IVAN MOHORIC PRAVILA BRATOVŠČINE KOVAČEV IN KLJUČAVNIČARJEV V ŠKOFJI LOKI IZ LETA 1678 Na začetku Novega veka so bili škofjeloški kovači iii ključavmičarji združeni v bratovščino, ki je imela potrjena pravila od svoje zemljiške gosposke in od mestne uprave. Ohranjena pravila kažejo, da je bila bratov ščina cerk\euega izvora. Rokodelci in obrtniki so v tej dobi iiainireč usta navljali bratovščine za kritje stroškov vzdrževanja, opreme in razsvetljave posameznih oltarjev ali kapedic. Nekaitere bratovščiaie pa so posedovale tudi zeinljiške posesti, zgradbe in kmetije, ki so jih dajale v zaikup in katerih donos so uporalbljale za svoje namene. Premoženje l>ratovščin so'pO'večini upravljali cerk\ eni kljaičarji aili pa cehovski uiojstri. Bratov ščine so skrbeile za s\'ečaino iproslavo praz nikov obrtniških zaščitnikov ter rokodel skih obletnic, ob katerih so pri oltarju svojega zaščitnega patrona darovali pete m^aše. Vsako četrtletje so iza dušni juir umrlih članov dali brati maše zadušnice. Olani bratovščin so plačevali za prekrške proti pravilom ali za neizpolnjevanje dolž nosti, ki iso jih nalagala praviia, bratov ščini kazni v vosku, katerega je bratov ščina darovala cerkvi za svečav^o, deloma pa je dala iz njega izdelati umetno okra šene sveče, is kaiterimi so se člani bratov ščine in s svojo cehovsko zastavo udeleže vali cerkvenih svečanosti in pogrebov s\o- jih članov. Kovaška obrt je bila v Škofji Loki močno razvita in številno zastopana. Poleg žeibljarje\ iso spadali k njej fuždnski ko vači, umetni kovači iai izdelovalci sekir, kovači kuhinjske opreme in posode in končno tudi ključavničarji, škofjeloška kovaška obrt se je razvijala v neposredni zvezi s ipridobivanjem železa v Selški in Ključavuiaiirski izvesek pred bivšo delavnico Poljanski dolini ter z žeblja^st^m v Že- ^'""'^ ^(^^d^f v^olife^^lu "efulf' """• 103 Jeznikih. Umetno kovaštvo se je v Skofji Loki povzpelo do visoke stopnje dovršenosti, kaikor kažejo Se mnogi ohranjeni spomeniki, okovja, okenske mreže, svečniki in stojala in stara knliinjska posoda. Zavod za pospeše\ anje obrti pri Trgovski abornici v Ljubljani je hranil v svojih zbirkah izredno zanimive izdelke loškega umetnega kovaštva, ki so kazali dovršeno tehniko kovanja, razvit umetniški čut in smisel za kompozicijo in ki so bili v pre teklih stoletjih izkovaiii v Škofji Loki od umetnikov kovačev, katerih imena nain žal niso ohranjena. V mestu samem je obstajalo več bratovščin rokodelcev in obrtnikov, ki so od časa do časa obnavljale oziroma zaprošale zemljiško oblast ali mestno gosposko za ponovno potrditev ali obnovo pravil. V 17. stoletju pa je deželni knez odvzel zemljiški gosposki pravico podeljevanja dn potrje vanja obrtniških pravil in si pridržal ix>deljevanje svoboščin in privilegijev rokodelcem kot svojo izključno vladarsko pravico. Zato so loški kovači zaprosili deželnega kneza, da ibi jim ponovno potrdil pravila, po katerih so se do takrat ravnali, im odobril svoboščine, iki so jih prejeli in uživali od prejšnjih oblasti. V ta namen so predložili cesarju Leopoldu leta 1678 prepise pravic, ki «o jim bile podeljene od prejšnjih oblasti in prosili za potrditev. Pravila, kateri prepis hrani državni arhiv v Ljubljani, nosijo obeležje dobe pred tremi stoletji in se