Političen list za slovenski narod. ^mnfian Po polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. t Uaročnino in oznanila (inseratei prejema upravništvo in ekspedieija v »Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. Ž. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Is ha J a vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. ^tev. 265. V Ljubljani, v soboto 18. novembra 1893. Letnik XXI. Naši tožniki. Tisti, ki trde, da manjka vere pri nas, ne poznajo »Narodovih" bralcev. Tem je vera v »Narodove" zabavljice in obrekovanja jedini vir njihovega političnega spoznavanja. In ko se jedenkrat ta vera omaje, potem je vse politične modrosti konec. Drugod pametni ljudje zahtevajo dokazov, predno sprejmo za resnico kako trditev, pri »Narodu" se mora verovati na slepo. Vsak dan skoraj se rodi v »Narodu" po nekaj takih nedokazanih očitanj proti nam in našim somišljenikom; ta predbacivanja se potem kot liberalne verske resnice razglašajo mej »Narodovimi" somišljeniki. Na teden se jih tako nabere že precej. Ravno prošli teden so u. pr. »Narodovi" slovesno poslali te-le znamenite trditve v svet: 1. Duhovniki vzgajajo vohune. Ta stavek je izvajal »Narod" odtod, ker je gospod V. Eržen, žempeterski kapelan, od starišev opozorjen, kaj se vse godi na tukajšnji gimnaziji proti veri in nravnosti, opisal nekatere posebno ostudne pojave in jih poslal deželnemu šolskemu svetu. V obrambo svete stvari, ki jo zastopa kot duhovnik, kot dušni pastir, ki mu ne more biti vse jedno, če se pozitivno in namenoma razdira vera in nravnost pri mladini, kot zvest državljan, ki ne more mirno gledati, da se na takem zavodu sramoti vera cesarja in kralja našega, je storii na svojo lastno odgovornost ta korak. „Vohune vzgajajo" mu je vrgel »Narod" poleg drugih še grjih psovk v lice. In sicer je ta „Narod" ravno tisti, ki je nebrojnokrat od dijakov poizvedoval o bivših nemških profesorjih na ljubljanski gimnaziji in jih je, po teh poizvedbah poučen — z vso silo napadal; imenujemo le: prof. Zeeheta, Nedveda, vzlasti pa Heinricha in mnogo drugih. Svoj čas se je »Narod" proti nekemu nemškemu profesorja zgo- dovine (Adamku) potegnil celo za resnico, da je bil sveti Peter v Rimu. Politični listje tedaj, če hočemo govoriti o »Narodovem" slogu, netil v dijakih poleg vohunstva tudi politično strast, a sedaj besni nad duhovnom, ki popolnoma rednim potom in nejavno nastopa kot branitelj vere in nravnosti, ki zaslužita vsaj toliko brambe, kakor narodnost. Oj čudnih posledic, če se vsprejme kot načelo, da gimnazije niso javni zavodi iu da so profesorji v vsem svojem delovanju neza-visni in samostojni in da nobeden nima pravice, ustaviti se jim tudi, če mladini v kvar izvršujejo svoj posel. »Narod" ne pomisli nikdar za ped daleč in zato se zaleti pri vsakem koraku. Ali nimajo n. pr. stariši večje oblasti do otrok, nego vsi drugi vzgojevatelji, katerim jih stariši izroče. Ali ni dolžnost starišev, paziti, da se otroci prav uče, da se ne spridijo? — Sedaj pa vprašajte slovenske matere in očete, je-li jim ugaja, če se duši pri njihovih otrocih vera in nravnost. Užaljene pravice slovenskih starišev, ki brani tisti, in v imenu njihovem, ki si sami ne znajo pomagati, nastopa tisti, ki skuša opomoči v n e -bovpijočim nedostatkom. Noben vzgojevatelj niinnemore biti neodvisen. Vsak posreden vzgojevatelj je odvisen od tistih, ki so mu zaupali svoje otroke; stariši sami pa so odvisni pri vzgoji od Boga. To so naša načela in naš suhi, kratki odgovor imenovanemu očitanju. »Narod" je tega načela vsaj prvo polovico za-se že nebrojnokrat priznal v praksi; sedaj nas bije. Upravičeni smo tedaj, izreči stavek : Pameten človek ne more biti raz- žaljen, če piše ta ko nedosleden lis proti njemu. Drugo trditev, katero je prošli teden poslal »Narod" v dežel, govori o tem, kako smo m i sami brez zaveznikov. O ti ne govorimo ničesar, nego samo to, da smo z nepričakovano ugodnim razvojem katoliške ideje pri nas jako zadovoljni. Da je tudi »Narod" s tem zadovoljen, je tem bolje. Tretje očitanje, katero danes zabeležujemo, pravi, da smo dr. Tavčarju, „odličnemu članu napredne stranke", v svoji podlosti in lažnjivosti jemali poštenje. Naši bralci so imeli priliko, poučiti se iz razsodbe, kdo ima prav. Danes pa še le odgovarjamo na vprašanje, ki se morda marsikomu vsiljuje, kdo je namreč ta dr. Tavčar. Ker ni naša navada, privatnega življenja vleči na dan ali vedno ponavliati kake dogodke iz-pred sodišča, zato hočemo govoriti o dr. Tavčarju samo kot o javno delujoči osebi, ali bolje: njegove besede hočemo navesti v pojasnilo, kdo da je. Maja meseca 1. 1874 je napal Narod tako, kot napada še sedaj duhovnike prav po tistem načinu, kakor opisuje duhovništvo neki dr. Nevesekdo v svojem romanu 4000, duhovnika strica in dobrotnika nekega jurista, Ivana Tavčarja, po imenu. Ta jurist je poslal ,,Slovencu" (!) neko pismo v objavo, katero se bere v št. 56. 1. 1874, z dne 14. maja na tretji strani in katero slove tako-le: Gospod vrednik! — Dasiravno sem v političnem mnenji liberalen i nasprotnik svojemu stricu, me vendar vse meje žumalistične nespodobnosti presegajoča polemika „Slovenskega Naroda" prisili za svojega sorodnika očitno v boj stopiti. Jaz sem prijatelj svobode, ali to ni v principa svobode, pasti na privatno osebo, ter ji izsesati kot vampir čast i dobro ime. Jaz sem prijatelj omike, ali to je kanibaličina LISTEK Pismo. Gospod urednik! Staremu pratikarju se je pa letos res slaba godila. Po vsej sili hotel je imeti, kakor pratika kaže, sneg že v začetku oktobra, nastavil ga je na papir zopet na vernih duš dan; nič ni pomagalo, sneg ostal je le na papirju — črn; še le okoli sv. Martina ga je pričakal naš pratikar: Svatj' Martin prijel, lidičky na belem koni . • Da na belem konju prijezdi) je letos sv. Martin ter nam prinesel snega in povrh še — nove ministre. Željno smo jih čakali, klicali smo jih kakor češka mati ženina za svojo hčer: Dej Bože Barboie Martina s kosou, aby je nasekal travičky s rosou! . . Barbara je morebiti dobila svojega Martina s koso, a trave z roso mi z novimi ministri nismo dobili, ker jo je zakril — sneg. Ta šmentani sneg, tako lepo — bel je in vendar se ga ne veselimo, ker je tako mrzel ! V tej dobi ni se čuditi, da se je tudi novo ministerstvo pozdravljalo hladno. Kedo se bo vnemal in vžigal, ko treba v roke pihati, da si jih človek ogreje. Toda pišite Vi, gospod vrednik, nad črto, kar hočete, togujte kar Vam drago, jaz Vam povem, da boljših ministrov si nismo mogli želeti, zlasti ne mi Slovenci. Le pomislite: Ministerski predsednik je po rodu Slovenec; Wiudischgraetz to je starikava beseda za Slovenjegraški. Hej, gospod vrednik, Vam li to ne vzbuja narodnega ponosa: knez Slovenjegraški je naš ministerski predsednik! Nadalje ima knez tudi posestva med Slovenci, če se ue motim grajščiui Rogatec in Strmol na Sp. Stajarskem, — Menim, da za Slovence, ki so že z imenom ali besedo zadovoljni, je to dovolj! Kaj k temu treba še dejanj! — Nadalje se je od leve in desne povdarjalo v državnem zboru, da je vsled Taaflejeve predloge za volilno reformo v nevarnosti meščanstvo in to rešiti je pač po naravi poklicano novo ministerstvo, kjer so sami — aristokrati. — Ni ga v ministerstvu niti jednega meščana. Okrog kneza, se namreč sučejo eden marki, trije grofi, iu vitez z dvema simpel-plemičema! Minister Bakehem je naš poseben prijatelj, on celo slovenski govori, dalje je on meniškega stanu kot nemški vitez, in vkljub 20 tisoč ministerskih dohodkov točno izpolnuje evangeljski svet radovolj-nega uboštva, v čemur je tudi podoben nam ubož-nim Slovencem. Grof Schiinborn se tudi strinja s cilji moderne države, od katere vzlasti nam dohajajo same dobrote. Novi naučni minister je Slovan, torej vnet tudi za slovensko šolo. Kot Poljak je vzgleden katoličan torej gori za versko šolo in kot upravni svetnik akcijske družbe „Boden-Credit-Anstalt" tudi bogat, da bo podpiral šole z denarjem, torej nam bo znižal troške za šole. Srček, kaj pač še hočeš? — In novi finančni minister. Ta je kapaciteta v denarnih stvareh, saj ste slavospeve nanj v tem oziru gotovo čitali v dunajskem „ Vaterlandu". Jaz se le bojim, da v Avstriji kmalu ne bomo vedeli kam z denarjem. Dunajevski uvel je ravnotežje med stroški in dohodki, Steinbach je to ohranil, ženijalnemu Plenerju bo denarja preostajalo. Ni čuda, da poslance skrbi prihodnje zasedanje državnega zboza. — Grof Wurmbrand bo kot idejalist razpel železnične mreže čez Avstrijo; simpatij do Slovencev že sedaj ni skrival na Štajerskem, tem manj jih bo še na Dunaju. — Welsersheimb, Fal-kenhaju in Javorski so častiljivi možje že vsled svoje starosti; štejejo namreč po 58, 64 in 68 let. De his, nil nisi bene ! Gospod vrednik, veliko se je sedanje dni namazalo papirja s popisovanjem novih ministrov, nekaj vendar sem še rešil za Vas kot specijaliteto, namreč da štejejo vsi ministri ravno 489 let in da so trije (Plener, Madeyski in Schoaboru) jednako stari po 52 let, že to kaže, da bodo živeli