= LETO VI.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
V olitve
čez nekaj mesecev bomo volili nove poslance .in odbornike v vsa predstavniška telesa, volili pa bomo tudi nove člane samoupravnih organov v našem podjetju. V omenjene organe bo izvoljena le polovica predstavnikov, to je namesto tistih, ki jim letos poteče dvo ali štiriletna mandatna doba.
, Izvoljeni bodo poslanci za Zvezno, skupščino, Skupščine republik kot tudi odborniki mestnih in občinskih- skupščin. V Zvezno skupščino — v vse .zbore in zbor narodov bodo izvolili 335 poslancev, enako bodo'volili tudi po republikah. Aktivno in pasivno volilno pravico imajo vsi državljani SFRJ, ki so dopolnili 18 let.
Državljani na zborih volivcev in delovni ljudje na zborih v delovnih organizacijah uresničujejo to ustavno pravico s tem, da določajo kandidate za izvolitev ter volijo delegate v predstavniška telesa.
Volitve v občinske zbore in zbore delovnih skupnosti občinskih skupščin so neposredne. To pomeni, da člane občinskega zbora volijo občani na zborih volivcev, člane zbora delavnih skupnosti pa občani, ki na ozemlju občine delajo v gospodarskih organizacijah, državnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, kmetijski delavci — člani zadrug ali drugih delovnih organizacij in drugi občani, ki so zaposleni na področju občine in za katere je to določeno z zakonom. ¡
Poslance y republiške skupščine in v zvezno skupščino volimo po načelu delegacije občine kot osnovne skupnosti občanov xri delovnih ljudi. Na skupnih sejah obeh zborov volijo odborniki poslan-, ce v pokrajinske ter republiške skupščine in v zvezno skupščino. Volitve poslancev zborov delovnih skupnosti so končne v občinski skupščini, medtem ko morajo kandidati za poslance republiških zborov in zveznega zbora še skozi en »filter«. Potem ko jih izvolijo v občinski skupščini, se o teh kandidatih dokončno izrečejo volivci z neposrednim glasovanjem na voliščih.
Volitve članov zveznega zbora in republiških zborov v bistvu niso nič drugega kot referendumi, na katerih se vsi volivci izrečejo o kandidatih, ki so jih poprej izvolile občinske skupščine.
Člane vseh skupščin izvolimo za štiri leta, s tem, da po dveh letih volimo, polovico članov vseh zborov skupščin. Leta 1963 so občani na podlagi nove ustave izvolili »popolne« skupščine. Takrat so bile določene tudi volilne enote, v katerih so mandati poslancev trajali , dve leti. Izjemno so bili ti poslanci izvoljeni dve leti pozneje (leta 1965) za še eno volilno razdobje .štirih let. Tako je bilo tudi v predstavniških telesih uvedeno načelo rotacije.
Leta 1963 je volilno telo sestavljalo kakih 11,5 milijonov Jugoslovanov, ki so v občinske in okrajne skupščine izvolili 46.907 odbornikov, v pokrajinske in republiške, skupščine ter v zvezno skupščino pa 3484 poslancev. Ker so medtem republike sprejele sklep o odpravi okrajev in, ker se je zmanjšalo število občin, volivci ne bodo volili odbornikov okrajnih skupščin. Zato računajo, da bo spomladi izvoljenih kakih 20.000 odbornikov.
Na volitvah leta 1963 je bilo nekako 74 odstotkov zveznih in 83,7 odstotka republiških poslancev prvič izvoljenih v ta predstavniška telesa.
Razmerje med ženskami in moškimi v vseh zborih Zvezne skupščine je takšno, da pride približno na 4 moške enju-ženska, oz. 539 moških nasproti 131 ženskam. Ker so znamenja o nadaljnjem poslabšanju tega razmerja, bodo morali volivci in družbeni faktorji — kot menijo — upoštevati to, da bi več ' zmožnih žensk kandidiralo za poslanke in odbornice.
Organizator in nosilec političnih priprav za volitve je socialistična zveza delovnega ljudstva, v tovarnah pa to vlogo opravlja sindikalna organizacija.
(Daljena 2. strani)
Tovarna električnih aparatov v Ljubljani ima v Dobrepolju svoj obrat, v katerem so d» nedavnega v glavnem izdelovali TV stabilizatorje. Ker se je pokazalo, da proizvodnja ni rentabilna, so kolektiv preusposoblll za proizvodnjo bimetalnega zaščitnega releja RB-2
Prodajni rezultati v decembru in letu 1966
Zadnji mesec v preteklem letu je domača prodaja dosegla realizacijo 39,148.690 novih dinarjev, oz. s 86 % izpolnila mesečni operativni plan. Pri tem je najboljši mesečni uspeh dosegla branža »Zveze«, ki je svojo obveznost presegla za 23 %, sledile ; pa so branže: »Široka potrošnja« 89%, »Naprave« 79%, .»Merilna. tehnika« 75%, »Ele-
Zveze	38.637.034
Naprave	47.544.880
Merilna tehnika	75.888.278
Stikalna tehnika	24.750.970
Rotac. stroji	29.692.190
Elementi	24.124.000
Široka potrošnja	110.761.100
Skupaj	351.398.452
Usluge propag.	2238.000
menti« '71%, »Stikalna tehnika« 70% in »Rotacijski stroji«. 62%.
Realizacija prodaje;, na domačem tržišču je bila lani (nevštevši tovarh Naprave, Elementi in Avtoizdeiki, ki so imele lastno prodajo) za 14 % manjša od le-te v letu 1965.
Iz naslednje tabele je raz-vidno, kako je domača prodaja po branžah tekla v letu 1966:
49.118234	127
50.312.634	106
69.488.922	92
34.198.234	138
24.095.746	81
19.557248	81
99.4882541	90
346.259.559	99
1.901.000	85
Videti je torej, da sta najbolj uspešno v pretekLem letu poslovali branži »Stikalna tehnika« in »Zveze«, ki sta svoji planski obveznosti presegli za 38 in 27%, medtem ko je branža »Naprave« letni plan -izpolnila s 106%. Ostale branže pa plana niso izpolnile tako, da je v celoti letni plan domače prodaje bil v letu 1966 izpolnjen z 99 %
' Ne bo odveč še droben pregled problematike v posamezni branži.
V branži »Zveze« je iskati vzroke za tolikšen preseg plana delno v povečanih prodajnih cenah, delno pa v dodatnem:. v letnem planu nepredvidenem sortimentu. Ugodno je to, da so se v tej branži prav. v decembru ugodno znižale tudi zaloge, zlasti -s področja izdelkov javne telefonije, zasebne in železniške avtomat-ske telefonije, medtem ko pa je precej problematično stanje pri telefonskih aparatih« kjer so zaloge med letom narasle. . Takšnemu stanju je predvsem krivo to, da niso uspeli nekateri izvozni posli s telefonskimi aparati, trg pa tudi zahteva vedno bolj nove izvedbe aparatov.
Največ po zaslugi dodatnega sortimana je v panogi »Naprave« prišlo do 6 % presega letnega prodajnega plana na domačem tržišču. Brez težav pa seveda tudi v tej branži ne gre, in sicer so predvsem narasle zaloge galvanskih usmernikov, nadalje problematična pa je tudi industrijska televizija, narasle pa so med letom tudi zaloge pomožnih relejev, za prodajo katerih pa je v teku vrsta akcij za prodajo doma ali v (Dalje na 6. strani)
SKUPAJ 353.636.452	348.160.559	99
Iz obrata »Feriti« v Stegnah — delavec pri sintranju jeder za odklonske tuljave v televizorjih
Branža	Letni plan Realizacija Indeks
1966	1966	R/LP
Iz obrata za proizvodnjo feritov
Povečujejo proizvodnjo in Sortiment izdelkov
Nepopolna domača oprema zavira hitrejše osvajanje nove
tehnologije
Kadar je beseda o obratu »Feri ti«, tovarne elementov za elektroniko, se nehote spomnim na nekdanje, resda žalostne delovne prostore tega našega obrata. No, k sreči je to mimo in danes osemde-setčlanski delovni kolektiv dela v lepših in boljših prostorih, ob novih strojih in napravah — skratka temačna in zatohla preteklost je mimo.
Konec lanskega junija so iz starih prostorov v Stegne namreč preselili še slednje stroje in preostali delavci so se znašli v lepšem okolju, v katerem bodo lahko bolj sproščeno in uspešneje poslovali, čeprav se tudi v novih delovnih prostorih še vedno ubadajo z nekaterimi pomanjkljivostmi oz. nimajo še garderob, umivalnic in vsega potrebnega, kar bi jim v celoti ustvarilo potrebne delovne pogoje.
Kljub težavam, ki jih je lani delovni kolektiv obrata »Feriti« imel zaradi razcepljenosti med starimi in no-
vimi prostori, med zastarelo tehnologijo in novo, sodobnejšo, ki so jo začeli uvajati po preselitvi v Stegne, na novih napravah in strojih, lahko rečemo, da je svoje obveznosti kolikor se je dalo skušal izpolniti kar najbolje.
Bebalansiranega proizvodnega plana v celoti sicer ni uspel realizirati, za kar gre vzroke iskati v vrsti ovir, ki jih pač ni bilo lahko obvladati. Gre namreč za to, da nova, sodobna tehnologija njihove proizvodnje terja dolgotrajnejše prilagajanje opremi in strojem, pa tudi sam proizvodni proces je daljši in zahtevnejši, razen tega pa se je pod novimi proizvodnimi pogoji in glede na potrebe tržišča razrasel tudi sam Sortiment izdelkov. K vsemu temu je treba prišteti tudi pogoste težave okrog sicer manjših količin uvoznega reprodukcijskega materiala, ki je zaradi dolgih dobavnihro-kov prepogosto povzročil zastoje v proizvodnji.
