Naročnino mesečno 23 L)in, /.o inozemstvo 40 Din — ne* deliskn izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120l)in Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Teletom uredništva: dnevna ilužba 20*50. — nočna 2996. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserote; Snraievo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava; Kopitarjeva 6. teletou 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dan zjutraj, razen ponifeljka in dneva po prazniku Kdo bo zmagal? Dne 13. marca- to je v nedeljo, bo v resnici Usoden dan za Nemčijo. Če bi Evropa živela v normalnih razmerah, bi ne bil mogoč dvom, komu bo tako kulturen narod, kakor je nemški, poveril predsedništvo republike. Maršal Hindenburg je tak reiprezentant tradicionalne nemške misli, da je protikamdidatura Hitlerja ali kateregakoli drugega Nemca, če izvzamemo marksističen proleta-rijat, sama na sebi znak skrajno abnormalnega položaja Nemčije. Dočim so leta 1925 pripomogli Hindeniburgu do zmage ravno nemškonacionalistič-ni elementi, ga danes podpirajo stranke demokratične weimarske ustave, ki so bile tedaj napregle vse siile, da ne bi »reakcionarni Viljemov general« predstavljal Nemčije pred svetom. Danes se na čelu vse nemške demokracije v prvi vršiti prizadeva katoliški cen.trum, da bi bil protestant Hindenburg zopet izvoljen, za njegovega glavnega protikandidata Hitlerja, ki je — o ironija usode! — katolik, zelo slab seveda, pa gre v boj vse, kar v Nemčiji protirimsko, protilatinsko in antievropsko, oziroma germansko-pogansko misli. Borba nemškega nacionalizma proti Hinden-burgu ni naperjena proti osebi maršala, ampak proti nemški demokracija, v prvi vrsti proti cen-trumu. Hindenburg bi bil danes lahko skupen kandidat vseh nemških strank, izvzemši marksiste, ako bi nemška demokracija ne bila tako zelo bistveno zvezana z centrumom, kakor je. Razmere so namreč danes take, da baš nemško katoličanstvo po svoji mentaliteti tvori najmočnejšo bari-jero ne samo proti komunizmu, ampak tudi proti j nacionalnemu fašizmu, kateremu je vsaj v Nem- j čiji s komunizmom skupno neko mistično priča- ! kovanje voditelja, ki naj bi vsakega posameznika vodil k skupni blaginji po neizprosnem diktatu, mesto da bi mu prepustil, da uravnava 6Voje razmerje do skupnosti po nravstvenem zakonu, ki živi v našem srcu. Mogoče zahteva nacionalni fašizem celo več suženjske morale od svojih privržencev nego komunizem, ki ima neki ideal bodočnosti, dočim fašizem samo gleda nazaj, ne verujoč v svobodo, samoodgovornost in dostojanstvo vsakega člove>ka, ampak malikujoE neke temne instinkte rase, katere razumejo samo neki izvoljenci, ki imajo pod seboj čredo. Iz tega je razumljivo, zakaj je baš katolicizem lašdstičnemu nacionalizmu najhujši nasprotnik. Kar se tiče nemških nacionalistov, so pa katolicizmu še hujši nasprotniki zaradi tega, ker predstavlja z njihovega blodnega stališča ger-menstvu tuj elfement jasne forme, humanistične kulture in občečlovečanskih idealov, kateri vežejo med seboj vse narode, dočim fašisti verujejo v neko »edinstveno poslanstvo« germanske nacije. Vprašanje, ki ga bo 13, marca usoda stavila Ra nemški narod, je, ali vidi svojo rešitev v demokraciji krščanskega kulturnega obeležja, ki ga veže z evropskimi narodi, v prvi vrsti s Francijo, naj bo zavedno katoliška ali ne — ali pa v diktaturi tako zvanih elementarnih plemenskih nagonov, iz katerih so naredili fašisti posebno religijo, katera se propoveduje danes tudi s katedrov veeučiiliiških profesorjev. Zakaj komunizem zaenkrat še ne pride v poštev, pač pa je topot le mogočen pomagač tega nemškega nacionalizma. Če gledamo kolikor mogoče nepristransko, moramo na žalost ugotoviti, da je psihologično razpoloženje nemških množic v zadnjem času tako, da ni izključeno, da ne bi slepi in elementarni nagoni, na katere Hitler apelira, zmagali nad predvidevajočim in civilizatorič-nim razumom. Nemški rajh preživlja zimo, polno najhujšega materialnega pomanjkanja in političnih razočaranj, ki porajajo razpoloženje obupanja, onemoglega srda in maščevalnih instinktov plemenitega in nizkega izvora, in nič ni čudno, če utrujeni in vsega naveličani nemški človek obupuje nad vveimarsko ustavo, ki ni prinesla tistih čudežev, katere je preprosti človek od nje pričakoval. Taki časi, kakor so današnji, niso ugodni za demokracijo, ki zahteva močnega čuvstva moralne odgovornosti, človeškega dostojanstva in svobodnega ustvarjanja. V talcih razmerah se lahko uveljavijo samo izredni geniji, ki so zelo redki, danes jih pa sploh ni, radi česar žanjejo namesto njih demagogi in nesposobni politični šarlatani, bodisi pod socialnimi bodisi pod nacionalnimi šlagerji. Absolutno nemogoče je s kakršnokoli verjetnostjo sklepati, kdo bo 13. marca izvoljen za predsednika nemške republike. Odločitev je popolnoma v rokah »neznanega volivca«. Vseh volivnih upravičencev bo, kakor cenijo, okoli 35 milijonov. Kandidat, ki hoče zmagati že pri prvih volitvah, -nora dobiti absolutno večino, dočim pri eventualnih drugih volitvah zadostuje relativna. Čc bi nedeljske volitve potekle v tistem razpoloženju, kakor je vladalo septembra lanskega leta, ko so Nemci volili v Reichstag, bi Hindeburg, za katerega bodo glasovali centrum, demokrati, socialni demokrati, gospodarska stranka, nemška ljudska stranka in druge manjše skupine, dobil 21 milijonov glasov, to je veliko več, nego je potrebno za absolutno večino. Toda od septembra lanskega lela sem se je veliko spremenilo v Nemliji in znak tega so bile razne občinske in deželnozborske volitve v tem času, ki so povsod pokazale velik na-mst ekstremnih desničarskih in levičarskih strank. Armada brezposelnih — preko 6 milijonov — bo gotovo le po neznatnem odstotku volila umerjene stranke. In tudi to je gotovo, da število onih 60-cialnodemokratičnih volivcev, ki jih danes njihovo vodstvo poživlja, da volijo Hindenburga, »mesarja dvanajstih milijonov Nemcev«, kakor ga je pred sedmimi leti imenoval »Vorvvarts«, ne bo ravno imponujoče veliko. Izkušeni volivni aritmetiki pro-rokujejo zato Hindeburgu dne 13. marca 14, kvečjemu 15 milijonov volivcev, dočim zahteva absolutna večina vsaj okoli 17 milijonov glasov. Zato je zelo verjetno, da 13. marec sploh ne prinese odločitve, ampak da bo predsednik izvoljen šele Slabi izgledi za donavsko federacijo Pesimistično razpoloženje v Ženevi Ženeva, 11. marca. Vplivni krogi Društva narodov so mnenja, da odgovor italijanske vlade na francosko spomenico o podonavski federaciji kljub svoji vljudnosti no pomeni stvarno ničesar drugega kakor prekrižanjc francoskega načrta. Odgovor italijanske vlade v vseh točkah spominja na svoje-časnl odgovor Iste vlade na Briandovo spomenico o Panevropi. Veliki šum, ki se dela ob priliki Tardieujevega načrta, nas ne sme motiti, da ne bi videli, da bo debata o velikih stvareh, o katerih mnogi mislijo, da se bodo v kratkem uresničile, v kratkem času obtičala na isti mrtvi točki, na kateri so obtičale dosedaj še vse debate o sanaciji Pcdo-navja in srednje Evrope. Kot dokaz za to mnenje navajajo ti ženevski krogi predvsem veliko razliko med stališčem Francije in Italije. Vrh tega pa je Tardieujev nrčrt ne samo zelo nejasen, ampak naravnost nemogoč, ker sloni na osnovni gospodarski napaki. Ne Češkoslovaška ne Ogrska in Avstrija ne morejo sprejeti previška žita balkanskih držav. Tardieujev načrt unije petih držav, h kateri bi zdaj hotela pristopiti tudi Poljska, ne pomeni praktično ničesar drugega kakor uvrstitev Avstrije in Ogrske v politični sistem male antante. Italijanska nota, ki je nedvomno rezultat nedavnih razgovorov med Mussolinijrm in Bethlenom, je naravnost mojstrovina rimske diplomacije, ker, ne da bi nasprotja med Rimom in Parizom odkrito razgalila, jasno razodeva politični in gospodarski protinačrt Italije, to je kombinacijo Rim—Berlin—Dunaj—Budimpešta. Potovanje ogrskega ministra za zunanje zadeve Valka v Rim ne pomeni ničesar drugega kakor protiakcijo Ogrske proti akciji g. Tardieuja. Kakor dokazuje govor češkoslovaškega ministrskega predsednika Udržala, pa tudi Češkoslovaška ni za načrt g. Tardieuja, v katerem enako kakor tudi druge države Male antante vidi nevarnost političnega ozadja. Dr. Seipel za donavsko lederacijo Dunaj, 11. marca. Bivši kancler dr. Seipel je napisal za berlinsko »Deutsche Tageszeitung« članek o zasnovi srednjeevropskega gospodarskega bloka, v katerem med drugim pravi: »Na akciji, katero je započel g. Tardieu, se mi zdi posebno važno sledeče: 1. Da se je Avstrija obrnila istočasno na vse štiri evropske velesile za realizacijo takega načrta, kar je z avstrijskega stališča popolnoma jasno. Avstrijci ne poznamo nobene razlike med državami zmagovalkami in premaganimi. V enotnosti avstrijske akcije pa prihaja do izraza tudi prepričanje, da kakršnikoli gospodarski ln trgovinsko-politični sporazumi večjega pomena In stila v srednjeevropskem prostoru ne morejo izhajati samo iz srednjeevropskih srednjih in malih držav, ampak da morejo imeti uspeh samo, če jim načeljuje ta ali ona velesila in če sodelujejo pri tem vse štiri velesile Evrope. Francija, Anglija, Nemčija in Italija. 