Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- Stev. 192. V Ljubljani, četrtek 25. avgusta 1938. Leto III Blejski sporazum ie naletel na pohvalo po vsei Evropi MZ je s sporazumom kronala svoje delo Po angleškem mnenju bo blejski sporazum olajšal rešitev čeških notranjih vprašanj London, 25. avgusta. Pod velikimi naslovi in na uvodnih mestih objavljajo V6i današnji jutranji IonW>n6ki časopisi obširna poročila od svojih dopisnikov z Bleda ter izpod peresa svojih diplomatskih dopisnikov, prav tako pa tudi ze'.o obširno komentirajo pomen sporazuma, ki je bil sklenjen med državami Male zveze in Madžarsko. V prvi vreti poudarjajo, da bo ta sporazum mnogo pripomogel k utrdbi miru v jugovzhodni Evropi in v veliki meri olajšal rešitev manjšinskega vprašanja na Češkoslovaškem. »Daily Telegraph« posveča pod naslovom »Razširjenje Mal© zveze« blejski konferenci svoj današnji uvodnik, v katerem med dirugim pravi: Pred tremi tedni so države balkanskega sporazuma sklenile pakt z Bolgarijo. S tem se jc okrepil položaj balkanskih držav. Danes so Romunija, Jugoslavija in Češkoslovaška dosegle sporazum z Madžarsko, ki je naredil konec vojaškim določbam versajske pogodbe. Zmanjkalo je tudi nekaj povojnih mirovnih pogodb. V primeru balkanskega sporazuma se te pogodbe zamenjujejo z nečim, s čimer se bo utrdil mir v jugovzhodnem delu Evrope. »Times« objavlja uvodnik, v katerem pripisuje največjo važnost blejskemu sporazumu, ter ga komentira kot krono naporov Male zveze za konsolidacijo miru. V glavnem pravi: Uradno poročilo, ki so ga včeraj objavile države Male zveze, predstavlja ponovno kontribucijo, tretjo po vrsti v teku zadnjih nekaj mesecev dela za mir in stabilnost v jugovzhodni Evropi. Brez dvoma so države Male zveze in Balkanskega sporazuma dale svetu primer konstruktivnega urejevanja razmer in pomi- ritve duhov. Politični sporazumi morejo biti dopolnjeni, olajšani in okrepljeni s toliko potrebnim gospodarskim zboljšanjem. Brez dvoma ne obstojajo nikake določne omejitve za procvit trgovine tudi z drugimi državami in to tembolj, če bodo odstranjene carinske zapreke, ki so rodile katastrofalne posledice po razpadu avstro-ogrske monarhije. Te carinske zapreke so v veliki meri zmanjšane in nudijo dosti možnosti za široko trgovinsko zamenjavo blaga med malimi narodi in to v smislu predlogov v Stresi, in drugih načrtov, s katerimi 60 se v zadnjih 10 letih tako pogosto bavili tudi v Rimu in Parizu. Gospodarski in socialni napredek, razumno priznanje manjšinskih pravic ter sposobne in tolerantne vlade morejo nuditi najboljša sredstva za miren razvoj in blagostanje narodov v jugovzhodni Evropi. Na prav tako ugoden odmev kot v »Daily Te-legraphu« in »Timesu« jc sporazum med Malo zvezo in Madžarsko naletel v londonskih in pokrajinskih listih, posebno pa še pri velikih londonskih dnevnikih, kakor so n. pr. »Daily Express«, »Daily Mail« in »Nevvs Cronicle«. Tudi Berlin zadovoljen Berlin, 24. avgusta. AA. (DNB) »Volkischer Beobachter« se bavi s komunikejem objavljenim na blejski konferenci in pravi med drugim, da je sklep MZ, s katerim se priznava madžarski svoboda oboroževanja, tak, da ga je treba pohvaliti. Ker je nedavno Bolgarska dobila v solunskem sporazumu pravico svobodnega oboroževanja, je bilo logično, če jc enako pravico dobila tudi Madžarska. V Parizu hvalifo delo za mir Pariz, 25. avgusta. A A. Havas: Današnji pariški listi komentirajo uradno poročilo, ki je bilo objavljeno po zasedanju stalnega sveta Male antante na Bledu. »Figaro« piše, da jc sporazum med Madžarsko in tremi državami Male antante veliko delo za ureditev razmer v Srednji Evrop' in v Podonavju. Bolgari pozdravi ajo uspeh Sotija, 25. avgusta. AA. Vse bolgarsko časopisje je poročalo včeraj o važnih dogodkih na Bledu ter poudarilo tudi v naslovih samih velike uspehe predsednika jugoslovanske vlade dr. Sto-jadinoviča. Posebno poudarjajo pozdrav, ki ga je Male zveze poslala Balkanskemu sporazumu in Bolgariji zaradi sklenitve solunskega sporazuma. »Zarja« piše, da je Mala zveza priznala vojaško enakopravnost Madžarski ter da pozdravlja Balkanski sporazum in Bolgarije po sklenitvi solunskega sporazuma. »Dnes« tudi piše na prvi strani o teh važnih dogodkih na Bledu ter izraža veselje nad tem, da je za Bolgarijo dobila tudi Madžarska iste pravice. Po sporazumu z Madžarsko, piše list, se v srednji Evropi čedalje bolj jasni. Strah pred vojno se je umaknil. Premagani narodi dobivajo po mirni poti spet nazaj svoje pravice, ki so jim jih vzele mirovne pogodbe. Tako nastopa doba sodelovanja. Časopis »Dnevnik« objavlja vse podrobnosti tega blejskega sporazuma. Okrog nevmešavanja v špansko državljansko vojno: Španske homatije morajo z dnevnega reda da bi se Anglija lahko posvetila Srednji Evropi Plymouth še vedno ni določil, ker misli, da se morajo preje voditi neslužbeni razgovori med člani posameznih vlad. Pravijo, da bi mogla druga nota v Burgosu razširiti posamezne točke, seveda brez omembe Francove glavne točke o priznanju' pravice bojujoče se stranke. Zelja Anglije je, da čim preje postavi v ozadje špansko revolucijo in da 6e potem posveti drugim evropskim vprašanjem. Chamberlain jc imel, predno je odšel na dopust, daljše razgovore z lordom Halifaxom in finančnim ministrom Simonom o srednjeevropskem stališču in o kompliciranih madžarskih kretnjah prijateljstva do Nemčije in Male antante. Za vse te stvari pa Anglija potrebuje časa in temeljitega študija vseh problemov, predno se loti reševanja. Računajo, da Anglija zdaj ne bo zavzela nobenega stališča, dokler se ne vrne predsednik Chamberlain s počitnic. London, 25. avgusta, o. Angleški diplomati, ki so postavljali načrt o umiku španskih prostovoljcev, bodo vse podrobnosti dobro proučili, predno zavzamejo končno stališče do odgovora geiumla Franca o odpoklicu tujih prostovoljcev. Dve mvari bi prišle tu v poštev, Člani odbora naj bi fa odgovor do dobra proučili in če bi smatrali za potrebno, bi zahtevali od generala Franca še nadaljna pojasnila. Lord Plymouth, ki je predsednik odbora za nevmešavanje, pa predlaga, naj takoj vprašajo generala Franca, da pojasni nekatere manj važne točke v njegovem odgovoru. Med tem časom pa bi ostal angleški predsednik Chamberlain na počitnicah v Salisburryju. Sovjetski poslanik Majski, ki je že pred dnevi zahteval, naj ee takoj skliče odbor nevmešavanja, do danes še ni formalno zahteval sestanka. Dan sestanka lord Praška vlada dela s pospešno vnemo Manjšine bi rade počakale na izjavo, ki [o bo Hitler dal na niirnberskem kongresu Praga, 25. avgusta o. V nekaterih praških krogih upajo, da bodo končni rezultati za ureditev sudetskega vprašanja sklenjeni, še preden se bo sestal nacionaluo-socialistični kongres v Niirnbergu. Več dela in globlja tajnost, to je geslo za češko vlado in Runcimanovo komisijo. Runcimanov gospodarski svetovalec in ekspert Ashton Gwatkin jc odšel včeraj popoldne z letalom v London. S seboj je ponesel zelo važne dokumente, izjave pa ni hotel dati nobene. Včeraj se je lord Runciman dalj časa razgovarjal z karpatskim manjšinskim voditeljem Štefanom Fenčikom. Na vladni sl rani se opaža velika aktivnost. Predsednik dr. Hodžu je po kosilu z Runcima-nom bil dalje časa v razgovoru s predsednikom dr. Bcnešcm. Predsednik je to popoldne sprejel še druge vladne posredovalce. Češka vlada odločno demantira, da bi izdelovala nov načrt, po katerem bi dobile manjšine večje pravice. V drugih krogih prevladuje mnenje, da stališče posameznih strank do Runcimana ni bilo Ro vsem dokončno, ker čakajo na kongres v iirnbergu, na katerem bo Nemčija razčistila svoje stališče do Češke, češka vlada je storila I vse mogoče, da se stvar s sudetskimi Ncmci • reši še pred nacionalističnim kongresom. V Španiji bodo zamenjali ujetnike Na Ebru trajajo še vedno hudi boji London, 25. avgusta. Uradno objavljajo, da bo angleška komisija za izmenjavo španskih ujetnikov prišla v Toulouse 3). avgusta, kjer bo tudi njen stalni sedež. Komisija bo takoj po svojem prihodu po svojih častnikih stopila v zvezo z Barcelono in Burgosom. Nato bo komisija začela pretresati predloge obeh vlad o izmenjavi ujetnikov. Franco vodi ofenzivo Hendaye, 25. avgusta, o. General Franco vodi osebno nacionalistične napade pri Vilalba de Los Arcos. Nacionalistična kolona napreduje v višinskih pozicijah proti severovzhodu, druga pa napada pri cesti Gandcsa—Mora de Ebro proti jugovzhodu. Vladne čete odbijajo srdite nacionalistične napade na vzhodni strani reke Ebro v južni Kataloniji, kjer se odigravajo že nad mcsec dni srditi boji za posest tega ozemlja. Zračni napadi, napadi s tanki in težkimi topovi nacionalističnih čet polagoma napredujejo. Republikanci zatrjujejo, da imajo tu nacionalistične čete za vsako ped žemlje težke izgube in da do sedaj niso bile v *tanju zavzeti nobene važne strategične postojanke. Republikanci 6e nahajao že od 25. julija na tem ozemlju in so se dobro utrdili vzhodno od Gandese. Bilbao, 25. avgusta. Nacionalistične čete, ki .jim poveljuje general Jague, so danes nadaljevale s svojimi operacijami na bojišču ob reki Ebro. Vojska generala Jagua je sestavljena iz navarske divizije in marokancev. Na tem delu bojišča se republikanske čete krepko branijo kljub težkim izgubam, ki so jim jih prizadejale nacionalistične čete, posebno pa še topništvo in letala. Po podatkih, ki so jih dali ujetniki, je pretrpela največje izgube 11. republikanska divizija. Na estramadurskem bojišču nacionalistični oddelki še vedno »čistijo« postojanke, ki so jih zavzeli zadnja dva dni. Barcelona, 24. avgusta. AA. llavas: Uradno poročilo vojnega ministrstva objavlja, da sovražnik stalno napada in prodira z velikimi žrtvami. Na vzhodni fronti so bili v odseku Begis Siquer in Pavias Alnario sovražni napadi odbiti. Na estremadurski fronti je sovražnik prodrl do Puerte San Vincente, republikanske čete pa so prešle Suzar, nadaljevale s prodiranjem in prizadejale sovražniku težke izgube. Horthy [e sedaj v Berlinu Hamburg, 25. avgusta. AA.