V olitve
(Nadaljevanje s . 1. strani)
Osnovno stališče je, naj pride v odbore in skupščine čimveč ljudi iz neposredne prakse. SZDLJ bo predlagala zvezni skupščini, ko se bo na novo konstituirala (po volitvah) za predsednika zvezne skupščine Veljka Vlahoviča, za predsednika zvezngea izvršnega sveta pa Miko špiljaka.
Tudi pred nami, člani kolektiva stoji važna naloga, ko bomo izbirali kandidate za člane samoupravnih organov. Niso osamljene kritike, saj pogosto kritiziramo posameznega člana DS, da ni tak kot bi moral biti. Zdaj je čas, da dobro premislimo, koga bomo predlagali za kandidata v samoupravne organe. Občni zbori sindikalnih podružnic so primerni za predlaganje in izbiro možnih kandidatov za člane samoupravnih organov.
Janez
IB
Medtem ko je v obratu že vsa predvidena uvozna oprema, manjka še del domače, kar povzroča precejšnje preglavice. Primanjkujejo še potrebna transportna sredstva, zlasti pa vista orodij za novejše artikle, ki so dokaj zahtevna. Z orodji obrat zalaga orodjarna tovarne elementov za elektroniko, ki glede na obsežnost asortimenta in na njihovo zahtevnost izvršuje odgovorno nalogo. Orodja za nove izdelke konstruirajo sami v obratu, torej v lastnem razvojnem oddelku, kjer pa tudi niso brez težav, zlasti v pogledu strokovnjakov, fizikov in strojnikov, ki bi jih že dolgo potrebovali. Te potrebe so danes še tem večje, ker je sodobna tehnologija bolj zahtevna od prejšnje in tržišču je vedno treba nuditi najnovejše, najboljše, in najbolj ustrezno. Ne bo odveč poudariti, da danes obrat v vedno večji meri prehaja na proizvodnjo feritnih izdelkov, katerih v nekdanjih prostorih, pri tedanji opremi in tehnologiji sploh niso mogli proizvajati;
2e v teku prvega letošnjega trimesečja se bo sortimen.t izdelkov obrata »Feriti« znova razširil, saj bo v kratkem stekla proizvodnja nekaterih izdelkov, ki jih tržišče že nestrpno pričakuje in zanje ne bo problema prodaje. Pri tem- je razveseljivo, da vsaj v prvih mesecih ni predvidevati posebnih težav okrog reprodukcijskega materiala, saj so za to obdobje z uvoznim materialom zadovoljivo založeni.
S feritnimi izdelki obrat zalaga domačo industrijo radijskih in televizijskih aparatov, nadalje izdeluje feritne izdelke za. potrebe PTT in za profesionalne aparature.
Stiskanje jeder za odklonske tuljave za TV sprejemnike
Perspektiva obrata je v tem, da iz dneva v dan raste potrošnja feritnih izdelkov, le če bodo sproti dohitevali potrebe trga z vedno novimi izdelki.
Vendar pa obrat »Feriti«, kjer sicer počasi, vendar pa vztrajno raste obseg proizvodnja v letošnjem Ista predvidevajo že bruto proizvodnjo v vrednosti okrog 950 milijonov starih dinarjev, povečuje prodzvodnjo> ker se skuša, uveljaviti tadi na področju izvoza svojih izdelkov. V ta «lasnem so interesentom za svoje izdelke v zamejstvu poslali že vrsto ponudb in vzorcev in je pričakovati konkretne -pogodbe, ki lahko še utrdijo perspektivo tega delovnega kolektiva. Z izvozom so sicer poskušali že v preteklem letu, vendar se resneje tega vprašanja lotevajo prav letos, ko bodo s sortimentom, kva-Eteto in zmogljivostmi lahko izpolnjevali sprejete obveznosti do tujih kupcev.
Ob koncu še — čeprav manjka delovnemu kolektivu v obratu »Feriti« še nekaj osnovne opreme v novih delovnih prostorih, ni brez volje- in delovnega, poleta in vztrajno premaguje trenutne ovire, zaupajoč v svojo ustvarjalnost in sposobnosti, ki so vsekakor najboljše jamstvo, da bodo kmalu prešli lo, še dokaj težko obdobje in
končno začeli proizvajati v predvidenem obsegu za potrebe domačega in tujih tr-; žišč.
— C—
V ZZA prešli na skrajšani delovni teden
Ustrezne službe v Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani so izdelale načrt o prehodu na skrajšani delovni teden. V tem načrtu je bdlo predlagano, naj bi v enotah ZZA s l. jamaurjam prešli na 2 prosti soboti v mesecu.
Upravni odbor ZZA je v predlaganem načrtu razpravljal in predlagal spremembe v toliko, da hi namesto dveh imeli proste vse sobote, zato pa bi ob vseh torkih . delali, tudi popoldne.
Na ta način — upravni odbor je to varianto prehoda na skrajšani delovni teden predlagal v potrditev Svetu Zavoda za avtomatizacijo — bi od dosedanjega 48 urnega delovnega tedna prišli na 44,2 u-mii delovni tedniik. Po predlogu upravnega odbora ZZA naj bi na skrajšani delovni teden prešli s 1. februarjem t. 1.
Naša gospodarska politika v letu 1967
Zvezni zbor in Gospodarski zbor Zvezne skupščine sta ob koncu preteklega leta sprejela resolucijo o temeljih gospodarske politike v letu 1967. V tej resoluciji se najprej ugotavljajo pozitivni in negativni premiki v letu 1966.
V resoluciji se navaja, da smo v letu 1966 kot v prvem letu srednjeročnega plana in popolnejšega delovanja reforme dosegli pomembne uspehe, pri čemer pa so se pokazali tudi nekateri problemi, zlasti' v drugi polovici leta. Presežena je bila povprečna rast družbenega proizvoda v letu 1966, doseženo pomembno povečanje pro-msktrvnodi dela v proizvod-o ji m prometu, prav tako so
se precej razširili tudi odnosi našega gospodarstva s tujino. Na drugi strani pa se ugotavlja, da zaloge naraščajo še naprej in so dosegle tako v Skupnem obsegu kot tudi v tekočih zajemanjih narodnega dohodka preširoke okvire. Kvalitetne spremembe so bile v glavnem dosežene le z izkoriščanjem najočitnejših rezerv, zlasti znotraj podjetij, veliko manj pa z integracijskimi procesi.
delitvijo dela in novo usmeritvijo v-proizvodnji. Premalo so bile izkoriščene zmogljivosti v smeri specializacije in trdnejšega poslovnega povezovanja. Se naprej se gradijo objekti, za katere niso zagotovljena sredstva, po drugi strani pa se premalo jemljejo v ponovne preizkuse investicijski programi. Potrošnja v socialnem zavarovanju je občutno presegla dohodke in ni dovolj upoštevala materialnih možnosti. Pri naraščanju OD je prišlo do neenakega koraka med realnimi OD in produktivnostjo detla. Cirkulacija obratnih sredstev je bila nezadovoljiva. Količina denarja je še vedno razmerama velika, kar ohranja inflacijska žarišča in otežkoča stabilizacijo in intenzifikaeijo gospodarjenja. Na trgu so se kazale
določene vznemirjenosti, zlasti v zadnjih mesecih preteklega leta, in to v naraščanju cen in relativnem upadanju zalog neživilskega industrijskega blaga. Pojavilo se je tudi deblo pojemanje izvoznega ritma.
V drugem delu navaja resolucija konkretne naloge na področju gospodarstva v letu 1967.
Delovne organizacije bodo morale same več vlagati v obratna sredstva. Treba bo izboljšati notranjo delitev in povečati zainteresiranost delavcev za rezultate dela in poslovanja. Pogoji 'za gospodarjenje in nadaljnje razvijanje gospodarskega sistema bodo nujno vplivali na učinkovitejši razvoj integracijskih procesov in delitev dela. Med drugim bodo spodbujali, skupen interes
kooperantov za poslovni uspeh finalnih proizvajalcev. Spoštovanje in izpolnjevanje pogodb in drugih poslovnih obveznosti, vštevši tudi širše uveljavljanje odškodnine zaradi izgube, nastale kot posledica neizpolnjenih obveznosti poslovnega partnerja, naj pripomorejo k stabilizaciji poslovnih razmerij in nujni utrditvi poslovne morale.
V tekočem letu. je treba zagotoviti, da bo potrošnja v celoti manjša od razpoložljivih sredstev, pri tem pa,-da bodlo še naprej naraščale materialne in finančne rezerve v gospodarstvu im v družbeno-političnih skupnostih. Osebna potrošnja in osebni dohodki naj načelno rastejo v skladu z naraščanjem dohodka, ki je rezultat večje
2
O naši re
• 90
Sindikalni odbor združenega podjetja je 27. januarja na svoji redni seji razpravljal o oddihu in rekreaciji članov delovnega kolektiva Iskre. Razprava je tekla zlasti o dejavnosti naše počitniške skupnosti in o domovih, s katerimi upravlja, o cenah in podobnem. Pogovor o vsem tem je bil zelo živahen, saj so vanj posegli vsi navzoči.