2. Z vsem poudarkom je treba izjaviti, da se pri zasnovi podo-navsko-srednjeevropske gospodarske federacije absolutno ne gre za kakšno politično kombinacijo, oziroma za »obnovo bivše Avstro - Ogrske«, kakor nekateri sumijo, ampak izključno samo za gospo-darsko-politične odredbe, ki so zlasti zaradi svetovne gospodarske krize postale kategoričen imperativ. Zato me posebno veseli, da se nota nemške vlade skrbno izogiblje naglašanja vsakih političnih momentov in naglaša samo trgovinsko-politične odredbe, ki naj bi stopile namesto principa naibolj favorizirane nacije. Tudi francoski ministrski predsednik zelo energično svari pred zakulisnimi političnimi mislimi. Zasilne gospodarske odredbe v času krize ne smejo prejudicirati nobenemu političnemu razvoju in mu v resnici tudi ne prejudicirajo. 3. Po povabilu g. Tardieuja se nemška vlada pozivlje, naj v sporazumu z vsemi evropskimi velesilami sodeluje pri rešitvi vprašanja, katero zadeva vso Evropo. Nihče ne dvomi o položaju Nemčije kot velesile, posebno potem, ko je dobila prazen sedež v Svetu Društva narodov, toda Nemčija se je do sedaj večinoma sama držala v kotu. Zdaj pa je treba, da pri rešitvi problema srednjeevropskega gospodarstva nastopi v koncertu z drugimi evropskimi velesilami. Saj je čisto jasno, da bo pri teh pogajanjih lahko varovala svoje interese v enaki meri kakor vse ostale velesile. Smatram za potrebno, da izjavim, da popol- pri drugi volitvi dne 10. aprila. Takrat bo odločitev v rokah onih nemških nacionalcev, ki so postavili proti Hitlerju šlevnega kandidata Dusterberga. Ker ni zelo verjetno, da bi se s temi secesionisli od strani demokratičnih strank dosegel kompromis, bi v takem slučaju utegnil 6Vet res stali pred dejstvom, da bi 6topil na čelo nemški državi »du-ce« Hitler. To dejstvo bi seveda bilo vsega obžalovanja vredno in bi hudo odjeknilo po vsej Evropi. Mogoče pa jc usoda mnenja, da je to potrebno, ker bi razjasnitev sedanjega stanja v Evropi zelo pospešilo. Saj se zgodovina ne ravna po naših željah niti ne vedno po naših idealnih smernicah, ampak po deloma zelo nepojmljivih zakonih, ki jih eni imenujejo usoda, drugi pa Previdnost. noma soglašam z gospodarsko politično akcijo, ki jo je v tem oziru podvzel zvezni kancler dr. Bu-reseh. Ni politika, ki bi bolj cenil to akcijo in ki bi ji bolj goreče želel najboljšega uspeha nego jaz. Gosj)odarsko-po!itični sporazum srednje Evrope je vse kaj drugega nego golo dovoljevanje kreditov in podpor, ki jih je treba obrestovati. Uspeh ne bo izostal, razen če se ne bodo na tej ali oni strani zopet vmešavali stari politični prežvekovalci, ki venomer prežvekujejo stare jx>liličhe šlagerje, ker jim ne pade v glavo ničesar novega in pozitivnega.« „Temps" predlaga p referenčne carine Pariz, 11. marca. AA. Snočnji s>Le Tempsc pri-občujo članek o načrtu gospodarskega sporazuma v Srednji Evropi. Francoski predlog, pravi list, je izzval največjo pozornost londonske in rimske vlade. Enako živahna jo bila razprava na Dunaju in v Berlinu. Države Male antante so uverjene, da bi bil ta predlog v ugodnih okolnostih prav važen. Zanimivo jo nadalje to, da bo madžarski zunanji minister g. Valko, ki je sedaj v Rimu, prišel v Ženevo in Pariz, da se osebno informira o nameravanem sodelovanju med podonavskimi državami. Nato opozarja list na izjavo, ki jo je dal predsednik francosko vlade Tardieu o tem vprašanju v parlamentu in pristavlja tole: Zanimanje za misel gospodarskega sporazuma med podunavskimi državami je hvalevredno. Važno pa jc, da se ne ustvari umetni sistem, marveč, da so uredi carinski sistem med temi državami, ki l>o lahko postal podlaga za razne stvarne sporazume. Najpovoljnejša rešitev hi bil v tem pogledu predlog o prelorencijalnih carinah s kontingentiranjeui uvoza. Pogajanja o teli vprašanjih sc bodo nadaljevala v Ženevi. Treba bo najti besedilo poziva na Avstrijo, Madžarsko, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Rumu-nijo, naj so medsebojno dogevore-o tem gospodarskem sporazumu. Ko bo to storjeno, pomoč ne bo izostala in mogoče bo misliti na praktično ustvaritev širšega načrta o pomiritvi in obnovi tega najbolj občutnega dela evropske celine. Polisko stališče Varšava, 11. marca. Ig. Včeraj so imeli vsi jioljski poslaniki, ki so imenovani za donavske države, v zunanjem ministrstvu konferenco, na katero so bili sklicani, da ugotovijo stališče Poljske glede Tardieujevega načrta. Tako se čuje sedaj tudi v poljskih uradnih krogih, da Tardieujev načrt ne škoduje poljskim interesom, če se obstoječi kontingenti in carinske pogodbe med udeleženimi državami ne izpremenijo. Samo poljski nacionalisti se bojijo, da ne bi francoski načrt praktično še ojačil nemško premoč v jugovzhodni Evropi, četudi kaj takega pariški načrt no namerava. Rivaliteta med velesilami Žonova, 11. marca. tg. Angleški zunanji minister sir John Simon, ki je nocoj odpotoval v Pariz, da so udeleži Briandovega pogreba, se bo jutri raz-govarjal s Tardieujem o donavskem načrtu, v soboto pa bo imel sestanek z MacDonaldom o nadalj-nem obravnavanju tega načrta. Kakor čuje vaš dopisnik iz angleških krogov v Ženevi, se hvali MaeDonald, da je on povzročitelj donavskega načrta. Pri tem je upošteval enakomerno udeležbo vseh štirih interesiranih držav z Nemčijo vred, njegov načrt je povsem gospodarskega značaja in nima i>olitičnih ciljev. Ravno zato pa tudi francoski načrti v svoji sedanji obliki zn Anglijo niso sprejemljivi, že radi tega, ker predvidevajo preferenčne tarife, dočim polaga Anglija važnost na to, ohraniti korisli klavzule o največjih ugodnostih, katere je sklenila skoro z vsemi donavskimi državami. Sicer pa so tudi angleški dominijoni nezaupni proti vsem takim načrtom, ki bi mogli njihove produkte odvračati od Evrope. Na drugi strani pa so tudi angleški krogi mnenja, da bi sodelovanje petih donavskih držav s štirimi evropskimi velesilami pomenilo vsaj začetek zboljšanja gospodarskega položaja vseli evropskih držav, morda pa tudi začetek Panevrope. Bolgarijo je treba pritegnili k sodelovanju Belgrad, 11. marca. 1. Neka diplomatska osebnost je Vašemu dopisniku izjavila 1; debati, ki se vrši po vsej Evropi o n.Vhlu za novo gospodarsko organizacijo Podonavja, da bi bilo zelo pogrebno, če bi se Bolgarija namenoma izrivala iz k.roga podonavskih držav, kamor brez vsakega dvoma spada, tako jvo svoji legi kakor po vsej svoji gospodarski strukturi. Bolgarija se ne sme prisiliti na pola, ki bi jo odvajala izven Evrope aH ki bi je prisilila, da se opira na mednarodno politiko imperializma, ki noče, dn bi so vpestavil red v srednji Evropi. Kakor znano, ni pričakovati konkretnega uspeha v pngledu podonavskega gospodarskega bloka in bi se slorila usodepolna napaka, če bi se Bolgarija n« pozvala na predkonference, ki se vršijo že v Ženevi in kj so bodo nadaljevale med podonavskimi državami maja meseca. Pričakuje se lorej, da se bodo državniki, ki nosijo odgovornost za ta novi pokret, še pravočasno spomnili na Bolgarijo, ki je v gospodarski zvezi srednje Evrope bolj potrebna kakor katerakoli posamezna velesila. Balkan mora bili prenešen v Evropo in Bolgarija se mora iztrgali iz vplivov, v katerih bi morala sicer brez usmiljenja utoniti. Nemčija pred odločitvijo Najbrže bodo potrebne še ene volitve Hindenburgov govor v radiju Berlin, 11. marca. AA. Wolffbiro poroča: Predsednik nemške republike g. Hindenburg je imel snoči govor v radiju. V tem 6vojem govoru je med drugim dejal tole: Ko sem se odločil, da vnovič kandidiram za predsednika nemške republike, sem to storil radi tega, ker sem hotel izvršiti svojo rodoljubno dolžnost. Prav tako pa sem 6e zavedal, da bodo ta moj sklep mnogi moji stari volilei napačno tolmačili. Vendar mi je ljubše, da me razni ljudje slabo razumejo, nego da bi moral prisostvovati novim medsebojnim borbam nemškega naroda, ki je v zadnjih 15 letih preživel toliko hudega. Odbil sem, da bi bil kondidat ene stranke ali skupine strank in sem pristal samo na to, da sem kandidat nemškega naroda, nad strankami in da sem kot tak protikandidat onim, ki so le kandidati strank. To je moja dolžnost. V zunanji politiki smo še vedno v fazi borbo in odločenja v notranji, pa tudi v zunanji politiki smo pred reševanjem važnih nalog. Te cilje bomo dosegli le v slogi. Ne verujem, da bi mogla Nemčija utoniti v notranjih prepirih in v meščanski vojni. Nasprotno nemški narod ve. kako se mu jc boriti za svojo svobodo in za svoje pravice. Berlin, 11. marca. ž. Za pojutrišnjc volitve ee po mnenju objektivnih političnih krogov ne more postaviti nobena prognoza. Pri zadnjih volitvah je bilo 42 milijonov udeležencev. Zdaj se računa, da se bo volitev udeležilo 44 milijonov volilcev. Pri zadnjih volitvah je glasovalo 35 milijonov in v političnih krogih računajo, da ludi sedaj ne bo oddano večje Število glasov, ker se bo veliko nemških nacionalistov in socialnih demokratov vzdržalo glasovanja. Veliko število nemških nacionalistov ne bo hotelo glasovati proti Hindenburgu, mlajši socialni demokratje pa ne bodo hoteli poslušati poziva stranke, da glasujejo za bivšega cesarskega maršala. Zaradi lega bo moral dobili Hindenburg. če bo hotel biti izvoljen, najmanj 18 milijonov glasov. V to pa dvomijo tudi njegovi prijatelji, zaradi česar bodo najbrže potrebne nove volitve, ker računajo, dn bo v nvedčnsu llugenberg skukil doseči neke politične koncesije za sebe ter bi nato pri ponovnih volitvah njegovi pristaši glasovali za Hindenburga. Na Vzhodu ostane vse kakor dozdaj Kitai ne sklene miru, Japonci ostaneio London, 11. marca. ž. Odgovor kitajske vlade na japonski predlog za sklenitev premirja, je bil včeraj popoldne izročen britanskemu poslaniku v Šanghaju. Kitajska je pripravljena pogajati se z Japonsko na podlagi sklepa Zveze narodov od 4. t. m. V tej novi se zahteva, da se Japonci umaknejo in ta umik nc smejo vezati z nikakršnimi pogoji. Povsem jasno jc, da Japonska teh predlogov ne bo sprejela. Tokio, 11. marca. ž. Čeprav je Japonska sprejela sklep Zveze narodov od 30. septembra 1931, se v službenih krogih popolnoma odkrilo izjavlja, da ni izključeno, da bodo japorske ete ostale v Mandžuriji za nedoločeno dobo. Trdi se, da je za- radi sedanjega režima v Mandžurija položaj popolnoma spremenjen in bo potrebno, da za vzdrževanje reda ostanejo v Mandžuriji japonske čete vse do takrat, dokler ne bo nova država razpolagalo z lastno silo za vzdrževanje reda. ČanSun, 11. marca. Novi predsednik Mandžurije Pu Ji jc imenoval 6vojo vlado. Predsednik vlade je bivši učitelj Čan Sido Šu. Dunajska vremenska napoved. Izpremenljivo vreme, počasi sc bo začelo jasniti. Samo v nekaterih krajih bo še nekoliko padavin. Zjutraj bo hud mraz, podnevi pa bo nad ničlo. Zagrebška vremenska napoved: Sneg bo prenehal jvadnU Kako Hitler dela Stuttgart, marca 1932. A' torek zvečer je Hitler govoril ua volivnem zborovanju v Stultgartu. Žo ob štirih popoldne .so bili vsi cenejši prostori na tribunah zavzeli v naskoku; prišel sem že štiri ure pred pričetkom. Nikdar v življenju — v Parizu In drugod — se nisem še v objemu tolike množice lako boril za en trenutek politične radosti. Par deklet je omedlelo v gneči okoli mene, pa niso mogle skupaj pasti in nazaj rešiti jih tudi več ni bilo mogoče. Ko smo lako napol mrtvi padali skozi vrata v naročja redarjev, so nas ti še posebej z naglimi gestami pretipali. kakor da bi bilo še mogoče kaj drugega celega prinesti v dvorano razen svojih kosti. Ne vem, s kakšno geslo sem zaslužil blagohotno razumevanje enega funkcionarjev. Novinarjem je namreč dostop na Hitlerjeva zborovanja ravno tako prepovedan kakor Židom, češ da je itak 75 odstotkov časopisja v iždovskih rokah';. Ko sem nato sedel na dobro odmerjenem prosloru, sem diskretno vprašal soseda, koliko je plačal za sedež. Kar zavrtelo se mi je ob številki, ki mi jo je pokazal na vstopnici. Najboljši prostor v m.šiii op. rah bi komaj dosegel višino njegove žrlvo za strankarske namene. Po kratkem računu je bilo nn 'a i zaključiti, da je Hitler la večer zaslužil nad pol milijona dinarjev. Pa. so ljudje viseli gori na železnih Ogrodjih pod stropi in se majali kot čudni netopirji nad tribunami, kjer je gomaze I o predvsem mladine v barvah, kakor dn se koplje v kalejdopu. Kombinacije moških in ženskih pulloverjeV in cenenih čepic in klobučkov! Vsa mladina, od 20 do 30 let. ki je danes večinoma brezposelna, pa naj ima diplome ali pa delavske knjižice v žepu, je Čudno kontrastirata s parterjem, kjer je čepelo več ko polovica udobnih meščanskih radovednežev, ki so plačali bajno vstopnino, da lahko enkrat v življenju vidijo najbolj aktualnega rodoljuba Nemčije. Edina barvitost te čudne brezizrazne mase, ki je molče in vdano strmela Bog ve kam v reflekse velikanskih obločnic, so p vzročali veliki in obilno švigajoči rumeni vrčki piva. Gospodi ,je bilo vroče; pa njih vročičnost ni bila enaka divji razigranosti mladine na tribuni. Le kadar je izpod tribune zaigrala velikanska Hitlerjeva godba s pihali, s trobenta-njem in bobnenjem, kakor da gre za rušenje druge .ierihe, takrat so se obeni taborom enako zadovoljno raztegnili obrazi. Vizija je tako zopet čisto naravna. Velika tribuna. s krasnimi širokimi pasovi iz vijolic. Na vsakem oglu tribune kol iz inramorja izklesan častni stražar, ki tekom štirih ur niti enkrat ne bo premaknil en milimeter svojega telesa. Tako bi preveliko valovanje funkcionarjev na tribuni bila herezija. nekega nevidnega protokola, ki tako čudno I leči te posestnike bodočega tretjega rajhn. Hitlerjev avto se bori s snežnind viharji po cestah Sfh\Varz\valdn. treba ga bo čakati najbrž dve uri. In tako je naloga Hitlerjevih aadjuiantov ta čas ^polniti sliko temu gigantskemu človeškemu okviru poslušalstva. Pn so si sledili g. von Jago\c. » Esser iu l-.o-jnanditnt Hitlerjevih napadalnih čet g. Koohring. Bivši nristokrati so mojstri v interpretaciji vitalnosti političnih osnov predstoletne romantike. „ Tako je vse bilo dovolj pripravljeno, da pozdravi nemškega heroja. Maloštevilni renfniki parterja so vidno zadovoljno kimali, da so revolucionarno nerisknntnost Hitlerjevstva razumeli. Tribune so se takorekoč le še v enem samem širokem smehu zibale apostolu bodočnosti nasproti. Pa smo morali vsi skočiti na stole, lahkotna dekleta so splezala moškim na rame — godba je zavriščala čudno koračnico; čutili smo le. da nekaj veje v dvorani in da od vseh si rani le žvižga, žvižga, kakor na doživljamo »Valpui •giS-Nacht•: ali pa še kaj hujšega. Obdan od telesne straže je stopal Edini, Veliki, Neodjenljivi ... Na prvi pogled se zdi, da je Hitler absolutno psihološko neprodoren, ker je krulo enostaven. Kako v silnem nasprotstvu je Hitler z velikimi politiki sodobnosti, ki v intelektualni upravičenosti poizcije, ki jo zavzemajo v narodu, tako transpa-rentno masam posredujejo bogastva svoje globoke osebnosti. Hitler pa je na odru nepremičen ln »repo, skoraj divje zre v svoje poslušalce. Pozdravom — vpitju in ropotnnju odgovarja le s kratkim. „Četa smrti" Naraščanje fašizma ludi na Japonskem Tokio. U. marca: Japonska policija je - ka-Times — na podlagi iz- kor poroča londonska rezkim smehom; pa se smejijo le zobje iu nikdar j obraz. Kakor da je pojav sam prekrut, ostri faši- j stovski pozdrav blagodejno malo zveriži, kar pa ! je znova tako čudno imperativno, da se mora člo- j .. — ,........... vek zadovoljiti, da ga je voditelj hotel pozdraviti ! po, ™or!,CH hivšega finančnega ministra fnuve, j ' ' 1 nalraitn I, nnmt.n ■>...-.. * mogenost jjusiusuimvu ,ie juko liniesana samo \' eno linijo brezizraznosti, da so govorniku geste popolnoma nemogoče. In Hitler ne dela nobenih gest. Strastno jih tišči skupaj navzdol v eni smeri, kakor da hoče koncentrirati v sebi Je vse sile podtainosti svetov ja. Vse transcendentalne sile poseduje čisto on sam v *ebi in ko človek ob toploti dobrodelnega rešitelja nehote zaslremi za večnost teli nljans onostranstva, potem Človeku zustreiui nasproti izpod nizkega čela, ki ga pokriva do polovice še kepa črnih las, dvoje-steklenih črnili oči, ki z majhnim šo- | 5<:®taJ slm'lly Mejni vodja je nek budistični poni črnih brk pod nosom nenadoma sestavi črni ' !;l se istotako kakor umorjeni finančni magični trikot. Ne gre za drugega kol za to da te i , r 'menuie Illuyl. Ta svečenik so je lani na •e najbrž zelo elegantno. Kompozicija odra j„ j,o- I "ek?gi,..l>0f?ma' Pri5,a "« sled tajni fašistični or-nogenost poslušalstvu je tako izklesana samo \ eno «ani|acijL kj se čedalje bolj širi ua Japonskem. Kakor znano, sta bila nedavno drug za drugim ustreljena bivši finančni minister l«uye in baron I alt uma Dan, najvplivnejši japonski finančnik, katerega so ultranacionalistični krogi hudo napadali kot avtorja zlatega sandarda. Atentatorji, ki so jih takoj prijeli, so neuki kmetski mladeniči Komuna Binnuma m Kurosava. Ti mladi ljudje so žrtev fašistične propagande, katero je razvijal na kmetih neki učitelj Furniči. Zarotniki so slvorili organizacijo, kateri so dali - - - ---.......3 Je lam londonski konferenci za brodovno razorožitev seznami z nekim japonskim letalskim častnikom, ki je bil član japonske strokovne mornariške delegacije na tej konferenci. Ta dva sta prava začetnika mravljišča m ne samo liinogOjezičnost, ki mu je /aiTs tertmni compuiationis s starim Babilonom .Aiordn pa se vendar skriva tudi tu kaka Lotovn družina, i-aklii 5 uli 10 pravičnih. dobim v ta trikot... HitJor j,e telopal, litroiaani, ki si je llamesto čarobnega turbana na svojo glavo izbral za okfep železne mase nemške mladine in za klijentu vse tiste, ki ne verujejo, da je realnost ra :ansl. Silen moderni fakir, ki se je nenadoma z I v vl0!.;i državnika ... lil tako je mogoče komaj vidno slediti borbi lega čudnega konflikta. Kandidat za predsednika nemške države; borba z ljudmi, ki mu očitajo, da je politična ničla; borba s fantomi, ki vpijejo, da je brez državniškega programa... Tako Hitler pričenja čudno mirno, s stavki, ki se sestavljeni v naprej in niso pristni in spontani. Zaključki, ki pri ostalih evropskih politikih dvigajo mase, pri njeni izzvenijo kruto banalno. . Masa ne ploska stvarem, ki so zanjo prav, z.a prav najbolj važne in .. ............. usodne. Zastonj Hitler čudno valuje z Vnsbo vi- ' • ''^teklo nedeljo se je vršil sestanek srednje-kalov; zato mu, kadar hoče izsiliti aplavz -d-s v- "k'"lc'mske pariške mladine, organizirane čudno - skora jda histerično zal.rešči ž naglo V- "amo"grunt'nlnT!'"""m Sf.s,,anck •<> "»segal H-„iV-rtV 'T r' h!l : 'Sj "Slijetok^v iV SdemikovT'6 organt kanu. lako se kar culi, kako ,!«, vstran o I kon- | zac.j srednješolk in akademieark. Predsedoval ie cepra. j n zablesli v frazah strupene demagogij. In -"-tanku msgr. Beaupin, ki je zlasti poudari za- USpeh je popoln in minutni aplavz siguren. ; ",mivn —..... -'-•■■- -■-»-•- ■ r Zato se spet povrne v prvotno pozo neprelflii- ' nosti, roke se jnu iz prvotnih klešč dvignejo v križ na prsih. In zdaj začne Hitler govoriti svotovno nazorno. Tukaj Je vsem največja uganka, dasi sam I v>s kipi uverjenosti,, da je masi najnujnejši, naj- j bližji in najbolj rešilen.;. Osnovati novo nacionalno, politično religijo Nemčiji! Proč s katolicizmom, proč s protcslanlizmoni, proč s hišn'itii posestniki in najemniki, proč z. gospodom in d ela v- ! cem. vse in povsod vse samo eno. veliko, edino: i nacijonalno! Pokret je življenje, ideja. je forma. ' edino pravil demokracija je diktatura... japon.-ke fašistične organizacije, za katero sta pridobila predvsem ljudskošolskega učitelja Furničija Svečenik liiuve še ni izsleden in ga policija pridno išče. Inuye dela propagando za fašizem s pomočjo obnovljeno pnganske nacionalne vere, zdi se pu. da je fašizem tudi v častniških krogih razširjen. Orožju je preskrbe! zarotnikom omenjeni mornariški letalski častnik. Zarotniki so sklenili, da spravijo -s pota najuglednejše politike, predvsem demokratične stranko Minsejto, in pa vplivne finančnike, ki večinoma pripadajo liberalni stranki. Omenjeni letalski častnik je bil poslan na šang-Iinjsko fronto, kjer je 5. februarja našel smrt. Štiri dni potem je njegov učenec Konuma ubil finanč-' nega ministra liiuve, kmalu nato pa so pristaši čete smrti ubili barona Takuma. Na smrtni lisii pa se nahaja še cela vrsta vodilnih oseb liberalne stranke in veleindustrije. Policija je odkrila, da imajo zarotniki zvezo tudi s člani dovoljenih nacionalnih organizacij, in je zaprla dva politika konservativne stranke, ki sta pospeševala nasilje tero- ristov. o m pmnška beda , , . „ . lark' niarca 103-- I gmotnem in duhovnem oziru.) O tej družini torei DisMivatci t anza odneso ponavadi vtise o tem j poroča. kolikokrat jo je med tednom obiskal ko- i erni Bnhiinn' S,';Ufi'° ll"U-1izraza. ''.Naedo 'Mo- liko krušnih kart ji je preskrbel in koliko kart z« 'jf ! Bab Io" ; l oft označbo naj bi se razumela ! »'teko itd., nato, kakšne uspehe jo dosegel v v«r- m 0-r^"08' Probivak'c;v . teS» svetskega »kom in moralnem pogledu. Slednjič obvesti kon- V ii eLieve di > ,de,StV% t ž letos na ™>re morda pozabi ene. na potrebe nj hov ' lane večie J f k°"fercn-ce kot leiim- »Vivne neumrljivih duš. hkrati p« jih potolaži v mukah .„„• ' c dijakov inozemcev. Izrazil je vsakdan ih dni. Dosti dijakov postane nn ta način l M',f(i6 o:^tv<,,'lml ,enl Jejslvom,.« e praktičnih misijonarjev i , nere kemu se je ie or l,k ' .. P°lreb0' «1» "Udi od strani Vi ,- merilo, da je pripravil zanemari Z. sLni ' fereuco o potrebi njegove družine v naslednjem tednu ter navede, koliko krušnih kart in kart zu mleko potrebuje zanjo, na kar mu jih konferenca da. Z omenjenimi kartami dobiva ubožno družina toliko kilogramov kruha iu toliko litrov mleka, kolikor ima kart, navadno za vsak dan eno. Razvidno je po sebi, da se na ta način mno^o olajša beda vsakdanjih dni ubogim družinam; u tudi duhovna beda dobi znatno omilitev, ko Vam mlad dijak, željan vršiti dobra dela, prebije v krogu teh zapuščenih (zlasti duhovno) in jih spomni II!) ?__________. . ' 1,1.,..u „111 , , ..................UCJOIVUIII,. a 1 —i "'ISJJUI1 UJ!:'\ I .. p°<'trta,! 1'fti'ebo, da se nudi od strani Vin- ' merilo, da je pripravil i Liu ijevin konferenc inozemskim dijakom tudi gmot- I gansko deco h krstu nn pomoč, -kajti, je dejal msgr. Beaupin, ,pre- 1 ri'I""x ' : ' ' ' zanemarjeno, jo ze prt skoraj jio- ccsto se po svoji ali tuji krivdi,' po usod; ali "ne premisljenosli nahajajo v našem milijonskem mestu neštet, siromaki, ki vsled sramežljivost; umirajo < d pomanjkanja. Vaši tovariši so. pomagajte jim z v so iskrenostjo in požrtvovalnostjo. Obe navedeni opombi predsednika msgr Beau-1'ina sla vzbudili v navzočih francoskih dijakih in po Akademikih navdušeno odobravanje ler sta bili na- i a smo se zazibali za hrumenjem nerazumlji- j grajeni z dolgotrajnim ploskanjem vega! Mladina je padla pred onega, ki pravi, da | v iVm pa obstoji udejstvovanje francoskega ima bodočnost, najbrž, ker je sama v sebi ne čuti -'"donta v Vincencijevi konferenci? in priznava Hitlerjev izrek, da ne tisti, ki ima min- I Ker je glavni cilj karitativnega značaja i dinc, ima bodočnost, ampak tisti, ki ima bodočnost, j 'l1®7crjf.n? vse delovanje na pomoči pot-eOne'. od ima mladino I Brezizraznoel parterja se je nehote ' ' • s,lskalle siromake. V to svrho imajo ta udru-zgenila, najbrž Zato, ker je Hitler v »esti enotno--'i vsa, ,(navadno po skupni jutranji ............' ' n,asi) sestanek. Nu tem sestanku poroča vsak član o osvoji družini , ki mu je izročena v varstvo in skrb. (Izmed neštcvilnih uhožnih družin se da vsakemu dijaku jio ena ali dve, da se briga zanje v Cene v Rušili \a zadnji konferenci ruske komunistične stranke, meseca januarja so napovedali izboljšanje življenjskega standarda za 200 odstotkov, s 1. tebrn-arjem so se pa podražile vse Življenjske potrebščine H00 odsiotkov. Plače zajel i grešnike f pravičnike preteklosti. Sledili Smo niuziki in nismo opazili, da.smo vi j čuvsb.ih še nekaj več pričakovali. Neviden in ilc-; potreben je bil ]>relom, kjer se je ustavil Hitler. Na odru je pred nami nenadoma kot malik stal človek, ki se je tresel in vriskal in obenem milo prosit, da je njegovega čudovitega recepta konec. Vleirie neue VVeltaiisckaUngsthečrie — moj nov svetovni nazor je torej ie tako kratek in zanj zahtevam vaš brezpogojni pristanek,- Sila pokrela je; vte, disciplina moje osebne odgovornosti temelji \ moji osebni poštenosti in globini. Pa akord io bil ž-i daleč in mi sami smo bili nervozni nad Inuz.i-kantom, ki nas je zapustil ob najnujnejšem iii najlepšem motivu. In tako smo zopet padli v politiko demagoške tangente namesto v toploto neposrednosti. politiko parodije namesto politike iskrene prepričanosti. .-- Ko sem z družbo nato zapuščal dvorano, mi je bilo težko ob zadregi prijateljev. >So vveit sind vvir sehon gekominen — tako daleč smo že prišli , jc žalostno vzkliknil erfen znancev. Najbrž bo imel le prav dr. Sleger\vald, ki je dan prej na istem mestu trdil, da svetovna vojna v Nemčiji danes še naprej traja, Velika drama narodne preizkušnje! Da bi le kmalu končala doba blodnosti in patoloških izbruhov. _,.j_ Proftmm za Brtandov pogreb Pariz, 11. marca. tg. Program za Briandov pogreb je sedaj končno določen. Pogreb bosta »tvorila dva e-rkadrona republikanske garde nn konjih. Sledile bodo z.veze bivših bojevnikov z, zastavami. nato godba republikanske garde, vozovi t venci ter voz « truplom, ob katerem bo korakalo 8 bivših bojevnikov. Za krsto bodo korakali fin n i rodbine in Briandovi najožji sidnlavci. potenn pn predsednik republike, zastopniki poglavarjev tujih držav, predsednika senata in poslanske zbornice, zastopniki vlade, diplomatski zbor, senatorji in poslanci, zastopniki tiska ter končno zastopniki posameznih pokrajin in občin. Žalni govor Tardi-eujo ob' grobu bodo oddajale vse radio postaje. Borze bodo v soboto v znak žalosti zaprte. V poslanski zbornici se bo danem predlagalo, naj se Briand pokoplje v Panteomi. Konferenca državnikov Pariz. 11. marca. tg. Inozemski državniki, ki so prišli v Pariz, da se udeleže Briandovega pogreba, bodo imeli s Tardieujem razne politične razgovore. Konferenca s sirom Johnom Simonom je določena že na soboto dopoldne, ter bodo na tej konferenci obravnavali novo donavsko politiko, lo-zansko reparacijske konferenco in razorožiIveno vprašanje. Po končanem pogrebu je napovedan pri Tanlieuju obisk poljskega zunanjega ministra Zaloškega, kateri je imel pred odhodom iz Ženeve dolg razgovor s Titulesconi, najbrže o Tardieujevem donavskem načrtu. Vodilelj Socialistov Leon Blum Izjavlja danes v Populalru-, da se je iniciativa za Tardieujev načrt sprožila v Madjarski. in sicer dn sla sprožila idejo Friderik in Gratz v sporazumu z, Bethlenoui. ! Tr<*ovtn*ka pofafania z ffahlo Rim. li. marca. ž. Danes je objavljeno službeno poročilo, da so v teku pogajanju med predstav-nikl italijanskega zunanjega ministra in ministra i za korporacije s predstavniki Jugoslavije. Pogajanja se vodijo v Rimu. Cilj pogajanj je. da se prouči in izvrši evenl. sprememba tarife v sedanji itali-janskb-,jugoslovanski pogodbi, ki je bila skloni-na leta 1921. Ženska volilna pravica v Franciji odgodrna Pariz, 11, marca. tg. Senat, ki je -vojeeasno odobril reformo volilnega zakona, zarad-i katerega je padla Lavalova vlada, je izključil iz zakona žensko volilno pravico. Snoči pa je bila debata o tem predmetu s 170 proti 130 glasovi odgodena do 31. junija. Francoske,žene pri prihodnjih volitvah torej še ne bodo imele pravico do glasovanja, PcceelU pri iiaMianshrm kralju Riin, 11. niarca. ž. Italijanski kralj je sprejel v avdijenco vatikanskega državnega tajnika Pacce-llijti. ki' se je, pri. tej priliki zahvalil za najvišje italijansko odlikovanje, ki mu ga je kralj podelil. Vatikanskega državnega tajnika Paccellija, kate- za 50 do 300 odstotkov. Plače so ostale'išie', "bin^a m več nego preje, in množicam ni doslej še nihče pojasnil, zakaj te inflacijske odredbe. Januarski delež posameznega člana v koope-rativih - to je dvojni delež količine, ki jo dobiva ostalo prebivalstvo: uradniki, ženske itd. — je znašal jioleg kosila v tovarni približno 2100 gramov mesa, 3 kg sladkorja, 25 gr Čaja, SOO gramov zabele večinoma olje) in 12 slani kov, zraven vsak dan 400 gramov kruha. Otroci so dobili še posebej po 500 gramov riža, t kg zdroba in 750 gramov ajdove ka.se. Mleko so dobivale samo doječe matere Gospodinjstva so dobila na karte še 500 gramov navadnega mila iu 1 komad toaletnega mila. Cene zn blago na karte so bile razmeroma nizke: 1 kg mesa 1.45 rublja, 1 kg sladkorja 1 ru-belj, 1 kg sur masla 5 rublj.ev, 1 kg kruha 15 do 25 kopejk. 100 gr. čaja 3 rublje. Toda vsak dobi na karte mesečno največ za 20 rubljev živil, delavci za 40 rubljev. Nova draginja se uveljhvlja predvsem v svobodni trgovini, kjer stane 1 kg mesa 8 rubljev 1 kg presnega masla 20 rubljev. 10 jajc 7 rubljev itd. Ker je dobili zelenjavo, krompir in sadje samo v svobodni trgovini, je vsak kolikor toliko odvisen Od nje. Pri vsej stvari je najbolj čudno to, da je tudi svobodna trgovina v državnih rokah — izvzemši maloštevilne nekolektiviraue kmete — tnko da je država svoj lastni tihotapec. Še slabše je z obleko. Ce ima človek srečo, inore enkrat Iia lelo proti izkazilu svojega delodajalca dobiti novo karto za obleko iu čevlje. S karto je treba potem cele tedne letati od trgovine do trgovine. da dobiš, kar želiš. Za velik del prebivalstva so delili blago za obleko in perilo zadnjikrat meseca maja, čevlje meseca juniju lani. Vsekakor so bile cene nizke: I do 2 rublja za meter blaga, 10 rubljev za par čevljev. Kdor pa ne more čakati, mora iti v državno svobodne prodajalne ali k državnim starinarjem, kjer more dobiti že nošeno obleko z.a 300 do 400 rubljev, že nošene čevlje za 150 rubljev in več. Ker pri povprečno 20 stopinjah mraza ni mogoče prezebati, mora vsffk hraniti za toplo obleko. Tako tudi primeroma nizke najemnine — približno 20 odstotkov plače za 9 kvadr. metrov stanovanjskega prostora z elektriko in kurjavo vred — ne zaleže,jo mnogo, tem manj, ker v mnogih hišah ni centralne kurjave. 2 in pol kub. metra drv stane 22 rubljev, a za dovoz treba posebej plačati 10 rub. Kaj pa človeku ludi jiomaga, če min denar? V- ' ' ,, . Delavci in člani stranko so še nn dobrem- K--ir iim v Runu« ''»-'gmicni ostanc ud plač, ki znašajo mesečno 3^0 do'800 rubljev, si morejo kupiti jirediiiete trajno vrednosti-kožuhovlno, perilo, posodo, .-ečkral prečudne vrste' Ljudje se boje inflacije in skušajo svoj denar porabili: železnice so prenapolnjene, enako gledišča in kinematografi. V tem ko čakajo eni ua 200 gr mesečnega presnega masla po 4 do 5 ur (v vrsti je do 1000 oseb in več ter jim nn dlani zapisujejo za-j io red ne številke, da ne izgube svojega 7(apovrst-nega mesta), čakajo drugi enako dolgo na karte za .železnico, bolele, gledišča, kineihalografe Mesta' so orenapolnjena. Tisti, ld si preje niso mogli'ničesar privoščiti, hite sedaj uživiili'; razen tega vpliva trati pred inflacijo. Nič no nagiba 'k', varčevanju- roga je spre Duca. so ^prejeli na dvoru z v .-eni i častmi. Beiffrajske vssii Belgrad, 11. niarca. I. Senat je zboroval danes dopoldne ter je reševal samo tekoče posle. Med drugim je vzel na znanje pismo predsednika narodne skupščine, da je proračunski predlog sprejet in da pride v diskusijo pred senat tekom prihodnjega ledna. Belgrad-, 11. marca. AA. Po očllok.u državnega sveta glede reševanja pritožb proti razso.dbam finančne direkcije glede monopolskih prestopkov se je treba ravnati po odredbah čl, 67 finančnega za-• kola ^a- leto 1027/28, ki predpishje, da je "treba j poslati pritožbe v roku 15 dni po prejemu razsodbe upravnega sodišča. ao strah pred inflacijo, iie sišteni su,uničenja preti j Tudi leč a mlo^a sc ™ , k.S^m« ilud ' vsem, k, kaj posedujejo*Kdor more, izda vse, kar I je v veliki paniki zaposlilo Joslopja in^^ zbežalo inia kdor te»a ne more. ca trnieva pota utrudijo, , Odveč bi bilo dokazovati, da je lako delovanje | skrajno blagodejno tudi -z.a mlado dušo nastajajo- I cega nioža-inteligenta, ki si io z dobrodelnostjo | stalno plemeniti. Dijaške organizm-ije, ki so osredotočene v i < entru, od koder dobivajo svoje direktive in kruš-| ne ter mlečne karte, pa delujejo ludi po lastni j mladostni iniciativi. Tako sta samo grupi D in K • zbrali zgolj v denarju iz. dijaških vrst v preteklem letu 380.000 frankov iu jih razdelili med siromake — Pa vsota gre še preko onega, kar smo zgoraj | omenili. ~ Ppleg dijaških konferenc obstojajo seveda -o redne \ ifu-encijeve konference, o katerih bi bilo treba izpregovoriti posebej, kakor bi bilo potreba spregovoriti o siceršnjem udejstvovnnju francoskih Jiatolicaiiov na kfiritativneni polju. Potem K Se pokazalo, da Kristus po 2000 letih še živi d.-Cse da spoznati po dejanjih. Potem bi se videl Ktišlus v i>redniestju iti v mestu . A Nabava sladkorja za čebele Belgrad, 11 marca. AA. Finančno ministrstvo je dovolilo finančnim direkcijam, da smejo iz-dajati čebelarjem tla prošnjo dovoljenja za nabavo sladkorja za prehrano čebel b.-ez plačila državne trošarine. 1 oda sladkor se mora poprej denatu-nrati s 5% tečnega katrana. Ker pa se je pokazalo, da tako danaturirani oladkor ni primeren za prehrano čebel, jc davčni oddelek predpisal novo sredstvo za denaturiranje sladkorja, namenjenega prehrani čebel. Sladkor se denaturira z zdrobijo-mm (zmletim) lesnim ogljem, in sicer v razmerju 3 kg zmletega lesnega oglja na 100 kg sladkorja v kristalnih ali v prahu; oglje se mora poprej zmočiti in s sladkorjem popolnoma zmešati. Finančne direkcije imajo nalog, da obveste o iem odloku organe finančne kontrole in zainteresirane osebe v svojem področju. Osebne vesti Belgrad, 11. marca. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil postavljen za davčnega kontrolorja v 7. položaini skupini pri davčni upravi v Karlovcu Jerman Janko, do sedaj pri davčni upravi v Belgradu. — V gozdnem in rudniškem ministrstvu -=o se izvršile sledeče spremembe: Pri ravnateljstvu državnih rudnikov v Zenici je postavljen za rudar-skega pristava Franjo Brežan, do sedaj pri ravnateljstvu sen sitega rudnika; pri ravnateljstvu senj-skega rudnrk.-v ,e nastavljen ing. Hermin Tepli, do seda, Pri ravnateljstvu v Kreki; pri ludniku v Kreki je nastavljen ing. Vekoslav Kovačevič, do sedaj v \ aresu; pn ravnateljstvu v Vare.šu je nastavljen Za pristava Milcsav Tome, do sedaj pri istem ravnateljstvu. — V ministrstvu za notranje zadeve io postavljen za pisarja 8. skupine pri železniškem in obmejnem komisarijatu v Mariboru Franc Peirečič. do sedaj pisar iste skupine v Boki Kotorski; za pisarniškega uradnika obmejnega in železniškega ko-misarijata v Veliki Kikindi je postavljen Miltč Milan, do sedaj pri obmejnem komisarijatu v Mariboru, Drobne vesti Varšava, U. marca. AA. Pat poroča: V Varšavi je bil na svečan načini o.tvorjen urad za jugoslovansko luristiko. Svečanosti so prisostvovali jugoslovanski poslanik v Varšavi gosp. Lazarevič, poljski poslanik v Belgradu gosp. Ginter, ravnatelj poljske telegrafske agencije gosp, Staržinski ii drugi. Več govornikov jc želelo uradu najle>š uspeh. Pariz, 11, marca. AA. Tedenski izkaz rodne banike kaže novo povišanje zlate zaloge 678 milijonov frankov. Pariz, 11. marca. AA. Senat je odgodil razpravo o zakonskem načrtu za žensko volivno pravico na 21, junij. Bukarešt, 11. marca. ž. Včeraj ie prispelo iz Rusije v Romunijo preko Dujestra 10 ukrajinskih družin zaradi preganjanja. Istega dne j0 'bolelo pobegnili iz Romunije v Rusijo 5 oseb Ko jili jo obmejna straža opozorila, da se ustavijo «0 -'<> štirje ustavili, medlem ko je bil peti ustreljen ker se nI odzvai 1 pozivu. Atene, ti. marca. .ž. Na otoku Kefaloniji je bil močan pofreS. V nekaterih mestih, zlasti v Cuksuri in ArgOBtoli je' bilo porušenih 25 odstoikov hiš. tvo na m >ši na-za je travnika. Redukcija v Senovem odgodena Za 6 tednov Senovo, 11. marca. Danes se je vrnil iz Belgrada župan gosp. dr. Benedičič, ki je na pristojnih mestih posredoval v zadevi velikih redukcij, ki so se izvršile v zadnjem času pri tukajšnjem rudniku. Uspeh njegove intervencije je ta, da se redukcija odgodi za šest tednov in da se vse delavstvo obdrži za ta čas v službi, Med tem časom pa naj se ugotovi in preišče vzrok, ki daje TPD povod za redukcije. Nekateri sumijo, da je vzrok redukcije drugi kakor tisti, ki se navaja. Torej sano za 6 tednov dobri. Upamo, da se v tem času stvari urede tako, da nam ne bo treba biti v večnem strahu. Ministnstvo za socialno politiko bo baje nakazalo 20.000 Din podpore za najrevnejše rudarske družine. V nedeljo bo v Senovem rudarski shod, na katerem bodo govorniki delavstvu poročali o položaju. Danes je prišel od rudarskega glavarstva iz Ljubljane ing. Rudolf, da ugotovi, v kakem stanju se nahajajo jame. Jeseniško delavstvo se pripravlja na veliki teden Jesenice, 1( marca. Danes v četrtek, 10. marca, dasiravno samo šo pet dni pred odpovednim rokom delavstvu KID, je položaj še ravno tako nejasen, ko prvi dan objave, ali pa v nedeljo po shodu celokupnega delavstva. Vse povprek se ugiblje, kaj bo. Eni trde, da se delo gotovo ustavi s 15. marcem, drugi zopet, da ne. Potem je zopet druga verzija, da bo samo del tovarne ustavil obrat, drugo pa bo nadaljevalo s svoiiin delom, četudi v omejenem obsegu. Vendar stoji delavstvo na tem, da vsi, ali pa nobeden! Dela naj vse, ali pa naj bo vse doma, to se pravi, da ne obratuje ne mirtinova peč ne elektrarne; sploh, da nima niti eden izmed tovarniških uslužbencev prestopiti praga v tovarno. Vodstvo samo od nedelje ni dalo nobene izjave, tako da delavstvo res ne ve, pri čem je. Danes je bila v martinarni ustavljena ena peč, toda menda ne radi pretečega zastoja obrata, )>ač pa, ker je peč že močno obrabljena. V petek se delno ustavi obrat na Javorniku. Bližajo se prazniki, savski sejem sv. Jožefa, kjer je bilo vsa leta najživahnejše vrvenje in trgovanje. Letos ne bo tega, vse se pripravlja na udarec, ki čaka jeseniške trpine. Gospodinje so imele druga leta tihi teden že pripravljeno to in ono, s čemer bodo veliko soboto in na Velikonoč presenetile družino, tako da jim ni bilo treba vsega kupiti in je družina razmeroma na lahek način prišla do kakšnih priboljškov v praznikih. Letos vsega tega ne bo. Mamice klaverno pobešajo glave ter druga drugo povprašuje, kaj bo, kaj bodo kuhale, kaj dale otrokom. Kolikor je mogoče zvedeti, so bili vodstvu stavljeni razni predlogi, kako bi bilo omiliti brezposelnost, oziroma kako bi se izvedla splošna pretirana delavstva in njihovih družin, ki bodo na cesti. Prihodnji dnevi morajo tudi tu dovesti do jasnosti. K vsej mizeriji, ki čaka delavstvo, pa še vreme pomaga, da je med delavstvom še nmogo več ne-razpoloženja. Večini je kurivo že pošlo, zima pa noče ponehati in danes v četrtek ves dnn sneži, ko da bi bil Božič pred durmi, ne pa Velikanoč. Elektrifikacija Slovenije Ljubljana, 11. marca. Včeraj je na povabilo slovenskega trgovskega društva Merkur za Slovenijo predaval o elektrifi-kacijskem problemu Slovenije univ. prof. dr. M. Vidmar v restavracijskih prostorih Zvezde. Dasi se z vsemi izvajanji ne strinjamo, prinašamo glavne misli iz predavanja in sc bomo ob priliki na ta problem še povrnili. Elektrifikacijski problem je bolj gospodarski problem kakor pa tehnični. Najjasnejšo sliko elektrifikacijo Slovenije nam da zgodovinski razvoj elektrifikacije v Sloveniji. Kranjski deželni odbor je že pred svetovno vojno izdelal velikanski elektrifikacijski načrt, s katerim bi brez dvoma lahko uspel, ko bi ne bila prišla vmes svetovna vojna Postranski motiv takratne elektrifikacije pa je bil boj kranjskega deželnega odbora proti nasprotnim mestom, zlasti Ljubljani. (O. ur. To naziranje je brez dvoma ostanek starega malomeščanskega liberalnega gledanja, ki nikakor noče priznati, da je imel takratni elektrifikacijski načrt v glavnem namen gospodarsko osamosvojitev Slovenije nemškega oziroma tujega kapitala sploh.) Od takratnega načrta se je zgradila Završnica, ki naj bi po načrtu služila samo za rezervo in katera je po svetovni vojni razpredla svoje omrežje skoro po vsej Gorenjski. Po svetovni vojni je nastalo zatišje, potem pa se je pokazala privatna ini-eijativa, ki je zgradila več manjših in večjih elek-traren, ki so oskrbovale svojo okolico z električnim tokom. Tudi Ljubljana je povečala svoj obrat, vendar še ni opustila svoje nesrečne tarifne politike. Konec 1. 1928 pa so začele kranjske deželne elektrarne s pospešenim eleklrifikacijskim delom. Zgrajena ie bila močna kalorična centrala v Velenju in dnljnovod za visoko napetost, ki sega že do Črnuč, kjer stoji transformatorska postaja, katera premore 2000 KW. Ta elektrifikacija pa prihaja prekasno ali pa prezgodaj. Konsumentov namreč ni več zadosti. In to dejstvo prav resno grozi akciji KDE. Na poziv ljubljanske občine je predavatelj obdelal vsa vprašanja, ki so nastala z novim etektri-fikacijskim načrtom kranjskih deželnih elektrarn. Izsledki teh raziskavanj pa so sledeči: Električne energije je zmožna Slovenija producirati zadosti in marsikje elektrarne ne delajo z vso silo Zato naj sc Slovenija razdeli na električne okraje, ki bodo prideljeni vsak svoji elektrarni V okrajih naj gospodari vedno le ena elektrarna brez konkurence, s čemer bi bil zagotovljen rentabilen obstoj posameznih elektrarn. Drugič naj bi se vse elektrarne zvezale med seboj ter tako pomagale druga drugi, če bi slučajno ena ne mogla zadostiti potrebam konsuma. Nastopilo bi torej premetavanje energije iz okraja v okraj. Tretiič naj se ustanovi posebna centralna elektritikaciiska družba, ki bi vodila to premetavanje električne energije. Ta centralna družba nai bi posredovala elektri£ni tok elektrarnam za isto ceno, za katero ga same proizvajajo. Dobavljala bi ga pa od elektrarn, katere imajo še zadostne količine toka na razpolago zopet po lastnih cenab. Razliko bi kasirala seveda centralna družba, ki bi s lem vzdrževala in hkrati la^ko gradila razdelilna omrežja in nove daljnovode ter tako priključevala vedno več konsumentov na združeno omrežje. Ce bi pa s časom nastal pri centralni družbi fond, bi se uporabil za znižanje cen. Zato je škoda, da danes ne gre elektrifikacija Slovenijo v tej smeri in da se investira nov kapital, zlasti še zato. ko nam krčiio borne mili ione. ki so potrebni za vzdrževanje naših najvišjih institucij, tako gledališč, šol in univerze. Predavatelj ie žel lep aplavz, zbali od poslušalcev iz trgovskih krogov, škoda na ie bila da se ni razvila debata, ki bi dala možnost, da čuiemo tudi drugo plat zvona. To bi bilo zelo potrebno vsakemu poslušalcu, da bi dobil popolnoma objektivno sliko. Slovenci v zahodni Kanadi Nevarne kanadske farme - Kje je središče slovenskih fantov Velik požar pod Učakom Št. Ožbalt pod Učakom Okrog pol 21, dne 8. marca je izbruhnil nenadoma ogenj iz kozolca g. Antona Smerkolja, gostilničarja in trgovca. Veter je zanesel ogenj v sosednji precej oddaljeni kozolec g. Lovra Kropiv-ška, trgovca četudi se je ta z vso močjo in družino ognja branil. Tako je nastal silen požar, ker sta bila oba kozolca velika in z gorljivimi snovmi natrpana. Veter, ki se je držal ceste proti Učaku — ta dan radi novega snega par ur prej izorane — ni mogel zažgati domačije tretjega posestnika. Predaleč jo bilo, posestnik z družino skrben, dokler mu niso prišli ljudje na pomoč. Cez cesto ter nazaj proti cerkvi ogenj ni mogel, ker mu je dajal veter smer, da ni zažgal onkraj ceste obširnih hlevov obeh pogorelcev, na kar bi bili prišli tudi obe hiši na vrsto. Orožniki iz Trojan so bili nemudoma na mestu, trojanski gasilci so prišli za njimi po možnosti še dosti hitro, n kaj, ko je v hribih zavoljo redko sejanih kmetij vse daleč, tako ni brž dovolj ljudi, da bi mogli takšen požar zadrževati, dokler ne pridejo gasilci. Drugi gospodar je vse storil, kar je mogel, prvi poskušal rešiti sosedov kozolec, ker je prvi opazil ogenj, nato brez uspeha branil svojo last, da odžene ognjenega petelina. Ni šlo. — Požar jo nastal po neprevidnosti hlapca, ki je šel opit v kozolec s petrolejko. Oba pogorelca, zlasti drugi, imata občutno škodo, ki ne bo nikakor z zavarovalnino krita. Se dobro, da ni bilo hujšega nn god Janeza od Boga, španskega Florijana. Sneg ubil otroka Trbovlje, 10. marca. V Knezdolu pri Stujcu se je danes dojioldne novozapadli sneg V6ul s strehe in pod6ul pod seboj dveletno deklico Karliuo in jo pokopal pod seboj. S snegom se je utrgal kos strešnega žleba in ker je vse padlo s precejšnje višine, je otroku zlomilo tilnik, da mu