Štev, 12 VI. leto Poštnina pSačana v gotovini« V Ljubljani, dne 30. aprila 1924. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. :: Cena posamezne štev. 1 Din. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 401— Polletna naročnina . . . . „ 20‘— četrtletna naročnina. . . . „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. .....— Oglasi po ceniku. —'. - Uredništvo: Štebi Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane n zadostno Irankirane. Rokopise je adresirati le na urednico. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Uredba o dokladah za drž. namešč. in Glavni Savez. Ministrski svet je odobril uredbo o do»-kladah za državne nameščence. Uredba stopi v veljavo dne 1. maja. Doklade so sledeče: a) osebe draginjske in b) rodbinske draginj-ske doklade. Osebne draginjske doklade. Glede teh doklad razločuje uredba tri draginjske razrede: I. draginjski razred: V ta razred spadajo Beograd s Cukarico, Zemun in Sušak, II. razred: a) Kraljevska svobodna mesta in mesta, kjer se nahajajo srezke oblasti v Hrvatski in Slavoniji, b) srezka mesta v Srbiji, c) v Sloveniji in Dalmaciji vsa mesta, kjer je sedež sreskih oblasti. Ravnotako v Bosni in Hercegovini ter v Vojvodini, tu tudi mesta s slobodnim statutom. III. razred: Vsa ostala mesta v kraljevini SHS. Draginjske doklade se določajo tako-le: a) Uradnikom 1. in 2. skupine 1. kateigo-nje: !. razred 1500 Din mesečno, II. razred 1300 Din in III. razred 1200 dinarjev mesečno. b) Uradnikom 3. in 4. skupine L kategorije in 1. skupine II. kategorije: 1300, 1100 in 1000 dinarjev mesečno po zadevnih razredih c) Uradnikom 5. in 6. «skupine I. kategorije in 2. skupine II. kategorije po 1200. 100G in 900 diparjev. d) Uradnikom 7., 8. in 9. skupine 1. kategorije in 3., 4. in 5. skupine II. kategorije in 1. skupine III. kategorije po 1100, 900 ir rotestirale in sicer tudi še preko Narodnega Ženskega Saveza Vsa uprava Glavnega Saveza se je zedinila v tem. da je razpored doklad, ki upošteva- samo najvišje uradnike, med tem ko jemlje mlajšim državnim nastavljencem možnost eksistence, o osnovi protisocijalen in da je treba povzeti energične mere. V tem smislu je bilo izrečenih več predlogov, med njimi tudi predlog, da se skliče izredna skupščina v Beogradu in da se obdrže shodi po vsej zemlji- Ker so pa s takim sklicanjem skupščin zvezane velike odgovornosti, zato bo uprava Saveza predložila na prihodnji seji svoje tozadevne predloge. Na seji je bil sprejet sledeči komunike: Uprava Glavnega Saveza državnih uslužbencev je pretresala na seji z dne 21. aprila novo uredbo, ministrskega sveta, s katero so določene nove draginjske doklade državnim uslužbencem. Uprava ugotavlja, da ta odredba ne zadovoljuje legitimnih interesov državnih uslužbencev, ker večina njih nima še zagotovljenega eksistenčnega minima. Ekonomski položaj največjega števila državnih uslužbencev, to je nižjih državnih ubslužben-cev, ki je bil doslej najtežji, ostaja tudi po tej uredbi skoraj neizpremenjen. a položaj velikega števila teh uslužbencev bo vsled razvrstitve še poslabšan. Uprava poudarja antisocijalni značaj te odredbe in ugotavlja, da ž njo ni izpolnjena svečana obljuba, katero je dal g. finančni minister 19. marca pooblaščenim predstavnikom državnih uslužbencev. Uredba ne predvideva nikakega poboljšanja materijelnega položaja upokojencev in upokojenk, obrdržana je v njej dosedanja odredba o zmanjšanju draginjskih doklad poročenim državnim uslužbenkam, in v splošnem je izvršeno fiksiranje doklad po skali, ki niti najmanje ne odgovarja stvarnem ekonomskem položaju uslužbencev in prejemkom, ki so utrjene z novim zakonom o civilnih državnih uslužbencih. Zbrani predstavniki državnih uslužbencev vidijo v tem aktu kraljevske vlade dokaz njenega nepojmovanja stvarnega položaja, protestirajo odločno in izjavljajo, da imajo popolnoma svobodne roke za daljne korake v bodočnosti, katere bo potrebno storiti z ozirom na situacijo, ustvarjeno s to uredbo.