Prevladalo je mnenje, naj bi počitniška skupnost Iskre še Vnaprej upravljala z domovi, s čimer imajo vsi člani delovnih kolektivov združenega podjetja enake pravice do teh domov. Naloga počitniške skupnosti pa je pri tem, da najde načine za ekonomsko poslovanje, zagotavljajoč tako delavcem Iskre ugodne pogoje za letovanje in oddih. Ob tej nalogi počitniške skupnosti je bilo predlagano, naj bi tri uslužbence počitniške skupnosti vodili in plačevali iz denarnih sredstev strokovnih služb podjetja. Počitniška skupnost že od svojega nastanka posluje brez poslovnika. Dela pač na osnovi vsakoletnih dogovorov komisije za oddih in rekreacijo ter skkpov upravnega odhora ZP. Vsekakor pa je nujno, da se čimprej izdela in osvoji poslovnik, po katerem naj ¡počitniška .skupnost pošluje in se nadalje razvija. S tem bo odpadla sedanja negotovost, omejena pa bo tudi možnost nastajanja izgub, ki je vsa leta doslej spremljala delo počitniške skupnosti.
Kot kaže je bilo preteklo leto za počitniško skupnost prelomnica in bo zaključni račun pokazal, da je gospodarila brez izgube. To je vsekakor razveseljivo, hkrati pa dokaz, da je z vestnim poslovanjem in dobrim gospodarjenj em, čeprav ob zmernih: cenah uslug, le možno poslovati brez izgub. Seveda
pa je nujno, da počitniški skupnosti prizadeti povrnejo izgubo, ki je nastala v letu 1965 In znaša okrog 8 milijonov. Počitniška skupnost je na račun svojih obratnih sredstev sicer pokrila vse stare obveznosti, zaradi tega pa je praktično ostala praznih rok, dokler ne bodo poravnane stare obveznosti tovarn do nje.
Lani sta najbolje poslovala naša domova ha Bledu in v Poreču, pri čemer se je izkazala tudi odprodaja prostih zmogljivosti tujim gostom, seveda po ustrezno višji cent.
V nadaljevanju razprave je bilo tudi govora o prodaji našega doma v Ankaranu, ki je bil prej last tovarne v Kranju. Nekateri so menili, da ni bilo prav, da je bil prodan, drugi pa So zagovarjali to, da je bil dotrajal in bi bila potrebna prevelika sredstva za njegovo obnovo.
Odbor je razpravljal tudi o zahtevi tovarne elementov za elektroniko, naj bi počitniška skupnost vrnila dom v Poreču, o čemer naj bi odločili organi samoupravljanja ŽP. Ker tovarna s tem v zvezi še ni dobila ustreznega odgovora, se je odbor zavzel za to, da to vprašanje čim prej rešijo samoupravni organi ZP, večina prisotnih na sestanku sindikalnega odbora pa je menila, da je prav, če dom ostane pod upravljanjem počitniške skupnosti in imajo možnost v njem letovati tako vsi člani delovnega kolektiva združenega podjetja.
Kako bo v letošnjem letu?
Prevladalo je mnenje, naj bi cene v naših domovih ostale nespremenjene, razen če bi se prehrambeni izdelki preveč podražili. Vsekakor je treba podaljšati poslovanje domov s pred in posezono, pri čemer pa naj bi bile v času izven sezone cene za eno
četrtino ali za eno tretjino nižje od le-teh v času sezone. Predvideno je; da bo dom v Poreču začel obratovati že s 1. majem, v Trenti s 1. junijem, na Bledu pa naj bi bil naš dom odprt vse leto. Pohvale vredna je pobuda, naj bi članom kolektiva omogočili obročno plačevanje za letni oddih. Plačati letovanje v treh ali štirih obrokih bo za marsikoga sprejemljivo, ker bi sicer okleval, ali naj gre na oddih ali ne, kar še zlasti velja za številnejše družine.
Izmene bodo tedenske ali 14-dnovne, počitniška skupnost pa bo poskrbela tudi za soliden prevoz v naše domove, oz. iz njih. Nadalje je počitniška skupnost v dogovoru s turističnima podjetjema Kompas in SAP, za zamenjavo prostih zmogljivosti v' svojih domovih. Tako bi Iskra odstopila prosta mesta delavcem omenjenih podjetij, le-ta pa bi za naše člane omogočila letovanje pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za njihove.
V	pred in po sezoni je dana možnost za organizacijo klimatskega zdravljenja naših delavcev. Nekatere tovarne so se ob tej pobudi že izjavile, da bodo skušale izkoristiti obstoječe možnosti, kajti na ta način bodo z manjšimi sredstvi lahko izvedle to nalogo.
Prav je, da se v tovarnah čimprej odločijo o višini regresa, da se bodo člani delovnih kolektivov lahko čimprej odločili, kje bodo'letovali in se zato počitniški skupnosti lahko tudi dovolj zgodaj prijavili.
V	razpravi je bilo tudi govora o tem, da je v naših domovih potrebno izvršiti popravila, zamenjati dotrajano opremo in jih urediti, da bodo res lahko delovnemu človeku zagotovili dostojen oddih.
Sindikalni odbor ZP je menil, naj bi sredstva za vzdrževanje domov regulirali prek združenega podjetja, vsekakor pa je obnova ponekod res že zelo nujna.
Postavljeno je bilo tudi vprašanje letovanja članov delovnih kolektivov podjetja RTZ in »Rudi Čajavec« v naših domovih. Prevladalo je mnenje, naj bi člani teh dveh podjetij, v kolikor bi šlo za zamenjavo, letovali v naših domovih pod enakimi pogoji, sicer ¡pa bi podjetje, katerega delavci bi letovali v naših domovih, moralo počitniški skupnosti zagotoviti določen pavšal za vsakogar, ki bi dopust preživel v domovih počitniške skupnosti Iskra.
Sklenjeno je bilo, naj s9 počitniška skupnost glede izrabe razpoložljivih zmogljivosti svojih domov povezuje direktno z vodstvi sindikalnih organizacij tovarn, prav taka pa tudi pri agitaciji in otH veščanju o pogojih letovanja,' Nadalje mora vodstvo počitniške : skupnosti v sezoni stalno kontrolirati poslovanja domov, zasledovati njihova gospodarjenje ter rezultata poslovanja sporočati upravne» mu odboru ZP.
O	stališčih, sprejetih v zvezi z delom počitniške skupnosti in z letovanjem delavcev združenega podjetja, bo razpravljal tudi upravni odbot združenega podjetja.
. “■ Janez —
Razpis
Združeno podjetje »ISKRA« KRANJ
Organizacija: t
Tovarna elektrotehničnih
in finomehaničnih izdelkov, Kranj
RAZPISNA KOMISIJA razpisuje prosto vodilno delovno mesto:
šefa obrata merilnih naprav
Pogoji : diplomiran elešktroinženir z vsaj 5-letno prakso na področju merilne tehnike.
Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti na naslov: Razpisna komisija tovarne Iskra Kranj »ELEKTROMEHANIKA«, Kranj, Savska loka 4 — do 20. februarja 1967
NADALJE VABIMO K SODELOVANJU:
več inženirjev kemije
več kemijskih tehnikov
več diplomiranih ekonomistov
Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba tovarne »ISKRA« ELEKTROMEHANIKA Kranj, Savska loka 4.
produktivnosti in družbena priznane realizacije.
V okviru obstoječega sistema je treba v vseh panogah, socialnega zavarovanja nujno izvesti sprejete ukrepe, kot tudi tiste, ki bodo še sprejeti in bodo vplivali na racionalnejšo potrošnjo ter zagotavljati, da bo ta ostala v okvirih razpoložljivih sredstev, ki so v ta namen opredeljena :s sedanjimi stopnjami prispevkov.
Vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela mora bitd med glavobol cilji gospodarske politike v letu 1967. Doseči mo-, ■anto pomembno povečanje
manj etrgovdnske menjave M deviznih rezerv. Za realizaci-)o (bega načela bo med dru-£im potrebno izdati predpi-le> ki bodo omogočili in spodbujali širše in gospodar-
nejše povezovanje delovnih organizacij sploh, posebno pa povezovanje z zunanjimi poslovnimi partnerji.
Uravnovešanje plačilne bilance ob visolkam naraščanju uvoza bomo mogli doseči predvsem s povečanjem neblagovnega deviznega pritoka na območju prometa, turizma, izvajanja gradbenih in podobnih del itd.
Ugodni pogoji za večjo produktivnost dela bodo tudi v letu 1967 delovali na smotrnejše zaposlovanje. Normalno naraščanje zaposlenosti naj bo med važnimi faktorji gospodarske politike. V skladu s tam je treba spodbujati večjo zaposlenost v gospodarsko opravičenih mejah. Da se bo to doseglo, je med drugim zlasti potrebno, da posvetijo delovne organizacije v politiki kadrov več
pozornosti zboljševanju kvalifikacijske strukture kadrov, večjemu zaposlovanju, mladine, ki končuje šole in fakultete, ter nenehnemu izobraževanju delavcev. To je prvi pogoj za hitrejšo modernizacijo proizvodnje, večjo produktivnost dela in zboljšanje pogojev za gospodarjenje.
V resoluciji se tudi omenjajo naloge na področju izobraževanja in kulture, kjer je zlasti poudarjeno, da bo ,z izvajanjem zakona o finančnih sredstvih dobilo izobraževanje v letu 1967 trdnejše finančne vire, kar bo omogočilo nadaljnjo gospodarsko osamosvojitev in okrepitev saanoupravljanjana področju izobraževanja.
Da bomo lahko pospešili gospodarski razvoj in uresničili naloge gospodarske reforme, bomo morali v letu 1967^ in naslednjih letih kar
najbolj široko in energično uporabljati izsledke znanstvenega raziskovalnega dela ter moderno tehnologijo, kar je temeljni pogoj za enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela in dosego svetovne produktivnosti.
Na področju kreditnamone-tame politike moramo v letu 1967 odločno vplivati na splošno stabilnost cen in domače valute, s tem pa tudi na uspešnejše gospodarjenje in stabilizacijo.