domači, ki so takoj pritekli na pomoč, niso mogli nič več pomagati. KINO KODELJEVO Telet31-62 Drevi ob 8., jutri ob '/j4., '/ 6. in 8. ter v pondeljek ob 8. zvočni velefilm Npsmrini potepuh Gustav Frohlich Liane Haid Vstopnina: Din 8, 6, 5 in 4, galerija 10. V globokem vodnjaku ponesrečil Št. Jernej, 11. marca. P-i Kastelcu na Pristavi so kopali vodnjak. Za kopača so najeli tudi mladega 26 letnega Martina Župančiča. Nahajat so je na dnu jame in je pridno vršil svoje delo. Vso odvišno nakopano zemljo in kamenje je metal v veliko, na tenko vrv navezano vedro, ki so ga zunanji delavci dvigali iz globine. Pod silno težo bremena in vsled večkratnega drgnenja ob tramovje, pa se je vrv sčasoma ' obrusila in ponekod precej natrgala. Toda, ob splošni zaposlenosti in zamišljenosti v delo, so delavci prezrli te resne znake in marljivo vršili dalje svoja opravila. Pa že je sledila nesreča! Ko so delavci znova — morda že stotič — vlekli iz jame težko breme, se je vrv naenkrat krčevito nategnila — strgala — in težko breme je s hrumečim ropotom in gromom zbobnelo v prepad ... Iz jame se jo začul presunljiv krik — stokanje — zdihovanje, ki jo kmalu nato prešlo v tiho sopenje in pokojni mir ... Zunanji delavci so, v smrtnem strahu, spoznali, kaj se je zgodilo tovarišu v jami. Po lestvi so se spustili v globino, odstranili zemljo in kamenje in dvignili ubogega Martina. Ves je bil v krvi, z razbito lobanjo, bled in začrnel Še živega so nato- odpeljali v mesto, v bolnišnico, kjer sedaj trpi in v blaznih, krčevitih napadih, čaka rešitve iz zemeljskih spon ... Mlada žena in eno leto star sinček pu jokala doma in polna upov in nad hrepeneče čakata, kdaj ozdravi in se povrne ljubljeni oče... Cranbrook, 18. febr. Po možnosti sem popisal v prvem delu razmere v vzhodnem delu Kanade. Začnimo zahodni del. — Nevarno farme. Prva bi bila provinca Maniloha (Man.). Industrije je tu bolj malo, ker sedaj smo tam, kjer je večna ravnina in skoraj same farme. Res je nekaj dovih zlatih rudnikov v severnem delu te province (Flin Flon), a še ue delajo s polno paro, ker ni dovolj denarja za vse obsežno delo. Manitoba, z glvanim mestom VVinnipeg, je pravzaprav prva postaja križevega pota izseljencem. Skoraj vsak Slovenec, ki pride v Kanado, bo ; že v Ljubljani navadno plačal vozni list do VVinni-pega. Tam je namreč glavno zbirališče, predno jih agenti ne razpošljejo za delom, ako jih sploh razpošljejo. Za vse tiste reveže, ki pridejo semkaj spomladi, se agenti zelo malo brigajo: Vožnjo si plačal, v Winnipeg smo te spravili, dela pa ravno sedaj za tebo nimamo, Bog s teboj in pomagaj si sani. kakor veš in znaš. Le malo jih je, ki jih pošljejo na farme v bližnjo okolico. Kaj sedaj? Tam stojiš, dela nimaš, angleško ne znaš, kam naj se obrneš? In tedaj se prvič kesaš, zakaj si šel od doma. Vsak navadno prinese naslove znancev s seboj, a kaj, ko ni dovolj denarja za vožnjo do kraja, kjer se znanec nahaja, z onimi 25 dolarji pa, ki jih mora vsak imeti, se pa ne pride daleč. Pa brzojav-ljajo znancem za denar in pomoč. Seveda izseljencu vsak rojak rad pomaga in denarna pomoč je hitro tukaj. Predno je torej revež le eden dan delal, je že dolžan 50—100 dolarjev. Predno pa dobi potem delo, je navadno tudi ta denar že pošel in zopet je križ. Marsikaj bi bilo bolje, če bi agenti ne bili tako brezvestni. Zadnja leta so sicer bolj gledali na Jugoslovane, to pa po zaslugi jugoslov. izseljenskega zastopa, ki ima svojo pisarno v VVinnipeg. Kdor gre delat na farme (kmetije), je navadno zelo razočaran; prvič zato, ker »zelenega« nobeden farmer rad ne sprejme, ako ga pa sprejme, mu da tako nizko plačo, da je joj, zraven pa priganja k delu ko živino. Delaj od pol petih zjutraj do osmih zvečer ali pa še dalje. Od početka se ti bo >lizal v obraz«, dokler ne prideš do prepričanja, da boljšega gospodarja pod solncem ne moreš dobiti; ko pa vidi, da te jc omamil, pa začne kazati roge, dokler ti vse skupaj ne začne presedati, da bi šel od njega vstran. Seveda ti odhoda ne more nihče braniti, a šel boš brez plačila za .svoje delo. Tudi v tem je nmogo »politike«. Ako se vdinjaš farmerju za sezijsko delo, to je od 1. aprila do 31. oktobra, moraš toliko časa pri njem ostati; ako pa greš prostovoljno stran, farmerju, ako noče, ni treba plačati, ker lahko reče, da nima denarja, dokler ne dobi plačanega prodanega žita. Vsak tak zaostanek plače pa gre navadno »fuč«. Navadno proti koncu sezije začne delavca šikanirati, ker tuhta, kako bi ti vse zagrenil, da bi jo .»popihal« od njega, predno poteče pogodba. Treba je pač potrpeti in biti previden. Druga zvijača, ki se je nekateri farmerji poslužujejo, pa je še grsa: Putilarjeva žena in egiptovski Jožef. Pa pade neumni izseljenec v tako spletko, da potem sfrči brez plače. Naj nihče ne misli, da farmerje sovražim. Sovražim le podlost, in zato to pišem. Ni pa rečeno, da so vsi farmerj tako podli! Ne vsi, nekaj pa! Poznam fante, ki so na ta način izgubili plačo za 0 mesecev dela. Winnipcg — začetek križevega pota za Slovence. Omenil sem že prej, da je VVinnipeg, centralno zbirališče izseljencev. To mesto, ki šteje okrog 250 tisoč prebivalcev, jo tudi polno nevarnosti za novince. Vsake vrste liajpodlejših pijavk je tam, ki gledajo, kako bi osleparili »zelenega«. Marsikateri Slovenec je pošteno plačal, ker je bil preveč zaupljiv. V mestu samem in bližnji okolici jo nekaj tovarn, a delo se tam zelo težko dobi, ker gre vso pod roko in le kdor je z delovodjo v »žlahti«, je dober. Slovencev, ki tam stalno živijo, je kakih 10, nekaj pa jih je v okolici, ki imajo forme. Končajmo s to provinco in preidimo v Saška-tchcvvan (Sask.) Sama neizmerna ravnina, same farme. Industrije tako malo, da ni vredno omenjati, razmere na farmah pa skoraj iste ko v Manilobi, le plače so nekaj bolje. Sosednja provinca je Alberta (Alia). Vzhodni in južni del, večinoma farme, po ostalih delili pa mnogo premogokopov in oljnih vrelcev. V tej provinci živi raztresenih mnogo Slovencev, ki pa se nič kaj no pohvalijo. Središče inizorije slovenskih izseljencev. še zadnja provinca nam ostane in to je Bri-tish Columbia (B. C.) Po obsegu je zelo velika tn krasna po naravi. Gorenjske sicer ne dosega po le-jioti, a mi tukaj smo zadovoljni s tako, kakršna je. Industrije vseli vrst, ki pa sedaj vsa počiva. Lesna industrija in tovarne so zadnjo leto z delom sploh skoraj prenehale, rudokopi pa delajo po 3—4 dni na teden. Le ribolovstvo ob Tiheu oceanu še nekaj gre. V tej provinci nas živi na stotine Slovencev. V vsakem mestu jih najdeš, a na žalost 95 odstotkov vseh teh je brez dela. VeČina delajo — kadar delajo — po gozdovih in tukaj se kosajo Slovenci in Skandinavci, kdo jc boljši za gozdna dela. Precej Slovencev pa je zaposlenih po rudokopih in bolj zahodno od tukaj, tudi po tovarnah. Naše glavno zbirališče je majhno, a prijazno mestece Cranbrook. Obdano je od treh strani od lepih visokih gora, a južna stran je odprta, da imajo topli vetrovi lažje delo, kadar nas obiščejo. Od tukaj se fantje razpeljujejo v bližnjo in daljno okolico za zaslužkom in po event. končanem delu se zopet vračajo. Tukaj sc počutimo bolj domače, ker nas jo mnogo, tudi smo bolj korajžni. Tukaj ugibamo, kaj nam prinese bodočnost, vprašujemo se, kdaj jo bilo, ko smo potegnili zadnjo plačo za svoje delo in skoraj stoodstotno smo si edini, da nobeden več ne ve, kdaj je bil zadnji plačilni dan. Leto, leto in pol, dve leti, to je pač precej dolga doba, in ni čudno, če smo pozabili. Tukaj zopet ugibamo, kdaj bo prihodnja plača. To pa že ne gre več gladko — sto glav, sto misli. Po daljši debati pa pridemo do soglasnega zaključka: »Dolgo la strašna depresija pač no more več trajati!