pa je pogreeno, ker ima literarni jezik svoje posebne vire, posebno usodo in posebna naela, po katerih se mora izboljevati ali bolje reeno iz-preminjati. V tem smislu je treba presojati njegovo obirno delo: 0 Levevem slovenskem pravopisu in njega kritikah", ki je izhajalo 1. 1900. in 1901. v Slovenevih" podlistkih in ga je po desetih letih izdal pisatelj v posebni knjigi. Glede splonih jezikovnih vpraanj je knjiga znamenita, naravnost klasien je na primer lanek o l"-u
V svojih mlajih letih se je bavil trekelj mnogo z dialektologinimi tudijami domaega kraja. Na podlagi spisa Oblikoslovje srednje-krakega nareja" (Dunaj, 1887) se je tudi habi-litiral kot vseuiliki docent na Dunaju. Glaso-slovje svojega nareja je ostavil e neobjavljeno v rokopisu. Oboje je pisano nemko.
V literarni zapuini je e mnogo etimologinih drobtinic, literarno-historinih zapiskov in splono-jezikovnih miscel, ki bi se dale lahko uporabiti.
GEOV, bolgarski ministrski predsednik.
GENERAL SAVOV, vrhovni bolgarski vojskovodja.
GENERAL VIEV, naelnik bolgarskega generalnega taba.
(str. 41102), vendar s pravopisom kot takim nima To je v kratkih potezah pregled njegovih
ni opraviti. Toda e pomislimo, da se pravopisno vejih del; v podrobni opis vseh del se tu ne
vpraanje pri nas sploh e ni zaelo znanstveno spuam, ker spadajo v popolneji ivljenjepis.
motriti in da imajo ostali Levevi zagovorniki Posamezne podatke iz njegovega ivljenja je pri-
in nasprotniki e veliko manj znanstveno stalie nesel Dom in Svet lani (1911) v marevi tevilki.
kakor trekelj, mu tega nihe ne more teti v zlo. Iz povedanega je razvidno, da ga je smrt do-
Drugae je seveda s lanki, katere je naslovil letela sredi najplodonosnejega delovanja, v zreli
0 nekaterih pobijanih pravilih slovenske pisave" dobi 53 let, ko bi bil ustvarjal e nova dela, za
(spisani v Ljubljanskem Zvonu, 1911, izli tudi katera si je pripravljal gradiva. Z razvojem slo-
v posebnem odtisku). Tu ne pobija pravopisnih venskega jezikoslovja pa bo ostalo trekljevo ime
vpraanj, temu jezikoslovne zmote. nerazdruno zvezano.
JESEN.
Zloil Ksaver Meko.
Jesenski vetrovi ez polja gredo, ez polja gredo, zateglo pojo, in polje golo pod njimi jei: O cvetje brstee kje si ti?
Jesenski vetrovi skoz gozde hite, skoz gozde hite, glasno se jeze, in drevje brezlistno pod njimi jei O cvetje brstee kje si ti?
ivljenja vetrovi ob meni besne, ob meni besne, da trepee srce, in dua v bridkosti pod njimi jei O cvetje brstee kje si ti?
O cvetje brstee kje si ti ? O pomlad sree ve te ni! Vsi upi zeleni zveneli vsi; In sad zaeljeni ah, ni ga, ni . .
455
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si