Da bomo ta cilj uresničili, bomo morali med. drugim zlasti zagotoviti večji interes poslovnih bank, da bodo v svoji. politiki do gospodarskih organizacij bolj vplivale na smotrnejše -oblikovanje zalog , pri proizvajalcih z namenom, da se odvečne zaloge gotovega blaga in reprodukcijskega materiala tudi
po tej poti spravijo na trg. . V prometnem procesu je zlasti treba na področju cea izvajati politiko, ki je začrtana že v srednjeročnem planu in v drugih dokumentih. Postopoma bo treba, kolikor bo to glede na specifičen položaj na posameznih tržnih področjih mogoče, z ekonomskimi ukrepi ustvarjati ugodne pogoje za prehod na prostejši režim cen. Prostej-ši režim bomo uvajali zlasti na blagovnih sektorjih, na katerih se sprošča uvoz.
Eden izmed ciljev investicijske .politike v letu 1967 za nadaljnjo racionalizacijo gospodarjenja na področju investicijske politike je zlasti večja selektivnost pri investicijah, ohranitev investicij v okviru razpoložljivih sredstev in prilagoditev njihove strukture namenom reforme in plana.	G. P.
O proizvodnji v tovarni električnih merilnih instrumentov - Otoče
Na vprašanje uredništva odgovarja šef gosp. tehničnega sektorja tov. JANKO DERNIC
Tudi letošnji plan je bil izdelan v sodelovanju im s soglasjem P SO, tako smo umerjeni, da je plan izdelan na osnovi tržišča in vsklajen z možnostmi naše proizvodnje.
VPRAŠANJE: Nekatere organizacije imajo v zadnjem času nekatere pripombe na delo PSO. Imate tudi pri vas kakšne večje probleme? —•.Kaj menite o analizi trga in o programiranju?
ODGOVOR: Sodelovanje s PSO je teklo na tovariški ravni, čeprav ne rečem, da so včasih različna stališča glede prodaje. Težave nastajajo predvsem v tem, ker PSO ne plačuje dobav točno v dogovorjenih rokih, mi pa imamo za redno delo premalo obratovalnih sredstev,, da brez materialne škode lahko čakamo na poravnavo zapadlih računov,,
Z analizo trga pa nismo in ne moremo biti zadovoljni, kajti želeli bi, da bi tovarna vedela, vsaj v glavnem, kaj bo delala naslednja leta. S tem bi bila dana prognoza za pripravljanje razvoja. Raziskavi trga in programiranju bi morali v ZP posvetiti čim-več pozornosti, kjer naj bi delala močna skupina strokovnjakov, ki bi nudili orga-n'fac;jam zadevno pomoč v
Otoče: pri umerjanju instrumentov
Tov. Janko Derniči’ šef go-spodarsko-tehničnega sektorja Iskrine tovarne električnih merilnih instrumentov, Otoče
zacij ne smemo in ne moremo postavljati v en koš, zato bo prav, če odgovorite na zadevno vprašanje konkretno za otoško tovarno.
ODGOVOR: Problematičen je bil predvsem material iz barvnih kovin na našem tržišču, saj smo morali uvažati celo žico jugoslovanske izdelave. Material. iz uvoza ni. predstavljal večjih težav. Centralna nabavna organizacija je nabavljala v redu in nimam posebnih pripomb.
VPRAŠANJE: Dokaj pogosto je tudi vprašanje o kooperantih. Zanimanje nas predvsem kooperantski odnosi med Iskrinimi organizacijami.
ODGOVOR: Menim, da v »Iskri«, kot. podjetju, kooperantski odnosa ne bazirajo preveč na solidnosti. Morda je vzrok v tem, ker preveč odpuščamo pomanjkljivosti drug drugemu, v tem pk nastajajo odstopanja, ki ekonomsko kvarno vplivajo na potek proizvodnje. Naš glavni dobavitelj, če lahko tako rečem, je kranjska - tovarna, kar ni čudno, saj smo iz nje zrasji. Čeprav se dobro razumemo, nastajajo praznine pri izpolnjevanju naročil, ki zavirajo našo proizvodnjo. Ne rečem, da so nekatere pomanjkljivosti oz. • pozabljivosti tudi na naši- strani, ven- , dar bi včasih več promptno-sti s strani kranjske , tovarne (ali poedincev) zagotovo dokaj koristilo paši .tovarni. Glavni problem so bakelitni izdelki. Včasih’ nam nekaterih naročil (novih), po pis-' mih sodeč, ne utegnejo narediti , kot n. pr. 60.000 ste-blov konice, češ — da imajo vse kapacitete na ¡avtomatih zasedene; S tem borno prisiljeni iskati kapacitete izven tovarne. Škoda!
VPRAŠANJE: Pri proizvodnem planu ste gotovo planirali tudi izvoz.. Bo večji,, kot lani? Ste obdržali iste kupce, in ali bo predvideni izvoz v, letošnjem letu peklil potrebe uvoza?
ODGOVOR: Planirali smo 125 milijonov S din. Čeprav je 'ta številka za nas precej velika, je PSO predvidel še večjo izvozno postavko. Ta izvoz bi namreč morali doseči, če hočemo pokriti uvozni material, ki ga bomo rabili pri proizvodnja' Lani sirilo
.imeli manjši izvozni plan, zato nam vsota deviz ni zadostovala za vse uvozne potrebe. Glede naših inozemskih kupcev pa tole: nemški gospodarski čudež pojerijuje. Tudi tam postaja trg: nasičen. Zaradi tega nam bo odpadlo: uslužno stno delo . . .za neko nemško ¡firmo, ker lef ta' zmanjšuje.: prbižvddiaja-likrati pa se nam odpira v Angliji, tržišče,' ki bo nadoknadilo izvoz omenjani firma PSO še ni sklenil vseh
(Dalje na 8. strani)'
VPRAŠANJE: Kot je znano, je bil lanski plan proizvodnje v otoški tovarni dosežen v. višini 108,5 %. To je lep uspeh. Kako pa kaže letos? Gotovo ste o tern. že razpravljali?
ODGOVOR: Z dokajšnjim prizadevanjem vseh članov našega kolektiva smo lanski plan prekoračili, čeprav smo morali med letom na željo PSO asortiman izdelkov delno spremeniti, kar je zahtevalo več dela in pozornosti. Čeprav smo imeli podpisano pogodbo s PSO za prvotno postavljeni plan, so naši samoupravni organi uvideli, da PSO lahiko hitro in dobro proda Ie-to, kar trg potrebuje.
taki meri, kot je bilo v Statutu ZP predvideno.
Pri vsem tem nas zavira tudi stari žiro račun, za katerega menim, da je bolje, če ga likvidiramo takoj in z vsemi posledicami, kot da čakamo kaj bo, kajti stroški bodo vedno večji.
VPRAŠANJE: Ko govorimo o pretekli in bodoči proizvodnji je prav, če govorimo tudi o problemih z nabavo materiala. Vseh organi-
Nekaj težav smo imeli zaradi Zakasnitve dobav upo-.rov (Šentjernej) in kondenzatorjev (Semič), vendar moram pri tem omeniti zelo požrtvovalno delo pri izdelavi uporovih ploščic (Šentjernej). Kot sem že v začetku omenil, več ali manj grešijo vse organizacije pri kooperantskih delih; včasih se delo zavleče prav zaradi verižnih pomanjkljivosti, malomarnosti ta pomanjkanja materiala, ali pa tudi pozabljivosti poedincev. To je draga šola, zato upam, da bo retama ta gospodarska ra-Otoče: tov. Ela Zupan, Ivanka Soleč in Cilka Grobovšek čunica vztrajno odpravljala so zaposlene v pakirnici	te probleme.
Tov. Berta Vene je zaposlena pri stiskalnici v produkciji
Polletna konferenca poslovodij indu-
strijskih prodajaln
Člani aktiva Zveze borcev poslušajo poročilo o delu v --eteklem obdobju r IZ ELEKTROMEHANIKE
Letna konferenca aktiva ZB
" V dvorani delavskega samoupravljanja v Kranju se je prc3 kratkim zbralo prek 200 članov aktiva ZB. Številna udeležba kaže, da se člani živahno zanimajo za delo in probleme, kar je vsekakor prav, razprava sama pa je nakazala nekaj podrobnosti, ki jih bo treba razumno ih čimprej rešiti.
V uvodu so borci z enominutnim molkom počastili pred kratkim umrlega borca in .revolucionarja tov. Borisa Kraigherja, nakar je predsednik aktiva ZB »Eelektro-mehanike« to v. Franc Krii-
Predsednik aktiva ZB France Križnar v razgovoru s predsednikom ZB občine Kranj, tov. Kepicem
nar podal kratko letno poročilo, in sicer o delu aktiva in o smernicah za bodoče delo. Poseben poudarek je bil dan vsiljeni vojni v .Vietnamu, ki jo obsojajo vsi miroljubni narodi na svetu. Iz hrugih poročil,, ki so jih na, nizali predsedniki komisij, je bilo razvidno, da so bile’ le-te dokaj delovne, vendar iznad svojih moči-niso mogle,
ker so bila finančna sredstva s strani tovarne ož. podjetja dokaj pičla, kar je letos do nekje razumljivo, ne rečem pa, da se ob dobri volji in pravi zavesti ne bi dalo káj več dobiti.
O	delu .komisij smo v našem glisilu že, med letom dokaj poročali,,/zato bi vse-; bino članka namenili predvsem razpravi, ki v začetku ni takoj našla plodna tla. Vse je kazalo, da so nekateri člani ZB preveč, zaverovani v lastne težave in problé-, me' in zato širine ne?.vidi jo. Ko sole-ti govorili o načelnosti, je druga vsebina, govorila, da so nekateri govorniki 'načelni ie do sebe. Če bi vsi demokracijo pojmovali tako, bi. se' sploh ne mogli kaj pametnega pogovoriti. Trdim, da je kar prav, ko je neki govornik opozoril, da je predvsem važna skupna misel, Skúpná'sloga in moč in skupni Vzori, ža katere smo se borili.
