Stev. 28. POLITIČEN LIST Za SLOVENSKI NRROD. Leto XXXII. r Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev, (vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10, —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74 TT V Ljubljani, v petek, 5. februarja ;; ; A' Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — V.elja poj-pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2Č'h'. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta tO K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — I n s e r a 11 se računajo enostopna pelitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h. v reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravniškega telefona štev. 188. f Ogri in vladar. Kaj naj rečemo o zadnjih dogodkih na Ogrskem? Kot ogrski Bismarck je pred tremi meseci grof Štefan Tisza stopil pred ogrsko zbornico ter ji zapreti), da hoče z jekleno voljo in železno roko krotiti opozicijo, ako mu do novega leta ne dovoli vojaških novincev za 1. 1903. In bliža se že čas, ko bi morala vlada zahtevati vojaške novince za 1. 1904, pa še lanski ne nosijo vojaške suknje. To je hudo, to je bridko za moža, ki je bil na glasu železnega kanca-larja, pa ne more ugnati dvanajstorice poslancev. V vsaki seji je pretil in svaril obstrukcijo, toda ta taktika je bila le voda na mlin obstrukcije, ki je dobivala nove povode za razne predloge in govore. Končno si je gret Tisza mislil: Sedaj jih imam ptičke na limanici. Ako mi opozicija ne dovoli vojaških novincev, ne skhčem delegacije. Toda ta mu ni obveljala. Koncem Bvečana namreč poteče dvamesečni začasni skupni proračun, avstrijska delegacija je malone dovršila svoje delo, torej je na vrati tudi ogrska. In grof Tisza je moral ugrizniti v kislo jabolko ter sklicati ogrsko delegacijo., ki se je včeraj sešla na Dunaji. Mej zasedanjem delegacije pa navadno ne zboruje državni zbor, in tako je morala ogrska zbornica za dobre tri tedne pretrgati obravnave. Danes je grof Tisza ondi, kjer je bil ob no vem letu. Vojaških novincev ni dobil, dele-gacijsko zasedanje je zavlekel in poleg tega še pot si zaprl do novih volitev. Kadar pa si avstrijski in ogrski ministri ne morejo več pomagati iz zagat?, tedaj iščejo pomoči in sveta pri vladarju, ki mora vedno popravljati napake svojih prvih svetovalcev. Tako je tudi grof T.sza minoli teden na dunajskem dvoru i.kal zavetja proti ob-atrukcijski burji. Vse je bilo radovedno, kaj grof Tisza prinese z Dunaja. Vrnil se je praznih rok in precej slabe volje, kakor je pokazal njegov govor v zbornici. Poslanci so že pričakovali, da grof\Tis«^pi#iSt«''8 skrajnimi sredstvi proti obsSrv&s«/^ toda malosrčno iznenadi celo svoje pristaše, da ni še porabil vseh mirnih in milih sredstev proti Ugronu in tovarišem. S to izjavo pa je najmanj prestrašil obstrukcijo, ker Ugronova Btranka je še isti večer sklenila, da nadaljuje obstrukoijo proti grofu Tissi. Novine poročajo, da hoče gref Tiaza sedaj mej delegacijskim zasedanjem pričeti nova pogajanja z opozicijskimi strankami. In če se opozicija ne premisli ob dvanajsti uri, kaj potem? Potem mora gref Tisza nateg niti vajete ter pričeti z izrednimi sredstvi, kakor je v zbornici zapretil minoli petek. Toda vprašanje je, ali bode čez tri tedne mogel grof Tisza še računati na dve glavni svoji opori. Prva opora je vladar, katerega znana želja je, da ogrska zbornica najprvo dovoli vojaške novince. Druga Tiazova opora pa je liberalna stranka, ki že izpočetka noče iti v ogenj za vlado. Vsi najvplivnejši politiki se odtegujejo sejam in grof Apponyi si celo menca roke samega veselja, ker Tisza ne pride izpod kapa. Grof Tisza pa je sam največ kriv, ker je počastil s svojim obiskom le Košuta, a ne tudi Ugrona, in ker je ves čas igral vlogo Fabija Omahljivca. Toda danes je to vprašanje velike važnosti tudi za Avstrijo. Dokler je na Ogrskem vse narobe, tako dolgo tudi v Avstriji ne pridemo na suho. In vendar čaka rešitve dolga vrsta najnujnejših in najvažnejših državnih vprašanj. Dočim pa si v Avstriji pomaga vlada s § 14., da državni stroj ne obstane in utihne, nima ogrska vlada nobenega druzega sredstva, nego vedno nove koncesije na troške Avstrije in skupnosti države. Mnogi so, ki že napovedujejo novo leto 1848, ko je av- atrijaki vladar z orožjem moral ukrotiti ma-djarako ošabnoat. Habsburška država ne more biti odvisna od dobre ali slabe volje politič nih klativitezov, zato je čas blizu, ko bode treba šiloma razvozlati to vprašanje, Nehote Be vsiljuje vprašanje: Kaj stori grof Tisza, ako po delegacijskem zasedanju opozicija nadaljuje obstrukcijo? Ali se more če zanašati na liberalno stranko ? Znamenja kažejo, da ta nad 37 let stara stranka razpada. In baron Banffy dobro sluti ta razpad, ker snuje novo stranko, katere program bode skrajni madjarski šovinizem, kakor ga že danes zastopajo Lengyel, Barta, Ug-ron in tovariši. Kam meri in za čim teži ta šovinizem, to je jasno. Ravno tako jasno pa je tudi, da ogrska država stoji in pade s habsburško dinastijo. Da, trditi celo Bmemo, da je tudi ■samostojna Ogrska brez Avstrije nemogoča. 'Vsa ogrska zgodovina je najtesneje zvezana a kralji, katerim se morajo Madjari zahvaliti ze vse, kar bo danes. Pod okriljem in obrambo svojih kraljev je ogrska država do-tisočletno starost ter Be vzdržala proti raznim revolucijam in zarotam. Zgodovina pa tudi priča, da so ogrski narodi ravno tedaj opešali, ko je opešala moč njih kraljev, >In ravno sedaj zopet skušajo razni ma-djareki politiki na levi in desni razrahljati vezi, ki vežejo deželo in narod z vladarjem, kateri je skozi dolga desetletja delil deželi toliko milesti in dobrot. Zahtevajo novih koncesij, ki so proti jasnemu zakonu in po sredno tudi proti obstanku skupne monarhije. To je že upor proti kraljevski veljavi, četudi v parlamentarni obliki. V tem slučaju je pač dolžnost merodajnih krogov, da ne prekoračijo skrajne meje. Kadar je govor »de lege feranda«, tedaj je ljudsko zastopstvo enakoveljaven faktor, na podlagi zakona pa je kralj nad parlamentom, sicer bi ne bil vladar. In v tem pogledu tudi Avstrijcem ne sme biti deveta briga, kaj počno naši sosedje onkraj L tave. Naša želja je, da se čimpreje poleže ogrski vihar, ki trga tudi avBtrijsko streho. Avstrijska delegacija. V včerajšnji plenarni seji avstrijske delegacije je pri nadsljnem posvetovanju o okupacijskem