Številka 80 TRST, v četrtek 21. marca 1907. Tečaj XXXII. g^* Izhaja vaakl dan Tu« »b nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 (6 stotiiik) « mnogih tobakarDftb ▼ Iretu in okolici, Ljubljani, Gorici, Sranju, £t. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjctovSčiui, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. (JKJTE OGLASOV se račnnajo po vrstah (Eiroke 73 mm, visoke 2\'t mm); za trgovinske in obrtne oglaBe po 20 stotink ; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov »o M> s to t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst b K, vsaka na-iijjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa se 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave gdinosti". — Plačuje se izključno le upravi .»Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Haročnlna zaaia za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 It —, aa oaroČbe brez do poslane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi 9« ne vračaj*. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glonrio Galattl 18. (Narodni đom} Izdajatelj io odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoroj lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsordja lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti fit 18. ^^ Poitno-hranllnični račun Bt. &41-&3. coc^ - TELSrOI it«V. 1157. — Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Pnlitipnn ririictvn FIHNOST" i Cevalec za trg°vsko šolstvo V naučnem mini-r011 učno arusivo „tUlUUO I I stergtvu sekcijski načelnik Haymerle je menil, priredi dva volilna shoda in sicer v nedeljo 24-. marca ob 4.*/> uripopol. v BANAH (dvorana Kons. društva) in v ponedeljek dne 25. t. m. (i«ta ura) na K0NT0VEL0 (v „Kons. društvu") da pač ne pride tako kmalo do trgovske visoke šole, ako se jo bo hotelo ustanoviti iz privatnih sredstev in da so proti ustanovitvi trgovinske visoke šole v večjezični Avstriji poetični pomisleki. Deželnega sodišča svetnik prof. dr. Pollak je kakor člen izpraševalne komisije za učiteljsko službo na trgovinskih šolah zahteval primerno izobrazbo učiteljev. Dovoljna izobrazba učiteljev je možna pa le na trgovski visoki šoli. Na ta izvajanja je sekcijski svetnik dr. Glabač (naučno ministerstvo) priobčil, da stopi v bližnjem času za učiteljsko službo na trgovskih šolah v vejjavo nov predpis za izpite, ki predpisuje učiteljem na trgovskih šolah, da morajo se učiti štiri ssmestre na visokih šolah, istočasno se jim pa zmanjša zah-tovana praksa na dve leti. za sedaj posebni zavod za izobrazbo učiteljev nemogoč. Zato se je zbrala pot, da se nudis . , - kandidatom primerna skupina predavanj, ki red. K zakonskemu nacrtu glede neodvisnosti deloma že obstoja, deloma se pa uvede na j sodnikov je govorilo več poslancev, ki so pred- novo, m sicer toliko na vseučilišču kolikor na tehniki in eksportni akademiji. Enaka ureditev je določena tudi za Prago. Vladni svetnik dr. Sonndorfer je menil, da je nameravana preosnova izpitnih predpisov za novo učiteljsko službo na trgovskih šolah, da se zadobi bolje učne moči. popolnoma dovolj ter da je radi tega ustanovitev trgovske visoke šole nepotrebna. Prof. Hollauer je v BRZOJAVNE VESTI. Imenovanje v istrski šolski svet. DUNAJ 20. „Wiener Zeitung" je objavila imenovanje kanonika Oliva Hismondo v Poreču členom istrskega deželnega šolskega sveta za tekočo dobo. Novi vitezi zlatega runa. DUNAJ 20. „Freindemblattu poroča, da •e cesar imenoval viteze zlatega runa sledeče ;sebe: Princa Viljema Hohenzollern, belgijskega princa Alberta, parmskega princa Elija, bavarskega princa Konrada, grofa Albina »"sakv-ja. grofa Aleksandra Appony-ja, kneza Karola Trauttmansdorfa, princa Frana Josi-a Wuesperg, kneza Karola Kinskiga, kneza Huga Drietrichsteina, kneza Karola 3chwar-r,enberg, grofa Andreja Potockega, kneza Er-nesta Starbeinberga, kneza Ivana Hohenlohe-Bartenstein in grofa Meranskega. Štrajki na Dunaju. DUNAJ 20. Glede štrajka pekovskih podočnikov se ni spremenilo ničesar. Pekovski aiojstri hočejo ustrajati. Tuđi v štrajku kro-jačic in krojačev za ženske obleke ni nikake bpre mjNAJ 20. Shoda, ki so ga sklicali pe-i svoje želje in predloge glede spopolnitve tr kovski pomočniki se je udeležilo 5000 štraj- j govskega šolstva. kovcev. Vladni zastopnik je opozoril pred-1 TVmman, ^ , sednika, občinskega svetnika Reumanna da | INOMOS120. Na Arlbergu so zopet ni bila shod policijsko prijavljen, nakar je i snežni metezi. Bhzo Hmtergasse je zopet pet fieumann izjavil, da je sklical volilni shod .plazov zasulo železniški^ tir. pekovskih pomočnikov, o katerem je vladni Nagodbena pogajanja in rastopnik izjavil, da tudi ni dopuščen. Štraj- Iilojpd'*. -rovci so se potem v vrejenem sprevodu po-, BUDIMPEŠTA 20. „Ogr. bureau*' po-iali do vseučilišča, kjer so se razšli. roča: V današnji številki „Pester Llovda" so Kongres za varstvo otrok. ^lede nagodbenih pogajanj obelodanjena po- i i - - ! drobna poročila, ki v tej obhki ne odgova- DUNAJ 20. Oddelek za skrb m vzgojo .. res^i5nosti. Gradivo nagodbenih poga-->trok kongresa za varstvo otrok je danes janj je tako obilnQ in tekom ddgih pogajanj večinoma ženske in otroci, ki so, da se rešijo, prekoračili mejo. V drugih obmejnih o-krajih ni dosedaj opažati nič posebnega. Eksplozija