Drugi del razpraye je bi! boljši, bplj „vseobči, bolj zbran. Na razna vprašanja je ’ največ odgovarjal predsednik . aktiva ZB ZP Miro Mihovec.. Aktiv je obširno razpravljal o zaposlovanju članov ZB, stanovanjskem problemu, in zdravstvu. Dam. v je' bil predlog, naj /bi" letovanje zá -boreč' preskrbeli tudi v hribih in to predvsem za'tiste, ki iz zdravstvenih razlogov ne prenesejo morske klime. Dokáj kritike je ; bilo slišati na račun zdravstvene službe in oddelka za družbene službe, vendar' je zaradi enkratnega poslušanja'. in to le enostranskega, ker kritiziram niso bili navzoči, -težko napisati v koliko je bila ta kritika upravičena. Močno - je bilo kritizi-
rano ravnanje nekaterih mojstrov in šefov v zadevi odnosov in izbiri oseb za nekatera delovna mesta; navedeni. so bili konkxetni priiae>-ri, zato je tej kritiki lahko dati dokajšnjo pozornost. Iz razprave je bilo razvidno, da je takih sestankov premalo ih da bi morali imeti člani ZB večkrat priložnost nakazati probleme in težave, ki bi jih sproti laže- reševali.
Složnost” in medsebojna pomoč članov aktiva ZB naj bi bila tista vez, ki bi odlikovala aktiv, tako so namreč ob koncu mislili vsi, ta misel pa naj velja: tudi vsem tistim članom ZB, ki imajo vodilna delovna mesta, oz. ki imajo svoj osebni standard ugodno rešen in ki hote ali, nehote pozabljajo priti na take. sestanke in se pogovoriti s soborci o marsičem. Če so padale besede, da nekateri borci, ki lahko vplivajo ha marsikaj, .nišo preveč, dovzetni, da bi kot mojstri ali šefi; sprejemali člane aktiva ZB kot sodelavce, oz. da nekateri celo ovirajo Sprejem — potem je s tem povedano dovolj. Vse kaže, da bo take odnose do dna treba spremeniti.
Na osnovi razprave je aktiv ob zaključku konference so-
(Dalje na 8. strani)
Namesto uvoda; Prodaja se nahaja še vedno sredi velikih sprememb. Nov način prodaje prerašča svoje otroštvo in prehaja v svojo zrelo dobo, kot rezultat raziskovanja tržišča, analize potrošnikov in sodobnih metod v praktični izobrazbi prodajalca.
Polletni sestanki poslovodij industrijskih prodajaln so postali, redne konference, na katerih položijo vodje detaj-lističnih enot PSO račune o svojem delu, izmenjajo izkušnje in Si začrtajo glavne smernice nadaljnje poslovne politike — vsaj za pol leta naprej, do naslednjega sestanka. Problemov ni malo. Skopo odmerjeni čas sili govornike v ognjevite tirade. Poslovodje so pač poslovodje in človek brez temperamenta ne sodi za prodajno mizo.
Mimo občasnih problemov, ki jih prinaša vsakdanje -poslovanje v industrijskih prodajalnah, so, na ko.nfercnci oBtajiaavah
takojšnje reševarlje. V brvi Vrsti gre za. še vedno nezadostno .¡zglajene odnose med PSO kot glavnim dobaviteljem 'in : industrijskimi , prodajalnami ■ kot neposrednim vzdrževalcem kontakta z javnostjo. Poslovodje - prodajaln se pritožuj e jo nad preriiajbno pozornostjo, ki jo referenti PSO1 posvečajo maloprodajni operativk Ne samo nad pomanjkljivostmi' pri /Tiitrem izvrševanju dobav: industrijske prodajalne; preseneča dejstvo, da dobijo' druga trgovska podjetja; in celo posamezniki blago naše proizvodnje prej kot naše; lastne trgovine. Neenotna stališča v naši? poslovni-' politiki nasproti javnosti (če sploh obstajajo takšna. stališča)^povzročajo paradoksno stanje, da naši distribucij siti- organi podpirajo našo lastno konkurenco na detajlištičnem področju.
Naslednji problem, ki občutno hromi našo maloprodajno dejavnost, je nerazumljivo odlašanje glede prehoda na kreditno prodajo. Ne-glede na'komplikacije in določeni rizik ki jp zvezan z
Delovno predsedstvo konference ZB
izvajanjem obročne prodaje, se je treba prilagoditi' obstoječemu položaju ha tržišču in žepu potrošnika. Vrsta trgovskih hiš se je že zdavnaj odločila za tak način prodaje, mi pa, kot ponavadi, čakamo na tistih pet minut pred dvanajsto.
Reforma je prinesla s seboj tudi uvedbo občutnega prometnega davka, ki naj prisili tako potrošnika kot proizvajalca k razboritejšemu obravnavanju cene. Vendar pa tudi v tem pogledu zakon razlikuje končnega potrošnika od tistega kupca, ki rabi določen proizvod kot reprodukcijski material ali inve* sticijsko blago, .zaradi česar je oproščen te dajatve. Togo izvajanje teh predpisov v naši maloprodaj ni •* operativi je odbilo od naših prodajaln že prenekaterega kupca in nič koliko starih strank-, ki ne morejo razumeti, da /je njihovo potrdilo o oprostitvi od prometnega davka za nas — samo kos. papirja in- nič več. Sugestija,'da bi se:Veleprodaja, . ki v določenih pri- ■ merih lahko, upošteva omenjeno oprostitev, na nek način približala .našim prodajalnam, ...jC: stara že leto dni - odkar so prodajalne živo začutile . neprijazno reakcijo javnosti. Povprečen kupec'; .kratko in malo na more /razumeti, da, v maloprodaji ni načma, s katerim bi mogel uveljaviti svoja pooblastila, zlasti pri nakupu industrijskega blaga.. Do sedaj ni. storjenegaf/bicIkonkretnega. da- bi dali življenj-, sko vsebino — če že ne prodaji, pa vsaj -zakonu, - -
Kaže, da tudi odnosi med industrijskimi prodajalnami in teritorialnimi predstavništvi niso urejeni na najboljši način; Ne. gre' sicer za direktna nasprotja: med interesi vele. in .maloprodaje:; bolj pereča je poslovna ločenost obeh prodajnih področij, ki lahko privede do nezainteresiranosti. Poslovanje industrijskih prodajaln po vsej državi resda vodi in usmerja vodstvo delovne enote »Prodajalne« — toda, ali je smotrno, da Se dolžnosti in pravice direktorjev filial izčrpajo že na področju disciplin^ skih odnosoV? Morda je s tem ustreženo internim 'koncepcijam PSO glede izvajanj a prodajne politike, javnost pa take delitve ne pozna. Če že podvomimo v to, da je ISKRA v vsakem primeru »pojem kvalitete«, ne smemo dvomiti V to, da je ža javnost ISKRA pojem nedeljive celote: vse, kar noši to ime, od direktorja pa do kurirja.
Eden od najtežjih problemov v maloprodaji je po sodbi poslovodij slaba strokovna in splošna izobrazba prodajanega kadra. Sodobna ekonomika podira državne meje in (Dalje na 6. strani)
S
Polletna konferenca poslovodij V. zimsko-športne igre ZP Iskra industrijskih prodajaln 25. februarja v Kranjski gori
(Nadaljevanje s 5. strani)'
postaja svetovna, evropska. Torej bo v prodaji — zlasti tehničnega blaga — že jutri potreben prodajalec evropskega formata. O tem se zadnje čase precej govori, storjenega je pa toliko kot nič. Ugotavljamo žalostno dejstvo, da velika ISKRA ni vložila v izgradnjo svojega prodajnega kadra v teku zadnjih let niti dinarja. Res je, da vsega ni moč storiti naenkrat in v nekaj mesecih nadomestiti vse, kar je zamujeno. Toda kako naj vsaj načelno izgleda prodajalec iskr-škega tipa — o tem bi odgovorni že lahko začeli razmišljati.
Konferenca poslovodij je, ne prvič, osvetlila neizpodbitno dejstvoma so industrijske prodajalne najvidnejši predstavnik podjetja v javnosti. Vpliva določene prodajne enote na terenu ni mogoče merita s kvadratnim metrom in ne z golim denarjem. Vprašanje vpliva industrijskih prodajaln na formiranje mnenja o našem podjetju v javnosti je zanemarjeno do takšne mere, da je vse skupaj, blago rečeno, že nerazumljivo. Kako si lahko razlagamo dejstvo, da industrijske prodajalne nimajo stalnega strokovnega aranžerja, medtem ko jih imajo ljubljanske veleblagovnice tudi po pet ali več?
Po eni strani ni škoda milijonov za tvegane propagand-
ne nastope v inozemstvu, po drugi pa je za najnujnejšo opremo naših prodajaln v najprometnejših mestih vsak dinar odveč. Na našo veliko škodo bo potrebno še dolgo čaša prepričevati odgovorne, da sodi oprema prodajaln in njihovih izložb na področje institucionalne propagande (za račun vsega podjetja) in, da ni vseeno kdo in kako razlaga našo poslovno politiko skozi močno učinkovita izložbena stekla naših trgovskih postojank. Nedvomno je izredno težko najti dovolj strokovnega aranžerja za učinkovito razstavljanje industrijskih proizvodov: to pa še ne more biti vzrok za previdno »distanciranje« od tega problema in za proglaša-nje za nepomembno vsega, kar je v zvezi s takoimeno-vanim »public relations«.