(DNB) Za časa kosila, ki je bilo prirejeno na čast madžarskemu regentu Hortliyu v občinski zgradbi v Hamburgu, so množice ljudstva navdušeno manifestirale pred zgradbo. Regent Horthy in njegova soproga sta v spremstvu kanclerja Hitlerja stopila na balkon, kjer se je Horlhy ljubeznivo zahvaljeval za prisrčne manifestacije. Kmalu za tem sta visoka madžarska gosta s Hitlerjem in njegovim spremstvom zapustila občinsko zgradbo ter se odpeljala na postajo. Ob 15.08 je odpeljal posebni vlak, s katerim potujeta regent Horthy in njegova gospa s svojimi spremljevalci v Berlin. Takoj za njim pa je odpeljal tudi posebni vlak s kanclerjem Hitlerjem. Sovjeti spet streljajo višje glave Moskva, 25. avgusta, o. Po poročilih iz Moskve sc je zvedelo, da’ so Sovjeti obsodili na smi-t deset višjih uradnikov aserbejdanske republike v Južni Aziji. Obsojeni so bili zaradi sodelovanja pri protirevolucionarni zaroti, s katero so hoteli odtrgati Aserbejdan od Sovjetske. Unije. Obsojenci so pripadali zarotniški družbi in so sc nahajali v službi na aserbej-dunskem poljedelskem komisariatu. — časopis ; Bakinski rabotnik« iz Baku ja poroča, da so Sovjeti obtožili 14 višjih uradnikov zaradi vpri-zarjanja neredov in hujskanja k oboroženi revoluciji, zaradi pokončavanja živine z nalezljivimi boleznimi, zaradi zarote in uboja več komunističnih voditeljev in zaradi obnove kapitalizma pod neodvisnim buržuazijskim režimom. Japonci se zelo počasi bližajo Hankevu Šanghaj, 25. avg. AA. (DNB.) Po poročilih z bojišča prodirajo japonski severni oddelki iz pokrajine Ho-pej v zahodni smeri vzdolž železniške proge Hankeu— rlsinkijang—Peking. S tem je nastopila nova faza gleda premikanja japonskih čet. V tukajšnjih vojaških krogih so prepričani, da nameravajo japonski severni oddelki prodreti do Livana. Severno od reke Jangcea so Kitajci izvedli nekaj napadov med Taihoom in Cu-zungom. Te napade so Japonci odbili. Južno od Jangcea prodirajo japonske čete proti Iux Jujčangu, ki leži 66 km zahodno od Kiukijanga. Računajo, da bo Jujčang v kratkem padel v japonske roke. Južno od Kiukijanga že prodirajo proti zahodu oddelki, ki so se izkrcali na zahodni obali jezera Pojang in ki se poskušajo združiti z japonskimi četami, katere napredujejo proti jugu vzdolž železniške proge Nanchang. Strahovita vročina otežkoča bojne operacije, Šanghaj, 25. avg. o. Japonci poročajo, da so njihove čete, ki so bile zadnji čas močno ojačene, prodrle skozi vzhodna vrata na strategični točki mesta Jujčang. Iste čete imajo nalogo prodirati ob reki Jamg-ceu proti začasni prestolnici Hankov. Poročila navajajo, da so Japonci potolkli vse branilce, ki so še ostali za zidom, kateri se razteza okrog in okrog mesta. Druge japonske čete pa so popolnoma obkolile mesto Jujčang in s tem preprečile umik kitajskih čet. Bombardirana tovarna pri Tokiu Tokio, 24. avgusta. A A. DNB. V Omoriju blizu Tokija je dvoje civilnih letal včeraj nizko letelo nad tovarno. Letali sta vrgli bombo na streho tovarne. Kmalu je plamen zajel vso tovarno in je mnogo dclavcev zgorelo, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Tovarna jo popolnoma razdejana. Velika tatvina v Celfu Celje, 25. avgusta. V nedeljo je bila izvršena predrzna tatvina v znanem fotografskem ateljeju Kvas na Dečkovem trgu v Celju. Tat se je podnevi vtihotapil v atelje in iz blagajne pobral 14,468 din gotovine in tri hranilne knjižice s skupnim zneskom 20.000 din. Celjska policija se trudi, da bi predrznega tatu izsledila, toda vse kaže, da bo to zasledovanje silno težko. Neznani tat je izrabil ugodno priliko v nedeljo, ko se je lastnik gospod Kvas s svojim avtomobilom mudil nekje v okolici po poslih. V ateljeju sta bila pomočnik in pomočnica. Vrata v prostore so zmeraj odprta in to priložnost je naj-brže izrabil tat, ki se je natiho splazil v temnico, odprl tam blagajno, pobral iz nje denar in hranilne knjižice ter spet neslišno odšel. Tat je bil silno previden in spreten ter je moral kaj dobro poznati vse prostore v ateljeju. Ves dan pomočnik in pomočnica nista ničesar sumljivega opazila, šele v ponedeljek je g. Kvas ugotovil, da jc okraden. Tatvino je prijavil policiji, ki je začela takoj preiskovati, vendar je v*e to združeno z velikimi težavami, ker o storilcu ni znana niti najmanjša podrobnost, kakšen bi bil in kdaj bi bil ukradel. Kvas trpi seveda veliko škodo, kajti ves denar je plod njegovega dolgoletnega garanja in štedenja. Tat si k sreči s hranilnimi knjižicami ne bo mogel nič pomagati, ker so vse vinkulirane. Vesti 25. avgusta Kongres za duševno higieno v Miinchiiu se je včeraj končal. Zdravniki so sprejeli več sklepov za izboljšanje zdravljenja duševnih bolezni. Z izrabo naravnega bogastva v kolonijah se je bavil kongres medparlamentarne zveze v Haagu. Italijani so h glavnemu poročilu rekli, da razpolagajo nekatere države s surovinami iz kolonij kot s svojim monopolom in s tem onemogočajo drugim državam dostojno življenje. Nato so sprejeli sklep, nuj se pri izkoriščanju surovin v kolonijah udeleže tudi druge države. Bivši predsednik egiptske vlade Sidki paša je izstopil iz svoje st ra n te, katero je ustanovil, in dejal, da mora Egipt, ker se je že priboril svojo samostojnost, prenehati s strankarskimi borbami, ki so za napredek države prenevarne. Posebne vrste koncentracijsko taborišče bo zgradila braziljska vlada na otoku Fernando Noronha za tiste, ki bodo s svojo delavnostjo ogrožali javni red. Taborišče bo urejeno v obliki nekake kmetske delavne kolonije. Oblastnega komisarja Mofata, po rodu Angleža. so našli težko poškodovanega v Janeninu v Palestini. Do sedaj še ne vedo, kdo ga je tako hudo poškodoval. Arabski teroristi so v Ce/.areji odpeljali nekega grškega meniha in njegovega brata. O njuni usodi še nič ne vedo. Japonska vlada odločno zanika vse vesti, ki jih je prineslo tuje časopisje, da je Japonska priznala zasedbo otoku Paracel po Francozih. Na meji ob odhodu iz naše države je češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta poslal dr. Stojadinoviču brzojavko, v kateri se zahvaljuje za lep sprejem in poudarja srečne rezultate, ki so bili doseženi na blejski konferenci. 14 arabskih teroristov je bilo ubitih pri spopadu med njimi in angleškimi vojaki v Galileji. V Nanking so se vrnili vsi tujci, ki so iz mesta pobegnili v času najhujših japonskih napadov. Življenje prihaja počasi v normalen tek. Veslaške tekme za evropsko prvenstvo bodo v začetku prihodnjega meseca v Milanu. Med It državami, ki so se k tem tekmam prijavile, je tudi Jugoslavija. ' Z novo trgovinsko pogodbo med Združenimi državami in Anglijo bodo prve dobile precej ugodnosti, zlasti za uvoz poljskih pridelkov v Anglijo. Velike letalske tovarne bodo Francozi zgradili v Kanadi blizu mesta Montreal. Za naloženi kapital bo garantirala francoska vlada. Sestanek, na katerem so pretresali splošni evropski položaj, so imeli včeraj angleški ministrski predsednik Chamberlain, zunanji minister lord IIalifax in finančni minister sir John Simon. Na neko kitajsko potniško letalo so takoj po pristanku v Matuo začela streljati japonska bombna letala. Kitajci si napad razlagajo tako, da so hoteli Japonci ubiti kitajskega državnika Sunfo, za katerega so mislili, da je potoval s tem letalom. V resnici pa je Sunfo odletel v Jlunfa z drugim letalom. Najvišje japonsko odlikovanje, red Krizanteme, je japonski poslanik v Rima izročil predsedniku vlade Mussoliniju. Znnni madžarski desničarski voditelj major Salassy bo moral le odsedeti tri leta težke ječe, na katero ga je obsodilo prvostopno sodišče. To obsodbo je namreč vrhovno sodišče v celoti potrdilo. Volitev v parlament v nleksandrettskem Sandžaku ne bo, ker se je položaj hudo spremenil. Zato bodo 40 poslancev kar imenovali, a parlament sklicali na dan turškega državnega praznika, 30. avgusta. Za predsednika vlade pa bo imenovan bivši predsednik sirijske republike Rubili Barakad. Posebna parlamentarna komisija v Švici je sprejela več predlogov državne obrambe in zaposlila brezposelne pri teh delih. Le glede financiranja se zu enkrat še niso mogli sporazumeti. Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj popoldne odpotoval v južno Anglijo, kjer bo prebil svoj nedeljski odmor. V ponedeljek pa bo preko Londona odpotoval na škotsko. Žrtve strahovite poplave v severovzhodni Koreji so prešteli. Vsega je bilo 616 mrtvih in 450 ranjenih. V Gradcu se je začel včeraj kongres mine-ralogov. Kot gostje so prišli miueralogi iz Švice, Jugoslavije, Nizozemske, Anglije, ČSR, USA in Japonske. V rovu bakrenega rudnika v Rio Toto v Španiji je iz neznanega vzroka nastal požar. Pri gašen ju so morali imeti gasilci plinske maske. škoda je zelo velika. V bližini Portsmoutha je neki torpedo zadel veliko jahto, ki se je začela potapljati. V zadnjem trenutku pa so jo še potegnili v pristanišče. Odkod ta torpedo,' niso dognali. Ob eksploziji je kapitan videl visoko v zraku neko letalo, vendar pa je verjetno, du ga je izstrelila kaka podmornica. Redne trgovinske zveze je sklenila vzpostaviti braziljska vlada. Angleška vlada bo v Kanadi naročila večje število štirimotbrnih bombnikov, ki bodo imeli hitrost 450 km na uro — akcijski radij pa bo znašal okrog 8000 km. — Namesto strojnic bodo ti bombniki imeli majhne topove. Letošnja vseameriška konferenca bo v Lini dne 9. decembra. Med drugimi se je bo udeležila tudi Argentina. Nemčija in Madžarska sta povezani med seboj po zgodovini, kulturi in gospodarstvu. Oba naroda sta v zgodovini v miru in vojni hodila skupna pota. Tako je ob obisku admirala llorthva v Berlinu napisal nemški zunanji minister von Ribbentrop. Interese tujih velesil ho Japonska spoštovala na Kitajskem. Toda le pod pogojem, če bodo tudi velesile upoštevale težave, ki jih prizadeva Japoncem tuja pomoč maršalu čan-Sujšku. Vedno več nesreč na cesti Maribor- Slov. Bistrica Nu|no bi bilo