glasijo v prostem slovenskem prevodu takole: »Mj, Leopold, po milosti Božji izooljeni rimski cesar, v oseh ča-sih mnozitelj države, o Nemčiji na Ogrskem, na Češkem, o Dalmaciji, na HrvaŠkem in o Slavo niji kralj, nadvojvoda avstrijski, vojvoda burgundski, brabanstski, štajerski, koroški in kranjski, luksemburški. mirlemberški, gornje in dolnje šlezijski, knez švabski, mejni grof Svete Rimske države, o Burggauu, na Moravskem, na Gornje in Dolnje Luži- škem, pokneženi grof habsburški, tirolski, o Burgerlandu in na Goriškem, deželni grof alzaški, gospod o Slovenski marki, v Portenau in Salius, zapovedujemo javno s tem pismom in dajemo na znanje osem. da so nam dali ponižno na znanje vsi umetni, fužinski kovači, žebljarski ier sekirni kovači in tudi ključavničarji o mestu in pod gosposko Loka o naši oojoodini Kranjski, da imajo od svojih prednikov in od freisinške škofije, kot svoje gosposke, ter da posedujejo zelo različne privilegije in obrtne rede, ki so jih dobili od imenovanega mesta in gosposke, in ki so bili večkrat potrjeni, Medtem smo Mi v naših deželah s patentom izdanim leta šestnajstosedemin- šestdeset milostno ustavili izdajanje hi potrjevanje takih svoboščin od zasebnih oblasti. Zaradi tega so ponižno zaprosili, da bi blagovolili z našo cesarsko in deželno- knežjo močjo omenjene privilegije in artikle milostno potrditi ali pa jim izdati nove, kakor so jih nam v overjenem prepisu predložili in ki se glasijo kakor sledi: Prvič: Vsa navedena bratovščina je izbrala za svojega patrona sv. Eligija o hvalo in čast vsemogočnega Boga. njegove ljube Matere, češčene Device Marije, in daruje v imenu so. Eligija kot svojega patrona na njegov praznik (dne 21. junija) peto mašo v cerkvi sv. Jakoba pri oltarju bratovščine sv. Uešnjega Telesa, drugo pa v farni cerkvi sv. Jurija v Stari Loki pri oltarju sv. Valentina v isti kapelici, kjer se pri obeh oltarjih nahajajo slike patrona sv. Eligija. Teh maš se morajo udeležiti domačini iti tudi vsi na področju gosposkinega sodstva nahajajoči se včlanjeni bratje so, izvzemši primer višje sile ali drugačnili tehtnih vzrokov, pod kaznijo dveh funtov voska dolžni prisostvovati svečanostim, kakor tudi poznejšemu obračunu četrtletnih dajatev. Drugič: Po opravljeni službi božji je pri cehovskem očetu sestanek z vsemi člani in nato obračun poslovanja za ta leto. na katerega je vsak dolžan počakati. Tretjič: Po pregledanem in opravljenem obračunu ima takratni cehovski oče s svojimi cehovskimi mojstri predati svoje posle. Člani zbora jih nato lahko zopet potrdijo ali pa izvolijo druge, ki naj se predstavijo kot častno mestno sodišče, ki naj jih brani, ščiti in varuje proti pojavom šušmarjev ali zakotnih mojstrov. Za klicarja bratovščine ali mežnarja ostaneta, dokler ne nastopijo novi, dva mlajša člana. Četrtič: Na sv. Rešuje Telo se morajo vsi člani, ki se nahajajo na tem področju, zgodaj zjutraj zbrati v cerkvi sv. Jakoba ter se pod kaznijo dveh funtov voska ude- 104 ležili procesije z zantano bralooščine in z gorečimi svečami v najlepšem redu in poboinostjo. Petič: Vsako četrtletje je na ponedeljek po prvi nedelji so. maša pri oltarju bratovščine so. Revijega Telesa, katere so se dolžni pod kaznijo enega funta voska udeležiti domači bratje in sestre. Šestič: V