smodnika in dinamita. St. ETEENNE 20. V hiši zastopnika neke tovarne smodnika in dinamita je bilo danes več eksplozij. Več pasantov je bilo ranjenih. Hiša gori. Nesreče na morja. SVETILNIK PORER 20. Angležki par-nik „Berocliff" je danes ob 2. in četrt ure popoludne vsled goste megle na vztočni rti grebena Porer obtičal v morju. O tem je bilo obveščeno pristanično glavarstvo v Puli. (Porer je skalnat otok in svetilnik pri Promonturu v Istri. Op. uredn.). Hrvatski sabor. ZAGREB 20. Preden je zbornica prešla na dnevni red, je predsednik podelil najstro-iajiw uvc iclj žji ukor posl. Elegoviću radi njegovega na Ob^razmerno "malem'številu prosilcev je sinočni seji izraženega klica, češ, da ni dovoljeno spravljati v debato posvečeno osebo kralja. Na to je zbornica prešla na dnevni lagali različne dostavke. Seja traja dalje. Meterski sistem na Danskem. KODANJ 20. Landting je v tretjem čitanju v sprejel vladno predlogo glede uvedbe meterskega sistema. S tem je zakon definitivno odobren od državnega zbora. F&rnik v nevarnosti. SHERNEESS 20. Poštni parnik „En-gland" je včeraj opoludne odplul iz Queens- toplih besedah zagovarjal ustanovitev trgovske borough v Vlissingen, blizo Gvidlerskega pla-visoke šole, katera naj nudi bodočim trgovcem vajočega svetilnika ni pa mogel dalje. Na priliko, da se primerno modernim zahtevam pomoč je odplul iz Sherneessa neki remorker. izobrazijo v svoji stroki. t G*of Lamsdorff. Predsednik je naznanil, da bo na- SAN RpO 20. Truplo pokojnega gro- daljevanje ankete v četrtek dalo zastopnikom la Lamsdorffa odpeljejo v Petrograd, kjer ga trgovskih in industrijalnih korporacij priliko, pokopljejo v rodbinski r^vi. da na podlagi izkušenj in prakse formulirajo Vremenska _napoved^za Primorsko DUNAJ 20. Močno oblačno, deloma solnce, zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Avdiienca pri papežu. RIM 20. Papež je vsprejel danes avstro-ogrskega poslanika pri Vatikanu, ki je sv. očetu čestital za njegov god. Nemški državni zbor. BEROLIN 20. Državni zbor je danes definitivno izvolil za to zasedanje predsedstvo, ki je bilo doslej izvoljeno provizorično. Državni zbor je v tretjem čitanju vsprejel proračun za kolonije. Prihodnja seja 10. aprila. Pester iovršil svoja dela. j j^ ^ii^a^or" toiiko kombinacij in n*-\ KONSTANC^O^Od®' Donau-Eschingen DLJNA.J -0. Kongres 1 do Frohrena tvori Donava veliko jezero. Rusija. ---------------ti— — .— - . cmov resirve, aa se je neavomno razpruvijiuu ■ ;e imel danes drugo plenarno sejo. I\a to je o posamičnih Vprašanjih in podatkih, na- )il kongres zaključen. Trgovinska visoka šola DUNAJ 20. V torek se ie pod predsedstvom podpredsednika Kitšelta in v nav-očnosti vladnega zastopnika vršilo v dunajski zbornici posvetovanje o vprašanju trgovinske visoke šole. Vladni svetnik ravnatelj Schmids vedenih od ..Pester Llovda" O istih se pa j U S 1 i ni razpravljalo v taki zvezi in pod takimi po-j Duma. goji, kakor zatrjuje to „Pester Lloydu, in: PETROGRAD 20. Delavska stranka in ravno iz teh vzrokov se ne more izvajati po- zmerni kmetski poslanci so predlagali, naj se sledic, ki jih je stavil „Pester Llo>du, naj-! najprej izvoli agrarna komisija, preden se mnnin nn nn i' Tlrn 1 n+1 nAclfl^lP« r>OČ nrOT^a rta rlrncTili Irnmisii. Zbornica manje se zamore pa izvajati posledica, češ, da bi bilo na tej podlagi že prišlo do spora- preide na izvolitev drugih komisij. Zbornica je potem razpravljala o volitvi finančne in proračunske komisije ter je sklenila odložiti volitev teh komisij. Predlog, naj se izvoli posebna komisija za pomožno organizacijo v prilog prebivalstva, ki trpi lakoto, je dal povod katere so se udeležili členi (eksportna akademija) je zastopal stališče, da zuma. •e ustanovitev trgovinske visoke šole na Du-: Nemiri v Romunski. :*aju potrebna v interesu nadaljnega razvoja, ČER NOVICE 20. Glasom poročil iz ob-:rgovinskih ved. primerne predhodne izobrazbe . mejnih okrajev ae agrarni upor čim dalje bolj log prebivalstva, -rgovinskcga naraščaja in trgovinskih učnih ' razširja. Kraj Burdujeni, ki meji na Ickani.jza daljšo debato, }oči. je v severnem delu razdejan. Židje so pobeg- različnih strank. Poslanec donskega ozemlja Dvorni svetnik prof. Filipovič je rekel, nili v Avstrijo (Ickani), 3000 jih je nastanje- je izjavil, da vlada lakota celo med kozaki, nih deloma v Ickani, deloma v Sučavi. Upor-! od katerih so mnogi prisiljeni prositi milo-niki, njih 2000, marširajo od Zvorešina proti j ščino. Poslanec petrogradski je rekel, da so Mihaleny-ju, kjer je vsako uro pričakovati na-j potrebne radikalne reforme, da se omeji la-silstev. Begunci s<> izključno židje in sicer j koto. naj se praksa izjavi o potrebi tr-sovske visoke šole. Ista naj odloči, se li za-■jore za bodočega trgovca zahtevati viša plošna in strokovna izobra/ba. Bivši poro- PODLISTE K. svojih 18! VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER ------------i in segel po nov kos pogače je previdno odgovoril i ..Žal mi je,*4 je opomnil gospod Hvarton, -Ubogi je vskliknil ta. -Če je on. kraj in nevtrudljivemu v izvrševanju sv( ubog, potem je kralj Jurij slab plačnik | dolžnostij. s«' je bilo posrečilo dragoncu, -Res je,*4 je opomnil eden vojakov. ..Kralj j tudi z velikim trudom in naporom, da je do- mu dolguje najmanje vojvodino." 