Akademski slikar Stane Kumar
ZBIRATELJ LOKOMOTIV
Za slike Staneta Kumarja, pa naj bodo to grafike, risbe, akva-reli, tempere ali olje, so značilni izraziti socialni motivi. Ta pojav mi je razložil z zanimivo zgodbo iz življenja, ki ga je preživljal v delavskih okoliščinah.
Rodil se je v Trstu. Za časa soške fronte, ko so 70.000 Pri-morcev preselili v notranjost Slo-venije, je prišel s starši v danai-
nje Kidričevo, od tam pa v vago-narsko naselje v Ljubljano. To je bilo med leti 1919 in 1920, ko so se evakuiranci vračali.
Cas po prvi svetovni vojni, vplivi ruske revolucije, štrajki v Siški in na Zaloški cesti, nemir-no vagonarsko naselje ob Zeleni jami - vse je neizbrisno vplivalo na desetletnega otroka. Vagoni, domovanja številnih družin, so bili na tirih, in da bi preprečili znanstva med naseljenci, zbira-nja in ustanavljanja raznfli na-piednih političnih in kulturnih organizacij, so jih pomikali po ljubljanskih obŽinah. Tako ti ljudje niso imeli niti stalnega bi-vališča, otroci pa so hodili v šole zdaj v eno, zdaj v drugo občino.
Po gimnaziji, kjer je pisal in risal v glasilo Brencelj in Škorec in sodeloval na delavskih odrih pri Svobodi - dovoljeni delavski organizaciji, ki je imela tudi svoj časopis, se je vpisal v Ljubljani na umetnostno zgodovino pri profesorju Izidorju Cankarju. Studij je prekinil zaradi vojske.
Leta 1929 so zagrebški-likov-niki pod vodstvom Krsta Hcge-dušiča ustanovili društvo Zemlja, kjer so se zbirali napredni hrva-ški umetniki. Po vzoru tega dru-štva je leta 1938 osnoval v Ljub-ljani Grudo. Njen idejni vodja je bil Hegedušič. Razstavo pa jim je preprečila vojna.
Gruda je delovala do leta 1945. Ker ni bfla policijsko pri-javljena - kot njena zagrebska predhodnica - je tudi prepove-dali niso, čeprav 'je bila s svojo ,,zemljaško" usmeritvijo prav tako napredna in pri oblasteh nezaželena.
Po tridesetih letih je bila spo-minska razstava Grude v Mari-boru in nato še v Ljubljani.
Po vojni je Stane Kumar delal v Umetniški zadrugi v Ljubjjani. To je bil vojni čas, ko so likov-niki odprli 36 ateljejev, svojo livarno in mizarsko delavnico. Ustanovil in dal je ime Mali gale-riji na Titovi cesti.
Leta 1953 je razstavljal na prvi jugoslovanski koloniji v Senti - danes je likovnfli kolonij v Jugoslaviji že prek 70.
Slikal je povsod, tudi po kuril-nicah, peronih in vlakih in več kot 100 del s to tematiko zbral v dvorani prometne šole v Mari-bon;. To je edinstvena stalna zbirka te vrste.
Bil je pivi ilustrator Cankar-jeve založbe, od ustanovitve da-lje je sodeloval tudi pri takratni reviji Tovariš, dalje pri Mladinski knjigi in Kurirčku. Ciklus slika ima v muzeju revolucije v Ljub-ljani - z motivi iz taborišča Gonars, kjer je bil zaprt med vojno, diugega - grafike - pa iz Jasenovca.
Akademski slikar Stane Ku-mar je imel po vojni prek 80 razstav, od tega 8 samostojnih. Na letošnji v Jelovškovi galeriji je razstavljal skupno z akadem-skim kiparjem Aladarjem Zaha-riašem.
Nasledrye leto bo verjetno že zbial in restavriral lokomotive in vagone, ki so vozili po Jugosla-viji od siede prejšnjega stoletja dalje in organiziral največji mu-zej te vrste v Evropi. Zanj bo najbrž dobil prostore v nekem staiem novogoriškem skladišču. . Konjiček posebne vrste!
ALENKA  LOBNIK