kreditu minister Burian odgovarjal na važnejše pritožbe in navodila govornikov, zlasti glede pogodbe in kupčije z lesom. Vse pogodbe se bodo točno izpolnjevale v interesu bosanskega ljudstva. Pritožbe o opustoševaniu gozdov so neopravičene, ravnotako tudi B i a n k i -n i j e v e. V zasedenih deželah ni moglo v 25 letih biti dovršeno vse kulturno delo. Kar se še ni zgodilo, je vsprejeto v vladni program; očitanja zoper v službi se nahajajoče osebe mora zavrniti, o zapravljanju ali slabem upravljanju deželnega denarja ne more biti govora. Naseljeniška odredba popolnoma odgovarja potrebam, cena tobaka je primerna, vinoreja se je povzdignila. Po-vzdigi šolstva obrača vlada največjo pozornost. Isto velja o socialnih reformah, navaja ustanovo gospodarske zadruge v B u g o j n u. Glede avtonomne uredbe je že Kallay nameraval u vesli okrožne svete. Glede cerkvene avtonomije je izjavil, da hoče vlada ustreči vsem veroizpovedanjem, in tudi z Mohamedanci bo vlada dosegla aporazum-ljenje. Zavračal je minister očitanja glede slobode tiska, vlada sama kliče domačine v državne službe. Od bosanskih deželnih uradnikov je 72 odstotkov Avstrijcev in Ogrov, 27 odstotkov bos. uradnikov je domačinov; od teh je 80 odstotkov Slovanov. Vsak uradnik mora biti vešč deželnega jezika. Nase-ljenje v večji meri je zaključeno in je pripeljalo v Bosno okrog 10.000 oseb. Odgovarjal je še glede gradbe železnic in lesnega izvoza. B i a n k i n i polemizuje z ministrom, ponavlja nekatera očitanja in izraža nado, da bo minister prebivalstvo zadovoljil. Po sklepnem govoru poročevalca dr. Šusteršiča je bil okupacijski kredit v s p r e j e t. LISTEK. Dva dokumenta k zgodovini apokrifne „Pre-^šernove fajfe". Temeljito raziskovanje zgodovinskih dogodkov — v srednjem veku tako zanemarjena znanost! — razširja v novodobni pro-svetljencsti človeško obzorje in razsvetljuje temne strani človeške družbe e prej neznano lučjo. Nestalne prikazni nazadnjaške domišljije se umikajo pred svetlobo novodobne omike ic pred napredkom beže mračni stvori analfabetske zaostalosti. Tako smo tudi mi s svojim nevstrašenim svobodnim raziskovanjem prisilili svojega klerikalnega nasprotnika, da je moral glede »Prešernove fajfe« podati v »Slov. Narodu« sledečo izjavo: Poslan o*). Čislani gospod P i p a r v Ljubljani. Najina polemika o Prešernovi pipi se razteza že preveč na široko. Temu neplod nemu boju med nama bodi konec. #) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Jaz sem se pošteno brinil za pošteno reč. Strankarskih nakan nisem imel nikakih. Iskal nisem pri tem ni dobička, niti slave, — dokaz, da sem se podpisal s svojim psevdonimom, imenom, ki je bilo znano le ožjemu prijateljskemu krogu mo jemu. Prešernovo pipo sem opisal, ter spis obelodanil lena izrečno željo in mnogostransko prigovarjanje gospodov, ki zavzemajo na literarnem polju in v so-c i j a 1 n e m življenju našem vsaj tako stopnjo, kakor Vi, čislani g. P;par. — Da je Prešeren kadil, potrdi Vam lahko še živeči očividec, g. Rudolf Endlicher, c. kr. okrajni tajnik v p. — Rajni Potočnik ie bil znan kot resen, verodostojen mož. Čemu bi bil on mistifikoval svojo soprogo? Tudi meni ni nikakega povoda, da bi se ne pov-zdal v poročilo častite, spoštovane in tudi verodostojne gospe Potočnikove. Po izjavi strokovnjakov je pipa v istim iz Prešernove dobe. To so moji razlogi za pristnost Prešernove pipe. Če se me je pa vendarle misti-fikovalo morda, kar pa zelo dvomim, ne za dene mene nikaka krivda. Errare humanum ! Ako pa imate, čislani g. Pipar, preti-dokazov za nepristnosti te pipe, pa izvolite priti ž njimi na dan! Če ste, kar ne dvomim, resen mož, ne trdite reči, o katerih ni v mojih zagovorih niti duha, niti sluha. Prosim tudi, da kot poštenjak skinete svoj vizir, da spoznam svo- jega protivnika in vem, s kom m i j e p o s I a. V Ljubljani, 27. jan 1904. S spoštovanjem Harambaša-Fran Podkrajšek. In za tako povzdano izjavo neče uredništvo „Slov. Naroda" sprejeti nikake odgovornosti, razen tiste, ki jo določa zakon ! ? A Harambaša je padel, in mi se nečemo ravnati po „gosposki morali", ki uči, da je treba onega, ki je padel, tudi še brcniti. Ne, kakor ljubimo vsakega političnega nasprotnika od trenutka, ko smo premagali, tako podajemo roko tudi padli veličini našega Piposlava. Velespoštovani gospod Harambaša-Pod-krajšek je torej prišel do tega prepričanja, da je ta pipa iz Prešernove dobe. To je vse, kar on trdi. Da bi bila Prešernova, je torej zavrgel, prisiljen po naših vsestransko temeljitih dokazih. A on je, kot pravi prikriti klerikalec, tudi s tem povedal neresnico. Mi bomo dokazali, da je pipa iz p re d pr e še r n o v e dobe in da se sme v nekem prenešenem pomenu imenovati „Prešernova pipa" seveda le v ušcscih. Vsaj sorodstvo, oziroma sva-štvo se da vsekako dokazati. A preden do- ženemo celo istinito zgodovino te pipe, moramo obelodaniti velevažen, za nas jako časten dokument, ki smo ga prejeli v tej zadevi od zelo čislane strani. Pismo se glasi : Vaše preblagorodije! Prebirajoč „Slovenčevih" podlistkov, naslovljenih nečudorednim naslovanjem „Prešernova .....ter spomneč se papeževega »motu proprio" (Iz lastnega nagiba) časnikarjev prav posebno zadevajočih dolo-čeb — naj se obrneta stranki na cerkveno oblast ter naj se krščanska demokracija omeji na nepolitično polje! — (primeri cerkvenega lista Danice) usojam si tozadevno zabeležiti vam nekaterih besed. Grajajoč takega strastnega bojevanja v milem nam rodu opomnim, da bi, ozirajoč se na v z različnimi menenji započetem ne-sporazumovanji nastajajoče dognanja potrebne nesoglasnosti, in spominjajoč neresničnega zatrjevanja, tičočega se nekega ne-rodoljubivega upotrebljevanja — to, dostavim, po vsej krivici — Prešernove postelje, zasluževala Prešernova ponosita nam osebnost majhenega popravka od strani Vaše ve-lecenjenosti. Kolikor nam je mogočega nadejanja in kolikor se raztega tega naporovanja strašna pomemba na vzorito narodno nam živenje, bode, fltopeč zopet v resnobeje učinkovanje, Vaše preblagorodije spoznalo uu plemenit ^jih činov vodeče to opominjevanje. Potem je sledilo posvetovanje o skup nem finančnem ministrstvu. Govoril je delegat S y I v e s t e r, minister Burian; po sklepnem govoru poročevalca je bil proračun skupnega finančnega ministrstva vspre-j e t. Poročevalec Abrahamovicz poroča o proračunu