'segel svoj namen. Na povratku so se vstavili _In republika vrv je pristavil poveljnik vojaki pri neki krčmi, da privoščijo sebi in „Mislim, gospod, &taxi Hvarton. ..da biva tu Ie včasih, vsaj j ..da si je kdo mojih sosedov nakopal nevoljo redkokdaj ga je videti tu ... jaz ga ne vidim vlade . . skoro nikoli.*4 «0e pride meni v pest,*4 je vskliknil „To je čudno," je rekel dragonec, ..to-! Lavton. -bo kmalu bingljal z bližnjega chv-iiko bolj čudno, ker je Vaš najbližnji sosed, vesa In tudi za Vaše dame ne more biti to posebno prijetno, kajti prepričan sem, da stane tisti muselin tam-le na mizi dvakrat toliko lu-go bi bil zahteval zanj Harvi Breza.~ Gospod Hvarton se je ozrl osupnjen in videl, da je več stvari, kupljenih včeraj od krošnjarja, ležalo še po sobi naokoli. Lavton je bil prvi. ki je zopet prekinil molk : ..Mikalo me je, odvaditi tega gospoda Brezo njegovega samotarskega življenja." je rekel, ..in ga obiskati danes. Da sem ga našel doma, bi ga bil popeljal na kraj, kjer bi lahko živel v družbi, vsaj kratek čas." -In kje bi bilo to, gospod ?" ..V ječi !** je odvrnil dragonec na kratko. -Kaj pa je zakrivil ubogi krošnjar?** je vprašala gospodična Petnova in postavila četrto skudelico pred dragonca. - Za Hvartonove ni bilo nič novega, da je amerikanska vojska gledala krošnjarja po strani in ga vedno preganjala. Utekel je bil tolikrat njenim rokam, se osvobodil na tako skrivnosten način iz njenih ječ, da so le preveč slovela njegova ..junaštva'' po deželi, da bi se jih tako lahko pozabilo. Tudi Lavtonov gnev proti krošnjarju ni izviral toliko nevolji nad njegovimi pogreški kolikor bolj jezi, da se je znal izmuzniti ta človek tako urno, ravno kadar so ga imeli najbolj varno spravljenega. be-le pred kakim letom so bili opažih Brezo v bližini glavnega taborišča Amenkan-cev in sicer tak čas, ko je bilo pričakovati sleherno uro važnih dogodkov. Komaj je bil zvedel o tem častnik, ki je imel nalog stra-žiti pota do tabora, je že odposlal stotnika Lavtona zasledovat krošnjaija, Poznavajočemu konjem potrebnega pokrepčila. Jetnika je Lavton sam peljal v neko izbo in ga lastnoročno zaklenil vanjo. Pozneje se je izvedelo, da se je neka ženska venomer smukala okoli straže z raznimi hišnimi opravili in bila silno postrežljiva napram stotniku, dokler se ni le-ta popolnoma zaglobil v izborno večerjo ... Med tem pa sta bila izginila ženska in krošnjar in ni ju bilo mogoče najti več. Tega stotnik Lavton krošnjarju ni mogel odpustiti nikoli! Hvarton in njegovi neprijetni gostje so bili ravno gotovi z zajutrkom, ko je zadonel na njih uho konjski peket in trombe glas, nakar je dragonec urno skočil na noge in zaklical: -Na konje, gospodje! Dunvud prihaja!" Častniki so slušali njegovo povelje in on sam je zapustil sobo z velikimi koraki. Iz-vzemši dveh mož, ki sta ostala, da stražita stotnika Hvartona, so vsi vojaki pojezdili tovarišem naproti. In kmalu se je napolnila zopet trata pred Hvartonovim dvorcem s konjeniki. (Pride še.) Posl. Rodičev je dokazal nemožnost, da bi zamogla duma direktno kaj pripomoči za bedno prebivalstvo. Pozval je pa poslance, naj delajo po zakonu, ki jim dopušča, da, celo nalaga za dolžnost, da zahtevajo poročila, da kontrolirajo oddelek ministerstva za notranje stvari, ki ima nalogo, da odpomore bedi ter n^j na ta način izvršujejo funkcije parlamen-tarične skupščine. (Pohvala v centru in na desnici). Predlog, po katerem bi imel vsak poslanec govoriti le pet minut, je skrajna levica zavrgla. Tekom nadaljne debate prišlo je večkrat do živahnih incidentov. Prof. Krešewetter se je pridružil izvajanjem posl. Rodičeva, na-glašuje potrebo ustanovitve kontrolnega organa za odredbe, izdane od vlade radi lakote. Končal je govor z besedami. Ako odkrijemo nerednosti, ne zakličemo vladi: „Visoko roke", kakor je rekel to včeraj ministerski predsednik Stolipin, marveč : „Roke proč" ! Posl. Puriškevič (zveza ruskih ljudi) se je ob živahni pobvali odpovedal besedi, stopil je pa na tribuno ter izjavil, da je jasno, da hočejo stranke levice porabiti ladcoto za bit-stveno točko svoje taktike. Njihov namen je, osnovati v dumi generalni štab za revolucijo. Ne more razumeti, kako da so mogli revolu-cijonarni socijalisti priti v dumo, ker se jih vendar izven dume strogo kaznuje kakor člene uporne in za državo škodljive stranke. (Posmeh na levici). Nadaljna debata se je sukala o predlogu Rodičeva, naj se posvetovanje o predmetu odloži. Govorniki levice so napadaje Rodičeva zahtevah, naj se o tem predmetu takoj razpravlja in sklepa, dočim so govorniki desnice predlog Rodičeva podpirali. Predlog je bil konečno z glasovi centruma in desnice vspre-jet. Isto tako je bil proti glasom levice vspre-jet predlog, naj seja zaključi. Prihodnja seja v petek. ____ Glagolica. (Iz duhovniških krogov.) Ker tudi katoliški obred (liturgija) spada v delokrog najviše cerkvene oblasti, nimamo čemu oporekati, kar se tiče molitev in reda v vršenju. Toda, kakor nikdar se tudi sedaj ne more dopustiti, da se zbog kljubovalnosti izvestnih faktorjev hoče zatemneti in uničiti glagolico, kije bila odobrena pred tisoč leti od istega glavarja katoliške cerkve, tedanjega papeža Urbana II., ko je Previdnost določila blagovestnika Cirila in Metodija, da