potrebno nevarne ovinke vsaj za tilo popraviti Maribor, 24. avgusta. O stanju državne cesto Maribor — Slovenska Bistrica smo že pisali, lvotanjasta je tako, da se ne da primerjati nili z občinskim kolovozom. Je gotovo najslabša cesta ne le v Sloveniji, temveč v vsej državi. Mariborski avtomobilisti pa so nas sedaj opozorili na vedno številnejše nesreče, ki jih elabo stanje ceste zahteva. Nevarni so zlasti ovinki. V Mariboru ni skoraj avtomobilista, ki ne bi imel na tej progi kritičnega doživljaja. Zavoji niso nikjer dvignjeni in avtomobil, ki se mora na takem ovinku izogibati drugemu vozilu, pride v nevarnost, da zdrsne s ceste v jarek. Najnevarnejši je ovinek pri ribniku v Slivnici, kjer se je pred nekaj dnevi ponesrečil ravnatelj mariborske podružnice Ljubljanske kreditne banke g. Stergar. Hotel se je izogniti samo kolesarju, pa mu je vrglo avtomobil na rob ter ga kljub vsej spretnosti ni mogel obdržati na cesti. Vrglo ga je v tarek in le slučaju je pripisati, da nesreča ni zadevala človeških žrtev. Podobni primeri se dogajajo skoraj dnevno in kljub temu se nihče ne zgane, da bi se vsaj ti najnevarnejši ovinki nekako uredili ter bi sc v zavojih dvignili, da jih lahko avtomobili pasirajo z normalno brzino oziroma brez nevarnosti, lzgleda pa. da se za to cesto res nihče ne zinenl in da vse čaka na rekonstrukcijo, ki se obeta. Do te rekonstrukcije je pa 5e daleč, verjetno bo prišla šele prihodnjo pomlad na licitacijo, na jesen se bodo morebiti dela šele pričela in do takrat bo cesta ostala takšna, kakršna je sedaj. Saj zaenkrat ne bi bilo treba drugega, kakor razgrniti po cesti gramoz, ki leži v kupih cestišča. Nič ne bi rekli, če bi šlo za kako postransko cesto, po kateri je promet le malenkosten. Gre pa^ za glavno žilo v državi, po kateri prihaja v naše kraje skoraj ves inozemski avtomobilski promet. Za takšno cesto pa bi bilo že potrebno nekaj žrtvovati! Šahovski turnir v Osfeku Danes bo turnir končan — Lešniku se obeta prvenstvo Že predzadnje kolo je biio odigrano na ša-norvskem turnirju v Osijeku. Danes bo turnir končan. Kdo 1)0 prvak, je *zdaj že precej jasno, posebno »e po boju med Lešnikom in Rabarjem v včerajšnjem kolu. Menda še nobene partije kibici niso s tolikšnim jjpimanjem pričakovali in tudi nekaj časa zasledovali, kakor te, saj je imela odločiti, komu bo pripadel mojstrski naslov. Vsi pa 6o bili kar nekoliko presenečeni, ko se je igra med tema dvema favoritoma lako hitro končala, nekateri celo nejevoljni, ker je Rabar ni dobil. Po 16 potezah sta si segla v roke in sklenila re-mie in vse zanimivosti in nestrpnega pričakovanja je bilo konec. Kar je Rabar na tem turnirju do-eegel, Je dosegel. Odigral bo le še svojo prekinjeno partijo iz prejšnjega kola, ki jo utegne dobiti. V tem primeru bo dosegel vsega skupaj 10 točk, kolikor jih ima Lešnik že zdaj, a bo igral še eno partijo, če v njej doseže vsaj remis, bo njegovo prvenstvo zagotovljeno, kajti dohiteti ga ne more nihče več, tudi šiška ne, ki mu je bil v zadnjem delu turnirja najbolj nevaren. — šiška je včeraj remiziral z Mtillcrjem, Sikoša pa je Su-barič premagal. bar Stanje po predzadnjem kolu: Lešnik 10, Ra-9 (1), šiška, Šubarič 9, Carec, Pavlovič 8 itd. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 23. avgusta. Spet poiar v Lubijani Letošnja gasilska kronika beleži v Ljubljani vse polno večjih in manjših požarov. Včeraj ob štirih popoldne so bili mestni gasilci spet alarmirani. Gospod Sušnik, uradnik Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic, je javil po telefonu, da je nastal požar na tovornem kolodvoru v Metelkovi ulici, kjer ima omenjena zadruga poseben vagon za odlaganje smeti, odpadkov, raznih pločevinastih škatel in podobne nerabne šare, ki jo redno vsak dan izvaža iz mesta. Požar je nastal najbrž tako, da je kateri od otrok, ki stikajo tukaj za pločevinastimi škatlami, ki jih potem prodajajo trgovcem z železnino, po neprevidnosti povzročil ogenj. Lahko pa se je vnelo tudi na ta način, da je padla med odpadke, ki so lahko vnetljivi, iskra iz lokomotive in povzročila Ogenj, ki je bil nenadoma precej velik. Mestni gasilci, ki so bili sicer takoj po obvestilu na mestu, pa kljub temu niso imeli prevelikega opravka, ker so ogenj takoj opazili železničarji, ki so na kolodvoru zaposleni in so ga takoj udušili. Vendar pa je vagon toliko uničen, da ne bo več za rabo. Hlod mu |e zlomil nogo Lesna industrija >Iverc, ki ima svoje uradne prostore v Zagrebu v Petrinjski ulici, ima nekaj svojega lesa tudi v obširnih kočevskih gozdovih. Delavci, ki tukaj podirajo smreke, jih potem po strmi drči spuščajo v nižino. Lunčič Josip, tesar iz Morave pri Kočevju št. 9, je tudi uslužben pri tej tvrdki. Včeraj se mu je pri delu nenadoma zvalil na levo nogo hlod in mu jo zlomil. Po vlaku so ga (iato poslali v Ljubljano, odkoder ga je rešilni avtomobil odpeljal v splošno bolnišnico. Predšolska nervoznost Počitnice so pri kraju in po malem se je po mestu že začelo tisto vrvenje, ki je tako značilno za ta čas. Prišli so ponavljalni izpiti, ki so marsikateremu študentu ukradli precej počitniškega veselja, čemur je seveda pred vsem sam kriv, po nekaterih šolah pa je že vpisovanje, ki sleherno leto zlasti staršem beli glavo, kajti spraviti je treba skupaj denar za šolnino, kar ni prav nobena šola, če je človek na primer samo siabo plačan uradnik pa mora zapisati v šolo dva, tri ali še več otrok. In potem še tista skrb, ki enako mori študente kot starše: kako bo s ponavljalnim izpitom? Zapraviti leto, ni kar si bodil In tresejo se dijaki pred strogimi sodniki v razredu, drhtijo pa tudi mamice, ki so spremile svoje ljubljenčke do šole in jih sedaj čakajo na dolgih šolskih hodnikih. Kadarkoli se odpro od časa do časa vrata razreda, se vse zganejo in zaskrbljeno pogledajo, če ni morda prišel prav njihov sin ali hčerka. Ti trenutki čakanja so najtežji in najhuje je za mamico v trenutku, ko stopi otrok iz razreda. Človeka kar zbode pri srcu in boji se izvedeti resni- — Vendar je v zadnjih letih, kot je videti, teh izpitov vedno manj. Saj profesor sam razume, zlasti če ima tudi otroke, kaj se to pravi, in če le more podari dober red, čeprav ga ni dijak zaslužil. Včasi pa seveda pride primer, ko kaj takega ni mogoče narediti kljub vsem prošnjam in nadlegovanjem staršev. Potem so seveda zamere na vse strani in vsega je kriv ubogi profesor, ki je moral delati po zakonu in po svoji vesti... Pa še malo in največje skrbi bodo pri kraju. Potem se bo začelo spet vsakdanje šolsko življenje in mesto bo gpet vse živo nadebudne mladine. Razno iz bolnišnice V splošno bolnišnico so pripeljali, leta 1909 rojenega Albrehta Hugona, ki stanuje v Domžalah, Kolodvorska ulica 13; Dogan Stane iz Domžal ga je zabodel pri prepiru v levo roko. Usnjarski vajenec Leopold Repovš iz Mokronoga pa si je pri stroju po neprevidnosti poškodoval prste na roki tako, da je moral v bolnišnici iskati pomoči. Iz Domžal so pripeljali v bolnišnico tudi nekega zobotehnika. ki je v samomorilnem namenu pil solno kislino. Ker so mu pravočasno preskrbeli zdravniško pomoč, ga bodo rešili. Izpred obrtnega Nevreden sluibodajavčega zaupanja S Tone je bil zaposlen kot mizarski pomočnik. Nekega dne je prišel stražnik in odvedel Toneta na policijo: osumljen je bil namreč, da je pri svojem prejšnjem mojslru nekaj poneveril. Ker se Tonetu ni moglo ničesar kaznivega dokazati, je bil naslednjega dne izpuščen iz zapora. Takoj nato se je Tone zglasil pri svojem mojstru in hotel dalje delati. Mojster pa ga ni hotel pripustiti k delu, marveč mu je izplačal do tedaj zasluženo mezdo, izročil delavsko knjižico in ga odpustil, čeprav je Tone temu ugovarjal in zahteval plačo za 14 dni na- 12 letna izprijenka izvršila 16 tatvin Slovenjgradec, 25. avj. V Podgorju in v Starem trgu pri Slovenj-gradcu so se zadnji čas dogajale večje ali manjše tatvine. Tu je /manjkalo denarja, tam ura in vse, kar je imelo kaj vrednosti. Zasačili so pa pri tavini 12 letno Weincerl Faniko, hčerko neke Weincerl Marije iz Legna pri Sloven jgradcu. — Pred dvema mesecoma je zmanjkalo nekemu posestniku iz Starega trga na lepem 4000 din gotovine. Osumili so neko dekle, ki se je te dni potepalo oziroma prosjačilo v bližini. Pred sodiščem je mala sraka priznala tudi to in je dejala, da je vse ukradene stvari in denar znosila doinov svoji vse graje vredni materi. Mati je seveda pred sodiščem zanikala vsako krivdo, a na podlagi dokazov je bila obsojena na deset mesecev zapora. Dekle je bilo že v poboljševalnici v Ljubljani, a ie ušla in čim je prispela nazaj, je zopet začela krasti. To je sad slabe, vzgoje, žalosten primer, kaj stori že iz otroka slaba družba in — slaba mati. Deklica se je klatila nekaj časa tudi s cigani in so jo v Slovcnj-gradcu orožniki aretirali in odgnali naravnost od blizu kolodvora taboreče ciganske tolpe. — Zopet bo poslana nazaj v poboljševalnico. Pri zaslišanju je priznala že 16 večjih tatvin, malih se pa ne spominja, toliko jih je. Ne kaže nobenega znaka kesanja in bi gotovo, čim bi zopet prišla v svobodo, zopet nadaljevala svoj tatinski posel. Zlata maša msgr. Ivana Vrežeta Šmarje pri Jelšah, 22. avgusta. V našem lepem trgu smo obhajali v nedeljo izredno slovesnost. Naš slavni rojak prof. msgr. Ivan Vreže je pel svojo zlato sv. mašo. Šmarje se je odela praznično že v soboto, ko je priredilo slavljencu v počastitev baklado po trgu. V Katoliškem domu je pozdravila mladina priznanega vzgojitelja z lepo prireditvijo. V nedeljo zjutraj so se začele zbirati od vseh strani v lepo Šmarje ljudske množice ter številni jubilantovi prijatelji iz Maribora in od drugod. Ob pol 10 se je pričel ob zvokih godbe, ob pokanju topičev ter pritrkavanju zvonov slovesni sprevod iz župnišča v nabito polno župno cerkev, v kateri je opravil jubilant slovesno zahvalno daritev pri istem oltarju Marijinega Vnebovzetja, kjer je pel novo mašo pred r>0 leti. Na prižnico je stopil g. stolni prošt dr. Maks Vraber. Prebral je pismo prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Ivana Tomažiča, v katerem je lavantinski vladika popisal zlatomašnikove zasluge na polju vzgoje, prosvete ter neumornega dušnega pastirstva. Izrazil je prisrčno željo, da bi ohranil Bog zaslužnega in še vedno delavnega jubilanta do skrajnih mej človeškega življenja. Po jedrnatem in lepem nagovoru gospoda stolnega prošta je zlatomašnik opravil peto sv. mašo ob asistenci mladih duhovnikov - šmarskih rojakov. Zahvalno daritev je zaključila zahvalna pesem, nakar se je podal g. zlatomašnik k novemu trškemu vodovodu, katerega je sam blagoslovil s.kratkim nagovorom. Pomenljivo, težko pričakovano in vendar pričakano slovesnost je zaključilo slavnostno kosilo v dvorani pri Habjanu, katerega je priredila občina Šmarje slavljencu in njegovim številnim gostom na čast. Med kosilom so bile izmenjane številne prisrčne napitnice. Zlato sv. mašo smo zaključili Šmarčani v zavesti, da je bilo lepo, prisrčno in da sta storila trg in okolica vse, da dostojno počastita in se vsaj nekoliko oddolžita gospodu zlatomašniku za številne dobrote, katere je skozi leta delil svojemu ljubljenemu rojstnemu kraju. Poravnajte naročnino! sodišča prej. katere pa mu mojster ni hotel plačati. Ione je tožil in mojster je bil obsojen. Razlog! ; lo S 239 t. 2 obr. zak. sme službo-oajalec brez odpovedi odpustiti službojemnika, ce je ta v službi nezvest, ali če kaj stori, s čemur postane službodajalčevega zaupanja nevreden, če bi bil Tone v tei zadnji službi kaj takega storil, kar bi kazalo na nezvestobo ati kar bi utegnilo pri mojstru zbuditi nezaupanje do Toneta, potem bi ga bil mojster lahko odpustil brez odpovedi. Okolnost, da je bil Ione predveden na policijo zaradi suma kaznivega dejanja, ki ga je bil storil baje pred vstopom v to službo, ni zakonit razlog za takojšen odpust. V uliju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah ta 21,5 m liionov V juliju 1938 «o po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani narasle »kupne vloge pri 29 »lovenskih samoupravnjh hranilnicah za 21,494.720 din na 1,094.884 800 din. Vloge na knjižice so narasle za 2,8 milij. na 637,673.969 din, vloge v tekočem računu za 18,6 mllij. na 57,210.8341 din. Vloge na knjižice so narasle pri 7 hranilnicah, vloge v tek. rač. pri 10, skupne vloge tudi pri 10 hralnilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 7 hranilnicah, v tek. računu pri 10, skupno število vlagateljev pri 7 hralnilnicah in znaša 133.956, torej nekaj manj ko 30. 6. 1938. Celotna slika gibanja vlog pri hranilnicah je torej zelo ugodna in dokazuj«, da se ra* upanje v hranilnice in denarne zavode stalno dviga, kar se kaže zlasti v novih vlogah. Odkritle spominske plošče pisateljici Ani Planinskf-Wambrcchtsamer|evi Pretekla nedelja je bila za Planinčane velik dan, spominski dan rojakinje Ane Planinske-Wambrcehtsamerjeve, .kateri na čast je^bila na rojstni hiši odkrita spominska plošča. Ž veseljem so se Planinčani pripravljali na to slovesnost, da dado izraza hvaležnosti njej, ki je tako globoko čutila z njimi. Planina si je odela praznično obleko, množice domačinov in tujcev od blizu in daleč so prihajale, da skupno počaste spomin Ane Planinske Wambrechsamerjeve. Posebno se je trudila Prostovoljna gasilska četa na Planini ki je pod spretnim vodstvom Šolskega upravitelja g.Grudna zbrala sredstva za spominsko ploščo, ki je bila to nedeljo odkrita. Prekrasen dan je kronal skromno, a tembolj prisrčno slovesnost. Ob 9 je bila v župnijski cerkvi slovesna sveta maša, ki jo je daroval domači g. župnik. Med sveto tnašo je imel lep spominski nagovor o Ani Planinski. Po sv. maši je bilo slovesno odkritje spominske plošče. Odkritju je prisostvovalo nad 1000 ljudi. Otvoritveni in pozdravni govor je imel šolski upravitelj g. Gruden. Njegove do srca segajoče besede 0 veliki Ana Planinski bodo ostale vsem v trajnem spominu. Spominske proslave so se udeležili tudi zastopnik okrajnega načelnika iz Šmarja pri Jelšah, narodni poslanec g. dr. Rudolf Dobovišek, zastopnik glavne Gasilske zveze g. Biljemljijevič iz Belgrada, slarosta gasilske župe g. Drobne iz Šmarja, g. dr. Moser iz Kozjega in zastopnik celjske gasilske čete g. Koren Tone iz Celja. Gasilci so na čast pokojni pisateljici defilirali pred spominsko ploščo, nakar jo spregovoril g. svetnik Rožanc iz Ljubljane, stric pokojne pisateljice. V lastnem in v imenu pisateljičave mamice, ki ge zaradi bolezni ni mogla udeležiti proslave, be je v lepih besedah zahvalil vsem, ki so počastili njen spomin. Dopoldansko proslavo sta zaključili dve belo oblečeni deklici, ki sta pred rojstno hišo pisateljice deklamirali dve njeni pesmici. Popoldne je domača gasilska čela uprizorila na prostem ljudsko igro »Za staro pravdo«, katero je Planinčanom napisala Ana Planinška. Pri igri je sodelovalo okoli 100 ljudi. POzorišče pred cerkvijo je bilo zelo primerno. Pri vsej prireditvi pa je dovršeno sodelovala salezijanska godba iz Radne pri Sevnici. * t Romunski zunan|l minister v Dalmaciji niV61a Split, 25. avgusta. A A. Včeraj zjutraj oS'§: je s posebnim vlakom prispel v Split romunski zunanji minister Petrescu Comnen s soprogo in hčerko. V njegovem spremstvu se nahaja šef kabineta Coziano, romunski generalni konzul v Londonu Diminiacu, jugoslovanski poslanik v Bukarešti dr. Dučič in tajnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva dr. Frangeš. Ministra Comnena in njegovo spremstvo je na postaji sprejel podban Lugar, namestnik poveljnika mesta general Krstič, podžupan splitski in druge ugledne osebnosti. Po prisrčnih pozdravih se je Comnen s spremstvom odpeljal v mesto in si ogledal Dioklecia-novo palačo. Te zgodovinske stavbe sta mu tolmačila profesorja Barač in Arambašin. Nato je obiskal romunski zunanji minister še Marjan, a ob 12 je odpotoval z ladjo >Petka<- v Trogir kjer si bo ogledal tamošnje znamenitosti. Nato bo nadaljeval pot po Jadranu. Letošnll jesenski velesejem Jesenski velesejem v Ljubljani bomo imeli letos od f. do 12. septembra. Prireditev bo 6b-segala celo vrsto kulturnih in gospodarskih razstav, ki bodo zavzemale okrog 40.000 m5 prostora. Največja izmed teh razstav bo mednarodna razstava fotografija in filma, človek išče lepoto povsod: na nebu, gorah — pa še bližje —. na rožah, sadju, vejevju: poiem: zgradbah, ulicah in še sto m sto drugih rečeh. Najbolj zagonetna mu je lepota na živih bitjih, že zaradi življenja saniega. Vse umetnosti vseh ča-so.v’ ,1°. °Pev«.i°' odkrivajo in razodevajo, ali nikoli je ne bodo dovolj opele, ne popolnoma odkrile, ne razodele. Človek je skrivnost sam sebi, je le senca svoje duše. Zato je razumljivo, da ljudje zavestno ali podzavestno radi gledajo slike, pa kakršne koli že. Fotografiji je dano nežno gledanje in nežno objav- 1 jan je. Zato bo fotografska razstava gotovo vedno polna obiskovalcev. Fotografijo bo izpopolnjeval še film. Fotografi sami in amaterji bodo samo pridobili, če si bodo to razstavo ogledali. Klub neodvisnih likovnih umetnikov bo podal umetnostno razstavo. Zveza gospodinj v Ljubljani pripravlja razstavo »Naši gostje«, v kateri bo prikazala našo ženo v službi tujskega prometa in kot središče in žarišče domače gostoljubnosti. Pri vsem tem pa seveda ne bo manjkalo razstav raznih industrijskih in obrtniških proizvodov, med njimi tudi slavno znana razstava pohištva. Nadalje bo razstava aero-planov, vzoren sadni vrt. Dne 1. in 2. septembra razstava plemenskih psov. Posebno velika bo razstava poljedelskih strojev, avtomobilov, motornih koles, radio-aparatov in pa razstava živilske industrije, ki bo nudila na pokušnjo dovolj liajizbranejših stvari. Harmonika je postala^ nas splosen naroden instrument, saj imamo ze močne zbore mladinskih harmonikarjev, medtem ko je bila harmonika prej dosegljiva navadno šele odraslim fantom. Jugoslovanski harmonikarji se bodo udarili za jugoslovansko prvenstvo v nedeljo, dne II. septembra. Na vin-s kem oddelku velesejma bo pripravljeno lepo zabavišče. Tamkaj bodo konccrti, ples, variete s prvovrstnimi atrakcijami in najrazličnejša ljudska zabavišča. Na železnicah ima vsak obiskovalec polovično voznino. Na odhodni postaji naj poleg vozne karte do Ljubljane kupi šc železniško izkaznico za 2 din. Na velesejmu bo dobil velesejmsko legitimacijo in potrdilo o obisku, nakar bo imel brezplačen povratek. — Potovanje v Ljubljano je dovoljeno od 27. avgusta do 12. septembra, povratek pa od i. do 17. septembra. 72 Nekaj nas je pa navsezadnje sklenilo, da je le treba ukreniti kaj. Jaz sem se postavil na čelo tej skupini. Sestavili smo odbor petindvajsetih ljudi, da bi šel v Moskvo in tam prosil, naj nam dajo več živeža. V naše vrste pa se je žal vtihotapil izdajalec. Nikdar nismo zvedeli, kdo je to bil. Jaz sem stanoval v hiši svojih staršev, kjer je bil še moj stari oče, mati, sestra Tanja in mlajši brat Peter. Neko noč okoli pol dveh zjutraj smo zaslišali na vratih zamolkel udarec. Oče je zavpil: »Kdo je?« »Kaj te briga,« se je glasil odgovor, »takoj odpri!« Suvanje ob vrata se je nadaljevalo. Oče se je ves tresel od strahu, ko jim je šel odpirat vrata. Slišal sem, kako so imenovali moje ime. Odšel sem ven do vrat in stal pred šestimi ljudmi iz GPU, ki so bili v uniformah. častnik visoke postave, ki je oddelku poveljeval, mi je surovo velel: »Obleci se!« Naglo sem se oblekel. Mati je vzdihovala in vila roke. Oče, sestra in brat. so ihteli. Toda kaj so mogli narediti?! Izpraševali so, kam me bodo pe- ljali, toda nihče jim ni hotel odgovoriti. Ko so se vrata za mano zaloputnila, je sol električne žepne luči padel na cesto. Tam sem zagledal pet in dvajset članov našega odbora, ki so čakali svoje usode. Častnik me je robato potisnil med druge jetnike in zavpil: »Vedeti hočemo, kdo je poglavar tega upora!« Nekaj trenutkov ni bilo nič odgovora. Potem je spregovoril mladi Stefan: »Vsi, kar nas je tukaj, smo poglavarji.