navadi je, da se vsako leto bere so. maša v cerkvi so. Florijana o Go rah, da bi jih sv. Florijan pri najvišjem priprošnjiku obvaroval pred hudim ognjem. \a ta dan naj določeni cehovski mojstri pregledajo ognjišča. Po njihovi odločbi se mora napraviti, kar je zaradi varnosti proti požaru potrebno ukreniti pri enem ali drugem ognjišču. Kdor tega ne bi storil, mora plačati v skrinjo dva funta voska. Cehovskim mojstrom pritiče za njihov trud 41 krajcarjev ter vino in kruh. Sedmič: Vsaki dve leti da bratovščina narediti iz rumenega voska sveče za Jiešnje Telo in jih proti primerni pristojbini razda svojim članom. Osmič: Če bi želel vstopiti vajenec, da bi se izučil ene ali druge naštetih obrti, mora biti zakonskega stanu. Po prestani štirinajstdnevni preizkušnji se ga sprejme ob navzočnosti vseh članov, kakor določajo pravila, za tri leta kot vajenca. Po kon čanih treh letih ter pravilni izučitvi naj ga častno članstvo proti plačilu renskega tolarja v skrinjo oprosti ter po zmogljivosti in po obojestranskem sporazumu izplača. Mojstrov sin naj bo plačanja tolarja oproščen. Devetič: Ce potrebuje mojster že izplačanega pomočnika ali hlapca še naprej za svoje delo. je ta dolžan delati proti ustreznemu dnevnemu ali tedenskemu plačilu pri njem še leto dni. V nasprotnem primeru bi moral še dve leti več potovati. Sinovom mojstrov, če so se pravilno izučili obrti pri svojih starših, je potovanje prepuščeno po svobodni izbiri. Desetič: Noben mojster ne bi smel pod kaznijo štirih funtov voska vajenca dru gega mojstra pred dogovorjeno učno dobo iz kakršnega koli vzroka pregovarjati ali pa ga odganjati. Bičkova kovaška fuaJiia ob Sori Folo inž. Tone Mlakar 105 Enajstič: Aku hi vajencu umrl učni gospodar pred iztekom učne dobe in če 7.apuščena odooa ne more imeti pomočnika, naj se oajenca izroči drugemu mojatru. da prestane pri njem ostanek učne dobe. Dvanajstič: Ce hi želel kdo vstopiti v eno od imenovanih obrti in se včlaniti kot mojster, se to mora zgoditi le pred splošnim sestankom ose bratovščine, da odloči če to pravico lahko dobi in če bratje na to pristanejo. Ce je mojstrov sin ali ce poroči mojstrovo hčerko, naj se odkupi s primerno odkupnino in ustreznim likofom. Nasprotno pa naj mojstra, ki ni mojstrov sin. pa bi se rad včlanit, sprejmejo proti zmogljivemu darilu v cehovsko skrinjo in ustreznemu likofu. Trinajstič: Ce umre mojster, ki je član bratovščine, se .'sme zapuščeni vdovi, če ima izučenega sina ali pomočnika, proti plačilu renskega tolarja podeliti obrt in se sme udeleževati tedenskih sejmov in cerkvenih proščenj proti temu. da plačuje bra tovščini letno us1rez7ie pristojbine. Stirinajstič: Ce umre sobrat ali sestra ali njih zakonski otroci, spremijo sobratje m sestre njihovo mrtvo telo do groba in počakajo na njihova oporoko. Tudi take. ki so brez premoženja, so dolžni sobratje dati pokopati. Petnajstič: Sobratje so dolžni, da se pod kaznijo 2 funtov voska udeležijo vsa kega četrtletnega pa tudi drugih sestankov, ki jih skličejo po potrebi, in pokorno poslušajo brez ugovorov in protioenja, kar se poroča, in se pri tem pozorno obnašajo. Šcstnajstič: Ce ima neki brat o rokodelskih zadevah nekaj proti drugemu, mora io prijaviti bratovščini pri odprti skrinji in v vsej skromnosti. Ce pa bi kdo