« In dal Bog da bi bilo res tako! In tako sem po možnosti povedal mnenje, kar se tiče provinc, o teritorijih pa ni vredno pisati, ker sta nenaseljena. V splošno so razmere v Canadi zelo žalostne. Brezposelnost jo taka, da je groza. Za delom popra-ševati brez pomena, ker sa ni mogoče dobiti. Od 10,000.000 prebivalcev Kr-iade je vsak deseti brez deta, koliko pa jih je, ki samo po par dni na teden delajo, pa niti ne vemo. Kaj hočemo? Lepo mirno moramo trpeti la vsak teden marširati na okrajno sodišče, kjer nam dajo listke v rednosti za 40 centov na dan ali 2.80 dolarja na teden in s tem v trgovino po špecerij<\ kar pač kdo rabi. Za vso brezposelne to plačati, bo pa tudi državni »kasu malo narobe hodilo. Prihodnjič pa, bralci »Slovenca«, o čem drugem. S. R. Mesto in dežela v snežni odeji Ljubljana, 11. marca. Že tri dni sneži neprestano. Z neba se trgajo drobni kosmiči, podobni razcefranemu bombažu, se poigravajo v vetru in počasi sipljejo na tla. Koder ni shojeno, se nova snežna odeja dviga, na strehah se kar očitno debeli plast belega bremena, niti en košček neba pa ne kaže, da bi sneg ponehal. Samo novega snega je do kolen. Do jutra je v Ljubljani padlo 30 cm enega, do opoldne 40 cm, in če bo šlo tako dalje, ga bo do večera 60—70 cm. Proti jutru ga znamo nemara imeti kar en meter. Brozga, ki jo je povzročil novi vlažni sneg prvih dveh dni, je izginila. Zakrila jo je nova plast 6nega, ki je malo bolj 6uh, čeprav ne tnko izvrsten pršič kakor je bil v prvi polovici februarja. Potolažili so se smučarji in sankalci, ki s snegom v sredo niso bili prav nič zadovoljni, ker jim je bil prevlažen. Ta ee jim zdi mnogo boljši. Na Golovcu in na Rožniku se veseli mladina in. kar jih utegne na delavnik, tudi starejši. Hudo bi bilo Ljubljančanom, če ne bi cestno nadzorstvo takoj davi na vse zgodaj dalo orati cest. Sicer je gospodom na magistratu res hudo, ker morajo šteti kar lepe denarce za čiščenje cest. Znesek Zamuieno kosilo Sodnijska zgodba z veselim koncem Ljubljana, 11. sušca. Res je, da dostikrat človek ne ve, kdaj pride navzkriž s paragrafi. V skupni celici ljubljansko jetnišnice so lansko jesen, ko se jo pričel neki večji komunistični proces, jetniki živahno debatirati o vseh mogočih problemih, seveda tudi o komunizmu, o katerem imajo nekateri pač svoje posebne nazore in pojme. Nesrečni France Kremžar, doma iz Št. Vida nad Ljubljano, je v tej debati pridal nekaj svojih opazk, češ, da bi bilo dobro, če bi šli po prestani kazni v Zagreb in se tam zapisali med komuniste, saj bodo dobro zaslužili. In na prav nenavaden način je sedaj France prišel pred veliki senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Anton Mladič. Njegov domačin in nekdanji sojetnik F. B. je v Št. Vidu govoričil, kaj jc pravil Kremžar. Začela se je velika preiskava. Rezultat je bila obtožba Franceta Kremžarja zaradi zločinstva po členu 1, točka 2 zakona o zaščiti javne varnosti in redil v državi. France je danes sodnikom prostodušno povedal: »Nikoli nisem tako govoril. Saj še ne vem, kaj jc komunizem. Pač pa sem dejal, da mora biti dobra služba pri komunistih. V celici nas je bilo 13. Nobenega nisem nagovarjal za komuniste.« Vso pozornost so sodniki nato obrnili na glav- v proračunu za kidanje snega jo znašal 300.000 Din. je pa seveda že davno izčrpan. Dosedanji stroški pa so narasli že nad pol milijona dinarjev Sneg pa še vedno pada in vsak dan čiščenja in kidanja velja mestno občino tudi lep znesek okroglih 40.000 : Din. Sneg odvaža nad sto voz, ceste pa orje šest plugov, trije veliki in trije mali. Dogajajo se neprijetnosti, da hišniki sneg odkidajo s trotoarja, plug ga pa odrine zopet nazaj. Hišniki in hišnice prosijo orače, naj bodo v ozkih ulicah malo bolj obzirni. Danes je kidalo sneg 430 delavcev. Od leh jih je 252 brezposelnih, ki so bili najeli te dni. Sto jih je bilo najetih žc pred dnevi, 152 pa danes. Nove brezposelne je cestno nadzorstvo najemalo od pol 5 do 7. Kdor je do te ure prišel, je bil vsakdo sprejet. Pozneje niso več sprejemali, čeprav so še , vedno prihajali, nekateri ob 10, drugi ob 11 in j nekateri celo ob 1 na cestno nadzorstvo in socialni urad s stereotipnimi prošnjami: »Gospod, dajte inc k snegu!« Toda teh zaspanetov, ki so zamudili rano uro, zlato uro. niso več sprejemali, češ, preveliki gospodje ste, da tako dolgo spite! Sicer pa eo na socialnem uradu mnenja, da se med brezposelnimi dobi semintja tudi kdo, ki rajši vidi podporo, kakor pa da mu nakažejo delo. Takim pa ludi pod-pore ne bodo več dajali. no obremenilno pričo Franceta B., ki je stopil v dvorano. Bila je pravcata senzacija, ko jc France začel pripovedovati: ^Razpravljali smo o komunizmu. Kremžar je dejal, da bi ne bil prenapačen kšeft« pri komunistih in da bo šel v Zagreb. Pred orožniki sem pravilno povedal. Ko sem bil pa zaslišan pri preiskovalnem sodniku, sem bil močno pijan in ne veni, kaj sem povedal.« Eden sodnikov: »Tisti dan je eden mimo meno pripel in privriskal po hodniku. Pozneje je celo na hodniku ležal. In bil jo podoben tej priči I« Ko je predsednik prečital izjavo neke druge razbremenilne priče, jc vstal državni tožilec dr. Lučovnik in pripomnil: »Umaknem obtožbo!; In konec je bilo komičnovc6ele razprave & offo branilec dr. Jelene pa je zaključil: »Zamujeno kosilo!« Razprava je namreč končala ob 13.30. Jesenice Umrl je na Jesenicah pekovski mojster gosp. t. Papler, ki je pred leti imel svojo pekarijo na Man Savi, zadnje čase pa je pekel kruh pri trgovcu gosp. Cuferju na Jesenicah. Zadela ga jc kap in preteklo sredo so ga pokopali na jeseniškem pokopališču. Pokoj njegovi duši! Preostalim naše sožalje! Pasja steklina. Mestni župan gosp. Mr. Žab-kar nam sporoča: »V mestni občimi Jesenice se je Pj,a j!l8 pae,a steltlina- Opozarja se na razglas oz. odredtbo sreskega veterinarskega referenta, ki je nabit na občinski uradni deski.« Beli zobje: Chlorodont ni /\tm*Tnn « ......— ^ /oLu v jbrih^ •, diiu i-, uidroft iriu^. Ljubljana Pomožna akcija" izčrpana Mart bor Vprašanje reorganizacije občinske uprave in redukcij Ljubljana, 11. uiarca, ( oprav Je niso zaključeni računi Pomožne akcije , ki jo jo lelos uvedla mestna občina v podporo stradajočim družinam iu brezposelnim, vendar se du že sedaj pregledati in ugotoviti, kaj je bilo z njo doseženo in koliko je koristila, koliko je olajšala bedo. Toda najprej je Ireba povedati uaj-žalostnejše: na vratih mestnega socialnega urada ;--o nabiti lepaki: Pomožna akcija je izčrpala svoja sredstva! — in te lepake z mešanimi čuvstvi berejo reveži, ki se zatekajo na magistrat prosit podpor, zunaj pa podi veter po zraku mirijade snežink, Ivi neprestano pokrivajo tlak mestnih ulic. Res ie, mnogo dobrega je storila Pomožna akcija , saj je zbrala precejšnje zneske. Mestna občimi ie posebej za to akcijo prispevala 200.000 Din, iz zasebnih darov se je tudi nabralo približno toliko denarja, živil, blaga, kurjave in podobnega, v vrednosti približno 70.000 Din. Z a denar je mestna občin« nakupila po večini živil:', in kurjavo ter jo razdelila med potrebne. V naravi je razdelila '• Pomožna akcija nad 90%, le ostanek^ v denarju m še to med popolnoma zanesljive družine. Poleg drugega j.- Pomožna akcija razdelila med prezebajoče 0 vagonov premoga in tri vagone drv, od živil pa največ moke, riža, suhega mesa, krompirja in zabele, dalje mnogo obleke, starega blaga in čevljev. Nekoliko je družinam že bilo poma-uano. '/al pa ua vrata socialnega urada še vedno tikajo potrebni in prosijo podpore, sredstva pa so sedaj zelo omejena in navezana lo na proračun. Trgovski gremij je napravil Pomožno akcijo samostojno. Zbral je raznega blaga v vrednosti nad lOO.pOO Din in skupno obdaril 510 revnih revnih družin in brezposelnih. Po večini so obdarovanci doma v predmestjih, zlasti v mnogih barakah, po razpadlih starih hišah, v nekaterih večjih hišah revščine, kakor n. pr. v rdeči hiši v Trnovem, v Nušakovi vojašnici, po mestnih barakah na Ižanski'cesti in drugje, po barakah v Mestnem logu, v gramozni jami I11 tudi na Gitljeviei itd. Nekatere družine imajo po osem otrok, pri hiši pa niti krajcarja. Umevno jo torej, koliko dobrega je pomožna akcija napravila. Pri skupnem pregledu pa nismo niti upoštevali ogromnega dobrega dela, ki ga vršo to zimo, kakor vselej, dobrodelna društva: Cnritas«, Vincencijeva in Elizabelna društva in druge organizacije. Beda v LjubliSni bi bila še hujša, če ne bi 1 lo leh dobrodelnih akcij. Pes je sedaj -Pomožna akcija: izčrpala svoja - edstva, ioda potrebno bi bilo, da bi v teh hudih vjsib bila dob.''C(!"'.iOst, javna in zasebna, permanentno ua delu. zakaj revež bi tudi rad vsak dan jedel. Vemo pa tudi, da dobrih ljudi v našem mestu še ni zmanjkalo, kljub temu, da je na vrati!' na magistratu napis Pomožna akcija izčrpana«. Maribor, 11. marca. /.e Ob priliki proračunske1 razpravo je bilo v občinskem svetu govora o neki reorganizaciji občinske uprave in v zvezi s tem so jo govorilo tudi o hipertrofiji uradništva v mestnih uradih ter o potrebah redukcije. Izvoljen je bil lakrat poseben odbor, ki naj bi se s tem vprašanjem podrobneje bavil. Že takrat je vzbudila* stvar v javnosti, /.lasti pa v zainteresiranih krogih mnogo pozornosti, še bolj pa je postala aktualna sedaj, ko so nastale v javnosti nenadoma govorice, da namerava občimi odpustiti kar vse diievničarje, skupno okrog 30 oseb ter nekatere urade kar združiti in reorganizirati. Koliko odgovarjajo te govorice dejstvu, nam šo ni znano vsekakor pa mora biti na njih nekaj istine. Sinoči je odsek za reorganizacijo uprave Imel svojo sejo, na kateri je bilo govora ludi o nameravanih redukcijah. Stvar zaenkrat še ni zrela in tudi odsek re bo s tem vprašanjem še podrobneje bavil. K temu bi si dovolili nekaj stvarnih pripomb. Ni nam znano, kako stališče zavzema odbor za reorganizacijo občinske uprave v tem vprašanju in v vprašanju redukcij nameščencev. Dejstvo je, da si občinskega poslovanja brez obstoječih oddelkov ni , mogoče zamisliti, ker jih zahteva nujna potrebi iu j tudi tozadevni občinski predpisi in upravni zakoni, i pokojni dekan A. Koblar v Izveslju muzejskega društva 18S2 in dr. .1. Mantuaui v (. arnioli 1. 1017. No veliki pelek popoldne ob štirih je šla