« Stefan je bil moj zaveznik in moj najboljši prijatelj. KO' je častnik uvidel, da ne bo mogel iz na* ničesar izvleči, nas je dal odpeljati na postajo. Vprašal sem ga, kam gremo. Ni mi odgovoril. Vrgli so nas na vlak, ki se je prikazal na postaji, ko smo prišli tja. Zdelo se je, da čaka na nas. Vozili smo se vso noč. Bilo je še temno, ko so nam veleli izstopiti. Pognali so nas v lesene skednje pri postaji, kjer se je vlak ustavil. Nisem . nič vedel kje smo, ker smo potovali ponoči. Zvečer so nas spet naložili na prav tisti vlak in tako je šlo naprej, vse dokler nismo dospeli do nekakega malega mesta. Nisem mogel ugotoviti, kje smo. Sest ljudi od GPU nas je gnalo dve uri po gozdnih stezah, dokler nismo prišli do jezera. Na bregu je bila privezana majhna barka. Med kletvami in med udarci s kopiti so nas nagnali na barko. Se vedno nismo prav nič vedeli, kje smo. Razen tega je bila spet noč. čez uro vožnje smo prišli do drugega brega, kjer smo se morali izkrcati. Pokrajina je bila divja in gozdnata. Izpraševali smo: »Kaj bodo storili z nami? Kaj nam bodo dali jesti? Ali bomo tu delali?« Na vsa ta vprašanja so nam odgovarjali s širokim smehom: »Boste že videli.« Nato je barka odrinila na vodo in z našimi rablji vred izginila. Bili smo zapuščeni na tem bregu, zobfe bo nam šklepetali od mraza, zakaj bilo je oktobra in noč je bila ledena. Nismo mogli spati. Ali se bodo vrnili, da nas postrele? Vsi prezebli in prestrašeni smo tesnobno pričakovali jutra. Ko je vstalo sonce, smo malo jasneje videli, kakšen je kraj, kjer smo bili. Bil je porasel otok. Nikjer ni bilo nobenega znamenja o ljudeh ali hišah, nikjer nič hrane. Zdaj smo si bili na jasnem, da so nas privedli sem zato, da bi umrli tu od gladu. Prebrskal sem si žepe in sem v njih zatipal nekaj kruha ter pol slanika, katerega se je očetu posrečilo stisniti mi v žep, ko sem odhajal. To je bilo kaj skopo kosilo že zame, kaj Šele, če bi ga hotel deliti s tovariši. Ponudil sem jim, da bi delili, pa so ponudbo odklonili. Dejali so, da je treba, da vsaj nekdo izmed nas osta- ne pri moči, da nas bo rešil. Razkropili smo se po gozdu iskat jagod, korenin in listja. Na ves glas smo klicali na pomoč, toda nihče nam ni odgovoril. Tako smo prebili sedem dni. Na-še_ moči so vidoma ginile. Ljudje so ležali stegnjeni po tleh in se zaradi skrajne oslabelosti niso mogli nič več vzdigniti. Več med njimi jih je bilo že nezavestnih. Njihova smrt je bila samo še vprašanje nekaj ur. Nazadnje je prišel k meni prijatelj Stefan in mi dejal: »Fedor, treba je nekaj poskusiti. Potisniva ta krcelj v vodo, saj leži tik na bregu in poskusiva, če bi nama mogel služiti za splav. Ce ostanemo tu, nas ne čaka drugo kakor strašna smrt.« Misel se mi je zdela dobra in takoj sva jo skušala uresničiti. Poskusila sva najprej leči na deblo, toda bilo je pretenko. Morala sva se torej držati vej, ostalo telo pa sva imela vse v vodi. Zaradi prisilnega dolgega posta sva bila oba zelo šibka, voda pa je bila ledeno mrzla. Ko sva bila nekaj od brega, je Stefan zamrmrali »Fedor, ne morem več, utonil bom.« Skušal sem priti do njega. Toda čutil sem, da bom izgubil deblo, če se tudi za trenutek izpustim. Malo je začofotalo in moj dragi Stefan je izginil za vselej. Ne vem, kako dolgo sem ostal tako v vodi, napol v nezavesti, krčevito se oprijemajoč debla v obupanem objemu. Konec koncev se mi je noga nekje ustavila. Opotekel sem se kakih pet ali šest korakov ter se nezavesten zgrudil na bregu. Od tu in tam Z zasedanja Male zveze na Bledu se je romunski zunanji minister Petrescu Comnen odpeljal na počitnice v Dalmacijo. Ze včeraj zjutraj je prispel v Split, kjer so ga pozdravili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Romunski minister Petrcscu si jc s svojim spremstvom najprej ogledal vse znamenitosti mesta Splita, odšel tudi na Marjan, nato pa se je z avtomobilom odpeljal skozi Solin in Kaštelo v Trogir. Ko si je ogledal tudi te kraje, se je vkrcal na ladjo »Petka«, ki mu jo j« dala na razpolago »Dubrovniška plovba« ter se z njo odpeljal šc v Dubrovnik in Kotor. Tujcev je bilo ▼ letošnji poletni sezoni v Hrvaškem Primorju več, kakor pa so pričakovali. Bolj slaib je bil obisk prvo polovico letošnjega poletja, tako da je vse kazalo, da bo letošnia se-rnna v toVi Irraiih zelo slaba. ' ' ' ' V . » 1 ' /1K 4» At /h. \ «S /V i* * . V. r Priprave za velike konjske dirke v St. Jerneju so končane zona v teh krajih zeloslaba. h "v * 1 \ ' “ V JJV 4 J .*• -s rf,“ A S 1 ' K? • s ~ * A Mm k. ttifl rA ' */ a V drugi polovici sezone pa se jc stanje tujskega prometa hitro obrnilo na boljše. Največ tujcev je prišlo iz krajev nemškega rajha, iz Madžarske in iz Anglije. Čehov pa letos ni bilo toliko na našem morju kot druga leta. Posebno obleko bodo dobili letos naši lahkoatletski reprezentanti, ki jo bodo nosili v času balkanskih iger. Uniforma bo obstojala iz suknjiča, hlač, srajce, kravate in čevljev. Barva in in druge podrobnosti se bodo določile na prvi seji organizacijskega odbora za IX. balkanske igre. — Prvi dan balkanskih igeT 11. septembra bo ob 10 dopoldne v prostorih jugoslovanske nogometne zveze svečana seja medbalkanskega lahkoatletskega odbora, na kateri bodo rešili vprašanje, komu 60 bo poverila organizacija X. balkanskih iger 1. 1939. Vse priprave za snemanje novega iilma, ki bo narejen po Begovičevi drami »Ameriška jahta v splitskem pristanišču«, je dokončal te dni igralec praškega gledališča Rogoz, ki je svoj čas igral z velikim uspehom tudi v ljubljanskem dramskem gledališču. V torek zvečer se je odpeljal iz Splita nazaj v Prago. V začetku prihodnjega meseca prispe v Split filmska ekspedicija Reiterjevega filma iz Prage, ki bo na splitskem sadnem trgu in na jahti »Tiha« naredila posnetke zunanjih prizorov za omenjeni film. Da bi se ljudje iz tako imenovanih pasivnih krajev naselili v Slavoniji, zato se je v zadnjem času začela prizadevati predvsem zadruga »Zemlja« iz Zagreba. V prvi vrsti naj bi se ti novi priseljenci naselili v okolici Vinkovcev. Sem naj bi prišli obdelovat zemljo posebno oni, ki so doijia iz Hrvaškega Zagorja, Medjimurja, Dalmacije in Hercegovine, in ki doma nimajo rodovitne zemlje, ki bi jo obdelovali. Seveda, če jim je le kaj za to, da bi jo obdelovali, To prizadevanje zadruge »Zemlja« bi bilo treba podpirati še posebno zaradi tega, ker bi na ta način preprečili, da bi našo rodovitno zemljo v Slavoniji kupovali tujci in se na njej naseljevali, kar se posebno v zadnjem času pogosto dogaja. Odbor sn propagando domaiih pogontkih sred-afer bo ob sodelovanju Avtokluba kraljevine Jugoslavije priredil prvo propagandno vožnjo * motornimi vozili, ki bodo pri tem., uporabljala domače pogonsko sredstvo. Ta propagandna vožnja bo v drugi polovici meseca septembra ali v začetku oktobra letos. Njen namen je popularizacija naših domačih pogouskih sredstev za motorna vozila v SirSi javnosti. Z njo hočejo tudi dokazati, da ee naša domača pogonska sredstva glede kakovosti in tudi s stališča narodnega gospodarstva morejo zamenjati s tujimi pogonskimi sredstvi. Ta vožnja bo prirejena na progi Zagreb—Dugo solo. Kutina, Okučani, Bosanska Gradiška, Banjaluka, Lipik, Pakrac, Slavonska Požega, Osijek, Vukovar, Tovarnik, Novi Sad, Sremska Mitroviča, Ruma, Kamenica, Stara Pazova, Zemun, Beograd. Odbor za propagando domačih pogonskih sredstev, kakor tudi Avtoklub kraljevine Jugoslavije bosta izdala posebne diplome lastnikom vozil in njihovim voznikom, ki bodo končali to vožnjo pravilno po predpisih. Kdor se želi udeležiti te vožnje, pa ni dobil še posebnega povabila, se more obrniti na odbor za propagando domačih pogonskih sredstev v ministrstvu za gozdove in rudnike, ki mu bo dostavil obrazec prijavnice ter pravila vožnje, iz katerih so razvidni pogoji in organizacija vožnje. Tnrki se zelo trudijo, da bi se na letošnjih balkanskih igrah predstavili s čim boljšim moštvom, ker lii radi obdržali na teh tekmovanjih vsaj predzadnje mesto. Bivši predsednik turške atletske zveze Burhan FVlek je dejal, da se turška lahka atletika letos nahaja v precej slabi formi ter se bodn morali turski atleti hudo potruditi, da obdrže dosedanje mesto. Izjemo tvori samo Koren, ki pa dejansko ni Turek, temveč je po »anšlusuc prišel iz Dunaja v Turčijo in tu dobil državljanstvo. Ta atlet je postavil zelo dobre rezultate, in sicer na 100 m tl sek., na 200 m 22.8 sek., na 400 ni 51.8 sekund. Razbojnika, ki je ubil Inž. Stanoje Baderja ter mu ukradel pol milijona dinarjev, so včeraj ubili kmetje ia Šahoviča v Sandžaku. Inž. Bader je vodil graditev ceste v Brodarcvu pri Plevlju. Ko jc 7, t. m. nesel s seboj 500.000 din, da bi izplačal delavce, ga jc napadel neznanec in ga ubil, denar pa mu jc pobral. Sum za ta umor je padel na nekega odpuščenega delavca Milka Pajiča. Izdali so za njim tiralico. Vendar se je Pajič skrival skoraj tri ledne. Včeraj zjutraj pa so ga spoznali kmetje iz Sahoviča in ga ubili. Pri njem so našli ši 263.000 din. Kam jc dal ostali denar, še ni znano, mislijo pa, da ga je razdelil med svoje pajdaše, ki jih še vedno iščejo. Dobili jih hodo morda, če ugotove, kje se je Pajič vse tri ledne potikal. Proti bivšemu uradniku Srbske banke v Zagrebu, ki ga je državni tožilec obložil, da jo poneveril 400.000 din, se je zdaj začela pred novosadskim sodiščem razprava. Z raznimi nepravilnostmi z vložnimi knjižicami jo ta uradnik, ki se piše Jegdlč, oškodoval banko in večje število vlagateljev”. Zanimiv jo Jegdičev zagovor. Pravi, da denarja ni imel namena poneveriti, pač pa da Je hotel samo pomagali strankam, ki so hotele priti do denarja ter so mu vložne knjižice prodajale po 50—70% njihove vrednosti. Od nekaterih jih je kupoval in jih drugim prodajal, pri lej svoji kupčiji pa je zabredel v težave. Denar 400 tisoč dinarjev, katerega mu očitajo, da ga je poneveril, je le primanjkljaj pri njegovi kupčiji z vložnimi knjižicami, kakršnega je imel že večkrat, pa ga je vedno nadoknadil s tem, da jo jemal denar od one stranke in ga stavljal na račun druge. Razprava je na vsak način zelo zanimiva, kajti Pokazalo bo, kakšna je razlika med lem. če kdo tuj denar poneveri, ali če ga zapravi. išt. Jernej, 23. avgusta Naše novo konjsko dirkališče, o katerem smo v »Slovenskem domu« že podrobneje poročali, je dokončno urejeno. Vendar pa je življenje na njem od dne do dne živahnejše. Ljudje, domačini, kakor tudi tujci, si v velikem številu ogledujejo dan za dnem novo dirkališče. Sodba športnikov in gradbenih strokovnjakov je, da je prostor ugodno izbran in ureditev uspela. Ogledal si je dirkališče tudi uradnik banske uprave in se prepričal, da je bila podpora, ki jo je nakazala banovina »Jahalnemu in dirkalnemu društvu«, dobro izkoriščena in da je Bilo opravljenega poleg plačanega dela tudi precej kuluka. Sedaj trenirajo marljivo dan za dnem domači športniki in konjerejci in so že ti prvi poizkusi pokazali, da je dirkalna firoga solidna in da ji tudi morebiten dež ne more škoditi. Med gledalci vzbuja posebno pozornost jahanje čez zapreke, ki so se ga domači športniki z navdušenjem oklenili. Nedeljske dirke vzbujajo od dne do dne več pozornosti po Sloveniji, kar dokazuje obilna pošta, ki jo prejema tajništvo društva. Napoveduje se toliko gostov iz vseh strani, da so gostilničarji kar v zadregi. Društvo pripravlja zato v lastni režiji pijačo in prigrizek na dirkališču samem. »Putnik« napoveduje vsaj dve sto izletnikov, Belokrajnci pa pridejo v več skupinah z avtobusi in tovornimi avtomobili. Celo iz Zagreba se napovedujejo skupinski izleti. Kakor kažejo javnosti že znani lepaki, bo program zelo pester in bodo dirkalne točke pomešane z zabavnimi. Za darila je doslej zagotovilo društvo nad 06em tisočakov. Ban g. dr. Marko Natlačen, ki je pokrovitelj prireditve, je poklonil lepo častno darilo, veletrgovina Stupica pa lepo uzdo in stremena, kar jc tudi namenjeno tekmovalcem kot častno darilo. Obljubljeni pa so društvu še nekateri pokali. Program prireditve kaže, da dobivajo šentjemej-ske dirke vedno bolj športen značaj, čeprav ima dru- štvo tudi slejkoprej namen ščititi domačo lipicansko in nonijevo raso, ki se s polnokrvnim amerikanccm v športnem oziru ne more primerjati. Te težnje društvu nikakor ne smemo očitati, zakaj tudi med našimi kmeti je vedno številnejši kador izrazitih športnikov. Saj je dobiti pri njih prav odličen konjski material, na primer mešanico amerikanskih kasačev, Od leta do leta tudi bolj narašča med našimi konjerejci volja za gojitev polnokrvnih konj, četudi nimajo z njimi pri plugu mnogo uspeha. Društvo je sklenilo dati svojim prireditvam širšo podlago in je razumljivo moralo v ta namen žrtvovati nekaj svojega »lokalpatriotizma« v korist poklicnim športnikom iz Zagreba in od drugod, s čemer je hotelo razširiti svoje prireditve dosedanje okorelosti. Tuj športni material bo našim konjerejcem v največjo spodbudo. Je pa prihranilo društvo domači konjereji posebne točke, kjer bodo brez konkurence amerikanskih kasačev. Društvo je zaprosilo lansko leto za neke fiskalne olajšave, pri čemer se je sklicevalo, da so njene prireditve kmetsko-propagandnega značaja. Dobilo je odgovor, da so šentjernejske dirke športna prireditev. Letos je društvo isto oblast zaprosilo za oprostitev taks, ker so dirke šport, pa so jim odgovorili, da so kmetska prireditev. Stvar je sedaj v rokah ljubljanske finančne direkcije, ki jo prosimo, naj zadevo ugodno reši, upoštevaje, da je društvu z občudovanja vredno požrtvovalnostjo doseglo dosedanje uspehe in da zasluži vsestranske podpore. Letos bodo obiskovalci šentjemejskih dirk prav gotovo s programom zadovoljni. Zanimivost svoje vrste bodo Štefanova procesija, lov za trak in rajalni pohod jahačev,' da ne omenimo drugih programskih novosti. Ljubljančane in okoličane opozarjamo ponovno na »Putnikov« izlet na šentjernejske dirke, ki bo povezan z obiskom najlepših dolenjskih krajev. Odhod iz Ljubljane bo ob 7 zjutraj. Izza naših meja Nova ustanova. Pod okriljem fašistične stranke so ustanovili v Trstu in drugih sedežih pokra' jinskih uprav novo ustanovo, ki nosi ime »Psihološki urad« (Ufficio Psichologico). O delokrogu te organizacije se ločno ne ve, ker je, kot izgleda, zaupnega značaja. Kakor pa je mogoče iz raznih dejstev ugotoviti, je delokrog predvsem v tem, da se ugotovi prejšnje življenje in zadržanje posameznikov. , Velika posojila raznim podeželskim občinam. Ker so zašle skoraj vse občine v zadnjih desetih letih v velike finančne težkoče, je pokrajinska uprava sklenila najeti pri denarnih zavodih večje posojilo, da bi sanirala denarno stanje nekaterih občin, Tako so dobile samo istrske občine preko 17 milijonov lir posojila, ki ga je potem prefektura razdelila med najpotrebnejše, med katerimi je dobila puljska občina posojila preko 4 milijone lir. Večji del bremen, ki bremene na občinah, izvira predvsem iz slabega gospodarstva raznih občinskih funkcionarjev, predvsem pa komisarjev. Zaradi združitve prejšnjih manjših občin v večje in pa zaradi preureditve notranje uprave, ki je zahtevala nastavitve velikega števila šolanega uredništva, so zlasti liarastli upravni stroški občin, ki tvorijo skoraj v vseh občinah, v primeri z nekdanjimi razmerami največje breme. Nova posojila bodo brez dvoma stanje ublažila. Goriško gospodarstvo kaže letošnje leto nekoliko zboljšanja. Zlasti je ugoden položaj industrije. Gradnja elektrarn na Soči v Doblarjih in pri Kanalu je v precejšnji meri nadomestila javna dela, ki jih je bilo v zadnjem času zelo malo. Ostale tovarne, tako cementarna v Anhovem in tkalnice v Podgori pri Gorici so v polnem obratu. Število industrijskih in obrtniških podjetij se je zvišalo na 2967, število trgovskih tvrdk pa na 4370. Opaža pa, se da se je n. pr. precej znižala potrošnja mesa, in sicer na 8039 stotov, dočim jc znašala v 1. 1935. 9663 stotov. Italijanski prestolonaslednik v Opatiji, Ilirski Bistrici Trnovem in Hcrpeljah. Pretekli teden se je mudil v Opatiji italijanski prestolonaslednik Umberto. Ob tej priliki je napravil tudi več izletov po Istri in drugih naših krajih. Pretekli ponedeljek je prišel nenadoma v Trnovo in Ilirsko Bistrico Takoj je bilo obveščeno vojaštvo, ki je napravilo princu parado, dočim ga je številna italijanska kolonija v teh krajih navdušeno pozdravljala. Po sprejemu si jc še ogleda! nove naprave in vojaške utrdbe ter je nato zopet odšel iz litrska Bistrice. Drugega dne je obiskal tudi Hcrpelje. Velika nesreča vojaškega kaminijona pri Ilirski Bistrici. V prvih dneh avgusta so imeli v Ilirski Bistrici velike vojaške vaje. Ob lej priliki se je pripetila nekemu vojaškemu avtomobilu, ki je vozil vojake po glavni cesti, težka nesreča, ki je zahtevala, kolikor se je moglo ugotoviti, najmanj pet človeških življenj. Avto jc namreč hotel s precejšnjo brzino prehiteti na nekem ovinku drugega, pa je pri tem zavozil preveč na rob ceste In se prevrnil v precej globok jarek ob cesti. Ranjence in mrtve so takoj naložili na drugi avto in jih peljali v tržaško vojno bolnišnico. Nesreča je zbudila med ljudmi veliko potrtost. Vp!sovan:e v mariborske šole V IT. drž. dekliški meščanski šoli sv. Cirila in Metoda v Mariboru (Cankarjeva 5) bo vpisovanje v vse razrede 1, 2. in 3. septembra dopoldne. V prvi razred se vpišejo učenke, ki so dovršile IV. razred ljudske šole brez slabe ocene ter do 1. januarja 193!) ne bodo presegle 14. leta. K vpisovanju prinesi vsaka učenka zadnje šolsko izpričevalo in predpisano davčno potrdilo. Učenke iz izvenmariborskih občin morajo predložiti ne-Uolkovauo potrdilo svojega občinskega urada, iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanujejo. Novinke in učenke, ki pridejo iz drugih zavodov, naj prinesejo s seboj tudi krstni list. Šolnina se odmerja po višini davkov. Učenke, katerih starši plačujejo letno manj kot 800 din davkov, ne plačujejo šolnine. Če obiskujeta dva otroka iste dru-žie luk. zavod, zadostuje eno davčno potrdilo. Starši, ki imajo v šolah več olrok, plačajo za prvega otroka polno, za ostale otroke le polovično šolnino. Popravili izpili bodo za IV. razred 81. avg. ol> 10, za ostale razrede 3. septembra od 8 dalje. Vso podrobnosti glede odmere šolnine, raznih plačil pri vpisovanju, otvoritvene službe božje in začetka rednega pouka bodo zvedele učenke pri vpisovanju. Drž. realna gimnazija v Mariboru. Vpisovanje v I. razred bo 5. septembra od 8 do 11. Za vpisovanje v ostale razrede veljajo navedbe v Izve-etju. Brez vseh potrebnih vpisnih listin ne bo mogel biti vpisan nihče. Otvoritvena služba božja bo 12. eeplcmbra ob 8 v stolnici; po maši ee zberejo učenci v svojih učilnicah. Članstvo opere se pridružuje akciji dramskih članov Ljubljana, 25. avgusta. Celokupno Članstvo opere zbrano na sestanku, dne 25. avgusta v operi, sc pridružuje popolnoma akciji dramskih članov in zahteva takojšnje izplačilo zaostanka plač za avgust in naprej vsakega prvega v mesecu vso mesečno plačo in to neznižano. Dalje ureditev razmer kot so zahtevane v spomenicah, ki jih je upravi predložilo Združenje gledaliških igralcev. Za članstvo opere: A. Ncffat, St. Marčec, I. Mencin. Selitev mariborskega muzeja Maribor, 24, avgusta. V teku enega leta je dobil stari mariborski grad zuuaj in znotraj novo obliko. Zunanjost so *nu očedili in prenovili, da jo sedaj res v okras celega mesta, v notranjosti pa so ga prezidali in predelali, da dobijo primerne prostore za mariborski muzej. Preureditev grajske notranjosti se je posrečila, da teh prostorov nihče ne bi prepoznal, kdor jih je prej videl. Nekdaj je bilo vse zapuščeno, razpadajoče, temno in prezidano v majhne stanovanjske luknje, v katerih so prebivali najrevnejši mariborski občani, ki za boljša stanovanja niso zmogli najemnine, sedaj pa so vmesne stene odstranjene in mogočne grajske dvorane kar bleščijo v svetlem parketu. V te dvorane so je danes začel seliti mariborski pokrajinski muzej V starem muzejskem poslopju v Cankarjevi ulici, ki je bilo naphano z muzejskim materialom od kleti do podstrešja, že nekaj tednov spravljajo ta material v zaboje ter pripravljajo selitev. Priprave so sedaj toliko napredovale, da so danes začeli voziti zaboje v grad. Ves material spravljajo zaenkrat v viteško dvorano, kjer se bo sortiral ter potem namestil v določenih prostorih. Selitev bo trajala več_ mesecev. Skrbno jo nadzoruje znan' naš zgodovinar prof. Baš, ki ima pač največ zaslug, da bo mariborski muzej dobil reprezentančne prostore v gradu. Končana pa bo selitev do konca novembra, ker bo 1. decembra slovesna otvoritev novega mariborskega muzeja v mari borsketn gradu. Iz športne krošnje Menzel, kateremu. so naši teniški igralci pripravili marsikatero grenko uro, je v Berlinu komaj premagal Rcdla z 7:5, 2:6, 5:7, 6:0, 8:6. K devetim balkanskim igram se je prijavila tudi Albanija. Ker so pred par dnevi tudi Bolgari javili svoj prihod, bodo na devetih balkanskih igrah zastopane vse balkanske države. Češkoslovaško teniško igralko Vano so povabili v Ameriko, kjer naj bi meseca decembra igrala. Tekme za svetovno prvenstvo v džiu-žicu sc bodo vršile prihodnje leto n« Dunaju. Tako je bilo sklenjeno na kongresu v Frankfurtu. Anglija nikakor ni v zadregi, kar se tiče izbire nogometnih igralcev. Kajli poleg 600 profesio-nalov ima šc 1.5 milijona amaterjev. Znani italijanski tekač na dolge proge Bat-tesini je postavil v Milanu nov rekord na 5 km s časom 6:20.4. Italijanska nogometna zveza je sklenila, da svojih klubov ne bo pustila igrati proti moštvom kjer bi igral Toldi, ki je znana surovina in je sedaj član Fcrenzvaroša. Ravno tako so Italijani prekinili športne odnose z Romunijo, pa tudi s češkoslovaško si niso ravno na r°ko. Lahko se zgodi, da bo srednjeevropski pokal žalostno pro padel. Nemški teniški igralci, ki so v boju z Avstra lijo za Davisov pokal izgubili s 5:0, so dobili br-zojavko, da 6e morajo s prvim parnikom vrniti v Berlin. Bivši predsednik turške lahkoatletske zvezo jc izjavil, da so turški lahkoatleti letos v slabi formi. Njihova največja nada je Goren, ki beleži sledeče Tezultate: 100 m 11 sek., 200 m 22.8sek 400 m 51.8 sek. Belgijska plavalka Ranghild Hvcgcr je posla vila nov svetovni rekord na 1000 yardov v cravv lu s časom 13:03.2. Do sedaj je imela ta rekord Američanka Helena Madison s 13:23.6. Nogometno reprezentanco Jugoslavije za tek mo proti Češkoslovaški je odbor jugosl. nogomet nc zveze nekoliko spremenil in izgleda končno sle deče: Gla-ser, Htigl, Matošič, Lechner, Jazbinšek, Kokotovič, Šipoš, Antolkovič, Aca Petrovič, Čab-rič in Zečevič. Tekmo pa bo sodil svičarski sodnik Wictrich in ne Italijan Barlaseina. Za tekmo vlada veliko zanimanje. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer- 1 sko stanje I Temperaturi* v O' o b > — r. ■5? ib & C c c X- Cc Veter Pada- vine , n 5"«a ,5 'S g n « S (SUIU1 . iaknpt) 5 E M u > Ljubljana 756-4 2't-l 110 87 10 N N Ei _ — Mariboi 754-5 18-4 8-C 90 10 0 5-0 dež Zagreb 761-2 2/0 12-0 6 8 NNW, rosil dež Belgrad 758-7 16-0 11-C 90 10 ■SE. l-u dež Sarajevo 761-5 14-0 100 83 1J NNW, — — Vis 760-J 18-U 11-0 80 0 NW» — — Split 758-7 23'U 16'C 40 1 NE« — — Kumbor 755 / 27-0 18-0 30 5 ne6 — — Rab 760-4 20M 13-0 50 2 N. — — Oujpovnii 756-7 22-0 16-0 40 0 NE, — — Vremenska napoved: Oblačno vreme, dež v presledkih. — Splošne pripombe o poteku vrenie-v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo 5.30 deloma, nato pa večinoma oblačno. OI> .« je skozi oblake posijalo sonce, ostalo pa je večinoma oblačno do 11.45. Popoldne je pihal lahen veter, ki je razpršil oblake, tako da je ostalo ves popoldan večinoma jasno, le na južni strani ,e bilo okrog 17 močno oblačno, parkrat je zagrmelo. Ponoči se je pooblačilo. Koledar Danes, četrtek, 25. avgusta: Ludvik. Petek, 26. avgusta: Cefirin. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr« ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, mr. Gartus, Moste-Zalo&ka cesta. Proslava kraljevega rojstnega dne. — Vsa narodna, kulturna, bojevniška, telesno-vzgojna in gusilska društva ter organizacije so vljudno vabljene, da se njih predstavniki zanesljivo udeleže sestanka, ki ga je mestno poglavarstvo sklicalo za petek, dne 26. avgusta ob 10 dop. v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Na sestanku bo predložen načrt in po njem urejen razpored proslave, ki nuj bo ob 20 letnici kraljevine Jugoslavije res manifestanten izraz ljubezni, spostovanja in vdanosti vsega Ijubljnn-skega prebivalstva do našega mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. Na I. drž. realni gimnaziji (v Vegovi ulici) bodo popravni izpiti 29. in 30. avgusta po razporedu, ki je objavljen na deski v šolski veži. Vpisovanje učencev v 1. razred bo v ravnateljevi pisarni I. in 2. septembra. Lanski učenci se bodo vpisovali v svojih učilnicah dne 3. septembra dopoldne. Vpisovanje učencev z drugih' zavodov bo v ravnateljevi pisarni 5. septembra dopoldne. — Ravnateljstvo. Večjo množino pravilno osušenih brezovih metel potrebuje mestno cestno nadzorstvo ter naj se ponudniki z vzorcem javijo pri tem uradu, Vrazov trg št. 4-1. 1/1 Vsa društva, organizacije, zavode, korporacije 'n ustanove, ki se pečajo z zaščito, vzgojo m oskrbo otrok poziva mestno poglavurstvo v smislu razpisa kr. banske uprave VI. No 12459-^ z dne 19. julija 1938 in VI. No 12439-5 z dne 2. avgusta 1938 ponovno, da predložc mestnemu poglavarstvu, socialni oddelek, mladinski referat, Krekov trg 10, pritličje — najkasneje do 30. avgusta 1938, poročila o razvoju in sedanjem stanju svojega udejstvovanja. V Blagovici je po kratki in hudi bolezni v sredo, 24. t, m, umrl g. Jožef Žavbi, posestnik v Zgornjih Lokah, načelnik tukajšnje hranilnice, občinski in šolski odbornik. Pogreb bo v petek, 26. t. m., ob 10 dopoldne. Možu-poštenjaku in znanemu javnemu delavcu naj sveti včena luči Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu, z vsemi pravicami vpisuje dnevno. Šolnina 150 din. Zahtevajte prospekti Vpisovanje vajencev In vajenk v strokovno nadaljevalno šolo v Novem mestu za šolsko leto 1938/1939 bo v nedeljo, 29. avgusta 1938, od 9 do 12 dopoldne v pisarni strokovno-nadaljevalne šole. Redni pouk bo pričel v četrtek, 1. septembra 1938. Pouk v tej Šoli morajo posečati vsi vajenci in vajenke iz Novega mesta, Žabje vasi, Šmihela, Broda, Irče vasi, Drske, Gotne vasi, Regerče vasi, Bršljina, Cegelnice in Ločne. Zegnanje v Planici. Podružnica SPD v Rade-čah-Planici sporoča, da bo v nedeljo 28. avgusta žegnanje v Planici. Ob 10 sv. maša. Popoldne prijateljska planinska zabava. Prijatelji in ljubi' telji Planice vljudno vabljeni! ' I. Zvezne banovinske razstave malih živali v Ljub-ljani ne bo zaradi pojava slinavke in parkljevke v Ljub-jjani. V zvezi s tem odpadejo tudi vse ostale prireditve Zveze društev rejcev malih živali ter je vse preloženo na prihodnje leto. V okviru velesejma bo letos prirejena samo I. Zvezna efektna loterija s krasnimi dobitki, kot so: 3 motorna kolesa, 20 moških in damskih koles, 2 šivalna stroja, 2 radio-aparata, 1 spalnica, 1 harmonika, 1 kuhinja, 1 fotoaparat, 1 zaboj sladkorja, 1 blagai za moško obleko, 1 blago za žensko obleko, 1 klaftra drv, 1 vreča moke, 2 kozi, 2 ovci, 1 kumica ter še okrog 400 ostalih krasnik dobitkov v vrednosti 80.000 dinarjev. Cena posamezni srečki je 5 din. Srečke so naprodaj v pisarni Zveze, Ljubljana, Karunova ul. 10, dalje pri vseh rejskih organizacijah, v ljubljanskih trafikah in na velesejmu v paviljonu F, kjer bodo glavni dobitki tudi razstavljeni. štajerska kokoš je cvet naše dežele, štajerski ka-puni so bili znani že za Napoleonovih časov v vseh bližnjih državah, kamor se je izvažalo letno na tisoče vagonov tega blaga iz naših pokrajin. Med vojno je perutninarstvo precej nazadovalo, danes se pa zopet širi bolj in bolj. Največjo propagando za širjenje domače Štajerke vrši v prvi vrsti banovina sama, pa tudi rejske organizacije, včlanjene v Zvezi društev rejcev malih živali v Ljubljani, ki priredi v okviru jesenskega ljubljanskega velesejma v času od 1. do 12. septembra s^ojo I. zvezno banovinsko razstavo vseh vrst malih živali in produktov s sodelovanjem prej omenjenih organizacij. Te razstave se udeleže tudi rejska društva iz ostalih banovin, kjer se tudi že prav uspešno udejstvujejo v širjenju naše domače kokošje pasme rjave Štajerke. Iz Dobrniča Melijoracijska dela dobruiške doline se nadaljuje. Predvidena jc zfl seduj vsotn 30.000 din. Tako se je za to delo dosedaj porabilo 150.000 din. Da bo to delo popolnoma dovršeno, bo potrebnih še 300.000 din. Na vsak način bo treba delati še s kulukoin. Minuli teden je zopet udarila strela v hišo posestnika Špellča iz Zagorice. Streha na hiši se je vnela, vendar pa so k sreči ogenj takoj pogasili, tako da ni bilo posebne škode. filmska igralka Florence Četrtek, 25. avg,: Bclgrad-Zagrcb: 20 Nar. pesmi. 30.00 Simf. konc. — Vraga: 19.25 Voj. godba, 20.10 Swing-band, 30.40 Igra, 21 Slovaške nar., 21.25 Kom-konc., 22.35 Cig. ork — Varšava: 19.30 Zah. konc., 21.10 Ples. gl., 22 Schubertova dela — Sofija: 20 Klavir. 20.55 Ogrske- pesmi. 21.25 Lahka gl. — ButttWp6i*}-' 10.33 Verdijeva opera «Aida«. 22 Cig ork. 'JioTM-Milan: 21 Igra, 21.40 Celo, nato ples. gl. — Ttim-Bari: 21 Puccinijeve enodejanke «Plašč«. 'NaC'. in zah. gl., 24 Noiina gl. — Berlin: 20.10 Ples. veCor Konigsberg: 20.10 Ork. in solisti — Frankfurt-Stutt-gart: 20.10 Orkester, zbor in solisti. Gozdni požari na zahodni obali Amerike Sredi divjine, na bregovih mogočnega gorovja i Rocky-Mountains, daleč od mest, so »iumber camps«, drvarska ležišča. »Lumber camps« se dvigajo postopoma vedno višje, prav do gozdne meje. Tu 60 pristave najvažnejše industrije te dežele in sveta. Tu se dvigajo v nebo pravi velikani. V takšni neurejeni drvarski naselbini je vse zanimanje drvarskih naselbin osredotočeno izključno na koče, kjer se izplačujejo zaslužki. — Delavci zgradijo na jasi, kjer je bil poprej pragozd, malo leseno mesto. Če je s sekanjem drv v zvezi tudi parna žaga, postane življenje v drvarski naselbini na vso moč živahno. Kupčija cvete. Odpirajo 6e razni hoteli in restavranti, ki so prav gotovo v rokah Kitajcev. Klubi se ustanavljajo, gradijo se cerkve in molilnice. Tu, kjer je pred tedni še nemoteno bival medved in gorska ovca, tu se kotali dolar ... Gozd umira V »lumber camps« je delo trdo in neusmiljeno. Drevesni velikani dosežejo višino 50—60 m, v • premeru pa 6—7 m. Toda: tempo, tempo! Pogodba! Denar! »Time is money« — drugega gesla ne pozna tu delavec. Kaj velja tu človeško življenje? Nič! Ljudje so poceni! Pogodbe se morajo držati. Tu gospodari samo dolar. Vsak udarec pomeni denar. Čim več dreves umrje, tem večje bo plačilo. Drvarji so surovi in trdi, kot je njih delo. Iz vseh vetrov so se zbrali, vsaka druga beseda je kletev, noži ob pasu s-o rahlo zataknjeni. Le malokateri ne igrajo kart. Vsote, ki gredo včasih na stotine dolarjev, menjavajo gospodarja večer za večerom. Požar Požar v pragozdu! Največji sovražnik, s katerim morajo računati drvarji vsako minuto, če vladata suša in vročina, ki posuši les, da gori kot smola. Naenkrat je tu: mal, komaj opazen plamenček se vije po tleh. Nihče ga ne opazi in naenkrat se plamenček izpremeni v plamen in že divja in plameni v naslednjem trenutku ognjeno morje skozi gozd. Stoletja stara drevesa pragozda kopajo in prasketajo, se lomijo. Od ust do ust beži divja, strašna vest; gozd gori! Tu sc začne prava tekma s smrtjo! Od daleč se čuje vihranje in hreščanje, možje skočijo pokonci in kričijo: bežite! Vsem je jasno: vsi morajo bežati navzgor v hrib, da se izognejo gotovi ognjeni snvrti. Beg na življenje in smrt Plameni skačejo grozljivo z drevesa na drevo, •treljajo sem in tja. Drvarji sc spotikajo preko korenin in ovijalk, izgubljajo sc do pasu v trhlih deblih, živali bežijo mimo njih. Ptice osmojenimi perutmi na tla. Ogenj sjimi in prihaja vedno bliže in bliže, begunci na ozek gorski potoček. Po vržejo drvarji v vodo, da se napije obleka mokrote, potem vržejo mokre suknjiče preko ramen in glave. In spet bežijo dalje in dalje. Zmanjkuje jim sape; njihov beg je samo še hlastanje in plezanje. Zraka primanjkuje, pepelnat dež suši. drevesa se sesedajo. Nad glavami bežečih, v kronah dreves švigajo plameni, ognjene kače objemajo --------------- - -- --------- , . _ g njihove noge. Prerivajo se skozi hosto. Starega I požar. Vsi napori so zaman. Veter |e posta, moc-dirvarja zapustijo moči. Tovarištvo, nikdar priča- nejši in je obrnil svojo sjner. Plameni so_ objeli kovano, slavi svoj triumf: drvarji dvignejo onemoglega, ga suvajo in porivajo naprej brutalno, brez besed. Strah in groza pred peklensko vročino jih preganja dalje! Nihče od beguncev ni vedel, kako fn kdaj so pribežali na kraj, kjer je postal gozd redkejši in tla kamenitejša. — Z zadnjimi močmi preskočijo deroč potok in šele potem opazijo, da so rešeni. Na goli pečinasti vršini so padli skoraj onesve-ščeni, izčrpani, krvavi in raztrgani, z ožganimi oblekami in lasmi na tla. Nihče ni mogel govoriti. Komaj 50 metrov vstran pa divja rdeči vihar mimo njih dalje v gozd. Pozno ponoči se vrnejo po ovinkih v prenočišča. Vsi možje morajo pomagati, da sc ustavi UVjCl >U |V ------ ■ - « žago in zajeli naselbino. Gozdne živali bežijo po ulicah. Zene in otroci vlačijo najpotrebnejše s seboj na varno. Drvarske koče in šotore v gozdu, 6troje, vse je požrl nenasitni plamen. Nova George, operna pevka Spomenik madžarskega kralja Štefana v mestu Szekcsfeherva, kjer je bil pred devetsto leti kronan. Teritorialne vode Pri raznih spornih dogodkih, ki so nastali na morju v bližini obale, n., pr. Španske ali sedaj tudi Kitajske, sc često vname prepir ali je bila ta ali ona ladja v teritorialnih vodah ali ne. Kaj so prav za prav teritorialne vode? Po javnem mednarodnem pravu niso meje kake pomorske države tam, kjer se njeno kopno dotika morja, temveč nekoliko bolj daleč na morju. Prava meja je ona črta,, ki gre vzporedno s kopnem v oddaljenosti treh morskih milj od zemlje, ki 6e pokaže na kopnem za časa oseke. Ker se na onih mestih, kjer je obala ravna, meja med vodo in kopnem pri plimi in oseki pomika precej daleč, je jasno, da je na lakih mestih meja neke države za časa plime bližja tvarnemu kopnu, kakor ie to pri onih državah, pri katerih pada obala strmo v morje in pri katerih se morje za časa oseke ne oddalji, V pristaniščih se te tri milje vedno računajo od pomela, sploh od og-aje. ki sega r.ajFolj daleč v morje. Tako zaznamovan morski pas se imenuje teritorialne vode, in v tem pasu ima država vso policijsko oblast in sme nadzorovati vsako tujo ladjo. Velikost teh teritorialnih voda — 3 morske milje so 5 in pol km J- je bila določena v prejšnjih stoletjih, ko je to zadostovalo, da so lahko branili obalo proti napadom z morja. Danes lahko to širino vsak topovski strel premaga. Zato se v novejšem času priznava, da segajo tcriloria.ne Lasje v tekstilni industriji V Nemčiji so prišli na to misel, da bi uporabljali lase v tekstilni industriji. Splošno pomanjkanje surovin je prignalo Nemce, da so začeli zbirati ne samo odpadke in cunje, temveč tudi lase. Na predlog komisije za izrabljanje odpadkov bodo začeli izrabljati lase, ki jih dobe pri striženju. Odrezane lasje, ki so daljši kakor .8 cm, bodo uporabili v tovarni za preproge, a krajše bodo uporabili za pridelovanje kartona. Računajo, da bodo tako na leto zbrali do 500.000 kg las. vodo od obale tako daleč, kolikor sega topovski strel. Izven teh teritorialnih voda je morje svobodno, tako da lahko na njem mirno in svobodno vsaka ladja plove in vsakdo lovi. Moč nožnega palca Nemški raziskovalec dr. Joscf Han je proučeval moč moških prstov, zlasti pa ga je zanimalo, kakšen pritisk lahko razvije palec na nogi. Ugotovil je, da ta mali del naše noge pritiska s silo 25.7 kg. Ta pritisk res da ne vrši, kadar človek normalno stoji na zemlji, ampak samo takrat, kadar namenoma nudi odpor. Pri hoji, ko se napenjajo vsi prsti, je pritisk palca na zemljo zelo velik, včasih še celo večji od omenjenega pritiska. Pri moških znaša 35 kg, a pri ženskah 29.75 kg. Pri moških je pritisk palca na levi nogi večji, kakor pritisk palca na desni nogi. Vsi ostali prsti so proti palcu pravi reveži. Tako pritiska prst poleg palca s silo 3.1 do 6.1 kg. Pri otrocih pa 60 tudi drugi prsti precej močni. Iz tega lahko razumemo, zakaj otroci tako lahko stoje na prstih, Nekai velikih številk Učenjaki cenijo, da je v naši zemlji premoga 7.400 milijard ton. Letno se zmanjša ta šlevi.ka za 1500 milij. ton. Nafte je v zemlji 6.150 milijard ton, na vseh petrolejskih poljih na svetu dobe letno samo 184 milij. ton. Po tem računu bi bilo premoga za pet tisoč let, nafte za 33 tisoč let. Vodne 6ile imajo tako moč, da bi nam dale v električnih centralah na leto okoli pol milijard konjskih sil, če bi bile ob vseh rekah in slapovih centrale. Danes izkoriščamo letno samo 33 milijonov konjskih sil. Sonce daje zemlji 150.000 krat več toplote, kakor nam je daje ves premog, ki ga rudarji iz-kopljejo na zemeljsko površino. Če bi mogli izko-ristiti samo ono toploto, ki jo sonce vrže na Švico, bi imeli dovolj sile za pogon vseh električnih strojev in tovarn, vlakov in ladij na vsem svetu, Iznajdba gumijaste pete Zopet je hotel slučaj, da so iznašli gumijasto peto. Neki mladenič, ki sc je imenoval 0’Sulivan, je bil zaposlen v neki tovarni, Stroji so pretresali vso stavbo. To tresenje je močno vplivalo na mladeničeve živce, ki že sicer ni bil preveč zdrav. Nekega dne mu je prišlo na misel, da je vzel s seboj v tovarno kos gumija in ga dal pod noge. Takoj se je počutil bolje, ker je gumi ublažil tresenje. Po nekaj dnevih je z žalostjo ugotovil, da mu je nekdo ukradel gumi. Bil je nekoliko bolj previden odslej. Gumi je obrezal v obliki pete in ga pribil na čevlje. Tako je napravil prvi gumijasti podpelnik. Kmalu je osnoval tovarno gumijastih pet, ki 6pada danes med največje tovarne na svetu. 250 milij. litrov krvi gre v 70 letih skozi srce Koliko napora in kako veliko delo izvrši srce, nam pokažejo le številke: srce, ki je komaj veliko kakor pest, izvrši vsak dan delo 16.280 kg metrov, to je delo, da se dvigne 16.280 kg 1 m Visoko ali da dvignemo 1 kg 16.280 m visoko. V eni minuli gre skozi srce 6 1, v enem dnevu 10.0001, v enem letu 3.5 milij. litrov, v 70 letih 250 milijonov litrov krvi. Programi Radio Llubliana Četrtek, 25. avgusta:.Vi Pisana trata (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, pomočila — 19.311 Nae. ura: Pomorski promet z Lcvanto za časa križarskih vojn (dr. Ant. Dubinovič, Zgb) — 19.50 Deset minut zabave (g. 'Pr. Lipah, član Nar. gled.) — 20 Wiunlawskl: Faust, fantazija, za gosli in orkester :— 20.10 Slovenščina za Slovence . (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Koncert lahke glasbe. Sodelujeta: Stanko Avgust. (harmonika) in Ilad. orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Somov šramel-kvartet. Drugi programi . »Sestra Angelika« 19 Stari instrumenti, romantika, 22.80')Nar; 20.10 Ples. večor — Frankfurt-StUlt- Lord Runciman, ki rčšuje sudetsko-nem-sko vprašanje, na obisku pri grofu Kin-skem. Od leve na desno: Grof in grofica Kiosky, Runciman. Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Teh poganskih jutranjih ur pa je bilo nenadno konec. To se je zgodilo tedaj, ko so bili samo še irije Guiuseppievi otroci dovolj majhni, pa so pred odhodom voza pri vodnjaku prejeli jutranji poliv. Zdaj so dejali samo še: »Inocenza, Jacopo, Luigi.« Ta čas se je Gospodu Bogu zazdelo, da jo ala Tonija Guisseppia naredil za bogatega moža. Po stari navadi je tudi zdaj pri njem previdnost hodila po temnih potih. Najprej se je primerilo, da je Antonio nekega jutra, ko se jo vrnil s posebno fletne vožnje z Angelo in lezel z voza, deklico iz same prešernosti poljubil, IJpal je,