v lepi jedinosti, ker jih druži ista rojstna letnica. Srca se prav veliko ni kazalo pri sestavljanju surovost, nasprotnikovo osebnost zadušiti v blatu privatnega Obrekovanja. To ni več polemika, to je spričevalo nezmožnosti, to je dokaz, da nimam argumentov, da sem reven na duši in slab na logiki i da se zavoljo tega vrivam v privatno življenje, ter trgam umazane kose iz njega, ter kričim, ta je tak i tak, kadar ga ne vidi nikdo — i vendar hoče imeti svoboden glas. Kar se tiče privatnosti mojega strica, vem toliko o njem, da ima dobro srce in da je toleranten, bolj kot pa uredniki „Narodovi; čeravno ve, da sem mu v politiki sovražen, vendar me podpira velikodušno, ker ne sovraži osebe, ampak le princip. Protestujem pa, da bi se pod geslom „vse za domovino, svobodo in omiko" vpeljala med nami duševna inkvizicija, katera devlje na rešeto našo osebnost, — ter si redi „politično slavo" z našimi privatnimi napakami; protestujem, da bi iz vodilnega lista postala škandalozna kronika, katera devlje v okove prosto mnenje, ter seje plevel neomike i s hudobnostjo razširja jtod krilom lepih idej nezdrav terorizem. — Na Dunaj i 10. maja. — Ivan Tavčar, st. jur Iz tega pisma se vidi, da je bil takrat jurist Ivan Tavčar liberalen in politični nasprotnik svojega strica, ki ga je podpiral. Dalje vidimo, da je takrat Narod imel prav tako »duševno inkvizicijo", kakor jo ima sedaj glede naših oseb. Imenovani jurist je v strogih izrazih grajal to „kanibalično surovost", strožje nego jo grajamo mi, pač pa nekako v tistem krepkem slogu, ki ga sedaj rabi dr. Mahnič. Stric ga je pa takrat podpiral. Iz Ivana Tavčarja je vzrastel dr. Ivan Tavčar, ki se je že brez dvojbe sam lahko vzdrževal. Ta dr. Ivan Tavčar je bil znan kot pisatelj krepkega sloga po Zvonu in Narodu. Leta 1870 je n. pr. jako krepko opisal nekega župnika v povesti »Ivan Sla-velj." Iz navedenega pisma bi se lahko dobil primeren izraz, ki bi označil način tega opisa. Dr. Iv. Tavčar je poleg tega v Narodu rad polemizoval z duhovniki; tako je n. pr. dr. Jegliču očital nekoč mej drugim, da se mu »še ni zarastla ton-z u r a" in druge take pregrehe. Dr. Ivan Tavčar je pa stopil tudi na politično pozorišče in sicer ob času, ko se je štelo, da se potrebuje pri volitvah duhovniška p odpora. Leta 1881 je v neki napitnici slovenski duhovščini govoril te-le besede: „V s a k, kdor ljubi slovenski narod, ter mu želi srečno prihodnost, ima prepričanje sedaj, da se ima narodnost naslanjati na vero. Narodnost, gospoda, vije se kakor trta okrog mogočnega debla, okrog vere. In kakor hitro seloči trta od debla, pade po tleh, in njena rast, njeno razvitje in pred vsem njena rodovitnost je popolnoma uničena." Te besede je razpošiljal tudi tiskane po svetu, ko je prvič kandidoval za deželni zbor. Ta dr. Tavčar je sedaj »odlični član napredne stranke" in pravijo, d% vse velja njegova beseda pri tistem »Narodu", ki ga je nekdaj kot jurist rezko obsojal; sedaj mej drugim ta „Nar«d" nam očita, da smo neznačajni, da smo izdali narodnost slovensko, da nam je samo za go-spodstvo. Hm, čudno to! In vendar je naše glavno načelo že od nekdaj tisto, katero je izražal dr. Iv. Tavčar v svoji navedeni napitnici in naše menenje gledč taktike v političnem boju je tisto, kakor je tako krepko zagovarjal v »Slovencu" jurist Ivan Tavčar. Kako moremo tedaj biti tako nespametni, da bi hoteli temu odličnemu somišljeniku svojemu jemati poštenje. Sicer pa naši bralci o njegovem političnem delovanju vedo še več in zato lahko razvidijo, zakaj se mi ne ustavljamo srditeje vsakemu »Narodovemu" ali »Narodovcev" napadu. Saj poznajo — naše tožnike! Iz Rima. Dne 15. novembra 1893. Kakor sem pred tedni poročal, je med prebivalstvom na otoku S ciliji tolika nezadovoljnost vsled žalostnih gospodarskih in socijalnih razmer, da utegne imeti resne posledice za Italijo. Celo tukajšnji listi več ne tajč, da si v mnogih delih Sicilije ljudstvo želi angleškega protektorata. Davki so neznosni, revščina vedno večja, uradniki izbrani birokrati, javne varnosti nobene. Celo častniki se pritožujejo, da morajo le ljudstvo brzdati proti pijavkam in oderuhom. Pomenljivo je že to, kaleor poročajo listi, da so zadnje mesece dejali pod ključ nad 800 žensk, ki so sumljive tajne zarote. Telegrame o teh dogodkih konfiskuje cenzura. O položaju na Siciliji je »Osser-vatore romano" te dni objavil naslednji dopis iz Palerma: Roparji, katerih nobena vlada ni mogla zatreti, postali so zopet drznejši ter skušajo kmete pridobiti za svoje namene. Vsled raznih obljub družijo se v tajnih zvezah, katerih se poslužujejo spretni vodniki. Ker vlada ne stori svoje dolžnosti, je javna varnost na otoku prazna beseda. O tem pričajo mnogi roparski napadi in zločini. To je znak žalostnih razmer na otoku, a no glavni vzrok. Ljudstvo je obožalo, davki naraščajo vsako leto. Obljubo vali so ljudstvu razne dobrote, toda prebi-j valstvu se odpirajo oči. Kar Sicilija plača v davkih, j porabi se večinoma za druge pokrajine in namene, i To žali sicilijanski ponos, ker Sicilija ni podjarm- ljena pokrajina italijanske kraljevine. ! Ko je neki vnanji list prvič omenil, da se na Siciliji vedno pogošče slišijo glasovi o ločitvi od ostale Italije, takoj so vsi liberalni listi skušali ovreči to trditev, toda noben list se ni potrudil, da bi izvedel resnico. Sicilijansko prebivalstvo je vedno sanjalo o avtonomiji. Lahka stvar je bila, ljudstvo pripraviti do vstaje, ker so mu obijubovali neodvisnost od kraljestva neapolitanskega. Zelja po neod- visnosti sicer še nima določene oblike, a da je pomenljiva, kaže že to, da je vlada pomnožila vojaške posadke. A te naredbe so prebivalstvo š* bolj razburile. Vse to se je zgodilo v 14 dneh in Siciltfa je danes v obsednem stanju. Neaadovoljnost je še pomnožila govorica o novih davkih. Položaj n% Siciliji je resen. Senator in bivši udui minister profesor Villari je v liberalnem časniku »Nuova Aatologia" objavil članek podnaslovom: »Kam gremo?" V tem članku jasno in odkrito našteva vzroke žalostnih političnih razmer v Italiji. Takozvani »buržuaziji očita brez-vestnost in sebičnost, ki jo vodita pri vseh vladnih korakih. Iz članka navedem le nekaj odstavkov. Villari je vprašal nekoč nekega angleškega sodnega uradnika: »Kaj bi storili pri Vas v jednakem slučaju?" Villari je s tem menil zadnji bančni škandal. Anglež mu odgovori: „Vi mi stavite skoraj nemogoč slučaj; kajti v Angliji bi nastal tak hrup, da bi obrekovalce takoj priprli in strogo kaznovali, ali pa bi ministerstvo moralo odstopiti." V Italiji se ne zgodi ni prvo ni drugo. Villari je očital nekemu višjemu uradniku v notranjem ministerstvu,' zakaj služi takim ljudem. Uradnik mu odgovori: »Lahko je, v samotni sobi premišljati take abstraktne stvari. Toda parlamentarna vlada se naslanja na večino, iz katere je izbrana, in pri nas so parlamentarne večine sprijene in nezrele za prostost. Ko bi se to ali drugo ministerstvo hotelo opirati samo na poštene ljudi, moralo bi takoj odstopiti. V teoriji govoriš pravo, a v praksi se motiš." Dalje piše Villari: »Prepričani smo bili, da bo-j demo s podkupljenimi časniki ustvarili umetno j javno mnenje, ali dosegli smo nasprotno. Časniki, | ki naj bi v nravnem in državljanskem oziru uga-I jali ljudstvu, so postali sredstvo korupcije." Neki odličen parlamentarec se je izjavil: »Po mojem mnenju naredimo toliko napak v finančnih vprašanjih, ker mnogemu poslancu niso jasna. Ko bi mogli vsakemu dokazati vprašanje z matematično gotovostjo, obrnilo bi se na bolje." Konečno Villari priporoča, naj bi se vsi zbrali okolu krone, ali tega celo njegovi ožji pristaši ne verujejo, kajti to bi bila »zgodovinska nemogočnost." Hrvatske stvari. (Nove volitve v hrvatski sabor. — Telefonska zveza z Budimpešto in Reko. — Hrvatski činovnici na železnici.) Za hrvatski sabor, ki se je sešel 16. novembra, so izpražnjena štiri poslaniška mesta, namreč: za Zemun vsled smrti Mirka Hrvata ter za Brod, Rumo in Draganič. Po poslovniku saborskem bi se morale te volitve obaviti poprej, nego se odpre novo saborsko zasedanje. Ali to se ne misli izvršiti. Narodna stranka hoče namreč, ko se snide, sama predložiti poslance za ta mesta, pri tem pa seveda ne vpraša, da je tako ravnanje protizakonito, in da ministerstva, toda že Neckerju so rekli: II est sen-sible, il n'est done pas homme d'etat, Res: čuteč človek ni za državnika. Ni mi sicer znan arcanum regnandi novega ministerstva pač pa lahko že sedaj rečem, da je gofovo tudi novim ministrom kot kla-sično-nemškim izobraženim znano Faustovo geslo: Such nur die Mensehen zu verwirren, Sie zu befriedigen ist sehwer. Ko sem jaz čital sestavo novih ministrov na podlagi raznih in dolgih dogovorov, zdelo se mi je, da je to pravcati dogovorjeni jezik in da se prepozno napoveduje: Vocabulaire ofliciel de langage convenu. Jedno dobro upam od novega ministerstva, in to je da novi ministerski predsednik ne bo dovolil našega lepega imena »Slovenec" pačiti nasprotnikom z »Bindische", jaz vsaj menim, da