res počil, in če poči, potem pa, gospod urednik, sporočim ne pismeno, temveč brzojavno. Jako zanimiv pojav opazovali smo tudi dne 2. januvarija t. 1., torej ravno pred dr-žavnozborsko volitvijo v mestni skupini. Leo nidi, to so črepinje nekega razbitega kometa, ki so se prikazali v Ribnici in so se zaleteli naravnost v nekega ribniškega peka. Liberalni trgovci in gostilničarji so poslali temu peku pretdno pismo, češ, da ne bodo več njegovih »kileljcev« jedli, če jim jih tudi na dan volitve ne speče. Na ta neusmiljeni papir so se podpisali vsi, pod svoja imena pa so še pristavili: »in vsi c. kr. uradniki«. Gledali smo skozi teleskop, kaj bo, in glej, črepinje so šle dalje svojo pot, pek pa je ostal čvrst in zdrav. Ne vemo tudi, ali je dobil vsled tega obiska Leonidov tak apetit na svoje »kifeljce«, da mu jih včasih, kakor slišimo, zmanjkuje za liberalno gospodo. Glejte, gospod urednik, koliko bolj zabavno je gledati v mojo cev, kakor pa v Vaš koš! Dnevne novice. V Ljubljani, 25. januvarija. Izjava. Izjavljamo, da gosp. dr. Ivan S u 8 t e r š i č ni v naš list zadnje dni ničesar pisal o slovenski delegaciji v državnem zboru, in pooblaščeni smo izjaviti, da tudi tozadevni dopisi v dunajskem »Vateriandu« niso njegovi. — Uredništvo »Slovenca.. „Narod" proti Šusteršiču Silno se jezi »Narod« na dr. Šusteršiča zaradi članka »Naši poslanci«, v katerem smo rekli, (lase naši poslanci ne morejo podvreči tisti »inteligenci«, ki v »Narodu« dela s samimi psovkami. »Narod« misli, da je tisti članek pisal dr. Susteršič, in je celo vrsto psovk nasul nanj. A vse njegovo besedičenje je prazno že za radi tega, ker dr. Susteršič tega članka n i pisal, ampak je izšel izmed volivcev. Dr. Tavčar ima tu eno blamažo zopet več. Ali misli dr. Tavčar združiti jugoslovanske poslance s tem, da jih zmerja? Kako dela dr. Tavčar slogo. Z dr. Tavčarjem je nemogoče vsako skupno delo. Prej so naši poslanci še mogli z liberalnimi skupaj sedeti na Dunaju, ker so se vedno izgovarjali, da niso odgo\orni za »»Narodovo« pisanje. Sedaj pa gre na Dunaj »šeiredakter« »Narodov«, kateri ima na vesti vso ostudno gonjo zadnjih let in jo ravno zdaj najgrše nadaljuje. Kako morejo poslanci, katere je izvolilo verno katol ško slovensko ljudstvo in ki so bili izvoljeni na podlagi gesla »Vse za vero, dom, cesarja 1« iti z možem, ki v svojem listu očitno piše: »Ni več za nas druge pomoči, nego unijatstvo ali p r a v o s 1 a v j e. Unijatstvo nam je sicer bližje, ali pravoslavje bi nam bilo dražje«. In ta mož, ki hoče z glasovi naših poslancev rešiti svoj razdrti upliv, je včeraj, namestu, da bi na naše pomisleke s t v a r n o odgovoril, grdo o p s o-v a 1 našo poslance ter zapisal, da imamo »nekaj državnih poslancev, za kojimije treba stol obrisati, ako se hočeš vsesti na mesto, kjerso oni prej sedeli!« Takega razžaljenja ne more noben pošten človek spraviti mirno v žep in tudi »S ii d s t e i e-risehe Press e« se sedaj lahko prepriča, kako bi bilo »skupno« delovanje s človekom, kakoršen je dr. Tavčar. Mi seveda poslancem ničesar ne ukazujemo in jim puščamo prosto pot, ampak mnenje volivcev je, da bi se smelo s Tavčarjem šele tedaj govoriti o slogi, če bi se on sloge vrednega skazal. Imenovan je gosp. Ljudevit Demeter Jereb asistentom c kr. av. drž. železnic v X. čin razredu ter stalno nameščen na direkciji c. kr. avstr. drž. železnic v Trstu. Nenavadna nesreča. Včeraj je sel 591etni Matevž C e r a r iz Ljubljane po ulici Lavatoio v Trstu. Nekemu težaku, ki je tam nakladal steklenice