pokrstita in poučita v veri Jezusovi narod slovanski, razširjeni od severa do jugozapadne Evrope, česar niso mogli nemški in latinski duhovniki se svojim nepoznanim jezikom. Dobro si zapomnimo : liturgija je le slog molitev, določen od cerkve, s katerim se vna-njim načinom izkazuje božje spoštovanje Stvaritelju sveta. Čim bolj se je širila vera. tem veča je bila vnema za službo božjo ; ali s tem je tudi v raznih krajih in narodih navstala različna liturgija v načinu in jeziku. Da ne omenjamo druzih: tudi glagolica je zadobila prvo mesto v cerkvi za narod slovanski! Rimski papeži so se — kadar-koli se je nudila prilika ob krivih napadih na glagolico od strani njenih protivnikov — seveda dobro obveščeni in svobodni odvnanjega nasilja, kazali pripravljene za obrambo glagolice; le nekoliko izjem je bilo, ko so bili papeži slabo obveščeni. Tudi v zadnjih dveh odlokih — od 5. avgusta 1898 in 18. decembra 1906 sv. zbora za obrede — nahajamo nekatera protislovja, ki se morajo vsakako v nedaljnem času popraviti v pravem smislu vere Jezusove: „Omnia in Christi restaurare." Nekoč je papež Ivan VIII. (880) tako-le pisal moravskemu knezu Svatopluku : „Slovanski jezik, v katerem odmeva Bogu dostojna slava, hvalimo z razlogom ter zapovedujemo, da se v tem slovanskem jeziku oznanjajo besede in dela Gospoda našega Jezusa Krista. Tudi ni nič proti veri in nauku, ako se v slovanskem jeziku pevajo maše, ali, ako se sveto evangelje in sveta sporočila starega in novega testamenta, ako so le dobro prevedena in raztolmačena, či-tajo v tem slovanskem jeziku, in ako se vse ostale službe pevajo.*4 Ta papeževa naredba morala bi se zopet ponoviti od namestnika Jezusovega s strogo naredbo na škofe, da se pravočasno poskrbe misali, obredniki in svečeniki-glagoljaši za si®van. pleme, ako se noče, da pride do razkola in ako se hoče da se vresniči papeževo obeča-nje, da bo Petrova stolica vsikdar pripravljena braniti Slovane, kadar-koli bodo napadani od neprijateljev._ Kriza v deželnem zboru istrskem. Zadnji „Omnibus" se bavi v daljši razpravi z zgodovino bojev med Italijani in T7* rvT\T/^nm dne 21. marca 1907. Slovani v Istri, oziroma med itabjansko večino in slovansko manjšino v deželnem zboru istrskem, ter komentuje sedanjo krizo. Iz teli zanimivih izvajanj podajamo ta-le izvadek : Svojedobni zaslužni predsednik deželnega zbora istrskega Vidulich je priznaval Slovanom pravico do posluževanja svojega jezika, dopuščal je čitanje interpelacij in stavljanje predlogov v tem jeziku, in uvel se je način, ki ni sicer popolnoma zadovoljeval Slovanov, ali je dopuščal nekak modus vivendi. . Prišel je sedaj že pokojni C a m p i t e 111. Pod njegovim predsedovanjem so se stvari obrnile na slabše, ker je smatral sebe vse-možnim — na Dunaju ! Za njim je prišel R i z z i, ki je Slovanom vzel tisto malo pravic v jezikovnem pogledu. Ni več dovolil Slovanom, da bi v svojem jeziku čitali interpelacije in predloge; niti oziral se ni na te interpelacije in predloge rekši, da ne umeje tega jezika in izjavivši ,.ex cattedra," da ne jemlje na znanje, kajti jedini razprav ni jezik tega deželnega zbora da je italijans ki. To je bilo skrajno v državi, ki ima svoje temeljne zakone o ravnopravnosti v3eh na-r jdnosti; in v deželi, v kateri tvorijo Slovani večino. Višek vseh viškov pa je bila trditev, da noben poslanec večine ne umeje slovanskega jezika, dočim je bilo v resnici v tej večini odvetnikov in županov, ki so se morali na svojem uradnem poslovanju dan na dan posluževati slovenskega ali hrvatskega jezika, in celo notaijev, ki so uradne spise sestavljali v teh jezikih. Borba Slovanov v zadnjih letih je bila torej opravičena in potrebna, ko je bil pozvan na mesto predsednika mlad človek, ki se je pač učil angležkega jezika, ki se ga le malo potrebuje v Puli, mesto da bi se bil priučil jeziku večine njih, ki jih administrira, V zadnjih štirih letih so se delali brez-vspešni poskusi, da bi prišlo do kakega ,.modus vivendi." Vsi so se izjalovili. Slovani so opozarjali vlado na nje dolžnost, da italijanski odgovarja njemu, ki jo italijanski vprašuje, a slovanski njemu, ki jo v slovenskem jeziku vprašuje, brez ozira na to, da-li kakov Rizzi umeje ali ne. V 1 a d a je priznala to zahtevo Slovanov kakor opravičeno. Določila je pa, da bo njen zastopnik sicer odgovarjal hrvatski ali slovenski, ali da bo svoje odgovore ponavljal italijanski. Ali tudi to ni bilo po volji gospodi večine v deželnem zboru, tem ljubljencem Avstrije že štirideset let sem, in niso hoteli več zahajati v seje deželnega zbora. Na zadnjih poskusih so šli Slovani do skrajne meje možnosti in so svoje zahteve v jezikovnem pogledu skrčili do najmanje možne mere. Izjavili so tudi, da so pripravljeni zopet iti v Poreč (kakor zahtevajo Italijani), ako bi večina deželnega zbora istrskega tako postopala se Slovani kakor postopa hrvatska večina v deželnem zboru dalmatinskem. Z eno besedo : razpravni jezik bi bila italijanščina v zboru samem in v odsekih! Slovani bi imeli le pravico stavljati interpelacije in predloge v svojem jeziku in jih čitati ter da bi se to tudi uradno razglaševalo tudi v njih jeziku. Ali večina ni hotela privoliti niti v to, v kar bi bil privolil celo kak general italijanskega kralja, ako bi