Windisch-graetz tega ne bo dovolil, ker bi se ob enem smešilo njegovo ime. Kurz za naše slovensko ime torej rase pod novo zvezdo, in to je tudi nekaj! — Po mojih mislih koroški Schmidt-Zabierovv ne bo smel več reči Slovencem: »Vi bindišarji tostran Karavauk nimate opravkov". — No pa saj ta mož sedaj tudi zato ne bo imel povoda, ker mu je »die Dankbar-keit des Rosenthales" postavila kamenit spomenik. Preložil se je namreč strm klanec državne ceste v Rožni dolini — in največ zaslug ima seveda Schmidt-Zabierovv Zato pa tudi stoji cd nekdanjem strmem klancu slaven spomenik in tekmuje z onimi, ki pričajo svetu, kdo se je ondi ponesrečil. Ni je nesreče brez sreče, tako sedaj vsakdo lahko reče na onem mestu, vzlasti še Zabierow. Le nekaj mi je žal, da Schmied-Zabierow sam ni popolno zadovoljen s spominkom. Pri odkritju je namreč rekel: Es ist zu viel und zu friih! To je preveč in pa prekmalu! Zlate besede. Jaz jim le dostavim : Amen ! Res je tako ! Odstranjen je bil tukaj strmi klanec, toda agi-tovalo se je zato slovesnost s tako silo, kakor vozovi drče po strmih klancih. Mac-Nevina je ta strmina vrgla naravnost: »Ins Hauptquartier der Sloveneu", a še tam so mu pokazali vrata. — Drugega je ta agitatorska strmina zmotila, da je slovenskemu duhovnu v Celovec polsal to-le pismo : Euere (!) Hoch-wiirdenl Das ergebenst gefertigte Comite beehrt sich, Euere (!) Hochvviirden als Berichterstatter ( zu der am 5. Nov. 1893 um V»2 Uhr nachmittags auf dem umgelegten Strassenstucke unterhalb der Hollenburg statttindenden Enthiillnng einesDenksteines geziemend einzuladen ." Dotični gospod seveda ni šel na shod, a o shodu se je vendar poročalo, kakor se spodobi, zato je poskrbela hvaležnost Rožanov! Ako še omenim, da narodna jednakopn>vnost nikjer ni tako skrupulozuo izvršena, kakor uprav na Koroškem, kjer imajo deželnega predsednika, čegar ime je polovico nemško, polovico slovansko: S c h m i d t-Z a b i e r o w , sem povedal vse, kar se more povedati o junaku »des umgelegten Strassenstilckes". Glede zime ste, gospod vrednik, dobili nekaj novic, vendar Vam Vaši marljivi dopisniki baje niso poročali, kako da so nemški »bauernbundarji" zmr-z o vali na shodu v »Ledenicah". Prazni prostori na shodu se seveda težko ogrejejo ! čudno se mi zdi, gospod vrednik, da niste poročali o strašni nesreči, ki je kakor pravi »ballon d'essai" preletela celo Ogersko, da bi bil namreč kmalu neki lopov ministru Szilagy-ju ukradel njegov načrt o civilnem zakonu. Z lastnim življenjem je varoval minister ta neprecenljivi zaklad ter držal potepuha za vrat, dokler ni prišla policija na pomoč. Najbrž da je bil kak čifut, ki bi bil rad kak »kšeft" naredil tudi s civilnim zakonom. Jaz mu tega ne zamerim, kajti ako bo civilni zakon uveden, tedaj bo tudi zakon samo »kšeft" in tedaj bodo na svojem mestu besede Ungerjeve: »100 Stttek Nord-bahn heiraten 100 Stflck Siidbahn!". Idejalizma ni več pri poročencih. Zato ni čuda, da je neka 56 let stara Bara Karazija tam doli na Hrvatskem nekje iskala — ljubimskih praškov pri rokovnjaški, da bi si pridobila ljubezen svojega mladega izvoljenca. Toda kaj, ker izvoljenec ni hotel nič vedeti o ljubimskih praških, pač pa je menil, da so praški strupeni, in zato je dal Baro zapreti. V ječi bo sedaj reva premišljevala, kako materijalen ie vendar le zakon več nego pa volja narodne stranke in da bi se moral on v prvem redu vršiti. Morda je pa narodne stranke tudi nulo strah teh volitev, kajti ni neverjetno, da bi pri današnjih okolnostih mogla opozieija v katerem volilnem kraju zmagati, kar seveda ne bi bil najbolj) znak pri današnjih naših odnošajih. Bolje je malo počakati ter se za to borbo dobro pripraviti, da se ne dogodi zopet kak poraz za vsemogočo narodno stranko. Zagreb bi se imel zvezati z Budimpešto in Reko tudi po telefonskoj žici, ali to se bo zgodilo bržkone še le leta 1895, češ da za zdaj za to podjetje v državnem proračunu nimajo dovoljDega pokritja. Ta trditev je pa v prvem redu prav čudna, saj so vendar Mažari izpeljali telefonsko žico v mesta, ki so manje važnosti nego Zagreb; v drugem redu pa je neosnovana, kajti čisti dohodki od pošt in brzojavk so na Hrvatskem tako zuatni, da država ne bi smela z denarnega gledišča zatezati s to uredbo. Ali kaj hočemo, Hrvatsko povsodi zapostavljajo, a naši me-rodavni krogi proti temu nič ne store. Kako slabo so podučeni naši službeni krogi o naših odnošajih nasproti Ogerski posebno v finau-cijelnem pogledu, dokaz nam je poluslužbeni list, ki razpravlja o tem telefonskem vprašanju. V tem listu se namreč trdi, da imajo dohodki naših pošt in brzojavov samo zato neki presežek, ker se osrednja uprava teh zavodov in pa poštni uradniki na progi Zakanj-Zagreb-Reka vzdržujejo iz zajedničke državne blagajne. Ta trditev pa ni resnična, kajti osrednja uprava pošt in brzojavov ne stane 20.000 gld. na leto, nego mnogo manje. A kai se tiče uradnikov pri ambulantni pošti, ne bi morali biti zajednički mažarski, nego hrvatski, kakor je to do nedavno bilo, ali so jih vse radi mažarskega jezika odstranili, če tudi so službo tako točno vršili, kakor njihovi nasledniki Mažari. V ostalem se pa tudi na te uradnike ne potroši 20.000 gld. na leto. Dopustimo, da se potroši v istini v te svrhe 40.000 gld., vendar pa ostane še pri vsem tem velik čisti dobiček od naših pošt in brzojavov. Leta 1892 je ta dobiček iznašal okoli 300.000 gld., odbijmo onih 40.000 gld., ostane potem še vedno 260.000 gld., od katerih pripada Hrvatski po percentuacni (44%) 144.000 gld. Pa vkljub ti ogromni svoti nimaio v Budimpešti pokritja za telefonsko zvezo na Hrvatskem I Poročal sem že, kako |e odgovoril ogerski minister komunikacij Bela Lukač Gjurkoviču, ko ga je le-ta vprašal, zakaj ne namešča pri železnicah hrvatskih uradnikov. Minister namreč trdi, da se ne pripravljajo Hrvati za take službe, ali razloga ni hotel povedati, ki tiči namreč v tem, da mora vsak znati mažarski, kdor hoče služiti pri železuici, pa še potem dobi težko kako višjo službo, če ni pravi Mažar. Zanimivo je, kar je v tem pogledu dokazala »Hrvatska". Od višjih uradnikov je zdaj samo jeden Hrvat in tudi ta je postal to po dvajsetletni službi vsled protekcije nekega mažarskega ve-likaša. Od drugih 350 uradnikov jih je komaj 10 do 15 Hrvatov, prevzeti od Alfeld iu potiske železnice, in sicer so ti Hrvati bili stopili v državno službo še pred letom 1875, ko se še ni zahtevalo znanje mažarskega jezika. Od nižjih uradnikov, sprevodnikov, poglavarjev postaj itd. je na Hrvatskem vsaj kakih 600, med njimi komaj 50 Hrvatov. Samo dva Hrvata sta nameščena kot poglavarja postaj, in sicer v mestih, kjer nimajo nobene postranske službe, dočim bo na postajah, kjer si po strani lahko zasluži 500 do 2000 gld., sami Mažari. In kako se zapostavljajo Hrvati, če se hočejo posvetiti železniški službi, dokazuje najbolie sledeče. Neki dijak, ki je dovršil štiri gimnazijalne razrede in dva tečaja učiteljske šole, moral je osem let čakati kot dnevničar, dokler je dobil službo s plačo 450 gld., dočim mažarski vežbeniki že precej po prvem letu tako plačo dobijo. Ni potem čudno, če se Hrvati ogibljejo teh služb, kjer ni nobene nade, da dosežejo kdaj kaj boljšega. Žalibog, da so si pa sami Hrvati mnogi krivi, da se tako ravna ž njimi, saj imajo v postavi zajamčen hrvatski jezik kot službeni jezik, ali ga ne branijo, kakor bi ga morali. Žalostne posledice te malomarnosti se pa že zdaj opažajo. Politični pregled. V Ljubljani, 18. novembra. Volilna reforma. Vlada baje že izdeluje novo predlogo volilne reforme na podlagi sporazum-ljenja vseh treh klubov, oziroma njih vodij. Kaka bode ta predloga, še ni znano. Nekateri listi vedo povedati, da se snujeta' dve novi kun ji, v jedni bi volili tisti, ki plačujejo manj nego pet goldinarjev davka, v drugi bi pa volili tisti, ki nobenega direktnega davka ne plačujejo. Vsaka teh kurij bi imela po 35 poslancev. Taka volilna reforma bi sedanjega razmerja dosti ne premenila. Poslednja imenovanih kurij bi pač volila skoro same socijalne demokrate, v prvi imenovanih kurij bi pa bili voljeni konservativneji elementi iu tako bi prva pa-ralizovala vpliv druge. Taka volilna reforma bi baš pogubna za konservativce ne bila, ali slabši bi pa vsekako bila, kakor Taafifejeva predloga. Po Taaffe-jevi predlogi bi se bila liberalna stranka kar zdrobila in najmočnejša stranka v zboru bi bila kon-i servativna. Sedaj pa nemški liberalci obdrže svoje j sedanje postojanke. — Govori se pa tudi o drugačni volilni reformi, da se iz sedanjih kurij kmetskih občin ter mest in trgov izločijo petakarji in iz njih osnuje nova kurija, v katero se vštejejo tudi tisti, ki še sedaj ne volijo. Ta načrt bi bil za konservativce iu Slovane najslabši. Tako imenovani petakarji so konservativci in liberalci so zaradi njih zgubili mnogo mandatov. Ce se petakarji iz dosedanjih kurij izključijo, pridobe nemški liberalci kacih petdeset mandatov in vkupe z nemškimi nacijonalci bi imeli skoro večino. V novi kuriji bi petakarji ne mogli