« Spomladansko obleko kupile najceneje pri J08. tJiojlRCl, C/ubijana. Letno poročilo upravnega odbora Nabavi jalne zadruge v Ljubljani na II. rednem občnem! zboru dne 27. marca 1924 v Mestnem domu v Ljubljani. Prvi redni občni zbor naše zadruge je bil 24. III. 1923. Na tem obč. zboru se je poročalo o početku zadruge, o težkočah in boleznih, ki so ji pretile W njeni prvi otroški dobi. Poudarjalo se je, da sta bila nenaklonjenost in nezaupanje tovarišev — drž. nameščencev v svojo zadrugo prva krivca teh težkoč in teh bolezni; Poročalo se je na tem obč. zboru, da. sta vztrajnost in energija upravnega in nadzornega odbora premagali deloma vsaj glavne ovire in postavili zadrugi prve temelje in jo privedla do vsaj deloma zadovoljivih uspehov. Za nami je zopet eno leto obstoja naše zadruge, leto dela, truda in trdega boja za obstoj in njen napredek. Oprostite, če smelo poudarjamo, da je tudi v tem letu glavna zasluga uprave in nadzorstva, da ni naša zadruga od lanskega leta nazadovala, temveč je napredovala vsaj za spoznanje. Čisti letni dobiček je narastel za ca. 9000 Din od lanskega in izkazuje nad 49.000 Din., med tem, ko smo dosegli v minulem letu le 40.000 Din. Nenaklonjenost večine drž. nameščencev na-pram zadrugi in nezavednost ali pomanjkanje zmisla za skupne interese je krivo tudi v tem letu, da nismo dosegli lepšega uspeha:. Ne zavedamo se še dovolj, kako velikega pomena in kako važne so že za nas, še bolj pa za naše zanamce nabavljalne zadruge. Vslcd tega se tudi ne zavedamo dovolj, kakšne in koliko dolžnosti imamo napram zadrugi. V poročilu ne bo pretiravanja, navedena bodo suha dejstva, da lahko sodite mir-no1 in svobodno po svoji vesti Presoja pa naj bo objektivna, nepristranska in naj upošteva čič, Rehberger, Šturm, Luznar, Bischof in Be-že zgoraj navedeno pomanjkanje čuta dolžnosti in zavesti članov do zadruge. Na I- rednem obč. zboru 24. marca 1923 so bili izvoljeni v upravni odbor gg.: Urban-guš. Pri konstituiranju odbora ie bil izbran predsednikom g. Urbančič. Na zahtevo sodišča se je izvolil na izrednem obč. zboru 25. avgusta 1923 v zmislu odobrenih pravil kot 7. član upravnega odbora še učitelj g- Josip Kotial. Drugih izprememb v upravnem odboru ni bilo. V nadzorni odbor so bili izvoljeni na rednem obč. zboru 24. III. 1923 gg. Dimnik, Primožič, Benkovič, Boltavzer, Klanjšček In Cirtnan. Ker pa sta koncem julija gg. Cirman in Klanjšček odstopila in ker je bilo treba po zahtevi sodišča v zmislu pravil voliti v nad-zorstvo še 7. člana, so bili na izrednem obč. zboru 25. 8. 1923 izvoljeni v nadzorni odbor gg. Prof. Lovše, davč. nadupravitelj g. Nič in rač svetnik g. Urbanc. Pozneje je izstopil iz nadzornega odbora še g. Berkovič, kateremu pa se ni izvolilo namestnika tako, da ima danes nadzorni odbor zopet 'samo G Članov. Upravni odbor je imel v 1. 1923 od 1. jan. do 31. dec. 51 sej in od teh 13 skupno z nadzorstvom. Že število sej dokazuje, da je imel upravni odbor dobro in resno voljo za delo. Kakšno je bilo to delo in v čem: je obstojalo in v koliko je bilo uspešno, naj Vam pokažejo sledeči podatki: še v letu 1922 pričeta, takozvana sladkorna akcija, se je završila šele koncem junija 1923. Tej sladkorni akciji se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da se je zadruga opomogla in da je napredovala Pridobila ie vsled te akcije ne le lepo število članov, temveč je dala zadrugi tudi prav lep1 zaslužek. Od 711 članov, ki jih je imela zadruga ob začetku leta 1923, je narastlo do konca 1. 