hotel urediti naše jezikovno vprašanje. Ko pa je vlada predminole nedelje izjavila, da ostaja pri tem, kar je zija. — Luka imel v rokah italijanski entretilet, ki so mu ga preskrbeli prijatelji, a ti isti prijatelji so stvar tako priredili, da se je cerkev, ki je bila sicer tekom propovedi prilično prazna, napolnila ravno ob koncu in sicer s tistimi elementi, ki jih gotovo ni pobožnost privela v cerkev". „Narodni Lista zaključuje : Mi moramo najenergičneje protestirati proti takemu nedostojnemu in pri nas še nezaslišanem onečaščenju cerkve, ter poživljamo cerkveno oblastnijo, da take škandale za vedno onemogoči. Menda ne bodo oblasti trpele tudi to, da bodo Hrvatje celo v cerkvi izpostavljeni sramotnim napadom, in še celo s pro-povednice doli". Preiskava o umorstvu Petkova. Iz So rije poročajo: V zadnjih dveh dneh je redarstvo aretovalo nekoliko ljudi, ki so upleteni v atentat na Petkova, med njimi so tudi tri ruske nihilistkinje, ki so dospele iz Varšave in bile v stikih s sofijskimi anar-histnimi krogi. Do sedaj pa ni nikakih zanesljivih dokazov. Dogodki na Ruskem. f Grof Lamsdorff. V torek po noči je umrl v San Remu bivši ruski minister za vnanje stvari, grof Lamsdorff. Pokojnik ie — kakor znano — sklenil z bivšim avstrijskim ministrom za vnanje stvari, grofom Goluchovswskim, takozvani murzsteški dogovor glede izvedenja reform v Makedoniji. O Lamsdorffu se govori tudi, da se je, ko je Amerika začela posredovati za sklep miru med Rusijo in Japonsko, odločno izjavil proti vsakemu posredovanju, dokler Rusija ne izvojuje vsaj ene zmage. Ko se je potem amerikanski poslanik obrnil direktno do caija, je bil Lamsdorff baje zelo nevoljen. Konečno pa je vendar, kakor znano, posredovanje jAmerikanov dovelo do sklepa miru. Policijski voditelj v Petrogradu. Iz Petrograda poročajo : V noči od 16. t. m. je v neki ulici petrograjskega predmestja Ohta neki neznan mlad mož umoril voditelja policije, podpolkovnika Radsejev-skega. Le-ta je bil med revolucionarnimi delavci obsovražen, ker je večkrat izvajal hišne preiskave. Pod njegovim vodstvom je bila izvedena dne 13. t. m.^ hišna preiskava, pri kateri je bilo ubitih več redarjev. Napadalca doslej še niso ujelL^^^^ Drobne politične vesti. Zakon o upravi selskih občin v Bosni in Hercegovini. Razglašen je bil te dni zakon o upravi občin za Bosno in Her* . cegovino na temelju samouprave. Francoska konzularna agencija v Zagrebu. Francoska - je v Zagrebu ustanovila konzularno agencijo ter ime-menovala častnim konzularnim agentom Jean B. Largerja. Anglija in Italija proti Avstriji. „Petersb. Vjedomosti" so priobčile članek nekega avstrijskega državnika, v katerem se pravi, da Anglija in Italija delati na Balkanu proti Avstriji. Med Italijo in Anglijo obstoja baje tajni sporazum v svrho, da se podkopavajo pozicije Avstro-Ogrske na Balkanu. Črnagora, Na predlog posl. Radulo-vića je črnogorska skupščina sklenila, da se uvede v Črnigori občinska samouprava. Vlada prouči stvar ter predloži skupščini izgotovljen zakonski načrt. Narodna skupščina je nadalje sklenila, da se v Pcdgorici ustanovi gimna- Na to nam je odgovoriti, mi takoj v vsem začetku, ko znal, v imenu katere stranke Laharnar proti tej kandidaturi obljubila Slovanom, je deželni glavar v spo-razumljenju z italijansko večino odložil to čast. „Omnibus" zaključuje : Gospod Rizzi se ni najbolje izkazal kakor glavar občinske uprave v Puli. Kakor se vidi, tudi ni srečen kakor avtonomni glavar deželne avtonomije. Mi ne obžaljujemo njegovega odstopa. Saj posledice njegovemu postopanju morejo biti le ugodne za nas. ker smo šli preveč preko meje popustljivosti nasproti politični stranki, za katero je nastopil gospod Rizzi kakor zaščitnik. Ako bodo naši poslanci zopet pozvani na pogajanja za „modus vivendi,*' bodo vedeli, da je deželni glavar istrski pozabil na to svoje svojstvo in je postal glavarjem stranke, ki nam odreka celo minimum naših narodnih pravic. Skandal v cerkvi, izzvan po pro-povedniku iz Italije. Italijanski kralj na Grškem. Iz Rima poročajo, da bo kralj Viktor Ema-nuel dne 8. aprila v Atenah. Kraljica Helena ne bo spremljala kralja, ker mora ostati pri svoji bolni materi. Kralja bosta spremljala minister za vnanje stvari Tittoni in italijanski ministerski rezident v Atenah Bolatti ter dva vojaška adjutanta. Kralj se odpelje v Atene iz Brindisija. Spremembe v vojski. Z Dunaja poročajo, da pojde načelnik avstrijskega topništva FZM Kropatschek v pokoj. Na njegovo mesto stopi nadvojvoda Leopold Sal-vator. Za madjarski jezik. Na predlog ravnatelja konsularne akademije generalnega konzula AVinterja na Dunaju je minister za unanje stvari odredil, da morajo od sedaj na-prerj vsi dijaki konzularne akademije, ki niso rodom Madjari, sprovesti za čas letnih počitnic šest tednov na Ogrskem, da se uče Dnevne vesti da smo še nikdo ni kandidira dr. iz stvarnega razloga, da Kraševcem pač ni potreba segati po kandidaturah političnih uradnikov! Takrat nam ni bilo _ še znano, da bo kandidiral na Krasu g. Štrekelj, katerega kandidature tudi ni postavil naš list. Za nas pa, ko smo imeli izbirati mej enim in drugim kandidatom, niso mogle biti odločilne osebne prednosti, ampak le vprašanje, od katerega kandidata nam je pričakovati več narodne odlo č-n