pokazati svojega konservatizma, ker bi jih preglasovali mnogobrojni novi volilci. Mi mislimo, da je naposled imenovani načiu premembe volilne pravice le bolj žel|a nekaterih liberalcev. Parlamentarične stvari. Ker je Madejski postal učni minister, bode zbornica poslancev morala voliti jednega podpredsednika. Vzeli ga bodo gotovo zopet iz poljskega kluba. Imenujeta se grof Stadnicki in Pininski. Prvi bi po našem mnenju ne bil pravi mož za to. V debati o volilni reformi je imel govor, ki pač ni kazal, da bi imel dosti takta, kar ie pač potrebno zbornici poslancev. Precej upanja pa ima tudi Abrahamovicz, da pride na to mesto. Levičarski in poljski klub bodeta pa tudi morala voliti svoje načelnike. Težko bode posebno levičarjem najti sposobnega uaslednika Plenerju. Sedaj so v načelstvu levičarskega kluba bili le trije člani, ali še dva nista imela nič dela, ker je Plener vse vodil. Sedaj pa hočejo načelstvo pomnožiti na pet članov, ali pa morda še na več, ker novi načelnik ne bode mogel zmagovati sam vseh poslov, katere je opravljal že v parlamentarizmu izurjeni Plener. Avstrija in Italija. Veliko važnost pripisovali so nekateri časopisi temu, da je italijanski kralj povabil avstrijskega ministra vnanjih stvaril grofa Kaluokyja v Monzo in da je hkratu tja prišel italijanski minister vnanjih stvarij. Večina italijanskih listov misli, da je vse bilo le akt uljudnosti Važnih političnih stvarij grof Kalnoky gotovo ni razpravljal z Brinom, ker je stališče sedanje italijanske vlade omajano in se torej vedeti ne more, kako dolgo bode še Brin ministrova!. K večjemu o tem se je v Monzi govorilo, kaj morda poreče Avstrija, če bodo v Italiji vsled finančnih zadreg prisiljeni pomanjšati vojno. Vsprejem avstrijskega vodje vnanje politike pač ne bode najmanj premenil politike. Trodržavua zveza bi tudi brez tega pohoda nekaj časa še ostala. Razgled po slovanskem svetu. Pogreb Matejka. Ogromna množica je spremila velikega tega slikarja mojstra pretečeni torek k zadnjemu počitku. Ze ob osmih zjutrai so se začeli zbirati pred hišo Matejkovo pri Florijauski ulici št. 41 udeleženci pogreba. Daleč po ulici so se razprostrle deputacije z venci, s postranskih ulic so prav tako pritiskale številne delegacije in osebe hoteč se udeležiti žalostue svečanosti. Vreme je bilo ugodno, in občinstvo se je kar trlo, da se je bilo težko preriniti skozi Flo-rijansko ulico, Trg, in bližnje ulice. Jako številno je bil zastopan Lwow: prišel je namreč od tam maršal z deputaciio deželnega odbora in 30 mestnimi svetovalci s prezidentom ua čelu, in poleg tega je vsaka zadruga lwowska poslala po dva represen-tanta. Mestni svetovalci so nastopili v lepih narodnih krojih. Res, ni bilo ustave ali korporacije v Lwowu, katera ne bi poslala venca in delegatov. Tako je deželua stolica častila svojega častnega občana, tako 6e je v lepi vrsti zbrala okolo njegove ra(rve, skazala je ta svet, in upam, da se bo vsaj v 57. letu tudi stara idejalna Bara njemu prilagodila. Dotlej pa, Bara moja, tola/.i naj te znanega Bauernfelda beseda: „Jedes Licht hat seinen Schatten. — Jede Prau hat ihren Gatten !" Gospod vrednik! „Narod" Vam je gotovo segel včeraj do živega, ko Vas je poučeval, da je mona-kovsko-brizinski škof Thoma, ne pa Freysing, kakor ste Vi in pa „Laibacher Zeitung" pisali v telegramu. „Narod", ki se nikoli ne zmoti v tem oziru, ima popolnoma prav, da Vam to očita. Vsak časnikar poznd mesto Pariz in pa brzojavno agentstvo Havas; iz teh dveh besed je napravil „Narod" v telegramu monstrum, ki ga je krstil: „ J a r i s -Havas"; iz lepega ruskega imena „Rostov ob Donu" napravil je kot točen poznavatelj in obože-vattlj ruskih razmer: „Rostowdon". kljub temu ima „Narod" še vedno neko pravico, Vas karati, zakaj takih napak v telegramih v „Narodu" še nisem bral, kakor v „Politik"-i, ko je ob priliki zadnjih naših deželnozborskih volitev poročala, da je za poslanca v Kranju izvoljen „Bischof Lak", v Tržiču pa poslanec „Stein" 1 Ker Vaš kolega tako pazi na Vas, zsto Vas opozorim, da ne rabite več fraze o Scjlli in Cha-ribdi, kajti „Narod" Vam bo takoj očital, da ta fraza več ne velja, odkar je v zadnjem času mesinska ožina razsvetljena z električno lučjo, torej vožnja po njej vkljub Szylli in Oharibdi popolnoma brez nevarnosti. Take električue luči, bi, gospod vrednik, želel tudi Vam, ki morate voziti »Slovenčev" čoln med nevarnimi časnikarskimi klečeti. Sicer pa nikar ue izgubiti poguma. Brez poguma ni milijoni nič ne pomagajo. Vsaj ste gotovo čitali, da je nedavno v Cikagu umrl milijonar Maks Rothschild iz strahu pred — revščino. Temu nasproti mi je pa že bolj všeč Gorenjec, ki je leta 1848 ob splošni prekuciji precej natrkan ležal pod mizo, vendar pogumno klical: „Nix tiber Ordnung und Religion!" O—v. Pesniki. Iz velikošoiskega življenja. Spisal Veljko Savi«. (Dalje in koneo.) IV. „Skratka, voščilne pesmi potrebujem jutri, da otroci pravočasno pišejo sorodnikom novoletni prizor s preludijem za harmonij, kar vse bodo gostje morali občudovati kot duševni plod gospe Seidlove, pa v štirih dneh, da se začno skušnje," končava Kranjec svoj govor. Jaz bi tu stavil formalen predlog," pravi Zmago-slav, ljubimec parlamentarnih šeg. „in sicer: Glede na to, da sem danes pri antikvarju videl „Wunsch-biichlein", in gledd na to, da stane ta prekoristna j in Kranjcu v sedanjem položaju prepotrebna knji-žura deset krajcarjev, predlagam, da si jo omislimo jutri." „Otvorimo torej o tem predlogu budgetno razpravo," meni Crnilar. „Toda gledš na dejstvo, da je Zmagoslav pred tednom dni| napravil rigoroz, ter v to hvalevredno svrho rabil šestdeset goldinarjev, osušivši s tem vse naše vire, bojim se, da ne bodemo mogli miuisterstvu dovoliti budgeta." „Tako ne pojde," zaključi Kranjec razpravo, „tu treba dejanj. Žalostno dejstvo, da v posesti treh slovenskih visokošolcev ni deset novčičev, sili me, naprositi gospodinjo luči. Ti, Črnilar, prevza-meš moško stran sorodstva, Zmagoslav žensko, jaz stariše in novoletni prizor s preludijem. Zmagoslav nama tudi še pomaga s svojo znano spretnostjo v iskanju rim. Daues moramo biti gotovi." — CruMar, ti priznani pesnik slovenski, čegar ime kaže ,,Trobenta" vsako leto v novoletnem „vabilu" svojim bralcem za vado, kako ti je pri srcu? Da bi ti vpregel prizuanega Pegaza svojega Kranjcu v dninarska kola? Kaj porečejo v domovini, ako izvedo kako si skrunil sveto poezijo? Toda v tem osodnem boju zmaga dobro srce Črnilarjevo. Z mirno vestjo stori smrtni greh, — izjavi, da je pripravljen prevzeti ves moški del razširjenega Seidlovega sorodstva. Gospodinja prinese luč, in naši pesniki utihnejo. Čeprav se nebeške Muze najrajši ogibljejo s taba- mu poslednjo čast. — Ob devetih je šolska mladež lepih nmetuostij, vršeč častno stražo pri pogrebu svojega ljubljenega ravnatelja, prinesla rakev ven in jo položila pred govorniški oder, ki je bil napravljen nasproti hiši ranjkega mojstra. In na ta oder je sedaj stopil grof Stanislav Taruowski, predsednik Akademije Umetnosti, oblečen v žalostni poljski kroj in začel prekrasen govor o ranikega mojstra velikih zaslugah in delovaniu na polju umetnosti na tleh krščauskih. Po tem govoru se je začel pomikati sprevod -skozi gosto natlačeno množino sredi špalirja, ki ga ga je delala mladež srednjih šol. Sprevod je vodil škof sufragan przemjski Glaser. Najprvo k cerkvi N. G. Marije. Na čelu je šla »Harmonia" igrajoč žalostne marše, a za njo dolga vrsta deputacij z venci. Vencev je bilo poslanih 500. Sredi mej njimi je poglavitno pozornost obračal ua se ven«c od Poljakov z Kujav, spleten iz pšeničnih klasov iu iz rož kujavske zemlje; uesel ga je Kuiaveo,. Frančišek Posadnj z Siymbotza. Lepi so bili tudi venci poljske mladeži varšavske, iz Ukrajne, i. t. d. Najoriginal-nejši je bil venec artistov, sestavljen iz več ko 40 palet, vmešanih na palmah, prevezan z ičalobnimi trakovi in okrašen s znaki slikarskimi iu reabarskimi. Prodajainice v ulici Florijanski in na trgu so bile zaprte. V svetilkah je gorel plin. Za depufecijami je šlo duhovstvo samostansko in svetno,, za njimi drugi veljaki. Rakev je nesla šolska mladež lepe umetnosti. Za rakvijo je šla bližja in daljša rodoviua ranikega mojstra. Za rodbino so nesli uradniki krakovskega magistrata srebrni venec odbora, za njimi je stopal deželni maršal z deputacijo deželnega odbora in delegat Kola poljskih poslancev na Dunaju š« s tremi členi Kola. Za njimi so šli načelnici državnih uradov, potlej Akademija Umetnosti & predsednikom grofom Tarnowskim na čelu ; za njo -krakovsko vseučilišče številno zastopano iu delegaoija lwowskega vseučilišča. Posebno grličo So delali profesorji šol lepih umetnosti in artisti-slikarji in rezbarji. Mej slikarji je bil tudi glasoviti ruski slikar Kep in. Vrsto je sklepal svet mesta Krakova, svet mesta Lwowa in mnogobrojno občinstvo in dva'plutona požarne straže. Truplo se je mej zvoki žalobnega marša Bretho-vena preneslo v cerkev N. Gospe Marije in se položilo na katafalk v presbitenju. Slovesno sveto maš& je daroval kardinal Dunajtwski. Po končanem Svetem opravilu je stopil na lečo prelat dr. Wladyslav Ohotkowski in govoril govor, t poln navdušenja in globokih mislij. Ko je po tem govoru kardinal zvršil z duhov-stvom žalostni kondukt, se je sprevod pom.kal it cerkve naprej. Sedaj je bilo truplo Matejka položeno na mrliški voz, s katerega so s strani visele slikarske palete, okrašene s srebrnimi venci lovorjevimi. Peljalo je voz lest konj. Sprevod je šel po vshodni strani Rynka, potem v ulico Florijansko in okolo šole lepih umetnosti, pod katero je* bila napravljena tribujta s katere je sedaj zapel ztrer »iaitni" pod vodstvom g; Steibelta. Pod Vrtom Strelskim so se odzvale-salve ia možnarjev, oddajač- poslednjo čast telesnim' ostankom dolgoletnega člana Strelskega Društva.. Na pokopališču je po odpevanju molitev in po po-škropljenj« rakve zapel jako lepo Salve U ag i u a zbor muzičnega društva. Po tem je šel na govorniški oderT ki je bil narejen, ob grobu rodbine Ma-tejkove, prof. Lusaezkiewicz iu se je poslovil odi trupla mojstra v imenu ravnateljstva šole lepih umetnosti« kateri je bil ranjki več ko 20' let ravnatelj in v imenu narodnega muzeja, katerega je Malejko obogatil s svojimi darovi. Naslednji« govornik g.