skupnega računskega dvora za leto 1904 in o naknadnem kreditu k proračunu za leto 1903. Proračun in naknadni kredit sta bila brez debate dovoljena. Grof Kottulinsky je poročal o sklepnem računu in o skupnih izdatkih ter dohodkih za leto 1901. Vsa prekoračenja proračuna in cstale naredbe so bile vspre-jete. — S tem je bil dnevni red izčrpan. Ogrska delegacija. OJsek za zunanje stvari se je sešel včeraj p:d predsedstvom L L a n g a k po-svetovaniu o proračunu zunanjega ministrstva. Prvi je govoril poročevalec dr. Falk o razmerju k Rusiji, ki je prav zadovoljivo, hvali trozvezo in pravi o naši oriientalni po litiki, da je miroljubna. Del. U g r o n je zoper politiko zunanjega ministra in odreka vladarju pravo, da bi se smel »veta« posluževati. Del. P a p daje zaupnico zun. mi nistru, mu priporoča, naj pazno spremlja balkansko gibanje, ker vpliva tudi na južno ogrsko prebivalstvo, ki je slovansko. Delegat Rakovszky govori zoper »veto«, glasuje za proračun. Zunanji minister izjavlja glece avstro-ruske zveze v prilog makedonskim preosnovam, ki sicer počasi napredujejo, a je vseeno nekaj dovršenega, kar ima trajno vrednost. Posebnega pomena je vpeljava evropskega orožništva; ostale točke programa se izpeljejo, kakor bodo razmere dopuščale. Glede ruske zveze povdarja, da bomo z ruskim kabinetom v vsem sp strinjali, ako bo to zahtevala potreba. Ž njim pojdemo roko v roki, med Dunajem in Petrogradom obstoji popolno zaupanje. Odgovarja glede veta, konzularne akademije, trgovinskih zbornic v inozemstvu. Proračun je bil vsorejet in začela se je spe-cijelna razprava. Govoril je Goluchov-s k y in je bil tudi v specijelni razpravi proračun vsprejet. Vstaja proti Nemcem. Poveljnik nemškega parnika »llabichta« poroča iz Svakopmunda v zahodni Afriki: "VVindhoeck in O^ahandja sta bila oproščena oblege brez izgube. 28. t. m. smo napadli po 6urnem boju glavni sovražnikov tabor pri Okahandji. Naših so bili 4 ranjeni. Sovražniki so se umaknili z vso zaplenjeno živino. Sovražnik jo oplenil vse naselbine in kolodvore v pokrajinah Windhoeck in Oka-handja, ravnotako tudi vojašnice. Dosedanje izgube: 44 naselnikov umorjenih; 26 mož je padlo v boju, popreje pa 50. Gotabil se oblega že od 16. m. m. Rod Bondelcvaarts je izročil oroiie t3r se podvrgel nemški oblasti. Parnik E "VVorman s četami, namenjenimi na bojišče, je prišel 3. t. m. v S w a k o p m u n d. Balkan. Začasni mir v Makedoniji ne more nikogar prevarati, da fei mislil, da položaj ni resen. Evropski državniki s skrbjo gledajo na bližnjo pomlad. Na Jurjev dan so že ze lene balkanske planine, in na ta dan se bo kot že tolikrat poprej ponovil boj makedonskih vstašev. Ne ve sa prav nič, kako bo Bolgarija tedaj nastopila. Zagotavlja se, da se ptipravlja za vsak slučaj; vlada s'cer ni vneta za bojne dogodke, ali pritisk od spodaj je tako velik, da bi bil v stanu kneza zagnati s prestola, ako se ne bi zmenil za revolucijonarno gibanje v Bulgariji. Vse gori za vojno s Turčini, čeprav ve vsakdo, da niti v slučaju zmage Bulgarija ne bo mogla razširiti svojega ozemlja. Po sledice vojne med Bolgarijo in Turčijo pa so nedogledne, ker se bodo še OBtale države vmešale vmes, in najprej Srbija. Da se Avstrija pripravlja na pomladnje dogodke na Balkanu, je znano. Porta se zopet pritožuje, da je Bolgarija nakupila mnogo patron in brezdimnega smodnika. \z brzojavk. Gradec. Včeraj se je v Gradcu vršila seja vodstva nemške ljudske stranke za Štajersko. Dr. Derschatta je poročal o svoji resoluciji in svojem stališču. Njegovo poročilo so navzoči člani vodstva odobravali, izrekli soglasje ž njegoyim stališčem in zaupnico. Dunaj. Krščansko socialni meščanski klub občinskega sveta je sklenil izključiti iz svoje srede občinskega svetnika Gregoriga, t ker je na zborovanju kluba antisemitov napadal krščansko-socialno stranko, ne da bi dokazal. Budimpešta. Košut je obolel. Trga ga po členkih. Ostal bo več dni v postelji. Zagreb. Včeraj je hrvatski sabor nadaljeval proračunsko razpravo. Seje se je udeležil tudi ban Pejačevič. Govorila sta za proračun vladinovca Kovačevič in So b a t v vladnem smislu. Sobat se je izjavil proti splošni volivni pravici. Danes, v petek, ima nabor zopet sejo. Budimpešta. V Požunu so bili veliki nemiri. Huzarji, ki bo že doslužili tri leta, so izjavili, da nočejo dalje služiti. Došlo je do boj8, v katerem je bilo ranjenih več redarjev in huzarjev. Beigrad. »Stampa« poroča : Ruski zastopnik Muravjev je rekel ministru zuna njih zadev, Nikoliču, da se i on in njegovi tovariši ne morejo udeležiti dne 10. t. m. se vršečega dvornega plesa, ako se do 7. t m. ne odstrani iz dvora prvi kraljevi pobočnik, polkovnik Popovič, kakor tudi drugi še služ bujoči zarotniki. S r e d e c. Sobranje je dovolilo v dne 4 t. m. se vršeči seji 200.000 frankov kredita za popravo raznih stavb, ki so s a sezidale na čast ruskega carja Aleksandra II. in ruske armade, ki je pomagala oprostiti Bolgarijo. Dotične stavba se otvorijo 12. dec. tek. leta. S r e d e c. Ker se je od sobranja dovoljeni kredit 500 000 frankov za podporo makedonskih beguncev že porabil, dovolilo je sobranje v enako svrho nadaljni kredit 300.000 frankov. Dunaj. Iz Rima poročajo »N. Fr. Pr.«: Nadškofa dr. Kohna vsprejme dne 4. t. m. papež v poslovilni avdijenci. Proti njemu pričeto preiskovanje, ki ni imelo nobenega uspeha, je končano. O njegovem odstav-ljenju ni govora. Dokler se papež ne odloči, bo nadškof neoviran upravljal nadškofijo. Vendar pa bo nadškof baje prostovoljno nastavil za posvetne zadeve koadjutorja. S tem bi bila ta zadeva končana. Carigrad Turška vlada je sporočila poslanikom, da je Bolgarija naročila veliko množino patronov in brezdimnega smodnika. Dalje trdi turška vlada, da Bolgarija ne namerava ostati zvesta obljubam, katere L3 pijmo ga, Kranjci, za vero in za narod, le nabijajmo se v mesarskem boji — tem patom utegnemo priti — še daleč ! — Kam plovemo ! A'i nam ne bo nikakega varstva za naše narodno polje? Odgovor: O — pomoči nam bo 1 Strašni hod sovražnih naporovanj tem potem odlesk nam je žalne ure. Neizprosnim korakom svoj nastop smrtni angelj bo pri čel v prostorijah slovenskih trupel naokrog — in da narodno živenje nam je imelo še toliko reje. Dela mu pisalcu ne mrzi — veste — a rodoljubnim delalcam — biti se mu noče. V spominju te žalne dogodbe naj posveti v tukave