z oljem, je padla taka steklenica iz rok in baš Cerarju na levo nogo ter mu jo nevarno poškodovala Odpeljati so ga morali v bolnico. Novi ravnatelj celjske gimnazije je postal prof. na tukajšnji realki Klemen Proft „Pravnikov" občni zbor se vrši v soboto ob 8. uri zvečer v „Narodnem Domu." Lokal: restavracijski prostori n a levov reservirani sobani. Odbor vabi s tem društvenike k mnogobrojni udeležbi, želeč, da postavi občni zbor kolegialen sestanek pravnikov. Umrl je Štefan Wisiak, sluga pri tukajšnji glavni davkariji. Zapustil je osem otrok. Umrl je uradni sluga tukajšnjega deželnega predsedstva lastnik srebrnega križca za zasluge Janez K a u š e k. V naučno ministerstvo je poklican, kakor se poroča iz Slovengradca, uradnik ondotnega okrajnega glavarstva g. dr. Wo-m e 1 a, rodom Poljak. Na delo za družbo sv. Mohorja! Skoro bo potekel čas, v katerem se nabirajo udje za družbo sv. Mohorja. Upamo, da bodo na Kranjskem ostali vsi dosedanji udje nadalje družbi zvosti in ji pridobili še še mnogo novih. Lani so štajerski Slovenci z ozirom na nove ude najbolj napredovali, glejmo kranjski Slovenci, da le-t s nikakor ne bomo nazadovali, ampak potrudimo se, da n a d k r i 1 i m o v napredku Slovence v vseh drugih slovenskih vladiko-vinah. Kranjski Slovenci, pokažimo, da se v ljubezni do tako odlične književne družbe ne damo nadkriliti od nikogar! Ponesrečil se je včeraj v Šmartnu ob Savi Martin Škrjanee iz Zaloga. Vozil jc kamenje k Savi, pri tem pa prišel pod ,voz. Kolo mu je šlo čez prsa in bil jc v malo trenutkih mrtev. Pri požaru v Novemmestu dne 21. t. m. so zgorela popolnoma ali deloma sled. poslopja in objekti : posest. Al. Blumelu pod, troje senic, klet, kozolec in krma (škoda 2100, zavarovan za 800 K), Ig. Fa)digi svisli in nekaj orodja (800, 400 K), Fr. Papežu pod, «enici, sviBli, orodje, krma (1200, 600 K), Ani Božič pod, senica, orodje (2000, 400 K). Frančiški Klemenčič svisli s slamo, orodie (1200 K, —), G. Germu pod, orodje (1400, 700 K), Jan. Mehori pod, senica, dvo|e svisli, klet, krma (12.000, 4000 K), Jan. Bevcu pod s senico, krma, drva (1900, 2000 K), Fr. Potočarju svisli, krma, orodje (400 K, —), Jan. Kondriču pod, klet, dvojo svislij, krma, orodje (2000, 1500 K), Antonu Vertačiču svisli z deteljo (660, 320 K), Ludv. llovskemu pod, senica, orodje, krma (3262, 1200 K). Ti objekti so bili s slamo kriti in večinoma leseni. Nadalje imajo škode K. Rozman 3o0, Avg. Luser 400, prošt. dr. Eibert 50, dr. Slane 800, Ad. Pauser 80, Jos. Florjančič 300 K in nekaj manjših po škodb. Skupna škoda znaša 30.958 K, zavarovalnina pa 13.020 K. Ogenj je navstal na podu posestnika Kondriča. Jour fixe meščanskega kluba se je včeraj kakor po navadi prav lepo obnesel. Bilo je prav živahno, zabavno in veselo. Gospa' Hofbauerjeva je požrtvovalno in neutrudljivo igrala na glasovirju, za kar je žela občno priznanje. — Na svidenje drugi četrtek in na društvenem plesu dne 5. svečana 1901. Tržiški izrazi za usnjarska dela, katera mora znati vsak usnjarski učenec (jungerc), predno ga oprosti mojster in postane pomočnik, so : štrekat, švebat, garjat, šobat, étrillât, ausvošat, štosat, švercat, lajhtat. „Glasbena Zora". Urednik tega jedi-nega slovenskega glasbenega lista g. prof. Fran G e r b i č javlja, da „Glasbena Zora" neha izhajati. Obžalujemo to izgubo, ker nimajo sedaj naši posvetni skladatelji nobenega glasila. Iz lavantinske škofije. Č. g. kaplan Jernej Pernat je prestavljen iz Pilštanja v Žetale. Občinske volitve v Mariboru. Pri