-Lu-domir Benedyktoviez se je poslovil od rakve v imenu, -onega društva s čopičem, katero je pod očesom Matejka razvijalo krila k vzletu«, V im»tiu poljske mladeži akademične je predsednik krakovske akademične -čitalnice slavil z navdušenimi besedami zasluga Matejka za poljsko umetnost in probujenje patrijofcizma. Najzadnje je v imenu varšavskih aržistov slikarjev blagoslovil rakev iu se poslovil od ranjkega g. Tytus Maleszewski. Pogreb se je končal okolo treh po poldne. Šolstvo. Blagoslovljenje nove ljutomerske šole. Iz Ljutomera, 15. novembra. Večkrat sem vam že poročal o stavljenju nove ljutomerske šole, danes pa vam moram naznaniti^ da je bila ta šola preteklo'nedeljo dne 12. novembra t. 1. blagoslovljena in za šolski pouk otvorjena. Ta šola je največje poslopje v Ljutomeru uad trgom, na majhnem hribu, raz kateri je krasen ra?gied po Murskem polju, Prekmurskem in Ogerskem do Len-dove. Glavno pročelje šole je obrnjeno proti severovzhodu, šolske sobe pa so skoro vse na vzhodni »trani, in sicer po tleh stoje razredi za deklice »■ posebnim vhodom, v I. nadstropju pa štirje razredi za fante. Proti severu je velika sobana za telovadbo, in zraven stanovanje za učiteljstvo. Kakor sem ae povedal, stala je cela stavba s pohištvom nad 50.000* gld. in spada gotovo med najlepša šolska poslopja na Štajerskem. Dne 12. novembra t. 1. se je vršilo tedaj slovesno otvorjenje in blagoslovljenje tega poslopja po običajnem redu. Ob Vj.10; uri je bila v farni cerkvi primerna pridiga s slovesno sneto mašo, katere so se udeležili vsi šolski otroci in načelniki posvetnih oblastij. Ia Gradca je prišel kot zastopnik Niih ekscelence e. kr. namestnika na-mestniški svetovalec Avgust Tauber pl. laubenberg, ki je bil pri celi slovesnosti navzoč. Po dokončani službi božji je vse hitelo k novi šoli, kjer so se v lepo okinčam telovadnici zbrali otrooi,. učiteljstvo, pevci in povabljeni gostje Ko je bilo vse pripravljeno, odpeli so čitahiiški pevci, ki so tudi pri sveti maši peli znano Miklošičevo qiašo>. kot primeien uvod pesem : »Molitev". Potem so domači gospod dekan blagoslovili celo poslopje ter s kratkimi be- kom zakajenih sob, vendar naši znanci ne kujejo pesem v potu svojega obraza, — za to je premrzlo v sobi. . . . Polnoči je davno že odbilo, ko se je vlegla pesniška tvrdka „Crnilar & C0." k počitku. Ni jim motila mirnega spanja zavest, da so ravnokar upre-gali »Pegaza v galejo", pa tudi ne dejstvo, da so šli spat že zopet brez večerje. V. Novega leta popoldne. Pesmi za praznike in Novo leto so vspele itvrstno. Danes ob 7. uri zvečer pa je pri Sefdlovih novoletna zabava, in predstavljal se bode alegorični prizor s preludijem, oboje duševni plod — gospe Seidlove sevčda. Povabljene so najvplivueje osebe vsega okraja,-saj so februvarija volitve v okrajni zastop, in gospod Seidl kan-diduje. Kranjec pripravlja svojo garderobo, ter de-klamuje patetično lepo Berangerjero pesem: „Sois-moi fldele, o pauvre habit que jaime! Enseinble nous devenons' vieui. Depuis dix ans je te brosse moi-meme, Et Sourate n eAt pas fait mieui. Quand le sort ^ ta mince etoffe Livrerait de nouveaui combats, Imite-moi, resiste en pbilosophe : Mon vicil ami, ne nous separons pas. Zvečer. Devet odbila je ravno ura na bližnjem stolpu, ko se odpro vrata lepe, svečano razsvetljene hiše, in na ulico stopi mlad mož. Danes, Novega leta večer, ko je vsakdo najrajši v družbi svojcev, je malo ljudij na ulici. Mladenič postane malo, vzame iz elegantnega etui-ja smodko, jo piižgč, potem pa urno stopa dalje. Prijetno se mu zdi, tako korakati po tihi ulici. Zmrzla tla škripljejo mu pod nogami. Plinove svetilnice, vsaka s snežno kapico na glavi, razširjajo nekak prijeten somrak. Raz-svitljena hišna okna pa gledajo, kakor sto in sto svitlih očij, zvedavo mimogredočega. . . . Kaj pa to ? Na mah skočita dve temni postavi k mladeniču. Toda, ne boj se, dragi bralec. Glej, saj se jih niti sam ne boji. On pač pozna one skrivnostne besediee, ki ukrotč take divje duhove. „Petdeset in to-le," pravi iu pokaže elegantni etui. Temni postavi si seveda vaameta in zapalita takoj smodki. Potem pa pravi Crnilar: »Hvala Bogu, on ne zapusti Kranjca 1 Sedaj pa — kosit!" Za-se pa mrmra: „To je honorar! Kateri slovenski list plačuje tako?!" Toda puatimo Crnilarja, saj ga že iz njegovih pesem poznamo, pesimista. Mi samo to konštatu-jemo, da je gospa Seidlova, navzlic temu, da je 'nocoj na neodpustljiv način mrcvarila harmonij, in navzlic temu, da je zložila alegorični novoletni prizor in pa preludij — sama, vrla žena. ■sedam* omenili pomen blagoslovljenja in namen ljudske šole. Obširneje je načelnik krajnega šolskega sveta, .g. notar Šlamberger, razložil zgodovino nove šole, in ker je med dobrotniki na prvem mestu hit svitli cesar, aaklieal je na koncu svitlemu cesarju „.živio !", kar so otroci krepko ponovili ter cesarsko pesem zapeli. Ko je še e. kr. okrajni glavar kot uačelnik okrajnega šolskega sveta v nemškem in slovenskem jeziku izrekel hvalo in pohvalo krajnemu šolskemu svetu, občini, okrajni posojilnici iu tudi navzočemu stavbenemu mojstru g. Michelnu iz Gradca, izjavil je namestniški svetovalec g. Taubeeberg, da je šola otvorjena; zraven tega je še učencem in učiteljstvu nekaj krepkih besed na srce položil. Starišem in otrokom pa je posebno na srce govoril g. okrajni šolski nadzornik Raner, in potem gosp. nadučitelj Robič, ki je na koncu nemški s krepko izjavo v imenu učiteljstva odgovoril na besede gosp. namest-niškega svetovalca. Naposled sta še majhna otroka, deček v vezani besedi slovenski in deklica nemški izrekla srčno zahvalo za vso skrb in ljubezen starišem, učiteljem in vsem navzočim, pevci pa so zapeli pesem: »Avstrija"; s tem je bila slovesnost končana. Med tem, ko si je gospoda ogledala prostore, pogostili so otroke s kruhom, sirom iu mesom, da bi jim ostal ta čin dalje v spominu. Popoldne so se nekateri gospodje zbrali pri Vavpetičt* k obedu, kjer smo tudi slišali lepe besede, o katerih smo ie želeli, da bi dejanja postale. H koncu še bi enkrat radi izrekli željo, naj bi se otroci v tej lepi in prostorni šoli učili veliko lepega in koristnega, in da bi zmiraj ves poduk prešinjal duh krščanski; potem smemo upati, da bodo iz te šole izhajali otroci kot dobri katoličani, zvesti državljani in zavedni Slovenci. V to pomozi Bog! Dnevne novice. V Ljubljani, 18. novembra. (Konservativni klnb državnih poslancev), ima v sredo 22. t. m., ob 11. uri dopoludne svojo klu-bovo sejo, v kateri se bode razpravljal, politični položaj. v (Duhevniške spremembe v ljubljanski škofiji.) C. g. L e o p o I d R a k t e 1 j, kapelan v Knežaku, gre za farnega upravitelja vBabno Polje; č. g. Anton Antončič, kapelan v Tržiču, pa za ekspozita na Razdrto C. g. Janez Miiller, ki je upravljal izpraznjeno faro Brezove c, povrnil se je ua svoje prejšnje mesto v Polje. (K organizaciji,,mestnih uradov t Ljubljani.) Cujejo se pritožbe, da se pri nastavljauju uradnikov ni postopalo pravilno. Prišli so v stalne službe uradniki, kateri svoje sposobnosti niso še dokazali v tej stroki med tern^ ko so stari skušeni praktikanti obsedeli na svojih dosedanjih provizo-ričnih, mestih. Tako so trije gospodje z nad dvajsetletno prakso bili spoznani nesposobnimi od personalnega odseka mestnega zbora za stalno službo. Na vprašanje, kaj imajo zoper nje, se odgovarja stereotipno »o nič, prav nič, ste se morali kaj zameriti gospodom." Tak vzrok pač ne velja. Res siliti se ne more nikdo, dti vzame tega ali onega v svojo službo, ampak poštenje terja, da se takim v obraz pove, da vas ne moremo zaradi tega in onega vzroka nikdar nastaviti stalno, da si morejo pravočasno drugje poiskati kruha. Pravica za vse! (Stalno vpokojen) je na svojo lastno prošnjo č. g. Janez H a b e, kn. šk. duhovni svetnik in župnik v O vsi šah, ki v svojem 83. letu že 59, leto vzorno deluje v vinogradu Gospodujem. V za-časni pokoj pa je stopil zaradi bolehnosti č. g. Josip Škofi c, župnik v Zaplani, ter se je naselil v Trbojah pri Smledniku. (Tiskovno tožbo) je vložil odbor »Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" pri c. kr. mestnem del. sodišču v Celovcu zoper vredništvo nemčurskega lista »Deutsche Allgemeine Zeitung" v Bel|aku. Ta list je jako laž-n|ivo poročal o zadnjem shodu katoliško-političnega in gospodarskega društva v St. Jakobu v Rožu. Odbor je poslal popravek, katerega pa vredništvo ni sprejelo.. Zaradi tege je odbor tožil. (Celovške novice). Piše se nam : Od 1. januvarja do kenca oktobra prišlo je v Celovec 15B28 tujcev, 2960 več, kakor lani v istem času. — Utonil je v mestnem jarku neki J. Buffa iz Kotarč. Bilje pijan in zato zabredel v jarek. — Celovškim liberalcem so se začele tresti hlače, ko je nek hudomušne/, raznesel po mestu govorico, da se v Silberegger Birrhalle" v Gorjupou hiši poleg uovega doma družbe sv. Mohorja misli osnovati „SloveuischesBaueruheim" Zadnje „Fr. St.'