o s t i !! Kajti ako bi imele odločevati v tem prašanju le osebne prednosti bi se smelo zahtevati od Kraševcev istotako, naj volijo za svojega poslanca Italijana ali pa Nemca, ki ima „osebne" prednosti! S tem nočemo dr.u Laharnarju odrekati narodnega čuta. in osebnih vrlin, ampak hočemo le reči, da nam poznana minolost g. Štreklja kakor deželnega poslanca daje popolno garancijo za narodno odločnost, dočim g. dr. Laharnar ni še imel prilike pokazati iste v boju proti vladi. „Gorica" blebeta nadalje nekaj o užaljenih ambicijah g. „Maksota«, o njegovem razžaljenem veličanstvu", o »maščevanju« istega radi tega itd. Kolikor besed, toliko praznih čenčarij! »Makso« ne dela in ne sme delati pri listu nobene osebne politike, in zastopa le politiko tržaških Slovencev ter nima nikakega povoda biti razžaljen v svoji »ambiciji«, ali celo v svojem „veličanstvu" radi tega, ker se je zljubilo g. dr. Lahar-naiju kandidirati na podlagi programa društva „Sloge", ali pa ker se je zljubilo temu društvu proglasiti ga svojim kandidatom. Stališče, ki je je zavzel naš list nasproti kandidaturi gospoda dr.a Laharnarja, ni stališče nobenega „Maksa", ampak je posledica tistega odločno narodnega stališča, ki je zavzemamo nasproti vsem vprašanjem v javnem in političnem življenju v Slovencih! ! Slednjič omenja „Gorica", da si je naš list že od nekdaj „špogal'- vmešavanje v goriške zadeve na Krasu ! Kaj meni „Gorica" s tem? Meni-li, da „Edinost" kakor slovenski dnevnik nima pravice pečati se s stvarmi na Krasu? To bi bil pač srednjeveški nazor! »Edinost" je delala za buđenje in vzdrževa.-nje narodne zavesti na Krasu že 24 let prej nego se je »Gorica" rodila ter si te pravice in — narodne dolžnosti ne bo puščala jemati ne od „Gorice", ne od nikogar! Nasprotno naš list se misli vedno bolj posvečati tej nalogi ne le glede Krasa, ampak glede vse „Goriške" ter delati na to, da se na korist naše narodne in gospodarske stvari na Goriškem ublažijo (ako že ne odpravijo popolnoma) škodljivi strankarski in osebni boji v tej deželi, pa naj bo to „Gorici" naj vprašamo „Gorico" : ve" listu „Slovenec", „Narodni List" od ponedeljka piše: »Mi cltnJ.c s®st. ^dn2v "a Ogrskem, da se iino v Zadru doživeli tudi v stolni cerkvi po- madJarskl Jezlk- Stroške njihovega bivanja na litične demonstracije, ki jih je izzval propo-' Og1"31«111 Plača ministerstvo za unanje stvari, vednik Italijan (iz Padove) s propovednice MadJarskl hstl pozdravljajo to odredbo z nav-doli. ;.Hrv. Kruna" je v številki ocl minole dušeniem in menijo, da ne bo na ta način v sobote v dostojni obliki kritikovala. ker je nekollko letlh nobenega avstro-ogrskega kon-omenjeni propovednik, na razlaganju jedinstva j zulaj_^i ne bi gQYOril sadjarski, cerkve, indirektno aludiral na glagolico, seveda proti njej. To je speklo propovednika ter je na koncu včerajšnje propovedi v ita- j „Gorica" se je v svoji zadnji številki lijanskem prevodu prečital entretilet „Hrv. spravila na naš list Ni jej prav, da naš list Knme" in je nazval ta list obrekovalcem.! pobija kandidaturo dr. Laharnarja. Iz načina A a to so italijanaši v cerkvi pričeli polemike proti nam pa izhaja jasno, da naši -j urno ploskati in mahati z robci, argumenti proti tej kandidaturi stojijo ter da \ r i č a 1 i so : Bravo, bravo! E v v i v a, se ne dajo pobijati z veljavnimi protiargu-^ v v i v a! fora le c a u r e f Kam ni znano, menti. Treba se je torej posluževati druzega aa-Ii se je propovednik v resnfci izjavil tako,' orožja: zafrkavanja, smešenja, osebnosti itd. kakor piše »Kruna" ali ne; na vsak način In tega orožja ,se je lotila „Gorica" proti je mogel, ako mu je bila storjena krivica, nam, vihti je pa dokaj neokretno: „Gorica" popraviti ..Kruno« potom časnikarskega po- trdi najprej, da naš list uvideva velikanske pravka ali obiskati uredništvo, ne pa polemi- rosebneu prednosti, ki jih ima dr. Laharnar zirati s propovednice in spremenit proti Strekeiju ter da radi tega, in ker se je 11 b o božjo v p 1 a t e j o za đ e r s k e g a kandidatura dr.a Laharnaijeva postavila brez ^ e d a 11 š c a. No, videlo se je, da je bila sveta našega lista, poslednji prikazuje, kancti-1 vsa stvar organizovana. Najprej je pater i daturo dr.a Laharnarjevo kakor vladno. ' prav ali ne. Sicer pa zakaj ne „p repo naj si ne „š p o g a" vmešavanja v goriške „zadeve" na Krasu, kateri list izhaja vsekakor dalje od Krasa nego naš list, ki izhaja v središču gospodarskih interesov Krasa ?!! Seveda, to je vse nekaj druzega! „Slovenec" se poteza za kandidaturo Laharnar j evo in to je sedaj glavna stvar. Realne narodne in gospodarske koristi Krasa so le postranska stvar, ko se gre za to, da stranka zmaga na volitvah z „osebo" ter da uveljavi svojo strankarsko voljo po načelu : najprej stranka, potem narod! Naše načelo je pa: najprej narod, potem stranka!! V tem je razlika mej nami in „Gorico". In radi tega se bomo še nadalje vmešavali v goriške „zadeve" na Krasu in to, kakor rečeno, še bolj, nego doslej, kajti strankarska strast na (roriškem nam dokazuje, da je to potrebno ne le v interesu narodne in gospodarske stvari na Krasu, ampak v interesu slovenske stvari sploh. Na polje osebnega zasmehovanja pa ne bomo sledili. Nam je stvar vse, oseba nič. To bodi povedano „Gorici" in — vsem drugim. Umirovljenje in odlikovanje. Z najvišjim odlokom od 12. sušca 1907 je podelil cesar c. kr. višjemu poštnemu kontrolorju Franu Raspottnigg-u v Trstu povodom zaprošenega umirovljenja naslov poštnega ravnatelja. Priznanje našim poslancem. S shoda, ki se je vršil v Komnu dne 19. t. m., je prejel gospod dr. Otokar Rvbar brzojavko, s katero se izražajo simpatije tržaškim slovenskim poslancem radi njihovega odločnega nastopa v tržaškem deželnem zboru o priliki razprave glede volilne reforme za deželni zbor. Shod na Vrdeli pri sv. Ivanu. Shoda se je udeležilo v gostilni Stanka Godina precejšnje število volilcev. Predsednik Karauščičje odprl zborovanje pojasnivši važnost centralnega odbora in njega nalogo za bližajoče se državno-zborske volitve 14. maja t. 1. G. A. G e r m e k je razpravljal novi državnozborski zakon in je utemeljeval potrebo organizacije za poznejši ča& reklamacije, kateri bode sledila volitev sama. G. N e g o d e je pojasnjeval v poljudnem pouku veljavo novega zakona za nas Slovane in za tržaške Slovence posebej. G. Š k r 1 je priporočal, da se v šiiji odbor za Vrdelo izvolijo možje, ki re& hočejo delovati, da se zgotovi imenik volilcev, Gosp. A. B a r e t o je podpiral to in želel da bi se vsak zanimal za politično življenje našega naroda, kakor se on zanima čitaje vsaki dan našo „Edinost* in druge slovenske liste. G. Višnja ve c bi bil rad izvedel kaj mislimo o tretjem stanu, o delavstvu. G. A. G e r m e k mu je dal primeren odgovor. V odbor za Vrdelo so bili izvoljeni : Gospodje : I. M. G r o p a j c, Štefan G o-d i n a, I. M. M i k e 1 u c, Stanko Godina. Peter R e b e k, Josip Godina, Anton B a r e t o, Andrej R e b e k, Martin S o s i r. Predsednik je po izvolitvi tega odbora, opisal zborovalcem novi volilni zakon za Trst in okolico, kakor ga je predložila večina v dežel, zboru v Trstu. Pojasnil je kaka krivica bi se godila okoličanom, ako bi cesar podpisal ta zakon. Povedal je zakaj so naši poslanci tako odločno nastopili, pohvalil je njih moški nastop, s katerim so uvedli v našo magistratno zbornico slovenski -jezik. Stavil je resolucijo, ki izreka našim okoličan-skim poslancem zaupnico. Vsprejeto enoglasno in z navdušenjem ! S tem shodom je centralni odbor končal svoj prvi obhod. Zapisnikar na teh shodih je bil gosp. Schmid, katerega moramo tukaj posebno omenit. Vsi voljeni odborniki na Frdeniču, Sov-raniču, Brendežiji, Vrdeli, Kolonji in na Kon-konelu so naprošeni, da pridejo v soboto zvečer v prostore posojilnice pri sv. Ivanu. Predsedništvo. Nedopustni dostavki na tiskovinah, katere se razpošiljajo potom pošte. Opazilo se je, da se skušajo trgovci tako izogniti zvišani poštnini za loko-pisma, da se poslužujejo dovoljenja dostavljati tiskovinam pisane stavke v obsegu petih besed na nedopusten način, česar posledica je, da se zavračajo dotične pošiljatve. Radi tega se občinstvo v svojo lastno korist opozarja, da je po tarifu glede pisemske pošte samo tiskanim v i z i t n i c a m dovoljeno dostavljati pozdrave, voščila, zahvale, sožalja ter druge izraze vljudnosti v največ pet besedah ; ob enem se naglaša, da se tiskovine z nedopustnimi spremembami in do-stavki ne odpošiljajo in po okoliščinah lahko povzroče dohodarstveno kazensko postopanje. Šesta seja deželnega zbora tržaškega se bo vršila danes ob 6. uri popoludne. Do kedaj še ? Pišejo nam: Da na svetu ni pravice, je že davno dognano in dokazano. Pravica je še danes v rokah močnejšega, kakor je bila v prejšnjih časih. Pokojni naš miljenec Simon Gregorčič je v nebeško lepi poeziji napisal pesem o pogrebu — pravice. Zakonov na papirju imamo mi, kakor jih imajo tudi drugi civilizovani narodi. Ti zakoni bi morali veljati, ker so proglašeni kakor enakoveljavni za vse narode — za vsa ljudstva ustavnih držav. Žal, da so ti državni, deželni, občinski in društveni zakoni mnogokrat le — na papirju! Ako se mogočen gospod, oziroma mogočen narod sklicuje na te zakone, se mu skoro vselej posreča, da do-speva do svojih „pravic", to je do vsega, kar si on tolmači kakor svojo pravico. Revežu pa se dogaja ravno nas protno za reveža, za šibkeje in tlačene narode obstoje zakoni le na papirju! Pride-li dan, ko bodo razni zakoni res veljavni za vse državljane, deželane. občina-rje in društvenike?! Do kedaj še, bo moral revež se zakonom na dlani gledati, kako velikaši krše te zakone na papirju?! Oni, ki ni imel prilike iskati si pravic na podlagi zakonov, poreče, da so ta modrovanja puhla in neumestna in da je človek, ki tako piše, kako revolucionarno domišljavo bitje. Da pa temu ni tako. dovolite da navedem vzrok temu — „izbruhu*4. Neki star mož — poštenjak, poznan skoraj od slehernega tržaškega Slovenca, je služil (in zvesto služil) državi. V nagrado za to njegovo pclstoletno vestno službovanje se mu je milostno nakazalo K 50 (petdeset kron) mesečne pokojnine ! (Kaj naj stori vrli mož ob današnji draginji s svoto 50 kron ?! More-li živeti sam iri vzdrževati še svojo soprogo ? !) In da bi še dobival vse te kronice in brez sitnosti. Prvo, mora izdati zanje precejšnjo svotico za koleke na pobotnico. Drugo, mora pobotnico dati v podpis župniku in okrajnemu zastopniku. Okrajni zastopnik sv. Jakobskega okraja pa noče podpisati slovenske pobotnice. Vp o kopneč ne zna napisati laške ali nemške pobotnice in mora, ko hoče dobiti, kar mu gre, plačati človeka, ki mu preskrblja pobotnico v tujem ieziku ! Za par kronic pokojnine, ki jo je krvavo zaslužil, mora danes plačevati in hoditi od Judeža do Kaj teža. a kar je najhujše, mora iskati in plačevati osebo, ki mu piše pobotnica, da-si je zmožen slovenske pisave ! Je-li tako postopanje zakonito ? N i nikakega zakona, ki bi p r i m o r a 1 magistratne organe do spoštovanja deželnih jezikov? Ako je kaka taka pot, ako je tak zakon in ako obstoji način, ki bi omogočil našemu jeziku priti do enakopravnosti, prosim, naj oni, ki. pozna zakone in ki ve, kako se more priti do tega, da se zakoni izvajajo, pojasni to na tem mestu. TRŽAŠKA MALA KRONIKA. 