Vašega peresovanja blago-goreča luč. Na polji bogonadarjenega peresnika nič strupenega rasti ne sme in ne more. Naj se — žal — zgodi, kar drago, Slovencem v njihovem besnovanji. Gledajoč v Slovencev brezumno vrvčnje ob navskriini poti ginjevajoče narodne vnembe, pravimo Vam : Tem potem Vam pride kmalu, prav kmalu mir. A ne narodni mir — tisti mir Vam bode, ki mrzlo, ki tako mrzlo zaveje. Kam zaveje ? Nad grobove Vašega narodnega poštenja. — S tem Vam je povedano V80 — Vam v ravnilo in poučile. Slovani, Slovenci! Klanjamo se vsaj ma-jesteti blede smrti! Menda je dovolj krasna tvarina svojemu rodu. Vso to nam je v rokah. Svojenagibno oznanovalec Vam z narodnega stala, kličemo: Ta nesrečni dan še ni morečim žarom vzšel nad slovenskim ozemljem, da bi si upal očitno kdo tega reči, da ne počaščujmo pesnikov. Enkrat sc je zastavil po malem tudi ta korak, a koračniki so se koj začetkom tega črnega posla ustrašili sami: ne sicer svoje vesti, ki ie nimajo, pač pa nepokvarjenega naroda. Ubogi pri-stašSeki ao bili redom onim sedaj na „^reč nem« Kranjskem tako trudaljubivim vihrav-nikom vseh stranek, ki se pobijajo veri in narodu v sramoto in izvršuj grobokopni poklic, darujoč samcat Bvojemu zlatemu teletu. Ob današnji pač resnični pomanjkljivosti čutov bode — prepričan sem, rojaki — po večkrat trudaljubivih gorečnikov izbrisa-valo solza. Tem načinom pozval sem se do Vas — peresnika. Tudi čistobe slovenskega 1-a bodi pisat-cem mar. Tem povdarkom označujejo stalo našega narečija peresniki, ki jim je res mar jezikove čeBtite izolike. Da bi moj opominj provzročeval posledic, kojih vsebuje naBlovljencu, beležujem proseč in Be zahvaljujoč Rodoljubni Neznanec. V Ljubljani, vtoro jutro za praznikova-njem plamenic. Med sloveBnejše trenutke svojega življenja štejemo srečni hip, ko smo prejeli to pisanje. Ža ugašajoče rodoljubje so nam je nanovo vnelo. Zatrli smo vse slabo nagone, ki razdvajajo narod, in sklenili, da povemo čisto in objektivno zgodovino tega narodnega zaklada, ki je zaslovel pod imenom Prešernove pipe. Pipar. je dal ministrski predsednik Petrov vele-vlastim. R i m. Z ozirom na pomnožitev avstrijskih vojsških erarnizij na Spodnjem Tirolskem poziva »Meesaggero0 laško vlado, naj dobi pojasnila, zakaj se je to zgodilo. K i e v. Tu je bilo nenadoma aretiranih 250 oseb. Koroške novice. k Duhovske sadove. Za nadzornika veronauaa na beljaški gimnaziji je imenovan vč. g. G. B i 11 n e r , Btolni župnik v Celovcu. — G. stolni kaplan dr. Lamb. E h r- 1 i o h je imenovan za podpredsednika društva kat. rokodelskih pomočnikov v Celovcu. — Prestavljen je g. provizor B G u s g e r iz Radel v Riže. k Umrl ie v Borovljah zdravnik dr. Peter C a v k o. Bil je svoj čas zdravnik pri avstrijskem »Lloydu« in po okolici so ga radi klicali. k Porotno zasedanje se prične v Jalovcu dne 23. febr. k Slovenska veselica v Celovcu. Prvo koroško tamburaško društvo »Bisernica« s sodelovanjem slovenskih rodoljubov in pevskega zbora »Drava« iz Glinj priredi v Celovcu v torek dne 9. svečana 1904 v dvorani »Masslgarten« (at. Veiter Ring) predpustno veselico. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Tamburaško društvo »Bisernica« iz Celovca. 3 Pevski zbor „Drava" iz G ini. 4. Šaloigra: „Preda-vanje pri h Smer'. 5. Celovški kvartet. 6. Pevski zbor „Drava" iz Glinj. 7. Tamburaško društvo „Bsernica" iz Celovca. — Natančnejši vspored posameznih točk dobi se pri vstopu. — Po vsporedu plea in prosta zabava. — S vira meščanska godba. — Začetek ob pol 8i uri zvečer. — Vstopnina : oseba K 1—, rodbina K 3'—. — Vstop dovoljen j e samo proti izkazu vabila. — R >jaki in rojakinje sa vabijo, da se kolikor mogoče pokažejo s svojimi r.a'odnimi nošami. Čisti dobiček se porabi v dobrodelne namene. Nadplačila se hvaležno sprejemaio. k O. Rajmund Pelegrini f. Na Svečnico m preminul, zadet od kapi, kapu-cin č. o. R a j m u n d P e 1 e g r i n i. Se isti dan je maševal, pri obedu bil prav vesel in popoludne ga je zadela kap. BI je pokojnik kot neutruden spovednik zelo spoštovan in priljubljen, tako pri lajikih kakor zlasti pri duhovnikih. — Porodil se je dne 2. jan. 1842 v Soragi na Južnem Tirolskem, v mašnika posvečen dne 16 avg. 1S68 V Celovcu je deloval 14 let. O priljubljenosti pokojnika je pričal veličastni pogreb. Polo žili smo ga k zadnjemu počitku na farnem pokopališču pri av. Rupertu, kjer počiva oh strani lam umrlega vojaškega kaplana E. Schleimigerja, ki je umrl prav isti dan, 2 svečana. — Pokojniku naj sveti večna luč ! k Umrl je v Prevaljih predsednik ka toliškega delavskega društva, Ant. R u p -n i k. Pogreb bo jutri, v soboto, dopoldne. Brzojavno poročilo nam je bilo dostavi/eno ob l/,6 uri zvečer, ko je list že izšel. k Pri celovškem dež. sodišču se je vršila dne 1. vsklicna obravnava. Razprava je bila alovenaka, ker je neki obtoženec le malo razumel nemški. Tudi zagovornik dr. Fuchan je govoril alovenski. Tako posne mamo iz nemških listov, ki se silno jeze, da ni nastopil namestu slovenske obravnave ,tolmač". k Sin proti očetu. V Pliberku je kmetski fant Martin Poš svojemu očetu v prepiru zadal več ran z nožem. v Štajerske novice. š Ptujska sodnija. Odlikovanje dr. Glasa, voditelja ptujsko aodnij«, je vsem inteligentnim krogom na Spod. Štajerskem ne-umljivo. Ali ae je predlagalo odlikovanje, ker je takn apretno vodil preiskavo v Bratuševi zadevi? Predpreiskave je namreč vodila v tej zadevi ptujska sodnija, in ptujska sodnijska zdravnika sta bila ravno ona dva, ki sta svinjske kosti proglasila za človeške. Zalo verjetno pa je, da je ptujski župan Ornig uporabil ves svoj vpliv v parlamentarnih krogih, da se dr. Glas odlikuje. Ornig mora že vedeti, zakaj je to storil. Dr. Glaa je znan luii kot zagrizen Nemec, kateremu je vse zoprno, kar je slovenskega Ptujska sodnija je menda edina na Spod. Štajerskem, pri kateri ni slovenskega uradn ka, čeprav šteje devet uradnikov! Dr. Glas je znal spretno zabraniti vsakega slovenskega uradnika pri avoji aodniji, češ, — noli turbare circuloa meos! š Promocija. Danes opoldne je bil promoviran doktorjem prava na graškem vseučilišču gosp. Štefan Sagadin, pravni praktikant pri c. kr. dež. sodišču v Gradcu, doma iz Spodnje Polskave. Čestitamo ! 