- pa že tolažijo prestrašene prager-ruanue celovške, da iz te moke ne bo kruha, da je marveč omenjeno gostilno prevzela firma A. Dreher iu da se bo od novega leta tam točilo švehatsko pivo. Zadnja vest bo naše ,,biedere' Celovčane gotovo najbolj — pomirila! — Zveza celovških obrtuih zadrug je prosila mestni odbor, naj se čisto opusti ali vsaj na tri dui omeji letni krošnjarski semenj v Celovcu. — —p. (Osnovalni občni zbor „Alojzijevišča" v Gorici ) Začasni odbor „Alojzijevišča" je sklical dne 16. t. m. ob 10. uri v bogoslovnici osnovalni občui zbor, kateri bi volil nov odbor. Udeležba bila je velika iz Gorice, iz Brd, iz hribov pa tudi z Vipavskega. Začasni predsednik, preč. msgr. M e r -cina, nagovoril je zbrane ter se ]im v imenu odbora toplo zahvalil za dosedanjo naklonjenost nade-polnemu zavodu. Prosil jih je, uaj se zlasti spominjajo pokojnih dobrotnikov, sosebno r. preč. gg. Bol te rja in Primožiča, ker so volili „Alojzi-jevišču" lepe svote v podporo. Prosil jih je, uaj bi vztrajalj v požrtvovalnosti za zavod in bi se ga spominjali v svojih oporokah. Na to so se čitala od vlade potrjena pravila. Potem je prosil za besedo preč. g. Grča, župnik šempaški, zahvalil se bivšemu začasnemu odboru, sosebno predsedniku, in izrekel nado, da govori v imenu vseh prisotuih. Sledilo je splošno jednoglasno odobravanje. Pričela se je volitev uovega odbora. Soglasno bili so voljeni naslednji preč. gg.: Msgr. M e r c i n a , ravnatelj; B a j c , podravnatelj; dr. Pavlica, prefekt; mon-signor Marušič in Hvalica, odbornika; profesor Cerin in župnik Kolavčič, namestnika. Da bo deloval novi odbor neumorno, smo uverjeni. Da bo pa zamogel tudi vspeAno in plodovito delovati, treba mu je denarja in zopet denarja. Zato se trdno nadejamo, da ne bo pojemalo, marveč rastlo navdušenje za nov katoliško - uarodeu zavod, da bo častita duhovščina uvažala nasvet dr. Pavlice in poučevala duhovnjane o novem zavodu, o potrebi, koristi, jih prijazno vabila, da podpirajo društvo v denariu in jestvinah. Da se bodo vres-ničile naše nade, želi slehern rodo- in mladinoljubl (Pred spomladjo ne v Ameriko!) Iz Amerike se nam piše: Eo so naši rojaki vsled pomanjkanja dela se odločili, da gredo za par mesecev na Kranjsko, obetalo se jim je, da dobč v par mesecih zopet delo. To so zuali posebno oni, ki so imeli kaj denarja nakupičeuega v svoiih shrambah, dobro porabiti. Tudi mi jim tega ne oporekamo, še celo trdimo, da so jo dobro pogodili. Nikakor pa se naj ne zanašajo, da bode res zopet delo v par mesecih. Preteklo bode š? več kot pet mesecev, preduo pridejo časi, kakoršni so bili, ko so se poslovili sedaj ža na svojih domih bivajoči rojaki. — Zatorej jim svetujemo, da bi ne šli in se ne držali tedanjih obljub. V „Amerikanskem Slovencu" bo naznanjeno, kedaj se prične tu ali tam delo. — Žalostno je videti v mestu Tower v Minesoti nekaj Slovencev, ki se prekladajo kakor senca iz kota v kot. Življenje greni jim misel, kako bi sedaj lahko bolje živeli. Ker pa s tem še ni vse povedano, naj razložim mično dogodbico, ki se je pripetila pred mesecem dnij v mestu Tovver, kjer izhaja „Ameri-kanski Slovenec". Slovenci so že od nekdaj bolj plašni ljudje in se bojd dobrih zavodov in stvarij.. Nekaj se jih je seznanilo z bivšim slovenskim trgovcem John J. Murnikom, kateri je ob vsaki priložnosti se sramoval imenovati Slovenec. Z dobrimi obrestmi se jim je prikupil in pričeli so mu nositi „denar spravljati". Nanesli so mu ga, kakor je poročal aogleški list „Vermilion Journal", do 8000 dolarjev. Bes lepa svotiea krvavo prisluženega denarja! In kako postopa sedaj cenjeni gosp. Murnik z ubogimi delavci-vložniki? Skriva se jim in jih Čel6 črni pred Angleži! To ni lepo, gospod Murnik! Od svoje duše treba bode odgovor dati, zatorej pustite „luksus" na strani in dajte ubogim delavcem vsaj toliko nazaj, kolikor morete! Dajte jim namesto 500 dolarjev 200 nazaj, saj bodo hvaležni, ker sedaj nimajo d iti toliko, da bi si moke za žgance kupili. S tem bodete ustregli ne le onim, katerim dolžujete, ampak tudi drugim prebivalcem I X. I (Gorelo je) na Pluski pri.Badohovasi v ponedeljek v noči med 18. in 14. t. m. pri Dovgarajžniku ter mu je zgorelo gosgodarsko po- slopie in tudi tri giveda. Nek berač, kije ua podu spal, se je tako opekel, da so ga prepeljali v bolnišnico. Kako se je zažgalo, se ue te. To je že drugi požar ob veliki cesti, kjer se ue vč za vzrok. (Razpisane so župnije:) Holmec pri Kam- J niku, Kranjska Gora, Ovsiše, Selca nad Loko, Šmarjeta pri Klevevžu iu Vojsko nad ! Idrijo. (Sodnijska ločitev zakonov.) Justični minister je z dnem 2. t. m. vsem sodnijam prve instance zaukazal, da moraio po škcfi.skero ordinarijatu voditeljem župuijskih matic od slučaja do slučaja naznanjati imena tistih zakonskih, kateri so se sod-uijsko ločili. (V Šmihelu nad Pliberkom) so ustanovili prvo slovensko pevsko društ»o na Koroškem. Ustanovna veselica se bo vršila due 22. t. m., ob 7. uri zvečer pri Šercarii v Šmihelu. (Nagla smrt.) Iz Celovca dnč 17. nov.: Dne 15. t. m. umrl je v tukajšnem kapucinskem samostanu nanagloma č. o. E g i d i j W o t r u b a, kapucinski vikar v Muravi. Na videz čisto zdravi. 66letm mož, ki je bil prišel V Celovec k pogrebu vč. o. eks-proviucijala Norberta Br xa. zgrudil se je po kapi zadet pri kosilu mrtev na tla. N. p. v. m. I — Pogreb umrlega o. Norberta Brixa bil je v soboto dne 11. t. m. jako veličasten. Za truplom priprostega meniha je šlo malo ne pol mesta, od reveža do bogatega grofa in barona Omenjeni č. o. je bil namreč v vseh krogih mesta in okolice jako spoštovan in priljubljen. V Celovec je bil prišel 1. 1856. —rn— (Športni cirkus Pr. Corradini.) Današnja predstava, ki se priČDe ob '/>8- uri zvečer, odlikovala se bode z izredno zanimivimi točkami. Ker je namenjena v korist direktorju Corradini-ju, sodelovale bodo najboljše moči in bode svirala vojaška godba sl. pešpolka kralj belgijski št. 27; direktor pa bode izvajal najtežavniše točke z dresirauimi konji. — Jutri v nedeljo bodeta d«e predstavi, ena popoldne ob 4. uri, druga zvečer ob 1ji8. uri, obe z novim, jako zanimivim vsporedom. V p o n e d e 1 j e k bode zadnja predstava; potem odpotuje družba v Zagreb. Spominjajte se .katoliškega sklada' ob raznih prilikah! Jl tuiiiiiniiiiiiiiiuiuiiiiMiiiiiiiiiaiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniimiiiiiiiiiiiii Društva. („Glasbeua Matica" v L i ubija ni.) V nedeljo, dne 19. novembra leta 1893 v redutni dvorani koncert »češkega kvarteta" iz Prage. Prva vijolina: Karol Hoffmann. Druga vijo-lina: Josip Suk. Vijola: Oskal Nedbal. VijolonČelo: Oto.n Bei^er. Vspored: 1. B. Smetaua: Kvartet E mol. Jz mojega življenja." Prvi stavek: Allegro vivo appassionato. Drugi stavek: Allegro moderato alla polka. Tretji stavek: Largo sostenuto. Četrti stavek: Vivace. 2. J. Brahms: Sonata za vifolino A-dur. 3 A. Dvof&k: Kvartet Ei-dur, op. 51. — Začetek ob 7. uri zvečer. Cene prostorom: Cercle a Ž grd., sedeži prve vrste a 1 gld. 50 kr., druge vrste a 1 gld., tretje vrste 80 kr., sedeži na galeriji a 1 gld., vstopnice v parter a 40 kr., za dijake a 20 kr. — Sedeži in vstopnice se dobivajo do koncertnega večera pri knjigotržcu g. A. Zagorjanu na Kongresnem trgu št. 7. in na večer koncerta pri blagajnici. KATOLIŠKI SKLAD; Za „katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove: Ivan Murnik. trgovec in posestnik v Kamniku........gld. 30"— Anton Aleš, dekan semiški, poslal je 124 gld. nabranih o priliki pastoralne konference.v Semiču dnč 16. oktobra Zložili so je nastopni gg.: Anton Aleš, župnik in dekan v Semiču . . • . i....... 15-— Peter Mohar, župnik v Dragatušu „ 11-— Frančišek Dovgan, prošt. n. r. in mestni župnik v Metliki ... „ 10'— Frančišek S c h w e i g e r, župnik ua Radovici.........10'— Viljem Gašperin, farni upravitelj na Plauini . . . .......10'— Ivan Šašelj, župnik v Adlešičih . „ 10'— Matija Novak, kapelan v Semiču „ 10'— Peter Režek, župnik v Starem trgu pri Poljanah.......... 