17 kokoši in petelina so neznani tatovi ukradli predvčerajšnjim iz kurnika na dvorišču gospej Josipini Verdelak, ki stanuje v ulici Piccardi št. 722. Kokoši s petelinom vred so predstavljale 68 kron vrednosti. Gospa Josipina je prijavila to tatvino na policijskem komisarijatu v ulici Luig^ Ricci-„Žal mi je — je dejala — za kokoši iri za petelina, a jezi me pa, da so mi jih tatovi odnesli ravno na moj god !a V Trstu dne 21. marcu 1907 »EDINOST« št. 80 Stran lir LJkral je suknjo. Včeraj v jutro na vse -goamet znani Garzarolli iz Senožeč, ali jih je take slišal, da se je izgubil". To je zlagano od prve besede do zadnje in se je dotični poročevalec pokazal pravega lažnika. Resnica pa je ta, da sem podpisani na dvorišču najprej nekemu duhovniku, ki je rekel : ..Nam gre le za vero \u — odgovoril, da bodo oni sami krivi, ako bo vera propadala itd. Slično sem govoril — mej tem tudi o volilnem vprašanju — pozneje pred mnogimi volilci in tudi duhovniki. In zopet je resnica, da mojim besedam ni nikdo oporekal, da so marveč volilci, katerim sem govoril, glasno pritrjevali z živio-klici in da torej meni prav nič ni trebalo „izgubiti" se. A če bi bil slišal kako oporekanje, bi bil gotovo odgovoril tako, da bi se bil dotični k moral res izgubiti ! S spoštovanjem Fran p 1. Garzarolli. *J Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. MALI OGLASF. -1 Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat r —- ---—------oc . *» v. . v tuiu.1 I več. Najmanj sa pristojbina 40 stotin k % ---— Plača ®e takoj.-- Štiriindvajsetletni uradnik vetfi PIO- I ven5čine. la^čine in nemSčine in knjigovodstva, i^če I službo tu ali zunaj. Ponudbe pod ,, Vjekoslav- na ,-InseTatni oddelek Edinosti-. 302 U Išče op služkinjo. Naslov pove ..In*e-ratni oddelek Edinosti". I iurlcl/o b lihima UH dobrem kraju blizu LJUUdKd RUimiJd. Lioydovzga arzenala je na prodaj. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 310 FČAiibn prodaja kuhinjsko opravo: omare, • Ol#UI\d mjze jt//w/n se proda iz proste roke. Posestvo je posebno pripravno za živini -rejo radi velikih gospodarskih posloj in dobrih pašnikov. Bližina jnesta jam za prodajo vseh gospodarskih pridelke Več pove TOMAŽ JEŽEK, posest: . v Spodnjih Gameljnah nad Ljubijan- »iie NLV v „ JOSIP Ćast mi je javiti, da sem v mojej Dunajskej prodajalnici slanine v TKSTU, ulica Caserma štev. 19 (Palaca Vianello) --TELEFON štev- 1893 -- odprl posebno sobo za zajutrek (Frustucketubej, kjer dobijo moji cenjeni odjemalci, poleg izvrstnega belega in črnega vina tudi pravo izvrstno PLZENSKO PIVO društvene plzenske tovarne Prodaja suho in sveže meso, vsake vrste salama, Modene, Bologne, Verone in ogrskih. Klobase Neustadter in Kranjske. Velika zaloga svežih konserv in konserv v *katljah, omake in sir vsake vrste. GIORGIO HUTTER. mizarski moj eter Tr»t, ulica Giulia štGT. 2 0, Trzt izvrvvija usakourstna mizarska dela. Posebno pa se priporoča . ovc:. 1: koneumnim, posojilnim in tlrup^r:: ; vodom po deželi za nove stavbo ZALOGA POHIŠTVA TOVA P N Kdor hoče hitro in dobr: prodati hiše, posestvn, clvc ee, stavbišea, naj izvoli tc prijaviti via San Giovanni 18 (Telef. 14-73) ki vsprejema tudi zakupe uprave in vknjižbe. : : : ( lK* vGorici-Solkan v J Trst VW DEIRETTORI1 (ROSflRlO) r. " . Crvl ■_ hc.//i PflLflČflMflREHZI P00PUINI6fc:OPLJET. KtKf\ TELEFON N 1631 PRVA ZALOGA VltfA UMBERTO ZUCCO TRST — ulica Tisiano Vecellio 9 ima izključno izvrsfna namizna uina Istrski refolk po 72 stot. liter; Dalmatinsko vino po 80 st. Utor ; Opolo is Omlilja po SO st. lltor; razun tega W Izbera finih likerjev v buteljkah. SPECIJALITETA Mott ii Itrtei (ii iastiift mmtw laitMčsao pristen 3 K imti. Pošilja tudi ns dom. — Jamči za pristnost lastnih pridelkov. Za gostiln ičarje ^ etne po dogovoru DROGERIJA Josip ZipOflttl Ca^rBil • • • • ■ w •••• Filijalka na Prošeku štev. t4fi Izbor drop« barv, floplćsv, pokostC psrfnmov, fin. mile. — Zaloga mlnsralno vod* eska za parketa, aa mrzlo pripravljane^* tlrnpa tamarlado, malinovca itd. ltd» Gospe iz mesta in dežele se lahko zanesljivo obrnejo do diplomirar.e 4. BABICE* M. Kets v Trstu Ul. Giovanni Boccaccio št. 2, I.. vrata 5 katera ima dvajsetletno praltso in je bila kakor bica v glavni dunajski bolnišnici — Najbolje reference. — Higijenićne sobe in kopelji. iSkriljavacSternit Je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE V VSEH GIiAVHIH MESTIH-========= Vprašajte vzorce in kataloge v = Tovarni cementa portiand LENGENFELD Jrst, Scala Belvdere št. i, Zelejon 1057