Iz poročil poslovodij se je dalo izluščiti še veliko navidez drobnih problemov, ki jih
Prodajni
(Nadaljevanje s 1. strani) izvozu. Vprašanje prekomernih zalog pri ostalih izdelkih, ki sodijo v to branžo, ni kritično, saj se le-te gibljejo v okviru postavljenih normativov.
»Merilna tehnika« je ime-
rešujejo po svoijh najboljših močeh. Reforma je potegnila boj za kupca na realna tla, med drugim tudi v naše (na žalost maloštevilne) prodajalne. Zaenkrat ni pričakovati, da se bo trgovina vrnila v »blažene« čase distribucije in monopolizma. Zato bi bil že čas, da začnemo od= ločneje investirati v živo prodajo, v ljudi, ki neposredno in najučinkoviteje izvajajo smernice naše prodajne politike v javnosti.
Epilog: nadvse ugodno je bila na konferenci sprejeta izjava pomočnika direktorja PSO tov. Jožeta Cvara, da bo letošnje leto v znaku opiranja na lastne sile in v znaku izkazovanja največje pozornosti doslej nezadostno upoštevanemu področju maloprodaje.
Da bi le ne ostalo — kot že tolikokrat — samo pri obljubah.
Ljubo
V predzadnji številki tednika ISKRA smo že poročali, da bodo tudi letos tradicionalne zimsko - športne igre ZP ISKRA v Kranjski gori.
Zaradi spremembe' smučarskega koledarja Smučarske zveze Slovenije imamo v Kranjski gori na razpolago prosto soboto 25. februarja in me 18. februarja kot smo predhodno poročali. .
Na sestanku komisije za šport in rekreacijo pri Sindikalnem odboru ZP ISKRA smo se odločili, da datum tekem prestavimo z 18; na 25. februar.
Zadnji datum prijav tekmovalcev je 6. februar. Prosimo, da se roka prijav obvezno držite. Vse ogamižacije prosimo, da spremembo datuma upoštevajo in uredijo tako, da bo prosta sobota in 25. februarja omogočijo udeležencem udeležbo na tekmah.
Komisija je razpravljala tudi o propozicijah za tek-
movanje in jih sprejela kot sledi:
1: Program V. zimskošportnih iger obsega tekmo« valno disciplino veleslalom.
2.	Udeleženci tekmovanja se lahko prijavijo v naslednje tekmovalne razrede:
TEKMOVALNI RAZREDI.
—	v tem razredu tekmujejo tekmovalci, ki so oz. so bili po 1. 1. 1966 registrirani kot aktivni tekmovalci in, da so vsaj enkrat ali večkrat startali na meddruštvenih tekmah.
TEKMOVALNI RAZRED II.
—	zajema tekmovalce, ki do 1. 1. 1967 še niso dopolnili 35 let.
TEKMOVALNI
RAZRED III. .
—	zajema tekmovalce, ki so do 1. 1. 1967 dopolnili 35 let.
ŽENSKI RAZRED
—	v tem razredu tekmujejo tekmovalke ne glede na starost in razred,
RAZRED ŠTIPENDISTOV ■ in dijakov Tš in PS
IN DIJAKOV Tš IN Pš
—	tekmovalci tega razreda se ne štejejo za ekipni plasma.
Tekmovanja se lahko udeležijo samo člani kolektiva ZP ISKRA in njihovi štipendisti ter dijaki Pš in TŠ ISKRE, ki bodo svojo udeležbo prijavili do 6. februarja 1967.
3.	Rezultati tekmovanja se ocenjujejo posamezno v okviru tekmovalne discipline tekmovalnega razreda ter ekipno.
Za ekipno uvrstitev se šteje čas I
—	en tekmovalec I. razreda oz. II. razreda, če ekipa nima člana I. razreda
—	en tekmovalec tekmovalnega razreda II.
—	en tekmovalec tekmovalnega razreda III.
—	ena tekmovalka ženskega tekmovalnega razreda.
4.	če vodstvo tekmovanja ugotovi, da tekmovalec ne tekmuje v ustreznem razredu glede na propozicije tekmovanja, ga lahko diskvalificira. Za pravilno uvrstitev tekmovalcev v tekmovalne-, razrede je odgovoren vodja vsake tekmovalne ekipe.
5.	Vodja ekipe je dolžan 10 minut ped začetkom tek-, movanja javiti vodstvu tekmovanja morebitno odsotnost tekmovalcev.
6.	Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzema nobene odgovornosti za morebitne poškodbe s trajnejšimi posledicami.
7.	Organizator tekmovanj a si pridržuje pravico spreme-, niti čas in kraj tekmovanja, če bodo to zahtevale okoliščine. O tem pa bodo pravočasno obveščeni vsi prizadeti.
Organizacijski odbor
V. zimsko-športnih iger ZP ISKRA
rezultati v decembru in letu 1966
Nadomostiio osebnih dohodkov do 30 dni bolezenske odsotnosti
V Uradnem listu SFRJ št. 52/66 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, po katerem so gospodarske organizacije dolžne v celoti plačevati nadomestilo OD za prvih 30 dni bolezenske odsotnosti. Hkrati s to zadolžitvijo daje ta predpis pravico gospodarskim organizacijam, da same določijo višino nadomestila glede na vrsto in pogostnost obolenj.
S to uredbo je razveljavljeno tudi določilo iz Zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list SFRJ štev. 29/66), s katerim so bile gospodarske organizacije dolžne nositi stroške nadomestila do 3 dni bolniške odsotnosti.
Dosedanji predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja so določali, da morajo zavarovanci prispevati v sklad zdravstvenega zavarovanja 7 odstotkov od bruto OD. Od teh sredstev je Zavod za socialno zavarovanje odstopu gospodarskim organizacijam 1,55% za delno ¡kritje nadomestila OD do 30 dni. Ta sredstva so koristile organizacije po več ali manj podobnih kriterijih.
Sl.l. 1967, se način financiranja zdravstvenega zavarovanja bistveno spremeni. Sprememba nastane že pri višini prispevka, ki se zniža od sedanjih 7 na 5% od bruto OD. Zavarovanci bodo v
bodoče morali odvajati 5% od bruto OD v sklad zdravstvenega zavarovanja, iz česar bo Zavod za socialno zavarovanje kril stroške nadomestila OD nad 30 dni bolniške odsotnosti, stroške zdravstvenih storitev, stroške zdravil, zobozdravstvenih storitev, stroške zdravljenja v bolnicah, potne stroške in stroške spremstva, Z oziram na to, da se je znižala prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje, nastane določeni prihranek, iz katerega bodo marale gospodarske organizacije v celoti kriti nadomestilo OD v času bolezenske odsotnosti do 30 dni.
Kako bodo organizacije prihranjena sredstva čimbolj racionalno koristile oz. izplačevale nadomestilo osebnih dohodkov bodo pokazale razprave, ki so ponekod že v teku, kasneje pa bodo o tem dokončno sklepali delavski sveti posameznih organizacij.
ABC
la vrsto težav, zaradi katerih je letni plan izpolnila 91%. Eden izmed vzrokov za tak posloven rezultat je zakasnitev stikalne ure, ki je požno in v premajhnih količinah prišla iz proizvodnje. Ker se elektrodistribucijska podjetja ne ogrevajo preveč za dvojne tarife električne energij®, je zastala tudi prodaja dvotarifnih števcev in je bilo med letom zaradi tega celo treba preusmeriti proizvodnjo v enotarifne. Najbolj problematični v tej branži pa so vsekakor elektronski merilni instrumenti in laboratorijska oprema, katerih zaloge so med letom močno porasle. Tudi pospešena prodaja dodatnega sortimenta ni mogla pomagati, da bi ta branža po vrednosti dosegla letni plan domače prodaje.
Pravočasna prilagoditev proizvodnje tržnim potrebam je v branži »Stikalna tehnika« omogočila za 38 % preseči letno plansko zadolžitev. V tej panogi so pa najbolj problematične zaloge odmičnih stikal, medtem ko je pri ostalih izdelkih, kot na primer pri težkih kontaktorjih računati, da se bodo precejšnje-zaloge vendarle znižale v prvih letošnjih mesecih. »Rotacijski stroji» je kljub vsem naporom dosegla realizacijo letnega prodajnega plana le 81 %. Temu je krivo delno to, ker tovarna v Novi Gorici ni izdelala zadostnih količin dinam in zaganjalnikov, izredno težak pa je postal med letom plasman vrtalnih strojev, ker so v trgovski mreži velike zaloge naših, kakor tudi uvoženih vrtalnih strojev. Upati je, da le-teh v prihodnje trgovska mreža ne
bo uvažala, ker ima težavo s servisiranjem tujih strojev.
Enak rezultat kot branža »Rotacijski stroji«, je dosegla tudi branža »Elementi«. Tu so nastale težave pri plasma-nu nekaterih izdelkov tovarne polprevodnikov in tovarne v Horjulu, medtem ko pa niso zadostovale količine zvočnikov. in elektrolitskih kondenzatorjev iz »Avtomatike« za potrebe domačega trga. Za takšen poslovni rezultat te branže gre del krivde tudi na račun previsoke cene nekaterih naših izdelkov iz te panoge, zaradi česar se kupci usmerjajo na ■uvoz teh izdelkov.
Tudi v branži »Široka potrošnja« s© bili problemi v letu 1966 veliki, kar še zlasti velja za prodajo gramofonov. Prodaja se je občutno zmanjšala, v glavnem na račun nižjih cen in velikih količin uvoženih gramofonov, pa tudi zato, ker so trgovine pri prodaji le-teh bolje stimulirane. Da branža plana ni izpolnila, pa je prispeval tudi izpad proizvodnje loščilnika, mikserja MI-6 in sesalca za prah.