včerajšnjih obč. volitvah v 3. razredu so v Mariboru soc. dem. propali. Soc. dern. kan-didatje so dobili po 401 glas, nemško-naci-jonalni kandidatje pa po 674 glasov. Premeščen je na lastno prošnjo go*p. Ignacij K a ion, učitelj v Remšniku kot pomožni učitelj za celjski okraj. V Vuzenici so pri obč. volitvi zopet zmagali Slovenci. Drevo ubilo je v Kjadinu na Primorskem Josipa B e n č i č a. Hrast, katerega je podiral, mu je razbil glavo. Cigan Simon Ileld pred sodiščem v Darmstadtu. Saj nekateri bravci se iz-vestno še spominjajo, da se je nad ciganom Simonom Heldom, ki je bil obešen v Novem mestu 3. sušca 1900, imela izvršiti smrtna obsodba že 19. maja 1899. Krvnik Selinger je bil že prišel z Dunaja Kar na enkrat pa se je bila 18. maja 1899 zvečer izvršitev smrtne obsodbe preložila. Nekateri listi v Nemčiji so potem prinašali senzaci-jonelno vest, da je spovednik ciganov bil provzročitelj te preložitve, da je namreč prelomil spovedno molčečnost in razkril sodišču prave krivce Simonu Heldu podtikanih hudodelstev. Seveda so ob tej priliki ti listi hudo udrihali po katol. cerkvi in njenih napravah. Neki katoliški nemški župnik jo obvestil o teh zlaganih častnikar-8kih poročilih novomeškega prosta dr. Liberia, proseč ga ob enem pojasnila, zakaj je bila takrat smrtna obsodba preložena. Prošt dr. Eibert je seveda precej s pismom pojasnil vso stvar onemu župniku, da niti kapiteljski vikarij Matija Prelesnik niti on — jedina duhovnika, ki sta z obsojencem občevala — nista ničesar povedala ne preiskovalnemu sodniku, pe zagovorniku cigano-vemu, sploh nikomur ne, ampak da je cigan Ileld sam na dan, predno bi imel biti obešen, preiskovalnemu sodniku dr. Hogini povedal sokrivce, in zato je njegov zagovornik odvetnik dr. Žitek vložil pritožbo proti izvršitvi smrtne obsodbe, to pa se je zgodilo vse pred izpovedjo. To potrjuje okrožnega sodišča predsednik dr. Jožef Gerdešič, ki je njega (proštaj pozval, naj nastopi s tožbo prol urednikom dotičnih časopisov. To proštovo pismo je priobčil katoliški list »Frankfurter Volksblatt« in za njim mnogi drugi nemfcki listi. Zastopnik prošta dr. El-berta, pl. Brentano, je pa tožil Karola May, urednika lista »Soligenstiidter Anzeiger«, ki je bil tudi prinesel ono zlagana poročilo. Te dni je bda o tej stvari sodnijska razprava pred velikovojvodskem deželnim sodiščem v Darmstadtu. Urednik Karol May je dokazal, da je bil takrat hudo bolan in popolnoma nezmožen za vodstvo lista. Podal je pa izjavo, ki se jo morala v uradnem listu v Se-ligenstadtu priobčiti: »Našo iz tujega lista zajeto poročilo z dne 27. maja leta 1899 je zmotno. Stvar je ta : K smrti obsojeni cigan Ileld je naravnost preiskovalnemu sodniku povedal svoje stvari. Z g o rot-nik Chamberlain principijelno ne da več napitnine, nego 50 ccntimov, t. j. okolu 20 krajcarjev. Kriiger je prijazen v občevanju, Chamberlain oduren. Torej tudi napram natakarjem je Kiiiger velikodušen, Chamberlain j)a malenkosten. Kuga v Južni Afriki. Iz Bruslja se poroča, da bolezen, ki tako strašno pustoši v angleški armadi v Južni Afriki, ni legar, ampak bubonska kuga. Junaštvo usmiljenih sestra v an gleško burski vojski. V budi borbi med Angleži in Buri se je tudi katoliškim misijonarjem in redovnicam huda godila. Mnogo samostanov je porušenih in požganih. Težko »o zadete zlasti usmiljene sestre. Njihovo bolnišnice so porušene, a s tem ni ustavljeno njihovo delovanje. Ko so v boju gorele njihove hiše, niso gasile, ampak na bojnem polju stregle ranjencem, in niso delale raz ločka med strankami. Angleški listi so polni njihove hvale. Preprosti vojaki so s povz-dignjenimi rokami prosili njihove postrežbe in častniki so izrecno želeli usmiljenk. Nestrpni protestanti so priznali, da tista vera, ki daje usmiljetikam toliko moč in požrtvovalnost mora biti popolna. General Baden-Po\vel je poslal prednici usmiljenk v Mafe-kingu 98 liber šterlingov z dopisom : »Vem, da z denarjem ni mogoče plačati vašega dela, a sprejmite to kot majhno priznanje vaših zaslug. Vaše zasluge more v polni meri plačati le Bog.« V Londonu in v drugih mestih nabirajo denar, da bi se usmi-ljenkam v vojski razdejane bolnišnice sezidale in njihove šole zopet obnovile. Tudi javni brezverci na Angleškem dajejo pri spevke. — Na Francoskem pa ravno sedaj poskuša lramasonstvo, da katoliške kongre-gacije zatre. In pri nas? «Učiteljski Tov.« iz »Slovenke« ponatiskuje zabavljanje čez usmi-ljenke! Dijaki na Ruskem se družijo v tajnih društvih. Policija je zaprla v Kijevu 150 in v Petrogradu 80 dijakov. Za kazen jih vtikajo v vojaško suknjo in jih pošiljajo v Mandžurijo. Velik požar v Ameriki. Iz Mont-reala se poroča: V okraju mesta, kjer se nahajajo velike trgovine, razsaja strašen požar. Deset trgovinskih skladišč in poslopje trgovskega urada gori. Skoda znaša že več milijonov. Trd špirit. V obrtnem društvu Draž-danskem je to dni govoril kemik Liebich o »trdem špiritu«. Dejstvo, da v bližnji bodočnosti pride v trgovino špirit v obliki kubični centimeter velikih trdih kock, je iz premnogo vzrokuv vredno pažnje. Izdelovanje teh trdih špiritnih kock je precej jednostavno. Dena-turirani špirit z 92 stop. se zmeša z 8 5% nekega milu podobnega izdelka, na kar se špirit sam po sebi strdi v trdo tvarino. O takem špiritu odpade potreba steklenice ter je s tem odvrnjena možnost tako nevarnih eksplozij; ob enem pa špirit, zažgan z žve-pljenko, gori prav tako, kakor tekoči špirit. Ako v peči ne moremo hitro zakuriti, treba vreči vanjo le dve kocki in takoj zaplapola močen a nenevaren plamen ; sosebno pa bo služil trdi špirit na potovanju, lovu ali v vojski. O j etiki se nam piše iz medicinskih krogov : Zadnja številka pariške „Semaine medicah-." poroča: Počenši s 1. jan. 1901 uvrstili so po Norveškem tuberculozne alek-cije v listo infekcijskih (nalezljivih) bolezni, zdravniki morajo take slučaje naznanjati. — Kot Norveška bodo brez dvojbe v kratkem vse države uvrstile tuberkulozo v listo infekcijskih bolezni, to tudi s popolno pravico. Saj je vendar vsak tuberkulozen nevaren svojim bližnjim znancem, pa tudi človeštvu sploh: po izmečkih, perilu polnih bakterij okuži lahko široke kroge. Kaj da namerava Norveška vlada s svojim ukazom pa kako da hoče omejiti ž njim tuberkulozo, ni jasno. Vendar bo pa imel ukaz sam ta vpliv, da bode vedno in vedno opozarjal ljudstvo na nalezljivost tuberkuioiu, to bo brez dvojbe pazilo na tuberkulozne, in znižalo se bo v nekoliko vsaj — velikansko Število bolnikov. Več ali manj bo tudi vs ikemu neljubo priti na index. Zdravi prisilili hodo bolne, da pazijo na svarilo, prošnjo, ukaz katerega to-likrat po vagonih beremo: No pljujte na tla. To svarilo je dandanes še čisto brez vpliva, ljudje pljujejo krog sebe kot nekdaj, časih so ti kar želodec preobrača. To ljud sko paznost je treba tako razviti, da bo vsakdo smatral ono grdo, netaktno pa nevarno pljuvanje za prestopke. Uvideti res ni, zakaj bi se tacega nemarneža ne kaznovalo : saj vendar zdravju sosedov škoduje Malokdo bo ugovarjal glasno — bržčas pa brezvspešno proti pljuvanju v vagonih, go stilnah, sploh v javnih prostorih. Doma se da pa vspešno ugovarjati. Pljuvati je v plju-valnike in kar se v leku dneva nabere, treba sežgati. To je pri navadnih z žaganjem napolnjenih pljuvalnikih prav lahko. Stvar ima pa dve kljuki. Bolnika so domači vajeni in ne zdi se jim njegovo pljuvanje toliko nevarno, da bi bog ve koliko na te izmečke pazili, poleg tega najdeš sledeči ugovor sto in stokrat: Matere, seBtre, tete in po čez druge dobre duše, ki bolniku strežejo, trdijo: naj nalezem od bolnika bolezen, saj če jo bom, je to božja volja in proti tej itd. Ta mohamedanski ugovor je silno razširjen. Tudi usmiljenke bi morale bolj paziti na svoje zdravje, da se ne bi nalezle brez potrebe bolezni in umrle prezgodaj. To tirja prava ljubezen do samega sebe. Nepazljivec se ne igra saino z lastnim življenjem, temveč škoduje tudi drugim, on s tem, da samega sebe okuži, pozitivno napade zdravje ostalih, ker povečuje možnost, da se tudi ti okužilo. Smesnice. 4—filetne deklice igralo so se pod Tivoli. Jedna je začela nemško govoriti, druga jo takoj opomni: »Morš slu-vensk guvort, frajlan Fanči !« — Sodnik vpraša neko pričo: »Gospodična N., koliko ste stari?« — Ona: »25 let „štejem".« — Sodnik: »Koliko jih pa „ne" štejete?« — Nekdanje padovansko vseučilišče je bilo znano vsled popustljivosti in površnosti. Zgodilo se je, da je neki dijak pripeljal k rektorju padovanskega vseučilišča svojega konja in je prosil rektorja, naj mu konja promovirajo v doktorja. Rektor je odvrnil: »Ne vem, kako bo slo. Oslov smo do zdaj že veliko promovirali, konja pa še nobenega« Društva. („Glasbene Matice") ženski in moški zbor priredita pevski večer s plesom, v soboto, dnč 26. januarja 1901.1. v zgornji veliki dvorani „Narodnega doma" s sodelovanjem godbe si. c. in kr. pešpolka št. 27. Začetek ob 8. uri zvečer. Toaleta za dame in gospode: promenadna. Vstopnina za posameznike 1 K, za rodbine treh članov 2 K, za vsakega liadaljnega člana rodbine 1 K. (Društvo kranjskih zdravnikov) izvolilo je na svojem zadnjem občnem zboru odbor za leto 1901 in sicer je dr. Kopriva, predsednik ; dr. Arko, podpredsednik ; dr. Krajec, tajnik; dr. Praunseis, blagajnik; dr. Ivan Jenko, knjižničar. Udnina za leto 1901 znaša za v Ljubliani stanujoče člano 12 K, za člane izven Ljubljano 8 K. Na skupščini d»e 19. t m. demonstriral je pri-manj dr. Šlajmer slučaj iritacije kože po uplivu Rontgenovih žarkov. Primarij dr. Gre-gorič pokazal je na svojem oddelku celo vrsto interesantnih slučajev kožnih bolezni. Dno 26. t. m. nadaljeval bode g. primarij V. Gregorič svoja predavanja na dermato- logičnem oddelku dež. bolnice, in so gosp. društveniki opozarjajo tem potom na ista Začetek ob 6. zvečer. Po predavanju sestanek pri Faiitiniju. (Pariška razstava) pevskega društva »Ljubljane« maskarada vrši se. kakor že naznanjeno, v soboto dne 2. (• bruvarija t I v Sokolovi dvorani Narodnega doma s sodelovanjem meščanske godbe. Ogromnih stroškov so odbor društva ni fctrašil, Hamo da nudi občinstvu originalen pregled »pa-r.ške razstave« ter s tem omogoči ne samo p. n. občinstvu iz mesta, nego tudi z dežela, koje v Pariz pohiteti ni moglo, da si poBnetek razstave ogleda v Narodnem domu. Lična, naslovu povsem odgovarjajoča vabila so se pričela razpošiljati s ponedcl|kom tega tedna ter prosi društveni odbor tiste, ki bi vabila slučajno no dobili, naj ga blagovolijo rt klamo\ati. (Občni zbor ormoške čitalnice) vrši se dne 27. januarja 1901. ob pol enajsti uri predpoldne v dvorani okrajnega odbora. — Na dnevnem redu so poročila predsednika, tajnika in blagajnika, ter volitev novega odbora. — Ako ob določeni uri ni zadostno število članov navzočih, vrši se isti dan ob 11. uri predpoldne drugi občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih. Ormoška čitalnica priredi v korist šolske kuhinje slovenske šole v Ormožu tombolo v gostilni g. Andraža Kalchbrennerja dne 3. svečana ob 7. uri zvečer. K mnogo-brojni udeležbi vabi. Odbor. (Pri sv. Juriji ob Taboru) na Štajerskem se bo igrala v nedeljo dne 27. januarja popoludne ob treh prelepa igra „Lurška pastarica" v sobi „Bralnega društva". Igrale bodo same domače deklice. Kdor se hoče dobro zabavati in si razvedriti duh.1, je takrat k nam prav uljudno povabljen. Bralno društvo pri sv. Jurji ob Taboru. Telefonska in brzojavna poročila Gradec. 25. jan. Tu se 2. febr. vrši shod železniških uradnikov. Dnevni red: Pogovor o sedanjem položaju urad-ništva na južni železnici. Dunaj, 25. jan. Cesar je naročil izredno velik venec za oder kraljice Viktorije. Trakovi ne nosijo nikakega napisa. Dunaj, 25. januvarija. Ministerski svet je izvršil prestolni govor, katerega je cesar že potrdil. V govoru bode tudi točka o splošnem političnem položaju. Dunaj, 25. jan. Klub čeških poslancev ima 29. in 30. t. m. v parlamentu plenarne seje. Dunaj, 25. januvarija.IzMerseburga prihaja poročilo, da je nemška vlada izgnala 14 avstrijskih državljanov. Praga, 25. januvar. Tu se širijo vesti, da bodo izven mladočeškega kluba stoječi poslanci zahtevali, naj Korber otvori državni zbor tudi v češkem jeziku in da se češki govori sprejmejo v stenografični zapisnik. Praga, 25. januv. 0 nesporaz-umljenju med ministri se poroča „tilas Naroda" z Dunaja, da so diference poravnane. Besedilo prestolnega govora se je tako izpremenilo, da ne bo na nobeni strani nikogar razžalilo. Zaradi tega se je položaj pomiril. Gotovo je, da Cehi seclaj ne bodo obstruirali. S to taktiko so Cehi levici prekrižali račune. Levici se ne bo posrečilo, da bi dobila vodstvo v roke. Ne bo se osnovala večina zoper Slovane. Od Italijanov in Rumunov se pričakuje, da bodo šli rajši s Čehi, nego z Nemci. Če se ti elementi združijo, je desnica dobila nadomestilo za izgubo katoliške ljudske stranke. Brno, 25. jan. „Hlasu Naroda" se poroča z Dunaja, da se zvijača barona Chlumeckega ne bo posrečil a. Hotel je namreč predsedništvo državne zbornice pridobiti za ustavoverno veleposestvo, in imenovalo se je že ime grofa Attemsa. A v parlamentarnih krogih se proti-vijo temu, ker so ustavoverni veleposestniki v narodnih vprašanjih ravno taki nestrpneži kakor Schonererjanci in ne uživajo zaupanja. Krakov, 25. jan. Tukajšnje tr-govstvo je sklenilo nič več naročati pri nemških tovarnarjih. Naročila bodo šla na Angleško. Krakovo, 25. januv. Poljski poslanci bodo interpelirali naučnega ministra radi podržavljenja poljske gimnazije v Tešinu. Belgrad, 25. jan. Predsednika skupščine in nekatero poslance je pozval kralj Aleksander, naj sestavijo postavo, po kateri se razkralj Milan ne bo smel več vrniti v Srbijo. Kraljeva želja je bila odklonjena z motivacijo, da se Milan itak prostovoljno ne vrne in bi ga tak zakon utegnil le zdražiti k vrnitvi. Montreal, 25. jan. V noči od Ž3. na 24. t. m. je pričelo goreti v trgovskem delu mesta. Zgorelo je deset večjih skladišč. Škodo cenijo sedaj na 5 milijonov dolarjev. Rim, 25. jan. Papež je izročil kardinalu Vaughanu pismo za kralja Edvarda. Sernoholmen, 25. jan. Velik vihar je tu provzročil