zahteval izredni sestanek, naj plača bratovščiru za čeirtinko vina in za 4 krajcarje kruha. Sedemnajstič: En mojster naj drugemu ne graja njegovega dela in tudi ne proti drugim ali tujim ljudem, sicer zapade kazni dveh funtov voska. Oseinnajstič: Prav tako naj mojstri pridno in zvesto izvršujejo priučeno obrt, in delajo, da ne bi bilo pritožb proti njim. Devetnajstič: Ce se v mestu Loki ali na celem sodnem področju njene gosposke pojavi kak šušmar ali zakotni mojster, naj ga s pomočjo ohla-^ti odstranijo in po sodnem slugi kaznujejo. In če bratovščina zaprosi, naj ji oblasti pospešeno podelijo in dovolijo pomoč. Dvajsetič: Ce prinese šušmar svoje izdelke na tedenski semenj in če se ga tam zaloti, naj se zahteva od njega, da preneha in se ga posvari, kakor zasluži. V na sprotnem primeru naj se mu po sodni poti odvzame blago. Enaindvajsetič: Vsak mojster in pomočnik je dolžan plačati četrtletno v skrinjo bratovščine en groš ali 10 pfenigov. Dvaindvajsetič: Vsak noo mojster naj plača za opis v knjigo bratovščine 40 krajcerjev. Triindvajisetič: Ce naj se pomočniku napravi za mojstra, ki bo upravičen izvrše vati obrt. mora najprej predložiti rojstni list in učno pismo ali pa ju v določenem roku preskrbeti. Stiriindvajsetič: Noben mojster ne .'ime gospodu ali kmetu, pa najsi bodi kdor koli, napraviti delo. če je dotični še dolžan drugemu mojstru in je bil na to opozorjen. Niti ne sme pričeti z delom, dokler naročnik n/ obračunal s prejšnjim mojstrom in je bilo izvršeno delo izplačano, sicer plača kazen dveh funtov voska. Petindvajsetič: Ravno tako ne sme nihče D tem mestu in pod to gosposko, kakrš nega koli stanu bi bil. izdelooati iz železa izdelke in žeblje, umetne ali kakorkoli imenovane, ki jih oni sami izdelujejo, jih prodajati ali nuditi na prodaj, izozemši tolčeno posodo, če se ni poprej sporazumel z bratovščino, se prilagodil pravilom in se vanjo vključil. In ko smo milostno tako pregledali njihovo ponižno in spodobno prošnjo, smo njihove zgoraj navedene obrtne svoboščine in artikle, ki jih posedujejo iii po katerih se ravnajo, lahko po resnici in pravici odobrili, jih milostno konfirmirali in potrdili. Konfirmiramo in potrjujemo Vam jih kot vladajoči gospod, deželni knez na Kranjskem, z vednostjo in s pomočjo tega pisma ter mislimo, poudarjamo in hočemo, da naj ostanejo osi in tudi po vsebini artiklov v celoti v veljavi in naj se jih vsi um.etni fužinski, žebljarski in sekirni kovači ter tudi ključavničarji n mestu in pod loško gosposko trdno držijo in naj noben nič proti njim ne ukrepa. 106 Škofjeloški kovači in ključa\ nitarji so se sfslajali v s\(jjiMn cehu ^.v jjrod /atliijo \()jnii (Original \ lo.šk''ni inii/cju.) In zapoDedujemo nato vnem in onakamur, našim podrejenim cerkvenim in po svetnim oblastem, namestnikom, glavarjem, vicedomom. upraviteljem in skrbnikom, deželnim oskrbnikom, županom, sodnikom, svetnikom, meščanom, občanom in vsem drugim našim uradnikom, podanikom in zvestim, s tem pismom resno in odločno in hočemo pri zgoraj imenovanih umetnih, fužinskih, žebljarskili. sekirnih kovačih, ključavničarjih in njihovih potomcih na tem obrtnem redu. ki je od njih prepisan in smo ga milostno potrdili, vztrajati, dokler bodo ostali pri rimsko-katoliški cerkvi in pri obljubljeni službi