8 Duhovniške vesti. Kot provizor j a sta nastal ljona čast gosp. kaplan Martin K r a j n c pri Sr. Primožu na Pohorju in č g. kaplan Frano Mandeliček v Negovi. — V pokoj je stopil č. g. Matija Freoe, župnik pri Sv. Andražu pri Belih vodah. — Razpisani sta župniji Sv. Andrej pri Belih vodah do 2., Negova pa do 8. maroa. — Zopet naBtavl)čn je kot kaplan v Svičini č. g. Matej Meznarič, doslej v začasnem pokoju. š Volitev v okrajni zastop mariborski. Včeraj so volili najvišji obdačenoi trgovine in kupčije. Izvoljeni so sledeči gg.: Anton G o t z, posestnik pivovarne; Janez Grubitsoh, trgovec; Ignac H a 1 b -b a r t h , prokurist; dr. Franc K r e n n , odvetnik; Fard. K (i s t e r . vinotržec; Roman P a c h n e r, trgovec; Karol P f r i -mer, vinotržec; Alojz Q u a n d e s t, trgovec ; Gustav Scherbaum, posestnik paromliM, Slovenci se aeveda volitve v to skupino niao udeležili. Danes volita mesto Maribor in trg Šs. Lovrenc nad Mariborom. Prihodnji torek, dne 9 t. m., voli kmečka skupina, katere ae udeleži tudi kmečka stranka. Tudi meščanska stranka bo poBta-vila svoje kandidate, zato je pričakovati hude volilne borbe. Ker je odločilnih za zmago ene ali druge stranke samo nekoliko glaaov, je potrebno, da pridejo vsi volilci kmečke stranke na volišče. š Poroke. Dne 1. svečana se je poročil vrli narodni mladenič g. Radoslav Nemec v Dragotincih pri Sv. Juriju ob S Ravnici z gdč. Marijo B o s k o. — Na Dunaju se je poročil g. Ivan Karba, doma iz Babinec pri L;utomeru, z gdč. Ze-f i k o P o d p 1 a t n i k , doma iz. Sv. Jurija ob bčavnici. Oba sta tudi v tujini ostala zvesta s /ojemu narodu. — Vsem obilo sreče ! š Mariborske novice. Mesto je kupilo hišo eskomptne banke, da bi se ista podrla ter tako razširila Freihaus-gasse, skozi katero je pasaža vsled ožine jako nevarna. Zdaj, ko je prišla hiša v last mestne občine m se je eskomptna banka izselila, dalo je mesto dotične prostore v najem. Ali je zdaj mestni zastop pozabil, zakaj je kupil hišo? — Občinski svet je pri avoji zadnji seji aklenil, da mora vrniti laBtnik kopališča J. Denzel 50.000 kron, katere mu je mesto pri zidanju kopališča posodilo in za katere že pet let ni plačal obresti, tekom 14 dni, sicer se bode ta znesek iztožil. Danzel bi rad mestu kopališče prodal, ako mu še izplača 56 000 K. Ker se kopališče no rentira in ker je v zelo slabem stanu, ga mesto ni hotelo kupiti. Dalje je občinski svet sklenil, plačati podrobne načrte za nepotrebno železnico Maribor Wies. Načrti stanejo 17 200 K. Dotični predlog se je aprejel z 19 proti 6 glasovom. Čeravno imajo dolgov kot berač bolh, vendar razmetavajo lahkomiselno tako visoke svote za tako nepotrebna in brezkoristna podjetja. š Aretirali so orožniki v Laiters-bergu pri Mariboru nekega moža, ki se je predstavljal za Milana ter pravil, da je bivši adjutant prestolonaslednika Rudolfa. Oile-paril je več ljudi. š Prvi slovenski trgovski ples v Mariboru. Vse sa veseli in pripravlja na dan 7. svečana t. I. za mariborski trgovski ples. Posebno Slovenci v mestu so pokazali svojo naklonjenost trgovskemu stanu, katero ni bilo sicar pričakovati, pa tudi — kakor čujemo — hočejo be plesa mnogoštevilno udeležiti. Sa mab časa — in vstop v ozalj-šane notranje prostore mogočnega »Narodnega doma« bo odprt cenjenim posetnikom pleaa. Mislil boš, da se sprehajaš po raju, ko se bo odprla tvojim očem nedosledna vrsta palm, rož in drugega lepotičja. Za zabavo ti bodo poleg domačih prirediteljev poskrbeli prijatelji in znanci iz Celja, Ptuja, Gradca itd. — 2a izborno jed in pristno pijačo poskrbel bode veBtni gostilniški konzorcij, kateri je po pozivu plesnega odseka istemu obljubil najtočnejšo in najsolidnejšo postrežbo! Vse, vBe se je storilo! Zttorej, dragi narodnjak, potrudi se na trgovski plea dne 7 svečana t. 1. v mariborski »Narodni dom«! š Podružnica »Rdečega križa" za politični okraj Brežice razpošilja društvene tiskovine zopet samo v nemškem jeziku. Večina zasebnih udov je slovenska in vse občine ao v slovenskih rokah. Valed tega je mnogo udov izstopilo iz društva. Dnevne novice. V Liubljani, 5. februarja. V avdijenci pri cesarju je bil včeraj baron S o h w e g e I. Učiteljska vest. Uiitolj gosp. Martin J u d n i č je premeščen v St. Vid pri Zatičini. Župnijo Kolovrat je dobil č. gospod župnik RudolfGregorič v Lozicah. Obolel je na nagloma v Mavhinju na Krasu tamošnji šelo te dni tje došli vikar preč. g. Alojzij P a u 1 i n. O ti predpust nerodni. Nekje na Dolenjskem so se g. nadučitelj jako prehladih, da grozno kihajo. Kdor je že to sitnost skusil, dobro \6, da ni prijetna, najmanj pa za šolnika, ki mora mnogo govoriti. Govoriti •in kihati obenem, temu pa ni vsakdo kos. &»to so ukazali g. nadučitelj, naj so dva dni počitnice, da mej tem golo »poribajo«. Tako je ustreženo na obe strani, ker tudi otroci imajo radi počitnice, osobito pa v pred-pustu. Laško vseučilišče. »Elinost" trdi, da je ustanovitev italijanskega vseučilišča že ttakorekoč zagotovljena. Nadalje trdi list, da so Slovenci prisiljeni, odločno nastopiti proti vladi. Nič več ne bodo nastopali pri volitvah v kakem vladnem smislu. Sadaj vidijo, da se v Avstriji vse lahko doseže z pouličnimi demonstracijami. Knjižica »Pouk krščanskim staršem« izide v kratkem v drugem na-tisku. To naznanjamo, ker, kakor se nam poroča, dohajajo neprestano številna naro čila na to knjižico. Ker je prvi natisk, kot darilo knezoškofovo, popolnoma pošel, se bo moglo p. n. naročnikom ostreči šele, ko izda knjižico knezoškofijski ordinarijat v drugem natisku. Raditega naj blagovolijo p. n. naročniki potrpeti, ako ne sprejme takoj naročenih izvodov. Ko izide knjižica v d r u g i č , bomo svoje čita telje o tem takoj obvestili. — Devetdesetletnica bisk. Stross xnayerja. Iz Zagreba nam poročajo: Včeraj dne 4. t mes. je praznoval škof Stross-mayer 901etnico svojega rojstva. Tu je okra šenih mnogo poslopij z narodnimi zasta vami. Hiše mnogih meščanov so bile dne 3. t. m. »večer razsvetljene. I z raznih hrvat skih met-t in vasij prihajajo poročila o slav nostih. Tu se je vršila v škofijski in svetega Marka cerkvi zahvalna služba božja, kateri je prisostvovalo mnogo ljudstva. — Vlada in trgovina z mesom. Z Dunaja se poroča: Vlada nikakor ne dovoli prodaje argentinskega mesa. Mesarji name ravajo prirediti skupen obed, pri katerem bodo poskušali to mes d. To meso bi veljalo 1 K 20 h kilo. Ministrski predsednik Kor ber je deputacji mesarjev izjavil, da bo že stvar glede cen domačega mesa