ogromno škodo. Podrtih je 8 hiš in razbitih 60 večjih čolnov. Utonilo je 35 oseb. Haag1, 25. jan. V Utrechtu se pričakujeta delegata odbora Afrikandov Peter in Janez Z en kam p. Gre se za skupno vojno operacijo Burov in Afrikandov v kapski koloniji. Pariz, 25. jan. Zbornica je včeraj zaključila glavno razpravo. Nujnost zakonskega načrta o kongregacijah je bila vsprejeta s 361 proti 170 glasovom» prehod v nadrobno razpravo pa s 441 proti 98 glasovom. London, 25. jan. Kraljičino truplo prepeljejo 1. februvarija iz Osborne v Windsor, kjer bo isti dan pokopano. Cena žitu na dunajski borzi dnri 25. januvarija 1961 Za 50 kilogramov Pšenica za pomlad . K 7-84 do K 7-85- Rž za pomlad . . » 7"79 » » 7"80 Turšica za maj junij/01 » 5'89 » » 5 40 Oves za pomlad . . » 6 48 » » 6 4£ Meteorologično porodilo. ViSina car! morjem 306'8 m, srednji zračni tlak 736-0mm. « Cm opa- Mtanje barometra t mm. Tempo- , ratura po j Ol/.ijs j V«tr»Tl Nebo |S* ti 2 •a 2 241 tt. tV^JTiSl '. zjuti 0 0 i brezvetr. | jasno 2b 742'9 I —37 j ?r. sever i megla |2. popol. | 741*7 | 3 7 I si. svzh. ¡del. oblafi. Srednja včerajšnja temperatura0 3', normale:- 00 2-1 Na prodaj sta 2 križeva pota jeden za gld. 65'—, drugi za Qld. 250 — pri 16 12—G FR. TOMAN-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1 Dunajska, borza. Dni 25. januvarija. Skopni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v »rebro . . . • Avstrijska zlata renta i"/0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/„...... Ogerska kronska renta 4%, 200 .. . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista ........ Nemški drž. bankovci xa 100 m. nem.dri.veli 117-57'/, 98-25 9« 10 117 50 9825 11705 92 25 1703- — 663'— 240 57*/a 20 mark . . ............23 53 20 frankov (napoleondor)..............19 15 Italijanski bankovci.........90-50 C. kr. cekini...........1132 Dn6 24. januvarija. 3-2°/„ državne srečke i. 186-i. 250 gld.. . . 182 — 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. ... 167 50 Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 198'— 4"/„ zadolžnice Rudolfove žele?, po 200 kron . 95 50 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140- — Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ... 268— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnice 3°/0 > » južne železnice 5°/„ > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika • srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. 1C6— 94--42.4-50 34'J --12050 99 50 387 — 370 — 48— 2240 1390 61— Salraove srečke, 40 gld..............180 — St. Gen6is srečke, 40 gld..............201 — Waldsteinove srečke, 20 gld.......3dl— Ljubljanske srečke....................58 — Akcije anglo-avstrijske banse, 200 gld. . . 268 59 Akcije Ferdinandove sev, želez., 1000 gl. at. v. . 6216— Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld..........830 - Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 109. — Splošna avstrijska jtavbinska družba . • . 149,— Montanska družba avstr. plan......432 — Trboveljska premogarsia družba, 70 gld. 450— Papirnih rubljev 100 ....... . 254 25 3Ut Nakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodll na borzi. Menjarnicna delniška cruzba „M KIIC I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., 66 2. OUt Pojasnila v vseh gospodarskih in flninfinlli «tvaroh, potem o knrsnih vrednostih vseh ipekulaol|skih vrednostni* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viaocog» obrestovanja pri popolni varnosti JSJT naloženih g-invnic. "SJBt