5'— Josip Rome, župnik v Podzemlju ,, 7'— Ivan Zabukovec, mestni kapelan v Metliki . . . ...... 5-— Frančišek Č e š a r e k, mest. kapelan v Metliki . . . ...... 5-— A u t o n Medved, kapelan v Semiču ,, 5'— Matija K a d u n c, farni upravitelj ua Preloki.............2'— Peter Ogrin, župnik v Suhorju . ,, 2- — Viljem \V e s s e I, mestni župuik v Črnomlju......... 5-— Martin K e r i n, mestui kapelan v Črnomlju.........„ 4-— Matej Kos, kapelau v Starem trgu pri Poljanah........„ 2-— Matej Klemenčič, mestni kapelan v Črnomlju............2-— Anton Šmid, kapelan na Vinici . „ 2-— Janez J e 1 e n ec, kapelau v Podzemlju ,, 2'— Janez Brence, župnik pri sv. Gregorju, zbirko.......... 050 Valentin Skul, župnik pri sv. Jakobu ob Savi........„ 3-— Matija Kaduuc, farni upravitelj na Preloki, mesečnino za oktober, november in december....... 210 Dr. jur, Franc Papež, odvetnik in deželui odbornik v Ljubljani, mesečnino za oktober in november . . „ 10'— L u d o v i k Ravnikar, c. kr. deželne sodnije svetnik v p. v Ljubljani . ,, 5-— Matej Preželj, župuik v Mavčičah „ 10'— Mihael Bulovec, mestni kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, mesečnino za september, oktober, november iu december . ........„ 16'— JanezBezel.jak, kapelan pri Starem trgu pri Ložu......... 10.— Dr. Janez Janež ič, profesor bogoslovja v Ljubljani....... 10'— Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnomalcev! V Ljubljani, dne 15. novembra 1893. Josip Šiška, tajnik „Izvršujočega odseka". Darovi za ,,katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, kiiezoškofijski tajnik v Ljubljani. Telegrami. Praga, 17. novembra. Vsled kompromisa mej Mladočehi in Staročehi je dosedanji podžupan Gregor z 79 od 82 oddanih glasov voljen za župana. Stuttgart, 17. novembra. Popoldne je bil Krst novorojenega sina Albrehtovega. Milan, 17. novembra. Grof Kalnokv se je srčno poslovil od Brina ia Nigre in odpotoval v San Kemo. Madrid, 18. novembra. Po došlih po-ročilihje Demello grofa Eu sina proglasil za cesarja brazilijanskega. Bolgarske železnice. Za grajenje železniške proge Sredee-Roman se je bila razpisala obravnava in se je bilo oglasilo več tvrdk. Vlad* je delo oddala najcenejšemu podjetniku. Potem je pa došla jedna za milijon frankov nižja ponudba. Sebranje zatorej prve pogodbe ni odobrilo in pooblastilo vlado, da razpiše novo ponudbeno obravnavo, katera bode na 27. dan novembra. Močna konkurenca podjetnikov je dokaz za gospodarski in denarni razvoj Bolgarije in za zaupanje domačih in tujih kapitalističnih krogov. 570 1 (21) IJmrli so: •i V bolnišnici: 15. novembra. Ana Švab, gostija, 31 let, jetika. 16. novembra. Marka Anžur, goslač, 77 let, otrpnjenje srca. Vremensko sporočilo. S o Cas Stanje Veter Vreme" > 2 a 3 •g« E s>3 opazovanja zrmkomera T mm toplomera po Celziju 17 7. o. zjut. Ž. n. pop. 9.-a. ivee. 730-6 727-9 726 6 40 7-4 60 sl. sever m sl. vzh. de/, oblačno jasno 2-00 dež Tržne cene v Ljubljani dne 18. novembra. iL m Pšenica, m. st. . . . 7 55 Speh povojen, kgr. . _ 66 Rež, „ . . . 6 — Surovo maslo. „ — 82 Ječmen, „ ... 6 — Jajce, jedno „ — 3l OveB, „ ... 6 65 Mleko, liter. . . — 101 Ajda. „ ... 8 10 Uoveje meso, kgr. — «4| Proso, „ ... 5 — Telečje „ „ . — 58} Koruza, „ ... 5 80 Svinjsko „ „ . — 58, Krompir..... 2 14 Koštrunovo „ „ — 36 Leča, bktl. . . . 12 — Pišanec..... — 35 Grah, „ ... 12 _ Golob ..... — 14 Fižol, „ . . 8 — Seno. 100 kgr. . . 3 50 Maslo, kgr. . 1 — Slama. „ 2 67 Mast, — 68 Drva trda, 4 kub. mtr. 7 — Špoh Bvei. 58 , mehka. . 5 Stanje avstro-ogerske banke dne 15 novembra 1893. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 478 022.000 (— 1,405.000) Kovinski zaklad „ 277,781.000 (— 429 000) Listnica „ 184,498.000 (—16,386.000) Lombard „ 39,358.000 (— 122.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 16,957 000 Državnih bankovcev je v prometu gld. 363.985.000 (+ 4,101.000) •i i i i i i i J \ i { \ Glasovita radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo na razstavi v Londona in Pariza, z zlato s ve tir J o v Briielju in Tunisu. 324 21 G. Piccoli-ja, lekarja v Ljubljani je vspešno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi želodeo, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. Izpelovatelj razpošilja jo proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gl. 36 nove., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gl. 26 nove. Poštnino plača vedno naročnik. Cena eni steklenici 10 novoev. Povodom imendne Nj. Veličanstva ^ cesarice Elizabete _ v nedeljo dne 19. novembra dopoldne ob pola 10. ari iki promenadni koncert v restavraciji hotela pri Slonu. Godba slav. o. in kr. pešpoka št. 27 kralj belgijski. Vstop 10 kr. Konec ob 12. uri. K obilni udeležbi uljudno vabi 572 i Ivan lajr. Znižane cene za zajutrk. "•S Oklic T 573 3—1 Klub slovenskih bieiklistov »Ljubljana" sklenil je za leto 1894 za časa deželne razstave zgraditi in otvoriti svoje lastno dirkališče. V dosego tega namena obrača se tem potom na vse nekdanje športne kolege in prijatelje biciklištiškega športa, da mu z ra-dovoljnimi doneski omogočijo nabrati potrebno svoto. Bicikliški šport, kateri se je že po vseh kulturnih driavah povzdignil na najvišjo stopinjo in kateri je še le v najnovejšem času zadobil v Hrvatih in Slovencih začetnike, ki z vsem naporom delujejo na to, da si bode tudi na slovanskem jugu pridobil ono veljavo, katero mu dajo drugi narodi in države, nima samo veljavo kot šport sam, ampak je tudi velike važnosti za občevanje mej južnimi brati. Obiski Slovencev pri Hrvatih rodila so hrvatsko-slovensko zvezo in v razširjenje in povzdigo te zveze služilo bode v prvi vrsti nameravano dirkališče našega kluba Preliminarni stroški za to podjetje proračunjeni so na 3000 gld. Ker je izvršitev tega podjetja, ki bode za časa naše deželne razstave pri otvoritvi in poznejših priredbah dirk, akademij i. t.d. privabilo tudi mnogo gostov v belo Ljubljano in ima na mej-naredno občevanje veliko važnosti, upa klub, da mu bodejo prijatelji športa in zanimajoči se faktorji zagotovili izvršitev tega sklepa s tem, da mu naklonijo izdatnih podpor. V nadi, da se bode vedelo ceniti zgradba bicikliškega dirkališča, obrača se podpisani odbor do slavnega občinstva, naj mu izvoli pošiljati eventuelne prispevke na odbor Odbor kluba slovenskih bieiklistov „Ljnbljana" Dva rokodelska Izborno svojo zalogo raznovrstnih voz išče ključavničarski mojster. Kje, pove vredništvo našega lista. 562 4—2 Športni cirkus F. Corradinija ___v Ljubljani na Cesarja ložefa trgu._ JKsT Pred/predzadnji dan! *S3t Cirkus je dobro zakurjen. Danes v soboto dnč 18. novembra ob 772 uri zvečer častni večer za ravnatelja gospoda F. Corradinija z velikim vojaškim koncertom godbe ces. in kralj. 27. pešpolka kralj belgijski. Velika gala slavnostna predstava z naslovom 552 11 „Jeden dan v Epsomu". Nenavadni slovesni program, mej drugiui zrakoplavskl konj ,Blondin' in mnoge druge sijajne programske točke. Jatri, v nedeljo : Predzadnji dan ! 2 veliki slavnostni predstavi 2 ob 4. ari popoldne in ob polu 8. ari zvečer. Na vsestransko zahtevanje v obeh predstavah ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer zrakoplavskl konj ,Blondin in menjajoč se jako zanimiv program. kritih in nekritili lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in sl. občinstvu tvrdka Fr. Šiške dediči Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni. '•H 566 3-2 U Sknsena redilna štupa za živino, za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-homvečinoma po hlevih, ako živinče ne more Jesti, slabo prebav-Ija ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samoJ2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolen, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld. Ta zdravila za živino se dobijo v 203 32 letos®! TwmMmm&v$m v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dati s pošto razpošiljajo. m M K N solidno bhi^o E! -a U Ji« t* I; S i v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvane, madrace od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madrace 8 gld. 50 kr., palte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 36 (30—25) IS NujniJili* cen«- SJ m Najnižje cene Najnižje cene Najboljše in najceneje kupuje se železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri v lijiibljani Mestni trg lO. ™ zlajlog^. 29 nagrobnih ltrižer, štedilnikov in njih posameznih delov, leilenie finih žag itd. po najnižjih cenah. cenah Jubilej ske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje s tem za i. 1893. . osem cesar Franc-Jožciovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike Vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 28. novembra t. 1. in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro-sitelj kaki obrt zamostalno (na svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. V Ljubljani, dne 8. novembra 1893. 