V celoti je v letu 1966 prodaja na domačem tržišču, upoštevajoč tudi rezultate prodaje v tovarnah »Naprave«, »Avtoizdelki« in »Elementi« realizirala 95 % letnega plana, ki je znašal 507,2511822 novih dinarjev. Ta realizacija pa je kljub temu za 13 % večja od realizacije domače prodaje v letu 1965. Tako je domača prodaja PSO svojo obveznost po gospodarskem planu dosegla z 99 odst.: »Elementi« s 77 Naprave« s 95% in »Avtoizdel-Ori« s 87%.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
STROKOVNE SLUŽBE ZP
SKLEPI 4. SEJE DS
(24. I. 1967)
• Na predlog finančno-računskega področja DS potrjuje najetje stanovanjskega kredita pri KBH, delež za strokovne službe v višini N din 60.216,16 in prevzame obveznost od plačila anuitet za svoj delež.
Na predlog finančno-raču-novodskega področja DS potrjuje in prevzema delež stanovanjskega kredita za strokovne službe odobrenem pri SGB, ki znaša za strokovne službe N din 40.780,88. Obveznosti odplačil letnih anuitet se bo poravnavalo iz sredstev sklada skupne porabe in amortizacije tega sklada.
© Na predlog finančno-računovodskega področja DS določa kalkulativno stopnjo investicijskega vdrževanja za leto 1967 v višini 0,5 % od nabavne vrednosti osnovnih sredstev za kritje stroškov vzdrževanja osnovnih sredstev.
® Na predlog finančno-računovodskega področja se DS strinja s podaljšanjem roka za predložitev zaključnega računa za leto 1966, in sicer do 28. II. 1967.
® DS naroča komisiji za skrajšani delovni čas, da ponovno pregleda možnosti: za nadaljnje skrajševanje delovnega časa v strokovnih službah in o tem poda poročilo do 28. II. 1967.

SKLEPI 31. SEJE UO
(25. p 1967)
© Upravni odbor je razpravljal o predvideni blokovni gradnji na tovarniškem zemljišča na Planini, kjer bo tovarna v skladu s finančnimi možnostmi postopoma gradila več stanovanjskih blokov.
Upravni odbor predlaga delavskemu svetu v potrditev pogodbo s SGP PROJEKT, Kranj, za prevzem gradnje ter v tej zvezi vseh ostalih priprav, ki zajemajo: izdelavo idejnega zazidalnega načrta, izdelavo glavnega zazidalnega načrta ter pripravo tehniške dokumentacije.
® Upravni odbor je obravnaval poročilo finančne službe o vezavi zalog razredov 3 in 5 v lanskem letu, pri čemer je ugotovil, da koeficient obračanja na zalogah razreda 3 ni bil dosežen.
® Upravni odbor je potrdil normative in koeficiente obračanja zalog razredov 3 in 5 za letošnje leto, po posameznih delovnih enotah in obratih, s pripombo, da finančna služba ponovno pregleda in korigira normative za obrat števcev.
V tej zvezi’ je potrebna vsem delovnim enotam in obratom posredovati sprejete normative, na katere ima-
jo možnost dati svoje pripombe, v roku enega tedna po obvestilu, finančni službi tovarne.
Ker za ugotavljanje pravilnosti normativov vezave za nedokončano proizvodnjo delovne enote in obrati nimajo ustreznih podatkov, je dolžna finančna služba z vodstvi le-teh skupno preveriti normative.
Ce bodo v določenem obdobju nastopile upravičene potrebe za spremembo normativov, naj finančna služba predloži upravnemu odboru konkreten predlog.
9 Upravni odbor je bil seznanjen s poslovno analizo panoge rotacijskih strojev in z ugotovitvijo ožjega kolegija, da sta za konkretno odločitev obstoja panoge potrebni še analiza o zasedbi kapacitet in analiza o možnostih zaposlitve delavcev v drugih panogah, če bi le-ta bila opuščena. Podatki, na podlagi katerih bo vodstvo tovarne predlagalo konkretno odločitev, bodo pripravljeni do 2. februarja.
® Upravni odbor posreduje delovnim enotam in obratom v obravnavo:
—	Poslovnik organov upravljanja
—	Spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih
—	Predlog za spremembo čl. 109 Pravilnika o delovnih razmerjih za znižanje porodniškega dopusta iz 133 na 105 koledarskih dni. Predlog izhaja iz sprememb zakona o delovnih razmerjih.
Delovne enote in obrati so dolžni svoje pripombe predložiti upravnemu odboru tovarne do 15. februarja 1967.
® Upravni odbor je potrdil predlog komisije za osebne dohodke, po katerem se od 1. L 1967 do sprejetja gospodarskega plana tovarne za letošnje leto, zaradi nezadostnih podatkov o višini stroškov po posameznih delovnih enotah, za obračun osebnih dohodkov obračunavajo le faktorji na tisoč enot proizvodnje, vzeti iz lanskih normativov.
Po potrditvi gospodarskega plana tovarne bo izdelan kumulativni obračun po vseh elementih.
© Upravni odbor je obravnaval predlog Sindikalne podružnice tovarne, po katerem naj bi se v okviru sklada samopomoči prenesla vsa sredstva srednjeročnih posojil na kratkoročna posojila.
Upravni odbor je ugotovil, da je prav s srednjeročnimi posojili bilo v zadnjih letih omogočeno veliko stanovanjskih adaptacij in manjših popravil stanovanj naših delavcev, ki bi jih sicer ne bilo moč rešiti v okviru tovarne, in smatra, da so srednjeročna ' posojila zelo potrebna In pomembna tudi vnaprej.
Nadalje upravni odbor ugotavlja, da fond kratkoročnih posojil zaenkrat zadošča, seveda pri isti višini posojil, to je 15.000 S din.
Iz navedenih razlogov uprav-
ni odbor predloga Sindikalne podružnice tovarne ni mogel sprejeti.
@ Upravni odbor je obravnaval prošnjo sindikalnega odbora ZP Iskra, da bi 18. februarja, ko bodo v Kranjski gori V. zimske športne igre, omogočili tekmovalcem naše tovarne udeležbo in da bi tovarna prispevala svoj delež za nagrade.
Upravni odbor meni, da vsak tekmovalec lahko koristi svoj redni letni dopust, za nagrade pa tovarna ne more prispevati, ker v ta namen nima predvidenih sredstev.
SKLEP
8. seje DS
(27. £j 1967)
® Delavski svet je izvolil Jožico Mušič za namestnika predsednika delavskega sveta v tej mandatni dobi, ker je dosedanji namestnik inž, Ivo Bogoev izstopil iz tovarne.
© Delavski svet je potrdil pravilnik o urejanju stanovanjskih vprašanj, z vsemi predlagami dopolnitvami \ u-pravnega odbora tovarne ter s spremembami, ki jih je delavski svet sprejel, na tem zasedanju.
© Delavski svet je imenoval 7-člansko stanovanjsko komisijo, ki je dolžna s svojim delom takoj pričeti. Dolžnosti komisije so zajete v pravilniku o urejanju stanovanjskih vprašanj. Člani komisije: Jovo Damjanovič, Franc Potrata, Boris Starc, Franc Orel, Zinka Štravs, Jože Mali, Pavel Mihalič.
DS je sklenil, da mora stanovanjska komisija 14 dni pred razdelitvijo stanovanj objaviti svoje predloge, na katere lahko posamezniki dajo svoje pripombe.
O Delavski svet je v zvezi z obravnavanjem gradiva o perspektivnem reševanju stanovanjske problematike sklenil naslednje:
1.	Delavski svet se strinja, da tovarna v skladu s finančnimi možnostmi prične z gradnjo več stanovanjskih blokov na tovarniškem zemljišču na Planini.
Po programu bo gradnja štirih blokov (80 stanovanj) začeta letošnjo pomlad, s čimer bo prvenstveno rešen problem stanovalcev v poplavljenem področju Savske Loke.
2.	Delavski svet je odobril osnutek pogodbe s SGP PROJEKT iz Kranja za prevzem gradnje blokov na Planini, za izdelavo idejnega in glavnega zazidalnega načrta ter za pripravo tehniške dokumentacije.
3.	Delavski svet je sklenil, da se vsa prosta sredstva za stanovanjsko izgradnjo iz naslova 4 % od OD iz L 1967 in 1968 nakazujejo Gorenjski kreditni banki Kranj, namensko za gradnjo stanovanj. (Po pravilniku o namenskem
varčevanju občanov in o kre ditih za nakup in gradnjo stanovanj).
4.	Tovarna izvede interni razpis o prodaji novih stanovanj in sicer po pravilniku, sprejetem na tem zasedanju. Vsa sredstva, zbrana na osnovi razpisa, je treba nakazati Gorenjski kreditni banki. (Tako kot pod tč. 3).
5.	Delavski svet je sklenil, da se sredstva iz anuitet Stanovanjske zadruge Iskra ter ostanek sredstev, namenjenih ža sanacijo Savske Loke, dajo individualnim graditeljem kot srednjeročna posojila.
© Po predlogu in obrazložitvah finančne službe tovarne, da glede na obsežnost dokumentov pri izdelavi zaključnega računa ne bo mogoče le-tega predložiti Službi družbenega knjigovodstva do roka, je delavski svet sklenil zaprositi SDK, da podaljša rok ža oddajo zaključnega računa do 26. 2. 1967.
© Delavski svet je odobril nabavo stroja za raziglanje bakelitnih delov, od švicarske firme Fischer. Sredstva so zagotovljena iz amortizacije.