1923 število zadružnikov na 1100. Od teh pa jih je 64 zoper odpadlo vsled premeščenja ali prostovoljnega izstopa (zadnji najbrž vsled tega, ker je sladkorna akcija končala in vsled tega zadruge nič več ne rabijo) tako, da jo imela zadruga 31. dec. 1923 — 1036 članov. Pri Savezu imamo vpisanih 11 deležev ä 500 Din in imamo za skupščino Saveza 7 glasov. Med druge važnejše poizkuse,, pridobiti zadrugi čim največ življenjskih sil in moči, ki jih je napravil upravni odbor v preteklem letu, je prišteti sklep seje upravnega odbora z dne 18. maja 1923, da bi skupno z železničarsko zadrugo v Sp. Šiški napravili skupno mesnico v Ljubljani, ki naj bi nudila članom dobro meso po kolikor mogoče nizkih cenah. Žal, da se ta namera ni dala uresničiti, ker se z železničarsko zadrugo nismo mogli zediniti. Ravno tako se poizkus, da bi z omenjeno železničarsko zadrugo v zmislu sklepa seje z dne 31. Vlil. napravljali skupne večje nabave glavnih predmetov, kakor moke, masti, sladkorja i. dr. ni dal realizirati, ke(r ima železničarska zadruga prost prevoz robe na železnici in noče te ugodnosti izpostavljati nevarnosti, da bi se ji morda vsled zlorabe odvzela. Napravili so se tudi še drugi poizkusi za skupne nabave z drugimi zadrugami drž. nameščencev po deželi. Dne 21. okt. je bila v Celju anketa slovenskih zadrug drž. nameščencev. Na tej anketi je bila zastopana tudi naša zadruga. Sprejet je bil sklep, da se s tvorijo v Ljubljani, Mariboru in Celju nekaki centri za nabave potrebščin manjšini zadrugam v svojem okolišu. Ti centri naj bi imeli med seboj vsaka dva meseca — z zadrugami svojega okoliša pa vsaj polletno. — sestanke, na katerih naj bi se obravnavala in reševala aktualna vprašanja. Tudi ta sklep je ostal na papirju. Mi smo pozvali vse zadruge bivše Kranjske, da nam sporoče svoje mnenje, oglasili sta se samo dve manjši zadrugi, Ribnica in Kočevje, druge niso niti odgovorile. Omenjena anketa v Celju je sprejela tudi resolucijo, odposlano Savezu N. Z-, da organizira uvoz kolonijalnoga blaga in manufakture. Za uvoz kolonijalnega blaga Savez še ni poskrbel, za manufakturo le deloma, ker ima v zalogi konfekcijo in perilo. Upravni odbor je poizkusil svojo srečo tudi s to vrsto potrebščin in je naročil od Saveza nekaj konfekcije (zimske suknje, raglani) in kolekcijo perila v komisijsko prodajo. Perilo se je sicer skoraj vse razprodalo, konfekcijsko blago smo morali skoro vse vrniti, ker ni bilo kupcev. Ker je bila spomladi 1. 1923. na trgu velika draginja zelenjave in sočivja, je bila nameravana večja akcija uvoza tega blaga z veleposestva grofa Esterhaszija v Dol. Lendavi. Tudi ta namera se ni mogla izvršiti. Potem smo vpeljali prodajo dežnikov, ki se ie dobro obnesla. Odbor je poizkusil tudi akcijo s ^prodajo drv in premoga, ki je ni mogel izvršiti vslcd pomanjkanja potrebnega kapitala in kredita. Intervenirali smo pri šefu direkcije šum in rud v Ljubljani, Savez je za nas interveniral pri ministrstvu v Beogradu za prepustitev drv iz drž. gozdov po režijskih cenah, vse brezuspešno, ker se oddajajo drva le potom javne dražbe ali ofertalne licitacije. Na posredovanje fin. nadsvetnika g. Angola Savnika v 1. 1922 je pripuščena zadruga k licitaciji zaplenjenega saharina pri okr. fin. ravnateljstvu v Ljubljani in je bila tudi v letu 1923 o vsaki licitaciji obveščena. Odbor je to ugodnost doslej vedno izrabil. Upravni odbor se je resno trudil, da bi razširil svoj obrat in da bi mogel nuditi članom čim največ in najboljših potrebščin. Ustano viti je nameraval delavnice, n. p n čevljarsko in krojaško. Pri vsaki priliki pa je prišla zapreka, katere ni bilo mogoče odstraniti. Za nekatere akcije ni bilo kapitala in kre-dita,za druge pa ni bilo zmisla pri drugih zadrugah, s katerimi smo hoteli napraviti skupne akcije. Nadzorni odbor je sicer večkrat poudarjal, naj se omejimo le na prodajo glavnih predmetov, moke, masti, sladkorja i. dr., do-čim je bil upravni odbor na stališču, da moramo imeti v zalogi vse življenjske potrebščine, ker se le tako pridobi člane za stalne odjemalce, ako se jim postreže z vsemi potrebščinami. Tudi s cenami: v • prodajalni je bil nadzorni odbor večkrat nezadovoljen in je opozarjal in pritiskal vedno na to, da morajo biti cene v zadrugi nižje kot pri trgovcih. V splošnem so bile cene v zadrugi tudi vedno nižje, izključeno pa seveda ni, da s, ie pripetil slu-čaj.da je bila cena pol dneva ali tudi ves dan enaka kot pri trgovcih. Tega ni mogoče preprečiti, ker sc cene izpreminjajo. Glede cen v zadrugi so bile večkrat debate tako v upravnem odboru samem, kakor tudi skupno z nadzorstvom. Nekateri so bili za enake cene s trgovskimi, posebno dokler se cene izpreminjajo, ker se pri enem predmetu dobi, pri drugem pa se lahko izgubi. Na ta način tudi vsak zadružnik lahko točno vidi, koliko ima dobička, ker je kupoval v zadrugi namesto pri trgovcih, ako se mu koncem leta povrne nanj odpadajoči dobiček. S prodajo po nabavnih cenah, ali samo s pribitkom režijskih stroškov, se ne more delati dobička in se je treba odločiti torej za eno ali drugo. Upravni odbor je ubral za sedaj srednjo pot in je delal z malim dobičkom in prodajal po malo nižjih cenah, tako da so dobivali člani svoje potrebščine nekoliko ceneje kot pri trgovcih, poleg tega dobe pa še koncem leta v zadoščenje za nakup v zadrugi malo dividendo- Res ni veliko za posameznika niti prvo, niti drugo, ali oboje skupaj je gotovo vredno upoštevanja. Ako računamo s celoto in pomislimo, koliko ceneje je bilo nakupljeno vse blago skupno za vse zadružnike v zadrugi, ki so pri njej kupovali in prištejemo tej vsoti še skupen znesek dobička, ki se bo razdelil oziroma povrnil zadružnikom, pridemo do lepe svote, ki mora vsakega zadružnika razveseliti, ako ima le malo zadružne zavesti. Naj navedem v ta namen zgled iz preteklega leta: Član, ki je kupil v zadrugi n. pr. od 1. jul. dalje za ca 8000 Din blaga, bi dobil 160 Din dividende in se lahko računa, da je kupil omenjeno blago najmanj za (A %) 4j— 50 Din ceneje kot bi ga kupil pri trgovcih. (Dalje prihodnjič.) Agilnost Glavnega Saveza. (Nadaljevanje in konec.) VIII. Potreba najtesnejše organizacije. — Denarna sredstva. Glavni Savez zaključuje svoje pismo takole: »Poročamo Vam o vsem tem s pristavkom, da bodo odslej sledila takšna poročila v raizdobju vsakih treh mesecev. Vzemite poročilo na znanje in razpravljajte o njem na svojih sestankih. Vsaka Vaša pripomba nam bo dobro došla. V ostalem pričakujemo, da se bodo vse strokovne organizacije in pokrajinske Zveze udejstvovale kar naj-živahneje. Pozabiti se namreč ne sme nikdar —• smo vedno poudarjali — da doseže popolno zmago samo tisti, ki je dovolj močan. Moč imamo sicer v rokah, je pa še neorganizirana in brez razredne zavesti; zato ne predstavljamo elementa, ki more v boju računati z zmago. K sklepu prosimo vse pokrajinske Zveze, da postrežejo tajništvu Gl. Saveza s točnimi podatki o njihovih strokovnih organizacijah, pred vsem z njihovimi nazivi, imeni ist rokovnih glasil, števi'om članstva, sedežem društva itd. Uprava mora končno spomniti vse pokrajinske Zveze in strokovne organizacije na plačevanje članskih prispevkov za Gl. Savez (mesečno po 0.25 D od vsakega člana). Za ta prispevek se je odločila II. redna letna skupščina v Splitu in ga je potrdila izredna konferenca delegatov 8. septembra in 10. novembra 1923 v Beogradu. Gl. Savez mora izvršiti veliko in težko nalogo, ki je združena z izvestnimi materialnimi žrtvami. Ako pa bi se njegova skromna’ sredstva ne krepila s članskimi prispevki, je gotovo, da bi bila marsikatera akcija ogrožena. Ako kateri pokrajinski Zvezi, oziroma strokovni organizaciji nakazilo prispevkov za leto 1923. ne bi bilo mogoče, če tudi pričakuje Gl. Savez, da ta zastandk poravnajo vse organizacije, tedaj prosimo prispevkov vsaj za tekoče leto. Ti pa naj se pošiljajo, če ne polletno, za vsake tri mesece v najprej. Toj (pismo dostav (jamb vsem pjclkrajimskim Zvezam s prošnjo, da ga na primeren način razglase. —• Formalni zaključek pisma.« IX. Obvezna izjava finančnega ministra. — Komunike. Finančni minister gosp. dr. M. Stoiadimovič je sprejel 19. marca t. 1. ob po« 10. uri dopoldne v Narodni skupščini celokupni upravni odbor Glavnega Saveza, ki mu je iznesel zahtevo, da se vsem upravičenim zahtevam organizacij državnih nameščencev v naši kraljevini takoj ugodi. Te zahteve je formuliral kongres Glavnega Saveza v svoji resoluciji z dne 17. decembra 1923 in v znani spomenici meseca februarja t. 1. Glavni Savez je v tej resoluciji zahteval, da se v novem zakonu oziroma v uredbi o draginjskih doklad ali regulirajo vsa vprašanja o službenih prejemkih državnih nameščencev na način, kakor oni to zahtevajo in kakor odgovarja njihovemu težkemu materialnemu položaju ter državnim interesom. Gospod minister je pazno s’ledil izvajanjem častnega predsednika g. M. A n d o n o v i ć a, predsednika dr. Mih. Jovanoviča, podpredsednikov V. Gj uri čiča in Gojke Popoviča, predsednika udruženja vpokojemcev, ter je obširno objasnieval svoje stališče napram temu važnemu vprašanju. Na vsako točko resolucije je dal točen odgovor. Oficielna Izjava g. ministra se je glasila: -a) Osvajam načelo, da se ob novih olačah dosođrte d,,«;*, d*-ade „c ' tevkonS srn. z, „s,e draa»c I JolS name, kojib plače po novem zakonu bodo večje od skupnih prejemkov, ki s0 jim preje pripadali. b) Rodbinska doklada za ženo’ in deoo ostane po primeri novega zakona ista kot doslej. c) Omožene državne nameščenke bodo pre-iemale polno osebno draginjsko doklado. č) Maksimiranje rodbinskih draginjskih do-k ad za nižje državne nameščence se bo Ukinilo. d) Draginjske doklade za državne vpokojence in vpokojenke se bodo zvišale.« Za vse to potrebne odredbe se bodo vnesle v uredbo oziroma' v zakon o draginjskih dokladah s tem, da bodo izvedene s 1. aprilom t. L, ako bo doslej nova uredba 0 draginjskih dokladah izvršena, kar pa zavisi od dela, ki je spojeno z razvrstitvijo državnih nameščencev. V protivnem s učaju pa bodo državni nameščenca po kategorični izjavi g. finančnega ministra prejeli za me- sec april dosedanji predujem. Najdalje tekom enega meseca, te jo od 1. maja t. 1. pa mora biti uredba oziroma zakon o draginjskih dokladah v zvezi z novim zakonom o državnih nameščencih donešem in to sicer brez ozira na to, alj je bi'a dotlej razvrstitev završena ali ne. (—a najdlalje u roku od mesec dana t j. od 1. maja ove godine uredba odnosno zaton o dodacima na skupoću u vezi sa novim zakonom o dlržavnim službenicima mora se doneti, bez obzira da li če dol te biti završeno razvrstavanje rt ne). * Kakor nas uči nova uredba o draginjskih dokladah, ki vstopi v veljavo 1. maja t. L, ministrski svet navzlic sanlkciji te obvezne izjave finančnega ministra, zahtevam Gl. Saveza nj ugodil. Predvsem se draginjske doklade višjim funk-cijonarjem, kar v ostalem tudli iti bi,:a naša zalitep va ,niso zmanjšale, marveč razmeroma celo zvišale. Rodbinska doklada za ženo in deco se je pavšalirala z mesečnim zneskom po 150 D, torej utrpi vsak drž. oženjeni nameščenec za ženo in otroke v mesecih z 31 dnevi po 5 Din za vsakega rodbinskega člana. To pa ni najhujše! Čl. 41 zak. o civlfinih drž. nameščencih namreč določa, da znašaj doklada — imenovali bi jo vzgoj ovalni prispevek — za otroka do popolnih šestih let 360, do popolnih dvanajst let 600, nadalje pa 960 Din na leto. K alk1« r ostale pripadnine (temeljna in položajna plača ter stanarina) je brez dvoma tudi ta doklada namenjena za redne življenjske razmere ih ne more imeti prav nobenega stika z rodbinskimi dokladami, ki se urejajo z zakoni ali uredbami o draginjskih dokladah za dobo izrednih, v s 1 e d svetovne vojne nastal i li razmer. Za to dobo bi torej morali drž. nameščenci prejemati poleg doklad! v smislu čl. 41 zakona o drž. nameščencih tudi še vsakokratno polno rodbinsko doklado v smislu uredbe o draginjskih dokfladah. Navzlic obvezni izjavi gosp. finamč. ministra (glej točko c)! komunikeji a) z drž. nameščenci omožene drž nameščenke po novli uredbi ne bodo prejemale polnili osebnih draginjskih doklad. Te doklade ostanejo za oba dela neskrčene samo tedaj, ako mož im žena ne službujeta v istem kraju. In naši pred 1. septembrom 1923 v p o k o j e n i tovariši?! Niti s !| u h a o p r c-vedbi kronski h P' e n z i j na dinarske-, niti duha o kakem zvišanju draginjskih doklad! Novine so sicer oznanjale, da bo finančni minister za te naj večje reveže, ki ne morejo živi pod zemljo, pripravil posebno uredbo, koliko pa se smemo zanašati na takšne vesti, bo jasno, ako primerjamo obvezno (izjavo gosp. finanč. ministra, ki jo je podal na novosadsko resolucijo, in na izvršitav te izjave, ki — sploh ni sledila. Važno je dalje vprašanje, kako namerava vlada provesti materij allen del novega zakona o državnih nameščencih, ki je stopil v veljavo 1. oktobra 1923. Naravno bi bilo, da se nam (izplača za čas od 1. oktobra 1923 do 30. aprila t. 1. razlika med prejšnjo temeljno plačo in med prejemki, ki jih določa novi zakon. V tem mnenju bi nas podpiralo dejstvo, da velja nova uredba o draginjskih djokladah od 1. maja t. 1. dalje, dočim je vprašanje draginjskih doklad, ki smo jih prejeli do 30. aprila t. h, definitivno urejeno z zakonom o draginjskih dok'adah z dne 28. fe-fruania 1922. Po naših pojmih bi torej nova uredba o dra-einjskih dokladah n e smela posegati v dobo Pred 1. majem t. 1. in hi imeli po tem takem polno pravico do razlike med prejšnjo in novo plačo za čas od 1. X. 1923 do 30. aprila 1924, seveda po odbitku predujmov, ki so nam bi M na račun novih plač že izplačani. Proti pričakovanju pa vsebuje nova1 uredba o draginjskih dokladah z dne 17. aprila 1924 v členu 29. odločbo, p0 kateri ima o definitivni rešitvi tega vprašanja na predlog fin. ministra razsojati šele ministrski svet. Uredba torej derogira zakon, ki bi ga mogel in smel, če tudi samo deloma, razveljaviti samo zopet novi, od N a r o d| n e skup-, š č i n e izglasovani zakon. Vsi drž. nameščenci so s trdnim prepričanjem pričakovali, da bo vlada storila svojo dolžnost, ki končno ne obstoji v ničemur drugem, kakor v tem, da izvrši zakon. Zadolženi smo vsi do vratu, zato je že vsak sklenil račun, čigar likvidacijo je točno pričakoval od izvršitve zakona. Z zaupanjem smo zrli v bodočnost, ki naj nam zaključi dobo grenkih dni; ali smo se tudi sedaj varali? Glavni Savez vrši v popolni meni svojo dolžnost; proti novi uredbi je vložil energičen protest, v katerem obtožuje finamč. ministra. Kako pa se bo vprašanje rešilo, je odvisno od nas samih. Morda doživimo zopetno razočaranje, morda se Glavnemu Savezu posreči, da izvojuje uspeh. Kakršenkoli naj že bo zaključek, jasno je samo to, da razočaranj in neuspehov toliko časa ne bo konec, dokler svojih organizacij ne poglobimo in d o k I e r b o m e d n a m i e n s a m n e-organiziranec, kli bo svoj lastni jaz naslanjal na delo drugih. — Ne bo odveč, ako tudi ob tej priliki naglaša-mo: vsak v svojo strokovno organizacijo, vse vse strokovne organizacije v pokrajinske Zveze, v-se pokrajinske Zveze pa v Glavni Savez! Ko se vse to izvrši, nam bo n a d a 1 j-ni boj naslada in prvi poizkus bo poka z a II, kdo ima v rokah moč in kdo je n ii m a. — „Hotel Slon 9 Ljubljana Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna Centralna kurjava! Vabilo k llahaiiljalne zadruge državnih uslužbencev in vnokoientev v Gornjem gradu r. z. z o. z. ki se vrši v četrtek, dne 8. maja 1924 ob 4. uri popoldne v prostorih zemljiške knjige okrajnega sodišča v Gornjem gradu. Dnevni red: 1. ) Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru, 2. ) poročilo o računih in predložitev bilance za leto 1923, 3. ) poročilo nadzorstva, 4. ) razdelitev čistega dobička, 5. ) predlogi in nasveti, 6. ) slučajnosti. Če bi občni zbor radi nezadostnega števila navzočih članov ne bil sklepčen, se skliče po preteku pol ure nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Bilanca za leto 1923 je 5 dni pred občnim zborom zadružnikom na vpogled pri upravi blagajnice. Gornji grad, dne 19. aprila 1924. . Odbor. ~ VESTNIK. Upokojenci in nova uredba o draginjskih dokladah. Udruženje upokojencev sie je obrnilo na fin. ministra preko svojih predstavnikov in ga prosilo, da pomaga upokojencem, na katere je nova uredba popolnoma pozabila. Fin. minister je preko svdjega šefa kabineta odgovoril, da posebna komisija ravno sedaj pripravlja nov zakon o do- kladah za upokojence, ki bo predložen z invalidskim zakonom finansijsjkemu odboru in ministrskemu svetu in to v najkrajšem času. Umrl je dne 7. aprila t. 1. v starosti 54 let g. Peter G ris o g ono, oficijal stola sedmorice, odd. B, v Zagrebu, ostavivši vdbvo brez otrok. Pokojnik je bil brat pravosodnega ministra g. dr. Prviislava Grisogono. Bil je naš zvest naročnik. Blag mu spomin; preostalim naše sožalje! »Šta se govori?« Pod tem naslovom piše beogradska »Politika« z dne 22. aprila: »Pred krat- kim je zahtevala mesna kontrola v Sarajevu od ministrstva za šume in rudfe, da pošlje komisijo, ki naj bi pregledala delo in blagajno sarialjevske rudarske direkcije. Ministrstvo je sestavilo komisijo, iki je pregledala delo in potem pred'pžila poročilo, da je našla v rudarski direkciji pet milijonov deficita. Ministrstvu se je zdel deficit visok in je poslalo zato drugo komisijo, da še enkrat pregleda delo. Ta komisija je ugotovila, da ne znaša deficit pet milijonov, temveč dva milijona. Ministrstvu se je zdel tudi ta defecit še ved- no visok in je poslalo tretjo komisijo, ki je ugotovila, da ni niti pare deficita. Da bi n. pr. poslalo ministrstvo še četrto komisijo, bi ta najbrže ugotovila suficit petih miiSomolv.