uredil in da se ne boji nikakih groženj. — Poroke Poročil se je gosp. Dragotin Val, notarski soliiitator v Ilirski Bistrici, z gdč. Pepino Čermak. — Gospod Lovro Benedik v belcih se je poročil z gdč. F r a n j Dolenje vasi. — Slovenci na Danaju. Društvo »Zvezda« na Dunaju priredi v ne deljo dne 7. svečana svoj zabavni večer zelo zanimivim vsporedom, in s'cer v dvo rani »Regensburgerhof«, Dunaj, I., Sonnen felsgasse 2. Gostje dobi o došli! Začetek ob šestih zvečer. Ta večer se bode vršilo vpi sovanje v družbo sv. Mohorja. — Društvo »Vesna" na Dunaju je imelo danes občni zbor. O umetniški kritiki je predaval tov. Gaspari. — Dedinjo iščejo Uradni list poziva Ano Javornik, rojeno na Dunaju, katere oče je nekdaj živel v Gotni vasi pri Novem mestu, naj se oglasi ondi pri gospej Ceciliji Jenič, da dobi neko dedščino. — Nevarno poSkodoval je i nožim Franc Leben v Bizoviku delavca M. Pez-dirja. — Konservatorji centralne komi flije za proučevanje in vzdrževanje umetnih in zgodovinskih spomenikov so postali: po-dobar g. I V u r n i k v Radovljici, profusor g. Jjžtf Obergfoll v Kočevju in župnik gosp. Franc A v s e c v st. juriju pod Kumom. o Rantovo iz Ljubljanske novice. Zdravniški tarif za Ljubljano. Opozarjamo na v današnjem listu priobčeni tarif za zdravniška opravila v Ljubljani, ki ga je sklenilo „društvo zdravnikov na Kranjskem". Itetomor v Ljubljani Včeraj popoludne našel je hišni posestnik Anton Svetlin v Eavnikarjevih ulicah št. 9 na svoiem vrtu zakopano novorojeno dete, kur je takoj naznanil policiji, ki je dognala, da je dete porodila bivša S/etlinova služkinja Frančiška Verbičeva s C'ste, obSins Gaber v litijskem okraju in je na vrtu zakopala, nakar se je skrila pri Soaalcovih v Vodmatu, Policija je izvedela za njeno skrivališče in jo je aretirala, oziroma jo je dala odpeljati v bolniš nico, ker je bila zelo slabotna. Verbičeva je porodila deta dne 2. t m. ponoči na vrtu in je takoj po porodu zakopala. Polici s ti zdravnik dr. Illner je konstatiral, da je bilo dete živo rojeno. Poskušeni samomor. Pod Mikuževim kozolcem na ljubljanskem polju se je hotel včeraj dopoldan obesiti 60 let stari delavec Ivan C^glar, stanujoč v L;nhartovih ulicah št. 5. Privezal si je bil vrv okoli vratu in je videla delavčeva žena stanujoča v Linhartovih v bližini kozolca obešala Ceglarju in mu odrezala tako preprečila samomor peljali so ga z rešilnim vozom v dež. bolnišnico. Hotel »Union«. Prihodnji meneč, če bode vreme ugodno, se bo pričelo že na raznih stavbifičih delati. Kakor čujemo, pričeli bodo tudi na stavbiSču novoprojektovanega hotela Union« ob Miklošičevi cesti (za frančiškansko cerkvijo) s kopanjem tal in nato z zgradbo. Zadnji čas je v istini, da dobi •ubljana poslopje, opremljeno z vsemi udobnostmi. Salezijanci na Rakovniku. Piše Be nam : Kolikor boij opazujemo salezijansko napravo, toliko bolj uvidimo, koliko koristi doprinaša salezijanski zavod mladini. 200—300 dečkov iz mesta in okolice prihiti vsako nedeljo in praznik v Rakovnik, kjer se razveseljujejo z raznimi nedolžnimi igrami in zabavami. Tu navzočnosti mladino-ljubečih Silezijancev opravijo svoje krščanske dolžnosti, slišijo pridige in v nedolžnem veselju prežive nedeljski počitek. Ganljivo jih je gledati v kapelici, kako pazljivo poslušajo božjo besedo; zanimivo jih je poslušati, ko skupno po)6 litanije, ljubko jih je gledati, kako veselo skačejo po prostornem dvorišču. Ia ka] naj rečem o gledališču. Čudil sem se, ko sem jih videl, kako so se vrlo vedli na odru. V torek so igrali novo igro »Nehvaležni sin", med katero bb je parkrat oglasila tudi do« mača godba. Prihodnjo nedeljo, 7. t. m. ob 4. uri popoldne bodo igrali zopet novo igro:„0če preganjalec svojega sina«. Igra se vrši za č^sa preganjanja kristjanov. — Bog dal, da bi salezijansko delo prospevalo, kakor je začelo. Sdezijanci bodo rešili mnogo mladine in je pripeljali na pravo pot. — S o-t r u d n i k. Boj pri igri. Krošnjar Janez Mihič in potnik Ivan Krašovic sta se včeraj zvečer v Kovačevi gostilni v Kolodvorskih ulic »h pri igri na karte sprla in spoprijela. K>,ašovi3je zadobil na obrazu vidne znake Mihičeve pesti. Na Vestfalsko. Včeraj 7«ečer se je odpeljalo odtod na Vestfalsko 70 delavcev. Iz Amerike. Danes zjutr*) pripeljalo se je iz Amerike v L ubljano 48 oseb. Mirozov. Danes zvačer priredi godba 27. pešpolka po mestu mirozov povodom 401etnica bitke pri Oeversae. Obstrelil se je po neprevidnosti včeraj v »Narodnem domu" neki Kralj. Ravolver se mu je izprožil v žepu ter ga ranil na roki. Dr. Jenko mu je vzel krogljo iz roke. Vojaški glavni nabori se bodo letos pri čali prve dni marca in trajali do druge po lovice maja, in s'oer velja to za dopolnilna okraja št. 17 in 97 Hrvatski vseučiliščniki v Ljubljani. Na čast hrvatskim gcstom so včeraj v slovenskem gledališču peli delo mladega skladatelja Mandca „Peter Svač'č". Gledališče je bilo razprodano. Nekttire točke je občinstvo burno odobravalo, hrvatski dijaki so pa skladatelja opetovano klicali na oder. Po predstavi je pred gledališčem slovensko dijaštvo priredilo ovacije hrvatskim dijakom. Zdru ženi Hrvatje in Slovenci so zapeli „lz bi skog zagrljaja" in „Liepa naša domovina", nato so slovenski dijaki hrvatske tovariše spremili v »Narodni dom". Komponistu Man-dicu so Hrvatje po cesti prirejali ovaoije. V „Narodnem Domu" so nato imeli hrvatski in slovenski akademiki k o m e r z na katerem so peli slovenske, hrvatske, in ruske češke narodne pesmi. Tudi komerz je plačal slavnostni odbor. V gledališču so imeli hrvatski gostje lože in parterne sa deže. Po noči a t hrvatski dijaki odpotovali v Zigreb, Nepošteni natakar. Jurij Čorb, na-lakar v „Nirodnem domu", je poneveril re stavraterju Ivanu Kendi okoli 80 kron dena^a in ie nato p< begnil iz Ljubljane. V Hrušico. Včeraj odpeljalo se je k zgradbi železnice v Hrušico 36 delavcev. Umrl ie delovcdia tukajšnje tobačne to varne g. Novak. Pogreb bo jutri ob 5. uri popoludne. Prvo delavsko kon3umno društvo ima 21. t. m. svoj občni zbor ob 10 uri dopo-ludne. Svarilo. Neki človek hodi po L ubljani, preditavlja se za pripravnika ter prosjači Opeharil je žo več oseb. Opozarjamo, da dotičnik ni pripravnik, marveč klativitiz. okoli droga. To Ivana Zupančičova, ulicah št. 4, ki je perilo, ter tekla k in odvzela vrv ter Književnost in umetnost. Ceglar so je bil poprej napil žganja. Pre- ulogi. * Repertoir slovenskega gleda liiča. Jutr-, v soboto, se igra prvič v sezoni narodna igra s petjem »Deseti brat«. Naslovno ulogo, Martina Spaka, igra g. režiser F r. L i e r, Krjavlja g. rež VerovSek, Djlfa g. D a n i 1 o in Pi škava g. rež. Dragutinovic, Manico pa gdč. Rttckova in Marjana g. B o -1 e š k a. Uloge so torej razdeljene med prve igralce. Sodeluje orkester in oporni zbor ter so pojo vložke. — V torek se uprizori — če pojde vse po sreči — končno vendarle Meyerbeerova opera » A f r i č a n k a « z gospo S k a 1 o v o v naslovni * Nai rojak v tujini. Slavni naš rojak, virtuoz na glaeovirju, gosp. Anton F o e r s t e r , sin prof. g Ant. Foersterja, se je stalno nastanil v Berolinu, kjer v družbi violinista Florijana Z a j i c a priredi koncert v najodličnejši koncertni dvorani. Vojna ali mir? Na Ruskem so začeli resno računati z možnostjo, da pride z Japonsko do vojne; to dokazuje imenovanje vojnega ministra generala Kuropatkina nadpoveljnikom vojnih moči v Vzhodni Aziji na suhem. Tako se poroča iz Pariza; potrjena vest iz Petrograd« še ni. Kuropatkin je bil rojen 1.1848., se udeležil bo,ev v Turkfstanu in Algieru, rusko turške vojne leta 1877, se odlikoval v vojni proti Turkmenom, in je temeljit poznavalec azijskih razmer. Kuropatkin je eden naizmožnejših častnikov ruske armade in je sploh ket strateg in taktik na jako dobrem glasu; služboval je večinoma v Atiji in je najbolj Bposoben, načelovati ruski vojski na veh. azijskem bojišču. Z»dnje brzojavke: Berolin. Kakor se poroča iz Vla-divostoka, je v Mandžuriji in Port Arthurju združenib 500 000 ruskih vojakov. Tudi se poroča, da so dobile v Port Arthurju stoječe vojne ladije nalog, naj zavarujejo izkrcanje štirih ruskih polkov in treh bataljonov ob reki Janu. London. Iz Tokia se poroča, da je japonska vlada dobila obvestilo, da so vbo ruske vojne ladije. razun ene, ki pa še ni popravljena, odplule od Port Arturja na odprto morje. Kam plujejo, še ni znano. Port Arthur. Poroča se, da so došla 30 m. m. iz Petrograda povelja, da naj vojne ladije radi nevarnega in ozkega izhoda in plitve vode zapuste pristanišče. Dve ruski voini ladiji sta že odpluli. Ker je odkorakalo 9000 mož, jih ostane v Port Arthurju še 10000. Baje nameravajo odhajajočo čete nadomestiti z novimi. London. Koncem seje spodnje zbor-n;ce je na neko vprašanje odgovoril državni tajnik notranjih zadev, da vlada ni dobila nobenega poročila, ki bi potrjevalo vest, da je Rusija napovedala Japonski vojno. London. »Dai!y Mail« poroča iz Port Arthurja: Trije sibirski strelski polki so bili v manjših oddelkih odposlani proti reki Jala, po železnici pa Be je odpeljalo velik del topništva ravno tja. Ruski častniki kupujejo po vseh krajih v Mandžuriji konje. Tokio. Dogodki kažejo, da je napetost dosegla svoj višek. Pariz. Prvič po izbruhu vzhodnoazijske krize je zavladalo tu 3. febr. pesimistično razpoloženje. Kolin. jjKo^ische Ztg." se iz Petro-grada poroča: Odgovora Rusija Japonski še ni odposlala. Bržkone se to ne zgodi pred petkom. London. 3. t. m. se je tu govorilo, da je ruska vlada Aleksejevu dala pooblastilo, napovedati Japonski vojsko. Neki angleški list prinaša vsebino pogovora z japonskim poslanikom, ki je rekel, da Rusija nikakor ne more napovedati vojske, dokler ni oddala odgovora. O patrograjskih raz merah dobro poučeni „Temps" poroča, da je carjevo spremstvo za vojsko in skuša miroljubnega carja pregovoriti, da napove Japonski vojsko. Tokio. Vse kaže, da je napetost do segla višek. Marquis Ito je bil ponoči poklican k casarju. Nato je sledilo posvetovanje, katerega se je udeležilo pet starih državnikov, prvi minister, vojni in mornarski minist»r in trije admirali. Med sejo, ki je trajala 7 ur, sta bila ministra pri cesarju v avdijenci. Sklepi tega posvetovanja so neznani. Berolin. Iz Petrograda poročajo, da niso resnične vesti, da bi Rusija kaj popuščala Japoncem. Armada se nadalje oboro-žuje, in je to znak, da je Rusija trdno od ločena obdržati, kar si je pridobila na dalj-njem Vztoku. Zato pošilja tja vedno nove čete. London. Kitajska vlada je od Ja ponske dobila obvestilo, da je Japan pogajanja z Rusijo pretrgal. London. Japonska vojna poročila govore o velikem vojaškem gibanju v Mandžuriji. Pripravljajo se po mestih stanovanja za dohod ruskih vojakov. London. Japanski vladi se poroča, da bo vse ruske vojne ladije, izvzemši ene, ki je v popravi, odrinile iz Port Arthurja na odprto morje. Kaj nameravajo, se no ve. Petrograd. »Mi smo gotovi naše bojevite soseda dostojno vzprejeti« pišejo »Nov. Vrcm « in menijo, da so ameriško Združeno države krive, da se zopet zbirajo vojni oblaki. Rusko - japonska vojna bi ne bila spopad dveh plemen, temveč vojna med starim in novim svetom. Amerika rabi za svoje produkte novih odjemalcev in zato jih iSče v Vzh. Aziji. Japonci so le njena prednja vrsta. Berolin. Oficijelna poročila iz 1'dtro-grada pišejo, da jo vzh. azijski položaj nad vse kritičen. Bazne stvari. Naj no vej ie od raznih strani. Shod brezdelnih ee je vršil 4. t m na Dunaju. Udeležilo se gra je do 20 000 oseb Na Danaju je do 30 000 brezdelnih. — Človek s pasjo brado, ki je hodil po svetu z Barnumovim cirkusom, je umrl te dni v Solunu. — N e -s reč p na železnici. Iz Hdifaksa (Nova Šottlandija) se poroča, da se je ponesrečil 40 milj od tam neki osebni vlak. Dve osebi ste mrtvi, 20 pa poškodovanih. — Poskušen umor na cesti. V Oate-rode je, kakor poročajo iz BrunSvika, zdravnik dr. Beckmann dvakrat ustrelil na bančnega ravnatelja S.haicherja ter ga nevarno ranil. — Iz Belgrada javljajo, da so bivšega ministra Todoroviči in tajnika kra-lia Aleksandra, Petronjevič >, že oddali sodišču. — Posestniki avstrijskih mlinov zahtevajo vpeliavo surtaSse na ogrsko moko in z»išanje tarifo v za uvoz.— 6000 igralce" je v Čikagi brez zaslužka, ker so v Čikagi in drugih ameriških mestih zaprli mnogo gledališč. — JanKubelik je kupil posestvo Vichory pri Kolinu za 560 000 kron. — D e f r a v -dir al je tekom let društvu za pomoč bolnim vseučiliščnikom na Dunaju društveni tajnik Schmelleboeck okolu 40.000 kron. — Poplava na Francoskem. Morje je preplavilo zemeljsko ost Penmarch in jo opustošilo. akoda je velika. Več par-nikov se je potopilo Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 5. febr. Avstrijska delegacija je danes razpravljala o proračunu za mornarico. Delegat Kaftan je izrekel mornarici zaupanje mladočeške stranke ter izrazil zadovoljstvo, da se z uspehom uporablja domače gradivo pri mornarici. Biankini želi, da se mornarica pomnoži ter napravi ozka vez med mornarico in armado, kar je mogoče z železnicami v Dalmaciji. Govornik naglaša, da so se razmere izdatno poboljšale pod sedanjim poveljnikom mornarice. Želi, da se v višji meri goji hrvaški jezik v mornarski akademiji na Reki. Ben-nati želi, da se zboljšajo plače delavcem v puljskem arzenalu. Dunaj, 5. febr. V današnji seji avstrijske delegacije je admiral S p a u n odgovarjal na razne želje, sprožene tekom debate. Dejal je, da bi dveletni vojaški službi v armadi sledila tudi zmanjšanje službe pri mornarici, kar bi pa povzročilo zvišanje števila moštva. Delegacija je proračun mornarice nespremenjenega sprejela. Dunaj, 5. febr. Danes dopoldne je zborovalo predsedstvo nemške ljudske stranke. Čuje se, da bo tudi tu dobil Derschatta zaupnico in poziv, da naj zopet prevzame predsedstvo stranke. Gradec, 5. februarja. Dr. Derschatta namerava stopiti pred svoje volivce in odložiti mandat, ako mu tudi oni ne izreko zaupnice. Djakovo, 5. febr. Povodom 90-letnega rojstnega dne biskupa Stross-mayerja došle so sem deputacije iz Zagreba, Broda, Oseka in iz drugih hrvatskih mest, ki so čestitale biskupu. Strossmayer je sedaj zopet popolnoma zdrav. Benetke, 5. febr. Leseni odri pri zgradbi novega Markovega stolpa so se udali, ker se je ponižala zemlja. Boje se, da se poruši vsa dosedanja zgradba in kraljeva palača. Zofij ;i, 5. februarja. Iz Petrograda prihaja vest, da so velesile sklenile razdeliti Makedonijo v več upravnih okrajev in te okraje same upravljati, ker turška vlada vedno zavlečuje reforme. Posamezne okraje bi upravljali častniki in del vojaških čet dotične velesile. Ako bi se porta temu ustavljala, so velesile sklenile sultana prisiliti k temu z blokado šestih vojnih ladij. Rusko ladijevje v Črnem morju je pripravljeno, da odpluje. Pariz, 5. febr. Dopisnik pariškega „Matina" je imel v Londonu z ondot-nim japonskim poslanikom pogovor. Poslanik je dejal, da Japonci hočejo neodvisnost Mandžurije. Ako Rusija ne bo hotela podpisati take pogodbe, bo vojska. L0H(l011, o. febr. Rusija je storila prvi korak. ^Ruske čete v Šoulu, bOOO mož, so se*vkrcale na ruske ladije, ki so odplule proti Koreji, kjer se izkrcajo ruski vojaki. London, 5. febr. V Vladivostoku je mobilizirano rusko brodovje in ruske čete okolu Vladivostoka. Društva. (Podružnica Ciril - Metodove družbe vSv. Petru na P i v-k i) priredi dne 7 februarja v hotelu »pri južnem kolodvoru" veselico. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Živa podoba. 3. „ V spanju«. Veseloigra v 1 dej. 4. Pro-sta zabava. Šaljiva pošt a. K o -r i a n d o 1 i. Med vsporedom in pri prosti zabavi svira izvrstna gcdba na lok. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K. Z geslom: »Brodarjem pomcči r.esimo, Naš čolnič pogube otmi.mo!". vabi k obilni udeležbi najuljudneje odbor. Meteorologifino porodilo. ViSina nad morjem 3t 6 2 m, srednji zračni tlak 730' O mm I Cas opa- baro-zoranja j metra. I ▼ mm. T Temp«. ratura „ Caliljo Vetrovi. I Nebo J!-- .1 (N ► \"A>I I/o o t- ,1..rt: „u---r„ / .*.. L Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, odprto. mWmmmmmm 4 | 9. vrei. | 730 b [ 11 b \ ar. jzab. | obl. | . I 7. ijutr. I 727.4 | 8 2 I sr. svzh. I obl. I ° |2.popol.| 723.7 | 10-1 | si. sever | » | Srednja včerajšnja temperatura 11-5', normale—1: Krasne pesmi za vsako slovensko družino. V mladem jutru. Pesmi. — Silvin Sardenko. oo Cena broširani knjigi 1 K 50 h, vezani 2 K 20 h. Prodaja jih: Upravništvo .Dom in Sveta' v Marijanišču, Katol. Bukvama in Ničmanova prodajalna v Ljubljani. 57 _ x _ 10-8 roj Ljubitelj čaše dobrega čaja zahteva povsodi najfinejši in najboljši čaj sveta NDRA TEA S/> m fe % P te ^ čl m r>!< m m m m m s® ■ y> :>v> Ščiti za krste, da se if te v grobu ne stlačijo, najcenejše in najpopolnejše nadomestilo za zitlano grobnico. Vis. c kr. ministrstvo nofr. zadev Jih Je odobrilo In dopustilo, da se smejo uporabljati po vseh glavnih mestih. Posebno se priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenašanja nanj. A7" za logi jili i m« : 1609 10 pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani. ■pt- F M- %fffffffmW Vila V prijaznih Tehanjih, na čelu prekrasne Savinjske doline, trdnega gosposkega in gospodarskega poslopja, ter z lepim prostornim parkom, se pod ugodnimi pogoji radi rodbinskih razmer takoj 184 1—1 Oglasiti se je pri proda. = baronesi COE pl. LEPERER, na mestu. Služba organista se tu odda. Mora biti poštenjak — dober orglavec in pevec ter sposoben učiti v šoli, Š t a n g a pri Litiji. 174 3-3 Mih. Saje, župnik. Zelo ugodna prilika 1! 171 <*> Le dokler še kaj zaloge ene pošiljatve švicarskih vezeninzaperiloin posteljno opravo, se prodajajo iste po globoko znižanih cenah. 3-3 | Anton Sar Ljubljana, • • • • f* Sv. Petra c. 8, trgovina perila nasp. hot. Lloyd. Društvo zdravnikov na Kranjskem določilo je naslednji tarif za zdravniška opravila v Ljubljani. 1. Vsak obisk k bolniku v hišo..........najmanj K 3 Vsako klicanje zdravnika, kfckor hitro se je ta klicu odzval, mera se plačati kot izvršen cbisk. Ako se zdravi več članov jedne obitelji obenem, zaračuna se obisk primerno višje. 2. Navadna ordinacija v stanovanju zdravnikovem ob naznanjeni ordinaeijski uri......... » »2 Ordinacije ob drugem času zaračunajo se primerno višja. B. Zdravniški konzilij............... In sicer tako za ordinarija, kakor tudi za konzilijarija. 4. Za vsake v interesu bolnikovem porabljene Vs ure, pri čemur se šteje začete '/* ure za polno . . . 5 Čas do 8. ure zjutraj je nočni čas in se zaračuna za v tem času zahtevana opravila dvojni tarif. Določitev honorarja za operacije vseh vrst prepušča so dotičnemu zdravniku. » 10 » 3,— V Liubljani, meseca ianusria 1904. 182 1-1 Ako ste bolni na želodcu pijte vsako jutro malo čašico petnajst let stare slivovke, katera je bolja kot vsak konjak. Z mlekom najbolj redilna pijača. Z encianom gotovo najbolji pripomoček proti vsem želodčnim katarnim boleznim. 108 39-6 Pošiljanje po pošti proti povzetju RUDOLF KORE, (Gorenjsko). Liter stane K 3'60. Liter stane K 3 60. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani. 00656303