559 3—3 Št. 10.325. Razglas. 571 1 567 2-2 Št. 19.681. 515 3—3 Razglas mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora ki bode 1894. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče: 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1873., 1872. iu 1871. leta, se morajo zglasiti v zapisan.je tekom meseca novembra letos pri mestnem magistratu. 2. Mladeničem, ki nimajo vl^jubljani domovinstva, je seboj prinesti dokazila starosti in pristojnosti. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci. 4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugoduosti, imajo ali v mesecih januvariju in febru-variju 1894. leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami opremljene prošnje. 5. Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z listinami opremljene prošnje. V takem slučaju je moči tudi istočasno zglasiti iu dokazati pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona povedanih ugodnosti. 6. Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vfijnega pomorstva) in so še stavodolžni. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče mu iz vojnega zakona. Stavljenec, kateri opusti propisauo zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka § 35. vojnega zakona in zapade globi od 5 do 100 gld. eventuelno zaporni kazni od jednega do dvajset dni. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 9. oktobra 1893. Dne 2. januvarija 1894. leta ob 10. uri dopoldne vršilo se bode v deželnem dvorcu VI. izžrebanje 4°0 obveznic kranjskega deželnega posojila. Deželni ocll>oi* kranjski. ,V Ljubljani, dne 9. novembra 1893. -JL- Obnovljeni sejem. Podpisano županstvo naznanja, da bode sejem za živino in tamrto 11® na Slapu pri Vipavi v sredo 22. novembra, t. j. na dan sv. Cecilije. Slapu pti Vl^sivl* Ivan UrSič, župan. Usojain si naznaniti, da sem odprl odvetniško pisarno i Ljubljani v Gosposkih ulicah št. 10,1. nadstropje. Dr. Fran odvetuik. J 565 3-2 Solidne, zložne močne in čudovito cenene stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. Jos. Mi- v Bistri, pošta Borovnica. (230 52—30) E y w W W w w w w w v 2J«r V. zvezek: Jlovesti m AIEREJ KAIAI i % fr fr fr fr fr fr fr f/ fr fr^ fr fr -fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr & § § m § t» je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v ^Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni" v Ljubljani. Dobe se še II, III. in IV. zvezek, "ms j|j m Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-a sladna kava z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedose/.no prednost, da se škodljivemu v/.ivanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusneJSo, pri tem pa Se zdravojšo in redllnejšo kavo. — NeprekosIJlva kot dodaja navadni kavi. — Pona- redeb se skrbno izogibaj. — kilo 25 kr. — Dobiva se povsod. Pristno samo v ■»«*■.■■■» zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. chvin (Prožen C. lir. pro fesor čt&ni (Prozen roj. $£&ej&n*ov& poročena. T? /Sjubljanif 'V cftajhenburcju, dive- IS. •viooombui 1S95. JPZaiuo»l'o po>e&ticc|a o&ce»tifa. 569 1 T T t fa B§fo@jr3l8 338 26-20 izdelovat el^a napisov. 4* Pleskarska obrt za stavbe in mebelje. £ Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4. Prevzameta vsa v njih stroko spadajoča dela v mestu ^ in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene. Prtnuenjcnje stunovaiija. Čast lui je javiti prečast. duhovščini in sl. občinstvu, da sem svojo ir kr obrt preselil iz Kolodvorske uliee štev. 12 na Sv. Petra cesto št. 16. Ker mi bode i nadalje vestna skrb in dolžnost, postreči pošteno z dobrini delom in možno nizkimi cenami, usojain si tudi za bodoče naprositi prečast. duhovščino in sl. občinstvo, da mi ohrani isto zaupanje, katero mi je naklanjalo do sedaj. Storjeno obleko imam vedno v zalogi za gospode ln dečke, istotako tudi vrline suknje /.a ženske (Daraenmivntel und Jacken), suknjiče za otroke, in raznovrstno perilo. Odličnim spoštovanjem 3-2 566 Anton Presker, krojač, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16. U Najpi imeriiejsa darila za vsako priliko so !jjl M varniški ceni. 185 34 U Popravila izvršuje točno pod jamstvom. - Ilustrovani ceniki so i|| 1 J franko na razpolago. — Poštna naročila Izvršuje obratno. L J švicarske žepne ure jj katere ima v največji izberi v zalogi rUj France Čuden, B urar v J_jjiil>lj»iii, ^ Veliki trg 25. }ff r^ Po najnižji ceni dobe se tudi naj- ■ S raznovrstnejše stenske ure, ure za dvo- k J rane in s stojalom, ure- U budilnice itd. fd Največja zaloga prstanov, uhanov, U verižic, srebrnih in zlatih, vse po to- LJ-J DR ROMAN JACOBI, zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši iiu najboljši metodi umetne zobe in zobovja. K t* ♦ 9, ) K m > Ordiuira od ». do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. — H Ob praznikih od !». do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siroinuke od A 9. do 10. ure dopoldne. 86 (22) k™ Plombira in trga zobe v narkozi (umetno spanje) brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen. ,SLAVIJA' vzajemno zavarovalna banka v Pra^i zavaruje človeško življenje po vseli kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka drnga zavarovalnica. Členi banke „SIavije • imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende. katera je doslej iznašala po 10%, 20%, 25% in jedno leto celo 48%. Za škode izplačala je doslej banka „Slavija" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico. Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje pri 111 ere: 1. Helena Avbel.j nova, kramarica v Ljubljani, zavarovala se je dne 5. maja 1884. Do svoje smrti dne 15. februvarija 1885 splačala je 32 gld. 54 kr. zavarovalnine; banka „Slavija" pa je izplačala njenim dedičem 1000 gld. 2. Dr. Fran Ambrožič, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval se je dne 30. januvarija 1875. Do svoje smrti dne 11. februvarija 1891 uplačal je 1352 gld. 52 kr.; banka „Slavijau pa je rodbini njegovej izplačala 3000 gld. 3. Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor r Ljubljani, zavaroval se je dne 10. decembra 1871. Do svoje smrti dnč 8. febr. 1S85 uplačal je 1393 gld. 92 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala njegovej rodbini 3000 gld. 4. Miha Serdič, uradnik v Trstu, zavaroval se je dne 30. novembra 1878. Dasi je do svoje smrti dne 14. julija 1880 uplačal le 80 gld. 16 kr., prejeli so dediči njegovi od banke „Slavije" 1200 gld. 5. Marija Lenčkova. posestnica na Slanici ob Savi, zavarovala se je dnč 5. maja 1870. Ko je umrla dne 24. maja 1882, izplačala je banka „Slavijau dedičem njenim 5000 gld., dasi je bilo uplačane zavarovalnine le 2292 gld. 16 kr. 6. Ivan Vlah, posestnik v Jušičih, zavaroval se je dne 25. novembra 1SS8 za 1000 ghl. in dne 30. aprila 1S90 zopet za 1000 gld. Na obe zavarovanji splačal je do svoje smrti dne 13. januvarija 1892 vsega vkup 192 gld. 16 kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke ,,Slavijeu 2000 gld, 7. Ivan Želcznikar, urednik „Slov. Naroda" v Ljubljani, zavaroval se je dnč 30. junija 1882 za 1000 gld, Do svoje smrti dnč 26. januvarija 1S91 uplačal je 381 gld. 60 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala dedičem 1000 gld. 8. Peter Budnar, c. kr. poštni ojicijal v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. maja 1876, ter je do svoje smrti dne 10. aprila 1892 uplačal 597 gld. 12 kr. Banka „Slavija" izplačala je pa rodbini njegovej 1500 gld. !). Andrej Velikanje, gostilničar v Ilirskej Bistrici, bil je zavarovan od 15. dnč maja 1880 do 3. dnč junija 1S87 in je v tej dobi uplačal 364 gld. 80 kr.; banka „Slavijau pa je po smrti njegovej izplačala vdovi 1000 gld. 10. Beza Kernova, kramarica o Cerkljah pri Kranju, zavarovala sc je dne 20. aprila 1S84 za 1000 gld. in banka „Slavija" izplačala je njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dnč 21. septembra 1892 uplačala le 241 gld, 20 kr. 11. Ernesta Jelušičcva, soproga občinskega blagajnika v Kastvu, bila je zavarovana od 5. februvarija 1884 do 19. avgusta 1888 ter je v tem času uplačala 187 gld. 60 kr.; banka „Slavijau pa je izplačala njenemu soprogu 1000 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani 120 25.20 v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. X> u n a j s k a borza. Dno 18. novembra. Papirna renta 5%, 16* davka .... 97 gld. 10 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 96 „ 85 „ Zlata renta 4%. davka prosta.....118 „ 30 „ i* avstrijska kronina renta, 200 kron . . 96 „ — „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 995 „ — . Kreditne akcije, 160 gld................339 „ 75 . London, 10 funtov stri........126 „ — „ Napoleondor (20 fr.)........10 „ 04 . Cesaiski cekini....................o „ 99 „ Nemških mark 100 . . , 62 „ — - Dne 17. novembra. Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . <% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 4% kranjsko deželno posojilo..... Kreditne srečke, 100 gld....... Bt. (Jenois srečke. 40