« Prošnja. Ponovno opozarjamo na opozori "o v deveti številki in prosimo nujno gg. naročnike, da čim preje obnove naročnino. Vse one pa, ki smo jim naznanili pri naslovu navedene številke, zaostanke na naročnini, prosimo, da jih nemudoma poravnajo. — Uprava. ŠIMALBE STROJE f EXCELLA' z 30-lefmm jzmistvom ■ najfinejši izdelek kupite najceneje pri tvrdki J. GOREČ I UUBLJflHfl, Palača Ljubljanske kreditne banke Halceneiše stare in nooe ISÄLNE STROJE kaknr tudi ose potrebščine pri L. Baraga Ljubljane Ljubljana SELEIlBllBtSQllH UL. 6/1 Mehanična delavnica (popravljalnica) Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp. Izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta L, Prešernova ulica; Zagreb, jRačkoga ulica 3. KURIVO Kurivo, postavljeno na dom, dbbiiio državni in javni nameščenci od 10. aprila po izjemni ceni in sicer :tona trboveljskega premoga, kos ovca Din 425.—, 1 ms lepih bukovih div, razžaganih Din 175.—, proti takojšnjemu plačilu, na obroke pa le potom urada. Naročila sprejema: I. Pogačnik .trgovina z drvmi in premogom. Pisarna: Vrhovčeva ul. št. 11 (Tabor). lavnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani Prodaja svojim članom razno špecerijsko in kolonijalno blago po znižanih cenah. Priporoča se modna trgovina A. Sinkovič El. K. Se LJUBLJANA, Mestni trg 19. Gumijasto podlogo za postelje priporoča tvrdka Henrik Kenda LJUBLJANA Mestni trg štev. 17. ■■■■■■■■■nneeHeeMBBneMEe Perje in puh C. 3. HAMANN = Ljubljana, Mestni trg 8. = Usnje kupite najceneje pri tvrdki Franc Pleterski Ljubljana, Vodnikov trg 5 Državnim nameščencem popust. Priporoča se I. ČERNE Ljubljana, Dunajska cesta 28 Zaloga pohištva in tapetništvo. Ljubljana, Sv. Patra nasip 7. priporoča najboljše šivalne stroje „Gritzner“, potrebščine za šivilje in krojače, modno blago in galanterijo. ■BeEtiHUBUBSeUBI L Fikus Ljubljana, Mestni trg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se zvršujejo točno in solidno Tovariši! Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potiebščinami Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“. Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil Anton Verbič, Ljubljana Stritarjeva ulica Delikatese ——— špecerija Solidna postrežba, zmerne cene. PF* w m- 99 v palači Ljubljanske kreditne banke LJUBLJANA DUNAJiiKA C. Za obilen obisk se priporoča restavrater JAN FIALA. Majmudernsjša kaoarna restauracija ?2i bar JEmONH“ Karol mi, Ivan Jelačin, Ljubljana, Kongresni trg št. 8. (lastnik Gruber in Pokovec). Prvovrstno blago in zmerne cene. Uvoz kolonijalne in špecerijske robe. Tvrdka ustanovljena leta 1888. ***" Solidna in točna postrežba. "SPi 05^ „fOEtiÄ“ 1L 9 LiuMjnnn Največja izbera vsakovrstnega elektrotehničnega materijala Generalno zastopstvo svetovnih tovarn: l[ . JSäle 8 (B., Wieg flititetiM., Mirt a/l IjillOill-MB, Mb a/l i. drug. Velika in stalna zaloga vseh vrst električnih žic, žarnic, telefonskih aparatov, lestencev, krtačk za motorje, inštal. materijala itd. Zaloga automobiisaega materijala kakor plaščev, polnogu-mijastih obročev i. dr. Cene vsled dviganja dinarskega tečaja znatno znižane. Pisalni strni „HE“ Meta t najmodernelš« konstrukcije. The Bes Co LJUBLJANA, OradiSče številka 10. Najcenejši nakup banaške moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, južnega sadja, dišav ter vseh vrst špecerijskega in kolonijalnega blaga. Vedno najnižje cene! Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebl Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.