božji, da jih bomo ščitili, varovali in branili in pustili, da se po njih ravnajo in ostanejo mirni, da jim ne bomo delali ieikoč in ovir niti na noben način dovolili drugim, komur je naša naklonjenost ljuba in se hočejo izognili težki kazni in naši nemilosti, da bi to delali. To mislimo resno; sicer pa si pridržujemo za nas in naie potomce pravico, da lahko zgoraj vključeni red po našem milostnem dopadajenju in ob priložnosti vsak čas skrajšamo, razširimo ali pa celo ukinemo. Za objavo opremljamo to pismo z grbom in našim cesar.skim pečatom. Dano v našem mestu Dunaju petnajstega dne v mesecu marcu entisoč šesto sedemdeset- osmega leta po blagoslovljenem rojstvu našega preljubijenega Gospoda in Odrešenika iji v dvaindvajsetem našega rimskega in v triindvajsetem ogrskega in v dvaindvaj setem letu češkega cesarstva. Leopold I. r Bratovščine so se ohranile še po prepo\"edi iistanavljaTija novih roko delskih cehov in kljub ukinitvi cehovskih org-anizacij pod fraincosko upravo. Poslovale iso še nekaj desetletij po mveljavljanju obrtnega reda iz leta 1859, 'ki je dokončno ukinil vse privileg'ije in predpravace prejšnjih obrtnih pred pisov in uzakonil obrtno isvobodo. Šele v osemdesetih letih preteklega sto letja so se naimesito cehov lin bratoviščin formiTala skupna krajevna oziroma strokovna združenja obrtnikov, ki iso prevzela del dediščine starih iradicij obrtniške preteklosti. Cerkev v CnngrObu hraini še danes najbogatejšo zbirko fresk z znaki obrtniškega cehovstva, škofjeiloški muzej pa zanimive zbirke drugih isrpominov rokodelske tradicije loškega področja. 107 Besedilo cehovskih svoboščin kaže, da je bila ko\a,ška obrt v loškem okraju, posebno v mesUi samem že v X\ I. stoletju močno specializirana. Ze sama pravila ceha uvodoma izrecno navajajo pet strok. Kovaški in klju čavničarski obrati so delali pretežno za krajevno potrebo. Zebljarji so bili glede na konkurenco Železnikov, Krope in Kamne g'orice v mestu .samem le malo zastopani. V celem okraju jih je irgo\ska zbornica v Ljubljani regi strirala leta 185? še 28. Leta 18"5 sta bila \ Loiki še d\a žebljarja. po krizi •in uredbi strojne izdelave žičiiikov je ostal leta 1880 le še eden. Preden je leta 1870 stekla gorenjska železnica, je bilo število podkovsikih kovačev znatno. Leta 1857 so jih našteli v laškem okraju 16, ki so kovali konje tovornikom in pozneje vprego prevoznikom izvoznega blaga na glavnih komercialnih cestah. Poročila iz leta 1870 izkazujejo v loškem okraju 10 ključavničarjev, 16 kovačev, 8 sekirnih kovačev, 2 fužinarja in 1 pilarja. Leta 1875 je zabe leženih v mestu 8, v okolici pa 11 kovačev, 4 ključavničarji v Loki in 6 na podeželju. Po krizi se je leta 1880 število ključavničarjev v jnestu povečalo na 5, kovačev pa zmanjšalo na 5. V okolici pa je bilo 12 kovačev in 2 klju čavničarja. Stanov^ska skupnost, korporativini duh in tradicija pa je združevala obrt nike kovimariske stroke, kakor kažejo ohranjene slike, v skupnem delu za koristi in napredek stroke vse do zadnje vojne. VIRI IN LITERATURA Kopija cehovskih pravil v državnem arhivu LRS. Poročilo trgovske zbornice za leta 1857—1860, str. 96 — 109. Statistično poročilo T. O. Zbornice za leto 1875, str. 8—16. Statistično poročilo T. O. Zbornice za leto 1880. str. 252—260. 108