® Delavski svet je po predlogu upravnega odbora tovarne odobril 3,000.000 S din za kopališko in klimatsko zdravljenje najpotrebnejših bolnikov naše tovarne v 1. 1967.
® Ker je bilo s 1. januarjem 1967 preneseno delo obračunavanja dnevnic za službena potovanja v tujino, iz uprave ZP v finančno službo tovarne, je delavski svet potrdil določila oziroma prečiščeno besedilo navodil za obračunavanje, prilagojenih za našo tovarno. Vsa določila so usklajena z zakonitimi predpisi in splošnimi akti tovarne.
• ® Delavski svet je obrav> naval poročilo o koristnosti stimulacije za prisotnost na delu.
Ugotovljeno je, da se je v času uveljavitve stimulacije za prisotnost na delu močno povečalo število službenih izhodov. Zato zadolžuje delavski svet direktorja tovarnej da s šefi obratov in šefi služb obravnava ta problem, da se službeni izhodi omeje oziroma, da se izhodi pravilno registrirajo.
SKLEPI SPREJETI NA 10. SEJI DS
16. H 1967)
@ DS je potrdil sprejeto smer poslovne politike tovarne in s tem vse sklepe, ki jih je v zvezi s tern sprejel v preteklem obdobju.
Gospodarski plan za leto 1968 mora obsegati tudi poseben gospodarski plan DE 600 za interno rabo.
Tov. direktor je zadolžen; da bodo strokovne službe ali komisija izdelale analizo o ekonomski utemeljenosti zmanjšanja števila DE in podale svoje zaključke v razpravo UO in DS.
® DS je sprejel predlog spremembe pravilnika o delitvi OD brez pripomb.
Komisijo, ki bo določila merila za delitev OD naj sestavljajo predstavniki posameznih DE, ki jih bodo določile same DE, predstavnik finančnega sektorja tovarne in tov. Pečlin, ki bo sklical prvo sejo komisije.
DS je sprejel predlog, po katerem bodo poenterke že v januarju obračunavale točko v vrednosti S din 12.—
-I
Združeno podjetje »ISKRA« KRANJ Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana - Stegne
spre j me:
1.	varnostnika
2.	analitika časa
3.	analitika v računovodskem sektorju
4.	nabavnega referenta
5.	VK ali KV ključavničarje
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod Is
a)	višja varnostna, šola z 2-Jetno prakso;
b)	TSS elektro ali strojne stroke s Metno prakso v varnostni službi
pod 2. VS elektro ali strojne strdke z 2-letno prakso v proizvodnji ali tehnologiji ah TSŠ elektro ali strojne stroke s 5-letno prakso v proizvodnji ali tehnologiji
pod 3 višja ekonomska šola s prakso ali srednja ekonomska šola z večletno prakso v analitski službi pod 4. TSŠ elektro ali strojne stroke ali ekonomska srednja šola s 3-letno prakso v nabavi, komerciali, pripravi proizvodnje, tehnologiji ali v planskem oddelku.
Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne do 10. 2. 1967.
2
Letna konferenca aktiva ZB
(Nadaljevanje s 5. strani)
glasno sprejel naslednje sklepe:
1.	Člani ZB naj sodelujejo v vseh samoupravnih on--ganih, političnih organizacijah in sindikatu. Člani.ZB naj prek aktiva ZMS širijo in razvijajo tradicijo NOB.
2.	Člani ZB naj aktivno so-' delujejo pri izvajanju gospo-
darske in družbene reforme v okviru tovarne, podjetja in na terenu.
3.	Aktiv ZB naj v letošnjem letu organizira’ prosla-' ve in partizanska srečanja v okviru tovarne, podjetja ali občine.. Organizirajo naj se izleti v partizanske kraje za
1.	maj in pripravi partizansko srečanje ža Dan borca
4.	julija.
4.	V letu 1967 je treba ,nadaljevati z zdravniškimi pregledi in ' zdravljenjem vseh" tistih borov, katerih zdravje-je ogroženo, odnosno vseh tistih, za katere se je že pri sedanjih pregledih ugotovilo slabo zdravje.
5.	V letu 1967 je treba dokončno rešiti stanovanjske probleme aktivnih udeležencev NOB.
6.	Posvetiti je treba vso skrb članom ZB, invalidom NOB in tistim, ki odhajajo v zasluženi pokoj ter jim nuditi pomoč, v okvim klimatskega zdravljenja.
0 proizvodnji v tovarni električnih merilnih instrumentov - Oteče
Dvorana je komaj zadoščala za vse udeležence konference ZB, saj jih je razen gostov prisostvovalo nad dvesto
(Nadaljevanje s 4. strani)
pogodb in je zaradi tega težko dajati dokončne prognoze za leto 1967.
VPRAŠANJE: Ali boste z Ozirom na postavljeni plan, ¡ki je za 7% večji od lanskega, rabili tudi več delovne sile? Kakšen bo — (predviden) povprečni osebni dohodek v letošnjem letu?
ODGOVOR: Osnovna norma ur kaže, da potrebujemo 326 zaposOiauiihj kar pa je po sklepu DS zaenkrat previsoko planirano. Ker bo v letu 1967 potrebna izredna pazljivost in previdnost pri gospodarjenju, je bil DS mnenja, da je treba imeti stalen nadzor nad sprejemanjem novih delavcev, ki naj se sprejemajo v skladu s
proizvodnjo. Prav tako je treba imeti stalen nadzor nad zalogami, ker je uspelo znatno izboljšati ¡koeficient obračanja.
Novi pravilnik OD predvideva, da bodo povprečni osebni dohodki znašali 80.700 S din mesečno na enega zaposlenega, z dobrim gospodari enejm pa tudi 81200 S din, morda tudi več, kar je odvisno od nemotene proizvodnje in dohodkovne stopnje. Ce h koncu dodamo, da si vsi čimbolj želimo anaiko-
7.	Kadrovska služba naj v sodelovanju s komisijami za sprejem in odpoved po delovnih enotah preskrbi ustrezna delovna mesta naslednjim borcem: Alojzu Penešu (Šolski center), Janezu Ravnikarju (šolski center), Ivanu Bernardu (Vzdrževanje),
Lojzki Grobovšek (Produkcija). g
Pri volitvah je bila, izvoljena.nova komisija. aktiva ZB. in to: predsednik Gvido Dornik in člani: Stahi Dermota, Ivan Burkeljca, Jože Berčič, Franc Kovač, Danica
Knaubert, Vinko Plešec, Boris Starc, Vili Plevnik, Danica Martinjak, Anton Rozman.
Ob koncu sta bili prebrani pozdravni pismi maršalu Titu in predsedniku ZB Ju-goslavije tov. Djurii Pucarju.
Ado
Tov. Vera Markovič, doma iz vasi Ljubno, dela že peto leto v lakirnici
. -	'	! jirs »Zdaj bom pa več hodil v hribe, kot doslej«, — je med drugim z navdušenjem pripovedo-
"""», . | ||| '	. j! val tov. Janez Logar, vodja skladišča DE »Rotacijski stroji« v kranjski tovarni, ko se ja
I ... poslovil in odšel v zasluženi pokoj. On je tudi eden izmed pionirjev naše »Iskre«, saj šteje
ti n|egova delovna doba v tej tovarni 21 let. Iz njegovih besed je bilo razvidno, da je bil g 4&i,-30zadovoljen z delom v Iskri, čeprav je njegov dom v Vodicah in je bil zato vezan na K	prevoz. »Pridite me kaj obiskat,« je dejal — samo v sobotah ne, ker bom na Krvavcu.
Veste, narava, planine in gore — to je moje veselje oz. da se sliši bolj moderno: »konji-Otoče: tov. Milka Lešnjak je ček«! — Sodelavci so mu zaželeli čimveč »zdravih let — on pa se prek uredništva iskreno zaposlena v produkciji pri zahvaljuje vsem sodelavcem za izredno dobre odnose, darila, ter za izredno pozornost ob vrtalnem stroju	odhodu v pokoj.
memo proizvodnjo prek celega leta, tedaj bi bilo moje mnenje o proizvodnji v naši tovarni zaključeno. Prav pa ■je, da poudarim, da je lanski uspeh rezultat prizadevanja vseh članov našega kolektiva in prav bi bilo, da bi s tem ali celo večjim elanom nadaljevali uspešno delo tudi v letu 1967.
Ado
Razširjena proizvodnja keramičnih telesc
Delavski svet tovarne elementov za elektroniko je na svojem 8. zasedanju 20. decembra, lani med . drugam razpravljal tudi o nujnih ukrepih za razširitev proizvodnje keramičnih telesc v obratu »KERAMIKA« v Viž-
marjiih za upore in o povečanju proizvodnje oglj. plastnih uporov v obratu v Šentjerneju.
S tem v zvezi je delavski svet sprejel predloženi investicijski program za proizvodnjo oglj. plastnih uporov, za kar bi bila potrebna investicijska vlaganja' v višini 1.167,618.000 starih dinarjev in investicijski program za povečanje proizvodnje keramičnih telesc v novih' prostorih v Stegnjah, kjer. sta
bili prvotno predvideni galvanska in pločevinama.
Za te namene so predvi-dana investicijska' vlaganja v višini 830,919.000 starih dinarjev.
Nadalje je delavski svet tovarne elementov sklenil ob tej priložnosti odkupiti-, tudi 200 m? zemljišča od železniškega transportnega, podjetja Ljubljana za potrebe obrata »KERAMIKA« v Vižmar-jih.
Otoče: V galvaniki so se navdušili .za skupno fotografijo... »Za spomin,« so dejali
ZAHVALA
Ob smrti mojega dobrega očeta
JANEZA JEREBA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem »Vzdrževanja naprav« za izraze sožalja, venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Milka Jereb
ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredni« škj odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj