Naročnina
Dnevno Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemsfvo
mesečno 35 Din nedeljsko lz«la|o celoleino v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. 6 111 RoKoplsl se ne vrača/o, ne/ranUlrana pisma se ne spre/ema/o * Uredništva telefon štev. SO, upravništvo štev. 328
Cene oglasov I stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 150 ln 2D.večji oglasi nad 45 ram vtSIne po Din £-50, vellltj po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Dir D Pri večjem □ naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
rožen pondeljKa ln dneva po prazniku
Političen list sa slovenski narod

Uprava /e vKopitar/cvt ul.it. 6 - Čekovni račun: C/uhl/ana štev. 10.650 in (0.349 sa Inserate. Sara/evošt.7563, Zaareb št. 39.011, Praga tn Bnno/ št. 24.797
Dunaj, 3. oktobra.
Prvi dan Panevropskega (kongresa se je [končal z velikim uspehom.
V nedeljo zjutraj se je zbralo v glavni 'dvorani Ko-nzerthausa okoli 2000 ljudi. Oder je bil rezerviran za zastopnike Panevropskih unij iz posameznih držav in druee odlične udeležence. Delegati so sedeli za dolgo mizo, okrašeno z 28 zastavicami vseh evropskih držav. V polkrogu na steni za odrom je viselo geslo pokreta v treh napisih: »In necessariis unitas^, »In dubiis libertas«, »In omnibus ca-ritas« po sv. Avguštinu; pod njimi se je videlo sedem ogromnih slik bivših Panevro-pejcev: St. Pierre — Mazzini — Napoleon — Kant (v sredi) — Nietzsc.he — Vider Hugo — Komensky.
POZDRAVI.
Ko je prišlo predsedstvo na oder, se je dvorana zatemnila in prof. Schutz je na orglah mojstrski zaigral Bachovo f-dur toccato. Potem se je razvila nad Kantovo sliko, v svetlobi žarometa, zastava Panevrope: na medrem dnu zlato solnce z vencem 28 žarkov, simbo-lizujočih evropske države, in rdečim križem. Ko je utihDilo ploskanje in gromko pozdravljanje, je povzel besedo bivši zvezni kancler
dr. Seipel
fn otvoril kongres: »Govorili bomo več jezikov,« je dejal, »a sporazumeli se bomo lahko, če bomo le, po besedah slavnega Aristida Brianda, govorili drug drugemu evropej-ski. Cilj nam je svetovni mir. Nočemo več izgubljati dragocenega časa. Želimo sodelovanje vseh pozitivnih cerkva. Pozdravljamo Društvo narodov, ki se je ravno izpopolnilo z vstopom Nemčije; upajmo, da se še težkoče s Špansko premoste, da bo cela Evropa v Društvu narodov.
Nadejamo se tudi pomoči jakih strank, ki so koordinirane med seboj v mnogih državah in ki že začenjajo staviti Panevropo na svoje programe.«
Za njim je sedanji kancler R a m e k pozdravil v imenu vlade in naroda avstrijske republike zborovalce. Izrazil je željo, da bi se kongres čul sirom sveta. Podžupan dunajski E meri ing je izvajal, da ne sme biti, ia naš tisočletni kontinent pada vse globlje v kaos. — Vroče navdušenje je izzval
Paul Loebe,
temperamentni predsednik nemškega Reichs-taga. »Evropejci!« je naslovil množico, »da-nec slavimo rojstni dan Panevrope. Gre za bodočnost vseh evropskih narodov. Ne manjka seveda bojazljivcev, kakor povsod pri velikih pokretih, je že menda tako, da treba vselej zaklati sto volov, če se objavlja nova resnica. (Velik aplavz.) Cilj imamo. Pot je dolga, ampak da ni težkoč, se ne bi bili tukaj sestali. Vprašujejo nas: proti komu gre Panevropa? Mi pa zavračamo tak način vprašanja, ki je vzrastlo iz predvojne mentalitete. Nismo proti Ameriki, niti Angliji, Rusiji ali Aziji, niti proti Društvu narodov, kateremu bomo le koristni. In morda pride kmalu dan, ko se mu bo Amerika pridružila. Panevropa se sploh že ustanavlja: kali, železo, oglje «i jo že napravljajo iz dobičkaželjnosti; zakaj jo ne bi osnovali radi splošne dobrobiti? Mržnja tridesetih, med seboj obupno rivalizujočih držav bo umrla, a Panevropa bo živela!« (Dolgo pritrjevanje.)
Belgijec Van der Ghinst frar^o-ski pozdravlja kongres: Kakor je Avstrija gostom prijetna po lepoti svojih umetnin, tako je Belgija bolj ponosna na svoje umetnike nego na vojne uspehe; delovala bo z vsemi silami za Panevropo.
Bolgar, bivši minister dr. Ivan Š i š m a -nov čestita kongresu bolgarski in Couden-hovu, katerega imenuje velikega idealista in realista v eni osebi. Nadaljujoč nemški obljublja, da bo njegova mala domovina s celim srcem stala na strani Panevrope. Zaključil je z nemškim citatom Schillerja: »Radost svetu oznanja, miru prvič naj zvonik
Karin M i c h a e 1 i s (za Dansko) in gospa P t i n c e iz Gdanskega prinašata čestitke svojih domovin. Španski odposlanec Sardo y Vilar zagotavlja, da bo Španska, dasi manjka v Društvu narodov, vedela delovati za veliko mater Evropo.
Po simpatičnih izjavah estonskega in finskega delegata se pojavlja Francoz
Delaisi,
viharno pozdravljen. On zastopa Panevropejce Caillaux, Herriot, Painleve; ninia sicer urad.
ne naloge, da govori za Francijo, pač pa želi izjaviti, da je vsa prežeta miroljubnih želja. — Za njim nastopi
Watts,
Anglež, ki nemški čestita kongresu in upa, da bo vendar Angliji omogočeno sodelovanje v Panevropi. Da se je našlo 28 narodov hkrati za to mizo, pomenja, da človek, ki je v svoji neskončni duši enkrat bog s svojimi zamisli, drugikrat pa zmedeno stoji pred svojimi sanjami, vendar enkrat seže po teb sanjah. Nepopisen vtis, da je napravilo na Angleškem, kako sta se srečali Francija in Nemčija. V tem srečnem početju in v mladosti, ki jo vidi tako močno zastopano na kongresu, leži obljuba zmage.
Grk Polit i s, bivši minister in profesor Sorbonne, poslanik Grške pri Društvu narodov, v krasnem francoskem govoru razvija alternativo današnje Evrope: unijo ali propast!
Netakten je bil govor Lukacsa, bivšega mažarskega ministrskega predsednika. Ostro je napadal Trianonsko pogodbo in grajal Društvo narodov, da je odreklo v vprašanju razorožitve in zaščite manjšin. Oboje, posebno pa še revizijo pogodb pričakuje Mažar-ska od Panevrope. - Takoj ga je zavrnil Po-litis kot zastopnik Seipelov v predsedstvu, ugotavljajoč, da politične pretenzije ne spadajo na kongres.
Poljak L e d n i c k i francoski omenja Mickievvicza kot velikega Pansvropejca in poljski toplo pozdravlja kongres. Završuje nemški. Njega, kakor sploh vse slovanske govornike, občinstvo posebno dolgo aklamira.
Podobno govori portugalski zastopnik.
Rumun, princ G h i k a hvali obrambno moč Panevrope »napram vzhodnim napadom« (zamižimo z enim očesom in se spominjamo Besarabije...)
Bivši češki minister Vaclav Seli us ter češki in nemški želi, da bi vsi, ki so pristrani vsled predvojnih predsodkov, ostali dale? od panevropskega pokreta. Panevropa bo živela, to veruje on v imenu češkega, slovaškega in nemškega odseka Panevropske unije svoje republike.
Po besedah Norvežana Ni ls ena se oglasi ruski emigrant Kerenskij. Ze 1896 -je grof V/itte prerokoval Viljemu II.: »Bratomorna vojna v Evropi bo dovedla do nadmoči čezmorskih držav.« _ ge en \nanji gost govori:
Mr. Allen,
iz Severne Amerike, ki (angleški) spominja tretjo znanih 14 točk Wilsonovih, o olajšanju gospodarskih meja. Gospodarska enotnost Evrope se bo morala stopnjema doseči. Korak v tem pravcu je železni pakt Francije—Belgije —Nemčije—Češkoslovaške. Tudi on, v imenu mnogih Amerikancev, zagovarja ustanovitev posebnega panevropskega tajništva pri Društvu narodov.
Zaključni govor je imel sam
Coudenhove
na svoj znani skromni, stvarno-zbrušeni način. Obraz mu je simpatičen, čisto nalahno poševnih oči po materi Japonki; govori polglasno, dosti brzo, jasno, v kratkih, napetih in skrajno preglednih stavkih. Rad poda antiteze; vse na njem je zbrano. »Panevropa,« reče, »je vojna tn mirovna napoved. Vojna napoved saboterjem, lenuhom, političnim ko-rilarjem; mirovna raztrganim evropskim narodom — kmetom, delavcem, meščanom. Današnjemu dnevu mora slediti in bo sledil drugi — konstitujoče zborovanje Evropske držav-. ne zveze.
Kdor tu načenja prestižna vprašanja, ni Pan- temveč Antievropejec. Želimo mirno, cvetočo, složno in močno Evropo. Vive TEurope!«
Po viharnem aplavdrranju se ie množica polagoma razšla.
ZBOROVANJE.
Popoldne se je vršilo prvo od treh velikih zborovanj: politično. Otvoril je Loebe, predsednik nemškega parlamenta. Priobčili so, da je Briand posebno odredil za svojega zastopnika na kongresu francoskega poslanika, in da jugoslovanska delegacija, ki prvega dne še ni prisostvovala kongresu, prisrčno pozdravlja.
Med pismenimi'čestitkami so najbolj /namenite cd: Masaryka, Benesa, Marxu, Cail-lauxa, Jana Debskija (poljski kmetijski vQdju) in od mnogih institucij.
Programni govor.
Coudenhoveov programni govor je izvajal med ostalim: Evropa je bila včeraj bojišče, danes je analironizem, jutri bo državna zveza. Leži med materjo Azijo in hčerko Ameriko, s katerima jo vežeta Rusija in Anglija. Evropska bodočnost je ali unija ali propast. Današnji njen državni sistem ima vse kali vojne, Ln gospodarski sistem vse kali ruina.
Panevropa je stara ideja, mlad pokret. Karel Veliki in Napoleon sta bila evropska cesarja.
Izsilila bo Panevropo moderna tehnika: prometna, industrijska, vojna. Prva ne trpi več topega sosedstva, kajti Evropa je danes manjša nego pred sto leti Nemčija. Druga nam vsiljuje ameriške metode. Tretja nam obeta, da nas bo prihodnja vojna, če jo dopustimo, vse uničila. Živimo mnogo hitreje nego svojčas, in desetletje našega časa tehta več kakor, staro stoletje. Panevropa pride, ampak na nas je, ali pride v mirnem razvoju — če jo pravočasno ustanovimo — ali pa čez novoopustošena polja, zastrupljene ženske in otroke in linčovane državnike (aplavz).
Tri potrebe so glavne: politični sistem zaščitnih pogodb, gospodarska zveza (carinska in trgovska) in zrušitev nacionalnih mrženj. Tri pota imamo do Panevrope: v Društvu narodov ali v neki diplomatski zbornici podobni washingtonski.
Vprašanje Anglije' in Rusije naj nas ne loči, to se lahko pozneje reši. Program za prihodnje mesece mora biti, da se v vseh državah, kjer jih še ni, ustanove Panevropske unije; vsakdo se mora odločiti, ali Panevro-pec ali Antievropec; nevtralnost je sabotaža.
Evropa kot cela je vojno izgubila, jo pa še lahko dobi — kot Panevropa.
. P r1 i t i s zahteva izgraditev Društva narodov, ki mu je ne le koristno, temveč za obstoj potrebno, da dobi panevropski sekreta-
rijat. Potrebna nam je neke vrsta Monroedok-trina.
Dr. W i r t h , bivši nemški kancler, jo v ognjevitem govoru rekel med velikanskim aplavzom: Nacionalizem ni poslednje, kar ima človek človeku povedati; je le služba višji it: enotam. Veliko sintezo romanskega in germanskega duha smo započeli v Thoiryu. Obr-nivši se h francoskim delegatom, vzklikne v njihovem jeziku: Iščemo čini popolnejšo civilizacijo in kulturo, iščemo svobodo!«
Dr. G r a t z , bivši mažarski zunanji minister, se je po dopoldanskem neuspehu svojega tovariša omejil 11:1 suhoparno predavanje o mednarodni solidariteti.
Prof. Goldscheid, ekonomski pacifist, pledira predvsem za gospodarsko sodelovanje: vsi socialni problemi da so gospodarski in se rešujejo edinole mednarodno. Obupnemu ljudstvu se ne da pridigovati. Amerika nas nikakor ne prekaša po prirodnih bogastvih, še manj pa po številu ali kvaliteti prebivalstva.
Notranja politična silovitost izključuje vnanjepolitirno kolaboracijo in narobe.
Zahteva tudi sodelovanje Rusije in An-| glije; nadalje carinsko zvezo, tehniško zboljšanje produkcije, mednarodno delitev dela po kulturni geografiji in nadzorstvo nad trusti iu | sindikati.
Na koncu sta govorila Bronislav Hu-! b e r 111 a n , sloviti violinist, Poljak, ki je podal duhovito in presenetljivo-stvarno predavanje o ekonomski snovi Panevrope, in M i t -telmann, nemški parlamentarec, centru-maš, ki je bil prišel naravnost iz Kolna od zborovanja šefa stranke Stresemanna. Kriti-koval je mirovne' pogodbe in predložil manjšinski odbor Kongresa. Je pa brezpogojen Panevropec.
Kongres se nadaljuje v ponedeljek.
Ustanovna sela demokratske zaiacinice.
Belgrad, 5. oktobra. (Izv.) Dopoldne sta imela Demokratski klub in klub JMO sejo, na kateri sta v principu sprejela skupno sodelovanje obeh strank. Nato se je vršila skupna seja obeh klubov, na kateri se je pokazalo popolno soglasje in identičnost sklepov obeh klubov glede skupnega delovanja v skupščini. Odslej bosta oba kluba nastopala v skupščini v vseh vprašanjih skupno. V to svrho so izvolili posebno predsedništvo kluba Demokratske zajednice. Predsednik je Ljuba Davidovič, podpredsednik Spaho. V predsedstvu so še Voja Marinkovič, Hrasnica, Hadži-Kadič. Tajnika sta Ilija Šumenkovič in dr. Grga Angjelinovič. O tej seji so izdali naslednji komunike:
»Poslanska kluba DS in JMO sta najpreje na posebnih, nato pa na skupnih sejah razpravljala o dosedanjih odnošajih, kakor tudi o znanih sklepih o ustanovitvi Demokratske zajednice, kakor se je to sklenilo v Sarajevu 10. septembra leta 1926. na sestanku voditeljev obeh strank g. Davidoviča in g. Spahe. Ideja skupnega dela DS in JMO je vznikla v Sarajevu. Tam je polagoma stalno in popolno dozorela. Sklep 10. septembra je samo formalno potrdilo istega, kar je v ljudskem razpoloženju. Z dosedanjim sodelovanjem se je dokazalo, da vlada med DS in JMO popolno soglasje v političnih, gospodarskih in socialnih problemih: v politiki narodnega sporazuma, kar pomenja v dobro premišljenem delu na popolnem jugoslovanskem edinstvu pot k
dobro utrjenemu državnemu edinstvu. Pri na> stopih za popolno enakost in ravnopravnost vseh državljanov sta oba kluba za parlamentarni režim in zakonitost, za uveljavljenje in spoštovanje širokih samouprav, za dekoucen-tracijo državne oblasti radi zasiguranja čim širšega in čim neposrednejšega sodelovanja ljudstva pri upravi države, v današnjem stanju pa še posebno v delu za ozdravljenje finančne in gospodarske krize ter preganjanja korupcije. Delo v tej smeri se z ustanovitvijo Demokratske zajednice med DS in JMO ne sme smatrati kot končano. Ideja, katera vodi obe stranki, dobiva veliki nacionalno-državn značaj s tem, da predstavlja zbiranje vseh demokratskih sil v našem narodu. Demokratski zajednica prevzema nase dolžnosti, da sodeluje pri ustvarjanju teh visokih ciljev.
S temi idejami navdihnjeni so člani obeh klubov na skupni seji ugotovili sledeče:
1. Predlog o osnovanju Demokratske za* jednice kot politične predstaviteljice DS in JMO se sprejme. 2. Radi ustvaritve idej, ki so v programu te zajednice, se za delo organizirajo sledeči organi: plenum Demokratske zajednice, ki ga sestavljajo vsi člani obeh klubov in predsedstvo Demokratske zajednice, katero sestavlja sedem članov. V delokrog teh organov spada upravljanje skupnega političnega in parlamentarnega dela Demokratske zajednice. Poseben klub JMO in DS bo upravljal samo stvari osebnega in krajevnega značaja.«
lavje ceškosiovaškesaHusoslovanskega
bratstva.
Belgrad, 5. okt. (Izv.) Češkoslovaški parlamentarci so v spremstvu naših poslancev tekom današnjega dne na Avali obiskali grob neznanega junaka, na katerega so položili lep venec z napisom: Neznanemu junaku — narodna skupščina češkoslovaške republike. Pri tej priliki je imel češki legijonar in predsednik narodne socialistične stranke Josip David temperamenten govor, v katerem je slavil junaštvo srbske vojske. Odgovoril mu jc poslancc Agatonovič, nakar so se odpeljali na Dedinjo, kjer so si ogledali zgradbo novega kraljevega gradu. Od tam so odšli v Topčidcr, kjer jim jc mestna občina belgrajska priredila v častniškem uumu kusilu. Pii tem obedu, kateremu so prisostvovali tudi številni naši poslanci, jc pozdravil češke poslancc bel-
grajski župan dr. Kosta Kumanudi. Za gostoljuben sprejem se mu je zahvalil podpredsednik češkoslovaškega parlamenta Štivin. Popoldne je poveljstvo priredilo na Kalimeg-danu vojaške vaje, pri katerih so predstavljali vojaki zavzetje Belgrada. Tekom dopoldneva je ena skupina češkoslovaških poslancev prisostvovala polaganju temeljnega kamna za novi Češkoslovaški dom, v katerem bo šola in Zbirališče Čehov in njihovih prijateljev. Pri tej priliki je imel tukajšnji češkoslovaški poslanik Šeba simpatičen govor, v katerem jc naglasil pomen lega novega koraka. Zvečer je bila v gledališču na čast češkoslovaškim parlamentarcem slovesna predstava. Po predstavi sc je «riil sprejem na češkoslovaškem poslaništvu.
Vsi na pomoč poplavlfencem!
Dne 27. septembra 1926 je zadela del ljubljanske oblasti
strahovita nesreča
kakor je ne pomnijo niti najstarejši ljudje. 2c v jutranjih urah je razsajala v žirovskih, poljanskih in polhovgrajskih hribih grozna nevihta, ki je dosegla v opoldanskih urah višek s tem, da se je nad temi nesrečnimi kraji utrgal oblak.
Divje narasle reke in potoki: PoljanšiTica, Sora, Račeva, Gradaščica, Božna, Mala voda, Brebrovnica, Ločnica itd. so prestopile bregove mestoma 6 do 8 metrov na visoko ter razdirale in uničevale vse, kar jim je stalo na potu: hiše, žage, mline, šupe, mostove, obrambne zidove, cvetoča polja in livade in žal tudi človeška življenja.
Tako so bili čez noč spremenjeni v jezera in puščave prelepi naši kraji: Ziri z okolico, vsa Poljanska dolina do Škofje Loke, Polhov gradeč in vsa Gradaška dolina do Viča, dolina Brebrovnice od Lučne do Gorenje vasi, dolina Ločnice in še mnoge drage.
A tudi drugod jc nevihta, ki je trajala ves dan, napravila veliko škode, tako n. pr. na Viču, v Kožarjih, v Novi vasi, v Rožni dolini pri Ljubljani, v Gamcljnih, v Črnem grabnu nad Lukovico, v Izlakah pri Zagorju itd.
Uničenih, odplavljcnih ali popolnoma zasutih je čez 40 hiš, nešteto mlinov in žag; mnogo drugih poslopij jc pa tako poškodovanih, da se morajo podreti. Prebivalci teh krajev, ki so sedaj vsled zasutih cest odtrgani od
sveta, begajo okoli brez strehe, brez hrane in obleke in preplašeno kličejo:
na pomoč!
Ubogo ljudstvo, ki je v teh krajih že leta 1924. toliko trpelo, si je rešilo le golo življenje in zre s strahom v svojo bodočnost; glad, siromaštvo in bolezen.
Naša človeška dolžnost je, da pomagamo tem siromakom. Trdno sem prepričan, do ne kličem zastonj na pomoč zlatih slovenskih src, ki še nikdar niso odrekla, kadar )e šlo za to, da se pomaga nesrečnikom.
Človekoljubno akcijo za nabiranje denarnih prispevkov so prevzeli v ljubljanski oblasti vsi okrajni glavarji, na katere edine naj se vpošljejo denarni zneski za poplavljence.
Prosim vsakogar, naj daruje po svoji moči za te najbednejše naše siromake. Naj pomisli vsakdo, da tudi njega lahko zadene enaka nesreča in da je rešitev le v skupni pomoči: Vsi za enega in eden za vse!
Zato pa prosim tem potom tudi vsa naša društva, da v teh težkih dneh ne prirejajo za druge, bodisi še tako blage namene, kakih nabiralnih akcij.
Rešimo nesrečne rodbine, osirotelo deco, rešimo cele kraje gospodarskega pogina! Rešili jih bomo pa samo tedaj, ako jih podpremo takoj in izdatno!
V Ljubljani, dne 30. septembra 1926.
Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r.
Z dvora na S!edu.
Bled, 5. okt. (Od našega poročevalca.) Danes popoldne je bilo ponovno videti kralja, kraljico in kneza Arzena na sprehc^lu v avtomobilu. Sklepati jc, da je kralj že popolnoma okreval. Ako bo trajalo v naslednjih dneh še lepo vreme, sc bo še vršil lov na divje koze v dvornem lovišču Kraji, nakar odpotuje dvor v Belgrad. Kakor se doznava iz Belgrada, sc vrše tam vse predpriprave za sprejem kralja. Kralj se bo zadržal v Belgradu le nekaj dni, t. j. do konca tega tedna. Čim se namreč dovrše renovacijska dela Kraljevih apartmanov v Topoli, odpotujeta tjakaj kralj in kraljica, kjer ostaneta nedoločen čas.
S kraljem in kraljico odpotujejo v Belgrad knez Arzen, princ Pavle, princezinja Olga ter njeni starši, grški princ Nikolaj in princezinja Jelena, ki bivajo v svoji vili ob bohinjskem jezeru.
Soproga senatorja Klofača umrša.
Belgrad, 5. okt, (Izv.) Senatorja Klofača, predsednika češkoslovaškega senata in voditelja narodnih socialistov, je zadel težek udarec. Danes je dobil sporočilo, da mu je umrla njegova soproga. G. Klofaču so voditelji vseh parlamentarnih skupin izrazili svoje sožalje. G. Klofač je radi žalostnega dogodka že danes odpotoval v Prago.
Priprave za sprejem češkoslcv. parlamentarcev v Zagreta.
Zagreb, 5. okt. (Izv.) Češkoslovaški parlamentarci bodo prišli v Zagreb 8. oktobra. Danes se je sestal odbor za njihov sprejem. V tem odboru so zastopane državne in mestne oblasti. Določili so podroben program za bivanje Čehoslovakov v Zagrebu, kjer se bodo mudili dva dni. V dveh skupinah si bodo ogledali razne zagrebške institucije. 9. oktobra bodo odpotovali v Split,
msgr.
Buliža.
Split, 5. okt. (Izv.) Znani hrvatski učenjak Bulic, ki je včeraj proslavil 801etnico, jc prejel od kralja odlikovanje reda sv. Save 1. stopnje. Buličevi prijatelji so pričeli zbirati »Buličev fond«, ki jc namenjen podpiranju Študija mladih hrvatskih arheologov.
Razpadanje Radičeve stranke
Zagreb, 5. okt. (Izv.) Po vesteh iz Srcma so postali nikičcvci zelo živahni. Njihovi agitatorji povsod agitirajo za Nikiča in imajo zelo mnogo uspeha. Bivši radičcvci, katere je sam Radič demoralizira!, prehajajo k Nikiču. To prehajanje pa ima v ozadju materialne razloge. Splošno se smatra, da bodo ti — le toliko časa NiHčevi pristaši, dokler j bo Nikič minister. Radičcvci so vsled akcije ^ Nikičevih agitatorjev zelo vznemirjeni. Jncd , drugimi uglednimi bivšimi radičcvci jc k,Ni- | kiču prešel tudi bivši narodni poslanec Brho- j grcdac.
RAZPRAVA PROTI ORJUNAŠU ANGIELI- |
NOVIČU ZOPET OD^ODENA.
Zagreb, 5. okt. (Izv. Pred tukajšnjim sodiščem bi se imela vršiti razprava proti orju-našu Berislavu Angjelinoviču radi obtožbe umora hrvatskega omladinca Marka Zorka. Razprava bi se imela vršiti že pred dvema letoma, pa se je odgodila. Angjelinoviča so pogojno spustili na svobodo. Sedaj se je morala razprava zopet odgoditi, ker je Angjclinovid obolel. Razprava sc jc odložila na negotov
cas, iZnačiino ie, da se zadeva žc vieče narf
dve leti.
Opozicija v taiji na delu.
Moskva, 5. 10. (Izv.) Pričel se je odločilni boj med oficielnim vodstvom komunistične stranke in opozicijskim blokom. V raznih krajevnih odborih so voditelji opozicijc Saporolov, Trocki, Zinovjev, Piatakov, Smilga, Radek in Sapronov žc nastopili z ostro agitacijo proti najnovejšim strankinim sklepom. Osrednji odbor komunistične stranke za mesto Moskva jc zato v izredni seji sprejel sledeči sklep:
Voditelji opozicijt so na grob način kršili sklepe zadnje plenarne seje osrednjega odbora in centralne komisije in so zato kršili strankino disciplino, ki jo zlasti člani osrednjega odbora morajo najtočneje varovati. Vodje opozicije zakrivajo svoj nastop v fraze enotnosti stranke, pri tem pa vodijo čisto politiko disi-dentov. Take priprave za razccp v stranki smatra moskovski odbor za zločin proti stranki. Odbor zato fpoziva vse strankine člane k odločnemu uporu proti takim strankinim zločincem, ki hočejo motiti težko organizacijsko delo in ki mislijo, da jim je radi njihovih prejšnjih zaslug in visokih funkcij, ki jih imajo v stranki, vse dovoljeno.«
London, 5. 10. (Izv.) Tukajšnja javnost z velikim interesom zasleduje dogodke v Moskvi. Trocki je prekinil svoj molk in se postavil v isto vrsto s svojim nekdanjim najhujšim sovražnikom Zinovjevom. Trocki naravnost izjavlja, da sta se z Zinovjevom pogovorila glede vseh diferenc in združila na enotno politiko proti gospodarskim in političnim težnjam večine, zlasti proti uničevanju svobodne kritike, 25. oktobra se vrši strankina konferenca, ki bo prinesla precej jasnosti v zakulisni boj,
~IZ POLJSKE VLADE.
Varšava, 5. okt. (Izv.) Zaleski je postal zunanji minister.
NA ŠPANSKEM JE MIRNO.
Madrid, 5. okt. (Izv.) »Agcnzia Fabra« demantira vse v inozemstvu razširjene vesti o vojaškem uporu ter umoru kralja Alfonza. Kralj Alfonz se nahaja v San Scbastianu in je popolnoma zdrav.
TRETJA RAZPRAVA PROTI OGRSKIM FALZIFIKATORJEM.
Budimpešta, 5. okt. (Izv.) Danes predpoldne se je pričela razprava proti falzifika-torjem francoskega franka. Razprava ^e vrši pred kraljevsko kurijo, je tretja in zaključna razprava. Obtožcnci nc morejo govoriti; pravico govora imajo le zagovorniki obtožcncev ter državni pravdnik. Ker gre lc za ničnostno pritožbo obtožcnccv, ni pričakovati težje obsodbe ali kazni. Današnji prvi dan razprave jc bil izpolnjen po referatu posebnega referenta ter prečitanju dokumentov.
ZA PETDNEVNI DELAVNI TEDEN.
Detroits, 5. okt. (Izv.) Zaključna konfercnca izvršilnega sveta ameriške delavske zveze se ima vršiti danes. Kot najvažnejši sklep konferenco sc označuje zahteva po petdnevnem delavnem tednu za vse dclavcc.
BETHLEN OPERIRAN.
Budimpešta, 5. okt. (Izv.) Min. predsednik Bcthlcn se jc podvrgel operaciji in nc inorc zaenkrat vršiti vladnih poslov,
ANGLEŠKA STAVKA.
London, 5, okt. (Izv.) »Morning Post« piše, da je število delavcev, ki so sc vrnili na delt), narastlo na 210.000.
EKSPLOZIJA V RUDNIKU.
Rokwood, 5. okt. (Izv.) V tukajšnjem rit-dokopu družbe »Roanc« je prišlo do eksplozije. Veliko število rudarjev jc bilo pri tem pokopanih. Vendar so nekateri izmed rudarjev bili rešeni.
Dr. Wirth na panevropskem kongresu.
Višek ponedeljskega zborovanja panev-ropskega kongresa je bil govor nemškega poslanca katoliškega centruma, bivšega nemškega kanclerja dr. Wirtha.
V uvodu jc dr. Wirth omenil Napoleona in njegov načrt za združitev vse Evrope v eni veliki federativni državi. »Berite, je dejal dr. Wirth, veliki testament, ki ga jc Napoleon napisal na Sv. Heleni. Tam piše o prepirih med evropskimi narodi in o sovraštvu med narodi. Ni mu bilo usojeno, da bi bil premagal ta kaos. Veroval je, da bi obvladal veliko nalogo, če bi bil ostal zmagovalec na ruskih poljanah. On ni gledal samo kot vojaški človek, videl je dalj ta veliki mož. Ko je izkusil, da orožje ni zmoglo premagati sovraštva med evropskimi narodi, nam jc v velikem testamentu napisal, da bi morali to sovraštvo odstraniti in uničiti; ne tako, da bi uničili narode, niti ne tako, da bi uničili en sam narod, tudi čc je še tako majhen. Narod, ki razume najgloblji pojem narodnosti, nikdar ne govori brezčastno o kakem drugem narodu.
Govorim kot praktični politik. Prihodnji meseci bodo pokazali ali se bosta Francija in Nemčija oz. Nemčija in Francija sorazumeli ali ne. Tej misli smo služili zadnja leta. Posrečilo sc nam je, da smo eno izmed kompleksa vprašanj iztrgali iz sfere sovraštva, namreč reparacijsko vprašanje. Položili smo ga v roke mednarodnih strokovnjakov, iztrgali smo ga iz bojnega polja in prestavili na polje mednarodnega sporazuma.
Moj sosed predsednik Loebe je bil z menoj na medparlamcntarni Uniji v Washingtonu. Kaj je Amerika proti nam? Ali mislite, da Amerikanci govore o posameznih majhnih državah v Evropi? Ne, ta velekapitalistični svet vidi ali skupno celotno Evropo ali pa nič. To kar nam je najnujnejše, je misel solidarnosti, ideja prava. To, kar mi hočemo, mir z vami (obrnjen proti Francozom), kar si mi želimo, je dobro tudi za vašo domovino. Tako imamo jamstvo, da v moji. domovini po težkih udarcih usode v zadnjih letih, dorašča miroljubna generacija, ki rešuje delo evropske kulture, ki rešuje Evropo pred poginom vsega, kar nam je veliko in lepo, pred poginom službe resnici, službe v templju človeštva.«
Zadnje besede je mednarodni zbor viharno pozdravil. Gostje so se dvignili s sedežev in prirejali dolgotrajne ovacije. Katoliški poslanec je slavil triumf.
KLUB KRSČANSKIII SOCIALISTOV PROTI GOSPODARSTVU MARKSISTIČNE VEČINE.
Takoj po seji upravnega odbora D Z dne 2. oktobra je imela sejo finančna kontrola, da pregleda blagajno in račune od 20. avgusta 1926 naprej. Finančno kontrolo tvorijo trije člani, in sioer: Ošlag od marksistične večine kot predsednik, Leskovšek iz Celja (Bernotova skupina) in France Žužek za Jugoslovansko Strokovno Zvezo.
France Žužek je takoj spočetka protestiral zoper to, d c. se seja finančne kontrole ni vršila že meseca septembra. Zadnja seja je bila 20. avgusta 1926. Glasom člena 82 pravilnika DZ pa se finančna kontrola »shaja najmanj po enkrat na mesec v svrho pregleda blagajničnih računov«. Predsednik Ošlag se je izgovarjal, da je bil v septembru na dopustu in da je bila seja upravnega odbora preložena od 29. septembra na 2. oktober. Oba izgovora pa sta jalova: Prvič predsednik Ošlak ni bil cel september na dopustu, drugič pa ni nikjer rečeno, da se morajo vršiti seje upravnega odbora in finančne kontrole na en in isti dan. Nasprotno! Iz smisla pravilnika, zlasti pa še iz prakse je razvidno, da se naj te seje vršijo nezavisno druga od druge. Dalje je član France Žužek protestiral tudi zoper to, da so je odredila seja finančne kontrole šelo po soji upravnega odbora. Združeni marksisti so sforsirali namreč sprejetje nekaterih sklepov, ki finančni kontroli naravnost prejudicirajo. Ker so člani finančne kontrolo glasom člena 83 pravilnika D Z »odgovorni osebrno in s celo svojo imovino solidarno za škodo, ki bi jo prizadeli zbornici vsled zanemarjenja svojih dolžnosti«, je jasno, da mora finančna kontrola pregledavati račune večkrat, /lasti pa pred rednimi sejami upravnega odbora, da zamore na sejah upravnega odbora zavzemati pravilno stališče in staviti konkretne predloge, tiooče se dohodkov in izdatkov zbornice.
Kar se tiče rudarskih shodov dne 8. sep-tembra 1926 v Zagorju. Trbovljah in Hrastni-ku, ki jih je bila sklicala socialnodemokratska »Unija rudarjev« in na katere je predsednik DZ delegiral kar troje kristanovskih govornikov (Srdeja, Kopača in Svetka), je član Fr. Žužek prvotno mislil staviti predlog, da se ti izdatki ne odobre (vsak govornik je namreč dobil povrnjeno vožnio ter 100 Din dnevnice) in da je zanje odgovorno zbornično predsedstvo. Zlasti bi bil ta predlog umesten še zato, ker so vsi trije govorniki eklatnntno kršili sklep II. plenarne soje, glasom katerega je funkcijonar DZ v takih zadevah dolžan' sklicati sestanek vseli v kraju se nahajajočih delavskih organizacij. Tega namreč ni storil niti Sedej, niti Svetek, niti Kopač. Z ozirom na zagotavl'anja, dn se kaj like™ v bodoče ne bo zgodilo več, je France žužek svojo prvolno namero opustil, nakar so je na zapisnik so-
glasno ugotovilo, da se v bodoče prirejajo taki shodi samo po predhodnem sporazumu vseh registriranih strokovnih organizacij. —
Stvar jo namreč jasna: Sooialnodemokratske organizacije prirejajo shode, »Delavsko zbornico« naprošajo za »referente«, ki jih tudi dobe, in stvar je na račun zbornične blagajne rešena. Tako so socialnodemokratski sindikati rešeni stroškov, praksa, katera pa se ne sme na noben način mirno dopustiti, da se tako gospodari z delavskim denarjem!
Pri pregledu računov je bilo nadalje razvidno tudi sledeče i V nekem kraju so otvo-rili socialnodemokratski delavski dom. Otvoritve se je seve udeležil tudi g. predsednik Melhijor Čobal na račun Delavske zbornice". Torej ista pesem, da se na stroške Delavske zbornico širi renome ene stranke. Na predlog člana L e s k o v š k a je bilo nato sklenjeno, da se na otvor tve delavskih ustanov pošiljajo delegat je le na predhoden sklep upravnega odbora.
Poleg drugih stvari je najznačilnejši iz-. datek Din 9300 iz fonda za delavske pomožne blagajne »Strokovni komisiji«, da krije stroške, ki jih je imela pri propagandi za to ustanovo in pa obveznosti napram »Splošni zavarovalni zadrugi«, ki so nastale iz nekih študijskih komisij. Delavskih pomožnih blagajn še nikjer ni; celo osnutek zanje je v celoti akademičen in obstoja vprašanje, ali ga bo prihodnja plenarna seja sploh že mogla realizirati ali ne. Socialdemokratska večina pa je potrošila na račun teh blagajn že otkrog 20.000 dinarjev! To je naravnost ogromna vsota, še bolj značilen kot vsota 9300 Din, izplačana brez sklepa odseka ali pa upravnega odbora, je pa dopis predsednika odseka za delavske pomožne blagajne, zborničnega podpredsednika, s katerim pledira za nakazilo Din 9300 »Strokovni komisiji«. Za danes naj ugotovimo le, da je finančno kontrola sprejela sklep, da so »Strokovna komisija« za ta znesek obremeni na račun prihodnje kvote, kateri sklep ni v soglasju s sklepom, ki ga je bil poldrugo uro prej sprejel upravni odbor. Iz besedi blagajnika Čelešnika, kako naj bi se postopalo s fondom za delavske pomožne blagajne v bodoče, ni razvidno, zakaj naj bi delavstvo za te blagajne navduševali.
V »Delavski zbornici« mora končno postati red, sicer je pozitivno delo za delavstvo brez razlike strank izključeno.
Sleležlke
A Panevropski kongres* in Jugoslavija,
Zagrebški »Morgenblatt« z dne ,4. oktobra posveča panevropskemu kongresu uvodnik ih zaključku pravi: »Veselimo se, da zastopa jugoslovanske Panevropejce tak realni politik, kakor je dr. K o r o š e c. Njegova udeležba na kongresu ustvarja potrebno zvezo med jugoslovansko javnostjo in enim najvažnejših mednarodnih kulturnih gibanj.«
A Na dr. Koroščevem shodu v Brežicah je bilo po »Jutru« 300 ljudi, po »Narodnem dnevniku« pa 100. Poznavajoč > Jutro v« način štetja na naših shodih, lahko tudi vsak, ki ni bil na shodu, pravilno izračuna, da jih je bilo najmanj dvakrat toliko, iz česar logično sledi, da se je »Narodni dnevnik« topot uštel kar za šestkratno število!
A Silno peče jutrovce, da smo njihovo »zmago« v Trgovsko-obrtno zbornico označili za to, kar resnično je, namreč za zmago volivne goljufije in sleparije SDS. Na to ne ve »Jutro« ničesar odgovoriti kakor tudi ne more utajiti dejstva, da so kandidati Jelačin-Ogri-nove liste dobili okoli 3000 glasov več od ju-trovskih, in se imajo le-ti zahvaliti svoji večini v zbornici samo volivnentu sistemu. Smešno je tudi, če nam »Jutro« očita nedoslednost, ko zahtevamo razveljavljenje volitev, češ, da bi tega kot avtonomisti ne smeli. Jutrovci sami venomer naglašajo, da se morajo centralistični zakoni brezpogojno spoštovati; zato1 je jako naivno, ako meni, da se ne smemo posluževati pravic, ki jih daje zakon, da se anulira rezultat, ki je produkt kršenja zakona. Vse drugcvpa, kar je »Jutro« o tej stvari načve-kalo, češ, kako da »klerikalni vpliv pada«, da nas bo >podrl plaz ljudske nejevolje« in podobno, je larifari. Trgovsko-obrtniško zbornico si je SDS enostavno prisleparila, koga pa bo plaz ljudske nejevolje podrl, to pa uteg-nemu še v kratkem času videti.
A 0 »razbitem« dr. Koroščevem shodu v Brežicah gnjavi včerajšnje »Jutro«. V resnici jo shod bil sijajen, veliko dvorišče gostilne Druškovič jo bilo nabito polno in radičevske medklice je navdušenje zborovalcev naravnost zadušilo. Ker je vedno narobe res, kar »Jutro« piše, ve vsa javnost, da je moral biti dr. KorcšČev shod tem sijajnejši, čimbolj ga »Jutro;: skuša omalovaževati.
A Izpremombn v vodstvu nemškega po-Iitično-gospodarskega društva. Te dni se jo vršil v Mariboru občni zbor političnega gospodarskega društva Nemcev v Sloveniji, ki je prinesel znatne izpremembe v vodstvu društva. Dosedanji predsednik g. Kari Nasko ni sprejel ponovne izvolitve, nakar je bil izvoljen za predsednika advokat dr. Miihleisen.
in^ citati slcclečc: jesersko ln zimsko suknjo h težkega doul'1^ nnrfl<-*1rorfji hlnda boste lahko že zo 800 Din kupili pri
DRAGO SCIiWAB — LJUBLJANA.
Kaj se godi doma
Imenovanje komisarja na ljubljanskem magistratu.
Belgrad. 5. okt. (Izv.) Iz vladnih krogov doznava Vas dopisnik, da je včeraj minister za notranje zadeve dal velikemu županu ljubljanske oblasti nalog, da takoj imenuje za komisarja ljubljanske mestne občine g. ■ dr. Mencingerja. Istočasno je bil dan velikemu županu nalog, da imenuje v sosvet potrebno število oseb iz ljubljanskega meščanstva. Ta nalog notranjega ministra se ima takoj izvršiti. Z ozirom na to je pričakovati, da bo sprememba v ljubljanskem magistratu izvršena še tekom jutrišnjega dne.
iz Žarov.
Pretekli petek, dne 1. oktobra je dospel v Žiri gosp. veliki župan dr. Baltič. Ce ne omenjamo nič drugega o bivanju gosp. velikega župana kakor to, da je v odgovor na nagovor gosp. župnika Logarja, ki mu je polagal na srce skrb za njegove župljane, izrazil svojo veliko ljubezen za ta kraj in obljubil zastaviti vse svoje močj in pomagati ubogemu prebivalstvu, mislimo, da je vse povedano. Vse povsod se je zelo zanimal za ponesrečence, katerim je že tudi delil prve podpore.
Bili pa so ta dan tudi drugi zastopniki raznih oblasti pri nas. Gosp. okrajni glavar Poklukar je že drugič prihitel v Žiri, da se še natančneje prepriča o nesreči in po svojih močeh odpomoro.
Naš poslanec gosp. inž. Sernec je tudi dospel z velikim županom v naš kraj, kjer smo ga imeli priliko že večkrat videti. .Gotovo bo z vso skrbjo pripomogel našim ljudem do pomoči na ta ali oni način.
Med drugim smo opazili dalje ravnatelja gradbene direkcije g. Krajca, gg. inž. Mačkovška in Kilerja in druge. Vsem, prav vsem smo hvaležni za> skrb. Pomoč nam gotovo ne bo izostala, v katero tudi upamo. Poudarjamo še enkrat, da so vsi gospodje od gosp. velikega župana dr. Baltiča in našega postanca inž. Serneca dalje izkazali pravo sočutje in skrb pomagati bratom v nesreči.
Koliko škode je povzročila ta katastrofa, je nemogoče preceniti. Saj ga ni gospodarja, ki bi ne bil na ta ali oni način prizadet. Nekateri so ob vse, imajo le golo življenje, drugi imajo pokvarjene hiše in odneseno zemljo, tretji zopet so brez vsake njive in gozdov in travnikov, v hiši pa veliko družino! Kako se bo živelo?
Kdor vidi nesrečo samo v enem kraju, si ne more napraviti prave slike o tem Kdor pa vidi Selo, Rakulk, Osojnico in razne grape Zirovskega vrha in Staro vas in Novo vas in Sovro in Ledinico, ta pa takoj vidi in čuti, kaj lahko iz tega nastane in kaj morajo ljudje trpeti.
Še enkrat se sklicujemo na bratsko krščansko ter slovensko srce in priporočamo v pomoč ponesrečence!
Stavbno gifesnie v ftelfeo™
V Mariboru se je zidalo po prevratu razmeroma zelo malo. Leta 1919. in 1920. ni bilo sploh nobenih pomembnejših zidav. Ni čudo, da je bila stanovanjska mizerija takrat naravnost neznosna. Toda mesto, da bi se takoj praktično z zidanjem novih stanovanj odpomoglo temu, je bilo samo jadikovanje, moledovanje itd. Tisti pa, ki bi lahko zidali, niso zadosti zaupali novim razmeram, ki jih je ustvaril prevrat v Mariboru. Ko so se pa razmere malo ustalile, posebno, ko so se začele v Mariboru naseljevati razne industrije in so se stalno naselile banke, so se začele zidati tudi stanovanjske hiše. (M leta 1921. do 1928. je bilo pozidanih v celoii 77 hiš z 361 stanovanji. Od tega so industrije pozidale 19 hiš z 81 stanovanji, banke 6 hiš z 42 stanovanji, zasebniki 47 hiš s 114 stanovanji, občna
5 hiš s 36 stanovanji. — Zanimivo je razmerje, kako se je zidalo in kdo je zidal.
Leta: Skupno: Od tega Banke Zaseb- obči-industr.	niki na
1921	3 hiše s 6 stan. 3— 6 — — —
1922	9 „ „ 18 „ 5-14 - 4- 4 -
1923	15	„	„ 47 „	7-24 2-15 6— 8 -
1924	15	„	„ 45* „	3-13* 1—16 11—16 -
1925	12	„	„ 19 „ -1-2 11-17 -
1926	23	„	„ 116 „	1- 2 2- 9 15-69 5-36
Razen navedenega moramo v letu 1924. prišteli še 12 sob za samce, ki jih je napravila tovarna Doktor in drug.
Zasebniki so zidali ko večini enodružinske hiše, le malo dvodružinskih. V letu 1926. je pri zasebnikih všteto tudi poslopje pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu, ki ima samo 36 stanovanj.
To priobčujemo posebno še kot najboljši odgovor širokoustnim socialistom, ki hočejo te dni na ulice, da demonstrirajo obenem pa kot pojasnilo javnosti, da ne nasede socialistični demagogiji, ker se statistično vidi nedelavnost socialistov za časa njihovega gospodarstva v mestu.
Požari.
Iz Celja poročajo: V ponedeljek zvečer je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju graščine na Prešniku, last g. Crnsa iz Banata. Ogenj je nastal iz dosedaj neznanega vzroka in jo v kratkem času uničit celo gospodarsko poslopje in zajel, tudi bližnji kozolec, ki je bil zelo dolg in napolnjen z letošnjimi pridelki. Pogorelo je vse do tal, vsi poljedelski stroji, vozovi in orodje tako, da je škoda ogromna. Na mesto požara je prva prihitela požarna bramba iz Celja, ki ima največ zaslug, da ni ogenj vpepelil tudi graščinskega poslopja.
Požar je vpepelil dne 2. oktobra dopoldne hišo in gospodarsko poslopje Avgusta Strnišnik, posestnika v Zaplanini župnije Št Golard. Ogenj je nastal dosedaj še na nepojasnjen način v skednju v senu in se je z naglico razširil na v bližini stoječo hišo, katera je bila še skoro nova. Škoda je občutna, ker je zgorelo seno, slama in razni stroji. Sreča je bila, da ni bilo vetra in da je bila takoj na licu mesta požarna bramba iz Trojan, katera je s svojim neumornim delom obvarovala, da se ni ogenj rciširit na sosednje hiše in poslopja, znlorej naj ji bo na tem mestu izrečena najlepša zahvala.
Dne 3. t. m. zvečer okrog 9. ure je nastal požar v Šmartnem pod Šmarno goro št. 36 Zgorel je skedenj in hlev z*dclavnico Icolarja Ivana Gregorš. Rešili so mu hišo. Na pomoč so .prihitele sosednje požarne hrambe. Največ je storil nek potnik na avtu z malim bencinmolorjem. Postavil ga je na Vodnjak, priključil cevi Gameljske požarno branibe in gasil, da je izpraznil dva vodnjaka. Zasluzi pozornost gasilcev. Bodi možu čast in zahvala! Vozil je baje iz Celja proti Ljubljani. Ugledal je požar krog Domžal, obrnil proti Šmartnem in bil prvi na mestu požara. Hvala tudi ostalim gasilnim društvom!
Kop prš belem cšoevis.
V vasi Dolgoše pri Mariboru so se spravili predrzni roparji na delo v nedeljo popoldne. Bolj na koncu vasi ima svojo hišo in posest knjigovez Kompar, ki je znan po svoji marljivosti in štedlji-vosti. Kompar se je odpeljal v nedeljo popoldne s svojo družino na sprehod proti Mariboru in pustil doma kot varuha zelo hudega psa. Popoldne enkrat so doslej še neodkriti roparji zvabili psa čuvarja v hlev, ga tamkaj zaprli ter vlomili v "hišo. Odnesli so zlato uro, mnogo obleke ter perila, a na srečo niso mogli vlomiti v železno blagajno, še ni pojasnjeno, ali je kdo tolovaje prepodil, ali pa niso imeli seboj orodja za vlom v blagajno. Kompar so je vrnil šele proti večeru in videl, da je imel roparski obisk. Rop zasleduje orožništvo.
Neznano utopljenko potegnili iz Drave.
Pri Št. Petru pri Mariboru so potegnili iz Drave neznano utopljenko. Ker je odšla pred dnevi neka dekla iz Mlečnika neznano kum, so šent-petrske ženske takoj raznesle vest, da zgoraj omenjena utopljenka ni nikdo drugi nego pobegla dekla. Zakaj, kje in kako bi bila zaupala ta dekla svoje mlado življenje valovom Drave, ni znat pojasniti nikdo. Komaj pa je šentpeterski grobar za-grebel neznano utopljenko, že se je pojavila v šentpetru dekla iz Malečnika. Začudenje po celi šentpeterski župniji je bilo veliko, ker je za utopljeno progkšena oseba pri polnem zdravju in o pokopani utopljenki se pač prav nič ne ve, kdo je in odkod jo je prinesla Drava.
&aznš zločini.
Na sledu ciganskim tatovom. Na mariborski policiji se je oglasil v torek neki moški, ter javil, da jo v bližini 3 ribnikov videl cigansko družino, ki se je vozila na novem, elegantnem lovskem vozu z mladim rjavkastim konjem. Voz in konj izvirata očividno iz tatvine v Konjicah, o kateri smo že poročali. Policija je poslala takoj v omenjeni kraj patruljo, ki pa ciganov ni več našla. Odpeljali so se najbrže v smeri proti KungotL
Aretacija nevarnih sleparjev. V ponedeljek
zvečer je mariborska policija aretirala 5 oseb, osumljenih raznih tatvin v mariborskih trgovinah in goljufive hazardne igre. Kradli so na ta način, da jih je vedno več skupaj prišlo v trgovino, kjer so si dali nanositi polno blaga, katerega so izbirali tako dolgo, dokler so ni posrečilo enemu ne-' opaženo nekaj zmakniti, nakar so odšli, ne da bi bili kaj kupili. Blago so prodajali na deželi kmetom. Bavili so se poleg tatvine še s poklicnim igranjem, ki jim je precej neslo. Potovali so najraje po podeželskih sejmih ter gulili pri kartah vinjene sejmarje. Pri preiskavi so našli pri vsakem spretno preparirane igralne karte s tajnimi znaki, po katerih so se poznalo karte tudi na zadnji strani.
Zastrupi je nje. V Ribnici na Pohorju so jo zastrupila 24 letna Marija Lorenz. Prepeljali so v mariborsko bolnico.
Vlom in tatvina. V noči od petka na soboto so vlomili v trafiko v restavraciji Šribar v št. Petru v Sav. dolini, Vlomilci so zvili križe ter odnesli za 2000 Din tobaka in cigaret. Blagajna, v kateri je bilo nad 30.000 Din denarja, pa se jim je ustavila. V ključavnici blagajne so pustili vitrih, znamenje, da so bili tatovi šo neizkušeni. Zaprli so že par osumljencev, proti katerim govori precej dokazov, vendar tajijo ti vsako udeležbo.
uei>ue novice
•k Kraljev dar za poplavljence v Sloveniji.
Kralj Aleksander je iz svoje zasebne blagajne nakazal za poplavljence v Sloveniji 26.000 dinarjev. Naj bi ta velikodušni čin kralja Aleksandra vzpodbudil tudi vlado, da stori nasproti Sloveniji svojo dolžnost!
k Iz državnega sveta. Iz Belgrada poročajo, da bo državni svet v teku tega tedna rešil vse pritožbe glede razvrstitve. Pritožbe, ki jih je vložila glavna kontrola, so vse rešene.
* Naše univerze..Na vseučiliščih v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu s ta teden začno izpiti na vseh fakultetah, ki bodo trajali do 15. oktobra; naslednji dan, 16. oktobra, se začno redna predavanja.
■k III. kongres delavskih zbornic. Osrednje tajništvo delavskih zbornic sklicuje za dan 24. oktobra v Belgrad III. deželni kongres delavskih zbornic. Kongresa se udeleže delegati vseh delavskih zbornic in zastopniki vseh delavskih sindikalnih organizacij, ki sodelujejo z delavskimi zbornicami. Za sedaj je določen naslednji dnevni red: Splošni gospodarski po-| loža j v deželi, referent dr. Ž. Topalovič; Zakon j o stanovanjih, referent Filip Uratnik, Ljublja-: na; Zakon o neposrednih davkih, referent B. Krekič, Belgrad; Socialno-politična zakonodaja 'n njeno izvajanje, referenti delavskih zbornic v Zagrebu, Ljubljani in Splitu.
•k Obletnica kmetijskega šolstva. Dne 30. septembra 1926 je minulo 40 let, odkar se je zaključila bivša vinarska in sadjarska šola na Slapu pri Vipavi, ki se je potem preselila na Grm pri Novem mestu. Od učnih moči, ki so delovale takrat na zavodu, živi še tedanji adjunkt na Slapu in poznejši ravnatelj na Grmu, Viljem Rohrman, sedaj kmetijski svetnik v pokoju in urednik »Kmetovalca« v Ljubljani.
■k Poroka. Včeraj ob 11 sta se na blejskem otoku poročila g. Josip Zidar, abs. ekspertni akademik, sin ugledne Zidarjeve rodbine, in gdčna Vera Brejc, hčerka odvetnika dr. J. Brejca. Poročil ju je g. dr. Jerše. Obilo sreče!
-jtr Kongres Zveze jugoslovanskih pevskih društev. Minolo nedeljo je zboroval v Novem Sadu II. kongres Zveze jugoslovanskih pevskih društev. Predsedoval je belgrajski vse-učiliški profesor dr. Viktor Novak. O dosedanjem delu Zveze je poroJal glavni tajnik Ko-sta Manojlovič. Zveza je priredila prvo jugo-
Slikar Simon Ogrin.
Ob njegovi petinsedemdesetletniei.
Danes obhaja akad. slikar Simon Ogrin peliinsedemdesetletnioo rojstva. Rojen je bil na Vrhniki 6. oktobra 1851. Najprej se je posvetil podobarstvu in je sato vstopil v uk pri mojstru Goetzlu v Ljubljani. Po dovršeni triletni učni dobi je ostal še nekaj časa pri svojem mojstru, potem pa je krenil na Dunaj, kjer ga je sprejel pcdobar P. Ker se je želel v svoji stroki temeljito izobraziti, je ob delavnikih pridno delal, ob nedeljah pa si je ogledoval umetnine po cerkvah, muzejih, galerijah in trgih. Ko je videl krasni "Donner-jev vodnjak, Oanovov Kristinin nagrobnik in Ferkornov kip sv. Jurija, so se mu oči odprle in je takoj spoznal, da kaj takega ne bo mogel nikoli ustvariti. Obupal je nad seboj in sklenil, da mora pričeti novo življenje.
Spomladi leta 1872 je odšel z Dunaja, si ogledal potoma umetnine v Gradcu iu se vrnil domov. Doma se je odločil, da se posveti slikarstvu. Šel je k slikarju Janezu \Volfu v Ljubljano, ki je vprav tedaj slikal sv. Janeza Krstnika na severni zunanji steni stolne cerkve. Ponudil se mu je za učenca in ostal pri Wolfu tri leta, do 15. avgusta 1875, ko je odpotoval v Benetke na akademijo. Tu se je vztrajno vadil, tako da je že leta 1877 zaslužil prvo darilo za karton: »Viscoutijeva smrt v milanskem domu«. Ta karton hrani ljubljanski muzej.
V počitnicah leta 1876 in 1877 je šel v .Vipavo Janezu Wolfu pomagat, ko ie slikal
freske v svetišču. Zato je letos tudi petdesetletnica, kar se je Simon Ogrin lotil fresko-slikarstva. Tedaj sta z Wolfom najprej oprala stare stropne freske, potem je Ogrin naslikal angele v štirih kepah na stranskih stenah in dva keruba, noseča oblake pod sv. Štefanom. Leta 1877 je Wolf naročil Ogrinu, naj izvrši tri slike na mokrem ometu na stranskih stenah: sv. Štefan sprejet med dij ikone, sv. Štefan posvečen v dijakona in sv. Štefan deli miloščino.
Ko je bilo jeseni 1877 delo v Vipavi dovršeno, je Ogrin odšel na dunajsko akademijo. Po dveh letih pridnega dela se je leta 1879 zopet povrnil v Benetke: Tu sedaj ni ostal dolgo, ampak je odšel v Florenco, kjer je posnel nekaj fresk Andreja del Sarto. Nekaj mesecev pozneje je odpotoval v Rim. Tu je občudoval stare znamenite mojstre in iz-I vrševal naročila iz domovine. Konec avgusta j 1880 je bil zopet doma. Iz vipavske doline ga je čakalo mnogo naročil, zato se je preselil kar tja in delal skoro v vsaki župniji, n. pr. pri Sv. Križu, v Šmarju itd. To je trajalo nekaj let. Nato se je vrnil na Vrhniko in si ustanovil lastni dom. Koliko je potem v naslednjih 40 letih naslikal, ne moremo tu razpravljati; omeniti hočemo le nekaj del.
Leta 1885—6 je poslikal na mokri omet svetišče frančiškanske cerkve v Novem mestu; leta 1886 je naslikal Brezmadežno za Vrhniko, leta 1887 1 ri oltarne slike za Veliko Dolino leta 1888 je slikal freske v kapucinski
ccrii
škofi! T rsk
V ŽUPl!
m dve freski pri Sv. Trojici na Vrhniki; .leta 1889 oltarue slike za Selce ipri Slavini, za
Rakitnik in za Koprivnico na Hrvaškem; leta
1891	je okrasil svetišče v Borovnici in leta
1892	na Slinovici pri Kostanjevici, leta 1894 župno cerkev v Radovljici, leta 1895 svetišče v Polhovem gradcu, leta 1896 cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani, leta 1901 svetišče v Senaboru pri Golu, leta 1902 svetišče v Ga-brju na Goriškem, leta 1904 cerkev v Kamni gorici, leta 1906—7 župno cerkev na Vrhniki, leta 1909 cerkev na Brezovici, leta 1913 cerkev sv. Jakoba ob Savi, leta 1919 cerkev v Hinjah, leta 1920 ladjo župne cerkve v Zgornjem Tuhinju in cerkev na Senturški gori, leta 1922 cerkev v Sostrem, leta 1923 kapelo v Lichtenturnovem zavodu v LJubljani, leta 1925 romarsko cerkev na Trsatu, leta 1926 sliko Marijinega vnebovzetja na pročelju župne cerkve v Čemšeniku Ln cerkev Sv. Vida nad Cerknico.
Ze našteta dela označujejo marljivost našega slavljenca. Toda upoštevati moramo tudi Se številne oltarne slike, božje grobe in okoli dvajset križevih potov. Ogromno delo!
Leta 1877 so'mu na beneški akademiji prisodili prvo nagrado za risbo Viscontijeve smrti, dokaz, do je povsem zadovoljil svoje učitelje. Leta 1878 je izšla v Stritarjevem Zvonu lepa risba: »Kaj pa to?« in leta 1879 več novih kompozicij. Leta 1902 je za Dom in Svet z markantniini potezami ilustriral Svetlioičevo balado >Ukleti grapčak«-.
Kljub svoji lepi starosti je naš slavljenec še krepak mož, ki se tudi v zadnjih lotili ni ustrašil no!)c?nc "uloptc^ niurvcč vsn dolu opravlja z mladeniškim ognjem.
Bog ga živil	V. S. '
slovansko glasbeno razstavo v Belgradu — pri kateri so sodelovali tudi Bolgari — in osnovala Glasbeni muzej., istotako v Belgradu. Zveza je začela izdajati glasbena dela, in to v notografiji Državne tiskarne; dotiskanih je sedaj prvih 12 skladb, ki pridejo v kratkem v prodajo. Sedaj pripravlja Zveza glasbeni al-manah, v katerem bodo vsi podatki o vseh glasbenih ustanovah v Jugoslaviji ter življenjepisi vseh jugoslovanskih skladateljev. — Kongres je sklenil, da se kot podzveze osnujejo pevske župe ter je v ta namen odobril pravilnik ljubljanske pevske župe z, nekaterimi izpremembami.
*	Vrnitev jugoslovanskih letalcev. Minolo nedeljo dopoldne so se vrnili v Novi Sad jugoslovanski letalci, dovršivši svoj polet na črti: Novi Sad—Praga—Varšava—Bukarest— Novi Sad. Vrnila so se le štiri letala, peto je, kakor znano, ponesrečilo v Pragi, kjer so pokopali tudi obe žrtvi ob tej nesreči: podpolkovnika Jugoviča in poročnika Njegovana. Letalce so ob povratku v Novem Sadu slovesno sprejeli; pozdravil jih je general Stanojlovic.
*	30 letnica Saveza hrvatskih krščanskih soeialcev v Zagrebu. Minulo nedeljo je praznoval Savez hrvatskih krščanskih soeialcev v Zagrebu 30 letnico svojega dela. Zjutraj jo bila slovesna sv. maša v župni cerkvi sv. Marka, nato pa slavnostno zborovanje v kinu Ura-nia. Navzoči so bili nadškof dr. Ante Bauer, škof Salis-Sevis, vojni superior Rihtarič, opat Slanič, župnik msgr. Ritig in mnogo drugih duhovnikov; dalje je bil navzoč mestni župan Heinzel s podžupanom Krčelieem. Govorili so tajnik Šipek, dr. Ritig, Ivo Sirovatka in več drugih.
Sodni izpit je napravil pri višjem de-želnem sodišču v Ljubljani avskultant mariborskega okrožnega sodišča g. C. Ašman.
•k Za krajnega šolskega ogledo v Središču ob Dravi je bil namesto pokojnega Maksa Robiča imenovan upokojeni šolski ravnatelj in posestnik v Središču g. Anton Kosi.
*	Vpisovanje v srednjo državno tehnično šolo v Drvaru za lesno industrijo se podaljšuje do 15. oktobra. Pravico do vpisa v prvi razTed
| ima vsak dijak, ki je dovršil štiri razrede srednje šole.,Šola ima internat, kjer se plača 500 Din mesečno. — Ravnatelj.
k Slovesnosti pri Sv. Hijeronimu degli Schiavoni v Rimu. »Osservatore Romano« dne 2. t. m. poroča: V jugoslovanski narodni cerkvi Sv. Hijeronima degli Schiavoni v via Ripetta se je včeraj z veliko slovesnostjo proslavil praznik cerkvenega patrona. Veličastno svetišče resnega baročnega sloga so napolnili mnogoštevilni verniki, ki so prihiteli, da po-časte svetnika in obenem občudujejo čudovite freske, ki krase svetišče, posebno dve veliki sliki na stranskih stenah, ki predstavljata rojstvo in smrt našega Gospoda Jezusa Kristusa, mojstrski deli rimskega slikarja Pietra Gagliardi.« — O poteku verskih opravil poroča »O. R.« med drugim: »Na praznik je slovesno sv. mašo opravil msgr. Filippo Franceschini, župnik pri sv. Roku, ob asistenci oo. Tcofila Arapina in Angela Bura-toviča, ki sta razen v latinščini pela berilo in evangelij v slovanskem jeziku. — Pri vseh službah božjih sc jc pod vodstvom mojstra F. Moriconija izvajala izbrana glasba Pale-strine, Capoccija, Tavonija, Perosija in A. Moriconija.«
•k Brezplačen prevoz blaga za železničar-ske zadruge. Prometno ministrstvo je dovolilo brezplačen prevoz potrebščin za železničarska konzumna društva.
k Ukinjenje sezonskih pošt. Poštno ministrstvo je odredilo, da se sezonske pošte po letoviščih in kopališčih dne lo. t. m. zapro.
* Železniško osebje in potniki. Ker so sc znova silno pomnožile pritožbe proti neuljtid-nemu obnašanju železniškega osebja nasproti potnikom, je poslal prometni minister vsem načelnikom železniške službe razpis v katerem jim nalaga, da naj pozovejo podrejeno osebje na red iu vljudno obnašanje nasproti
potnikom. Za prestopke so določene stroge kazni. Na naše slovenske železničarje se to prav gotovo ne nanaša, ker so znani kot vljudni in korektni.
k Zvišanje voznih cen za osebni promet na železnicah. V prometnem ministrstvu sestavljajo novo tarifo za osebni promet na železnicah. Vse cene se znatno zvišajo.
k Tiskovna pravda v Osijeku. Minulo soboto je bila pred osiješkim sodiščem izročena razsodba v tiskovni pravdi inž. Montina proti osiješkemu podžupanu Bogoljubu Šramu, ki je bil napadel Montina v listu »Die Drau«. Sram je bil obsojen na 30 dni zapora, 6000 Din denarne globe, na plačilo odškodnine v znesku .10.000 Din in na plačilo sodnih stroškov; v slučaju neiztirljivosti teh vsot na 60 dni zapora. Proti razsodbi sta vložili priziv obe stranki.
k Novo nemško delo o srbsko-hrvatskih narodnih pesmih. V Zagreb je dospel vseuči- I iiSlci profesor v Bonnu dr. Kari Gotz kot gost ' hrvatskega profesorskega društva. Prof. dr. Gotz bo imel v Zagrebu tri predavanja o »Narodni pesmi in narodnem življenju Srbov in Hrvatov«. Pod tem naslovom izide v kratkem prvi zvezek velikega novega Gotzevega dela, v katerem je obdelal srbsko-hrvatske narodne pesmi ne samo s Biološkega, marveč tudi s kulturno-zgodovinskega vidika. Dr. Gotz je sedaj star -58 let; je doktor filozofije, častni doktor prava in častni doktor teologije. 2e 25 let je redni profesor za vzhodnoevropsko zgodovino in deželoznanstvo na bonnski univerzi. O Rusiji jc napisal več del.
k Belgrajska »Pravda« o nemškem Centru. Belgrajska »Pravda« z dne 2. okt. t. 1. prinaša na uvodnem mestu dopis iz Berlina, ki dosti stvarno poroča o nemškem katoliškem Centru. Iz pcyočila naj navedemo le j par značilnejših odstavkov. Dopisnik piše: »Nemški Center je stranka, brez katere pomoči se ne more vladati v Nemčiji. Kot politična stranka je iskreno sprejela republikansko misel in z vso silo dela za francosko-nem-ško zbližanje. — Nemški Center je interkon-fesionalna stranka, dasi je v tesni zvezi s cerkvijo po svojih socialnih in verskih doktrinah. —• Katoliški nemški Center je bil ustanovljen takoj po francosko-nemški vojni leta 1871. Za svojo osnovno bazo je proklamiral federalizem (podčrtala »Pravda«), spoštujoč oblastne avtonomije, zgodovinska prava in regijonalne interese. — Akcijski odbor ima dolžnost, da prouči vse predloge v parlamentu in da določi ravnanje stranke v njem. V verskih vprašanjih se odbor obrne za mnenje na enega ali več škofov, ki jih Center posebej določi, Mnenja škofov niso imperativni nalogi, nego služijo le kot direktive Centru kot politični stranki. — Kakor se vidi, stoji Nemški katoliški center na bazi federalizma (podčrtava »Pravda«) in nehote se vsiljuje paralela s Korcščcvo Slovensko ljudsko stranko, ki ima mnogo skupnih točk z Nemškim centrom in katere organizacijo bi bilo treba proučiti.« — Hvala Bogu, da prihajajo Srbi — čeprav šele preko Berlina — po osmih letih vendar na misel, da začno proučevati organizacijo, v kateri je politično organiziran slovenski narod. Prepričati se bodo mogli, kako grdo so jih njihovi dosedanji zaupniki v Sloveniji o SLS nalagali.
k Zagrebški turisti na našem Pohorju, zagrebški turisti so postali že stalni gosti našega Pohorja. Skoro vsako nedeljo se pripelje večja skupina iz Zagreba v Maribor ter se od tu poda na Pohorje. Preteklo nedeljo, 3. t. m. je obiskalo Pohorje 20 članov društva »Sljeme«. Pri mariborski koči so jih pozdravili zastopniki mariborske podružnice SP3.
•k Služba faktorja. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, rg. zadr. z omejeno zavezo, razpisuje s tem službo poslovodje in faktorja v Ci-rilovi tiskarni v Mariboru. Poleg strokovne izobrazbe se zahteva trezno in neoporečno let obrtnemu zakonu odgovarjajoče nravno življenje. Nastop službe najpozneje dne 1. aprila 1927, po možnosti pa prej. Prošnje, opremljene z domovnico, krstnim listom, spričevali strokovne izobrazbe in praktične uporabnosti je vložiti do 31. oktobra 1926 na Tiskarno sv. Cirila, reg. zadr. z o. z. v Mariboru.
k Opustitev detajlne prodajalne Državne Zaloge šolskih knjig in učil. Od ministrstva prosvete imenovani upravni odbor drž. zal. šolskih knjig in učil se je na seji 4. t. m. konstituiral ter začel z reorganizacijo zaloge v smislu tozadevnega od ministrstva prosvete izdanega pravilnika. Državna zaloga šolskih knjig se bo pečala samo z zalaganjem šolskih knjig ter njih oddajo na debelo. Dosledno je upravni odbor v tej seji sklenil, da opusti detajlno prodajalno v Ljubljani, Gradišče.
*	Nove telefonske zveze. V zadnjem času bo se otvorile med drugimi sledeče nove telefonske zveze: Vrbovac— Gradec, Grosuplje— Trst, Maribor—Ebrenhausen, Cuj—Ehrenhau-sen,'ce]je—Ehrenhausen.
*	Požar v Mostaru. Ob znamenitem mo-shi v Mostaru jo minolo nedeljo pogorela starodavna trdnjavska zgradba, v kateri se je sedaj nahajala mizarska delavnica.
k Elektrifikacija jadranske proge. Skupina sarajevskih inženerjev izdeluje elaborat o elektrifikaciji bodoče jadranske železnice Belgrad—Split. Pravijo, da bi se mogla s pomočjo ogromnih vodnih sil Bosne in Dalmacije ta
__—„ •> rjvlntlvnn malo vočiirn) atrnSlri. pluga fcgivU.l, fi I----. ------- . - - j J-ni;---
k Kongres pedagogov v Berlinu. Na kongresu pedauofiov v Berlinu, ki se otvori dne
10. oktobra, bosta po odredbi prosvetnega ministrstva zastopala naše pedagoge profesorja dr. Čajkovac iz Belgrada in dr. Matičevič iz Zagreba.
■k Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12, so darovali: Golf Anton, Boh. Srednja vas, Din 50; Tičflr M., Ljubljana, Din 50; Hranilnica in posojilnica, Vrhnika, Din 50; Ecker in sin, Ljubljana, Din 50; dr. V. Marin, Maribor, Din 50; Crobath Franc, Kranj, Din 20; dr. Blanke, Ptuj, Din 100; A. Legat, Ljubljana, Din 25; dr. Fr. Jankovi č, Maribor, Din 10; dr. Vinko Zeleznikar, Slovenjgradec, Din 20; Samec F., Murska Sobota, Din 50; Miklič Fran, Ljubljana, Din 20; Jakob Zalaznik, Ljubljana, Din 100; dr. Vilinek, Bizeljsko, Din 20; Kos Karel, Ljubljana, Din 20. — Vsem darovalcem najiskrenejša hvala! — Odbor.
ir Gospodom duhovnikom in bogoslov-
cem nudi pri nakupu krasnih črnih zimskih sukenj poseben 10 odstotni popust tvrdka Fran Lukič, Ljubljana, pred Škofijo .19.
LJubljana
© SDS pripravlja občinsko volitve v Ljubljani. V ljubljanski kazini so vrše te dni redni sestanki ljubljanskih zaupnikov SDS. Kakor smo točno poizvedeli pripravlja tajništvo SDS s polno paro občinske volitve. Ker je firma-SDS nepriljubljena med volivstvom, hoče sestaviti kandidatno listo, ki bi nastopila kot gospodarska lista ljubljanskih meščanov. Na tej listi pa bi seveda kandidirali samo najožji pristaši SDS. Ker tajništvo SDS samo več ne ve, kdo je še »zvest« strankin pristaš in kdo ne, je sklicalo zaupnike, da -»klasificirajo« volivce po zadnjih volitvah v trgovsko zbornico. Vsi, ki so volili pri teh volitvah Jelačin-Ogrinovo listo, so od SDS izključeni. Kot strokovna svetovavca za trgovstvo fungirata gg. Kavčič, družabnik tvrdke Resman in Tschurn, in Hieng, za obrtnike pa "gg. Turk ml. in Fran-chetti. — Gospodje delajo račun brez krč-marja.
O Koncert Glasbene Matice, na katerem sodelujejo solisti Lovšetova, Betetto, Iličič in Rijavec, je vsled zaposlenosti g. Iličiča v Belgradu preložen za kratek čas. Natančni datum javimo pravočasno.
O Redni občni zbor Društva učiteljev glasbe se vrši v ponedeljek, dne 11. oktobra ob 8 zvečer v Unionu (v Rožcah). — Tajnik.
O Ustanovni občni zbor strelske družino sa Ljubljano. Osnovatelji strelske družine za Ljubljano so obveščeni od »Saveza streljačkih družin« v Belgradu, da jih je isti sprejel v svojo sredo. Z ozirom na to dejstvo se pozivajo vsi priglašeni člani in cenjeno občinstvo, ki bi želelo vstopiti v novo osnovano strelsko družino na ustanovni občni zbor, ki se vrši v soboto 9. oktobra ob 20 na Bellevue. — Za pripravljalni odbor: Joco Kostanjevec.
O Vstopnice za Foerstcrjev spominski koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« dne 18. oktobra v frančiškanski cerkvi v Ljubljani se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Zunanji gostje jih lahko naroče po dopisnici.
,. Holandsks finančniki v Ljubljani.
V nedeljo je prispela v Ljubljano skupina Nizozemcev,' zastopnikov gospodarskih in finančnih krogov. Kakor smo že poročali, je njih obisk informativnega značaja in ima predvsem namen zbližati oba naroda na gospodarskem in kulturnem polju.
Na kolodvoru so goste sprejeli v imenu velikega župana dr. Rudolf Marn, v imenu zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Iv. Jelačin, v imenu zveze industrijcev g. Drag. Hribar, kakor tudi mnogo drugih odličnih zastopnikov gospodarskih krogov. Vodja skupine Nizozemcev g. dr. Hecrkeus Thyssen se j je prisrčno zahvalil za pozdravne nagovore j gg. dr. Marna in Iv. Jelačina. Še v nedeljo so I si gostje ogledali Bled, v ponedeljek pa to-1 bačno tovarno, Osrednji zavod za žensko domačo obrt, papirnico v Vevčah; zanimali pa i so se tudi za našo veletrgovino z vinom, za : našo industrijo živil, za uvoznike kolonialnega blaga itd. Na večer pa so priredili zanimivo predavanje v kinu Matica, na katerem jc vodja skupine g. dr. Hecrkeus Thys-sen pozdravil navzoče poslušalce, nakar je sledilo predavanje dr. W. N. Nestermanna z poučnim filmom.
Iz predavanja posnemamo, s kakim! te-žkočami se je moral stoletja-in stoletja boriti nizozemski narod, da si je ustvaril rodovitno zemljo, katero so preje zalivali morski valovi. Kakor znano, leži več kot ena tretjina i Nizozemske 1—5 m pod morsko gladino. Treba je bilo zgraditi tisoče kilometrov varovalnih nasipov, celo omrežje kanalov, ki služijo obenem prometu in končno tudi naprave za črpanje vode. Nizozemski narod se jc v to svrho poslužil gonilne sile vetra in zgradil nebroj za nizozemsko pokrajino tipičnih mlinov na veter, Ti mlini črpajo vodo iz nižje (to je pod morsko gladino) ležečega polja v višje ležeče in z nasipi zavarovane kanale. Težkoče, s katerimi se jc moral nizozemski narod boriti stoletja, pa so narod usposobile za napredek. Pogum, lotiti se najtežjega dela, je Nizozcmccm vsled tega že prirojen. Predavatelj nam je očrtal velikopotezni program dela za osuševanje Zuyderskega jezera. Da si
moremo približno predstavlajti ogromno nalogo, katero si je stavil ta narod, na) omenimo, da se bo po preteku osuševalnega dela, ki bo trajalo 30 let (pričelo se je 1. 1918.) pridobilo 224.000 hektarjev nove plodovitne zemlje, torej celo novo provinco. Stroški osuševanja so proračunani na nič manj kot 13.000 mihjonov dinarjev. Tcžkočc nizozemskega naroda, kakor tudi njegove večstolelne napore za pridobivanje nove rodovitne zemlje najbolj ka-rakterizira sledeči prigovor: »Bog je ustvaril svet, nizozemski narod pa Nizozemsko«.
Tudi Nizozemska je med svetovno vojno mnogo trpela, vendar ji je uspelo ohraniti narodno premoženje, ki se ceni na 375 miljard dinarjev, na predvojni višini. Od 7 milijonov prebivalcev se bavi 27 odstotkov z polje3el-stvom, 35 odstotkov je zaposlenih v industriji in 18 odstotkov v trgovini.
Nizozemska igra zaradi bogatih in vzorno urejenih kolonij, katerih obseg je lOOkrat večji od same Nizozemske; kakor tudi kot država, ki se s svojim kapitalom udeležuje po celcm svetu, med ostalimi evropskimi in izvenevropskimi narodi prav odlično vlogo. Nizozemski finančniki so sicer zelo previdni, toda čim spoznajo možnost dobre in solidne naložitve kapitala, se takoj izkažejo v svoji podjetnosti in velikopoteznosti. V tem pogledu je ta obisk Nizozemcev velike važnosti za bodoče finančne zveze med Nizozemsko in našo državo. Predavatelj je obsodil današnjo protekcionistično politiko evropskih držav, ki lc ovira mednarodno trgovino in skupni gospodarski napredek.
Po predavanju so se inozemski gostje sestali v Kazini z zastopniki slovenskih gospodarskih krogov. Pri tej priložnosti se je gostom razdelil obširen referat o gospodarskih razmerah Slovenije, sestavljen od Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Slovenija, je napravila na Nizozemce najboljši vtis; posebno so bili presenečeni od slovenske solidnosti, čistote in reda. Slovenija je v veliki meri navezana na pritok tujega kapitala; zato lahko upamo, da bo ta ugoden utis pripomogel našemu gospodarstvu pridobiti nizozemski kapital za najnujnejše potrebe naše industrije, našega poljedelstva in obrti.
Maribor
□	Izlet Ljudske univerze, V nedeljo, dne 3. t. m. je priredila mariborska Ljudska univerza poučni izlet na Falo, katerega je vodil predsednik g. inž. Kukovcc. S popoldanskim vlakom se. je odpeljalo okoli 150 udeležencev, ki so si ogledali elektrarno pod strokovnim vodstvom falskih inženerjev.
□	»Strelska družina« se je ustanovila preteklo soboto. Prijavilo se je dosedaj 60 članov.
□	Kostanjarji so sc že pojavili v mestu. Zaenkrat šele samo dva, ki sta se ustalila na Glavnem trgu.
□	Obrtno-nadaljevalna šola šc ni začela z rednim poslovanjem, ker je nastal spor zaradi plač učiteljstvu, ki sedaj, dokler ni to službeno razmerje urejeno, ne poučuje. Upati je, da sc zadeva čimpreje po uvidevnosti obeh
strani uredi.
□	»Dom ubogih« zida novo hišo na oglu Kettejeve ulice. Stavba bo lepa vilica s štirimi velikimi sobami, kopalnico in vsemi pri-tiklinami. Da bo zidava prav praktična, je zagotovljeno s tem, ko jo stavi znana mariborska stavbena družba Accetto in drugovi. Hiša bo glavni dobitek loterije »Doma ubogih«. Ko bo hiša gotova, se bo loterija izvršila.
□	Prosta stanovanja. Stanovanjsko raz-'	sodišče v Mariboru razpisuje sledeča prosta I	stanovanja: 1. Orožnova ulica št. 11, pritličje, !	3 sobe, kabinet, kuhinja in pritikline od stran-I	ke Josip Grgič. 2. Aleksandrova cesta št. 24-1, I	2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Boži-!	dar Veselinovič. 3. Aleksandrova ccsta štev. 1	48-1. na dvorišču, 2 sobi, kuhinja in pritikline
od stranke Simon Detiček. 4. Koroška cesta štev. 76-1, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Jurij Blaschitz. 5. Studenci, Kralja Petra cesta št. 14, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Pavel Lupret. 6. Studenci, Jurčičeva ulica št. 15, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Jakob Celo-figa. 7. Krčevina, Scrnčeva ulica št. 120, podstrešje, 1 soba s štedilnikom od stranke Helene Vouk.
□	Razstava v obliki sejma za plemensko perutnino. Zanimanje za to prireditev, ki se vrši — kakor smo že poročali — v soboto in nedeljo, dne 9. in 10. t. m. ob vrtu g. Birtiča pri mestni klavnici v Mariboru, je zlasti s strani rejcev prav živahno. Vabijo sc torej vljudno posebno kupci plemenske perutnine v prvi vrsti štajersko-zagorsk*ega plemena, da si ogledajo razstavo in nabavijo potrebnih živali, ker v ta namen kasneje ne bodo imeli prilike. Hkrati se naprošajo šolska vodstva v Mariboru in okolici, da opozore na omenjeno prireditev učečo se mladino. Vstopnine ni.
□	Najboljše čevlje KARO dobite Maribor, Koroška cesta 19 in 1. oktobra tudi Aleksandrova 23 v trgov. SI. Cernctič.
□	Izginila je od doma 42letna, malo slaboumna Marija Rus, stanujoča Pod lipo št. 9. Oblečena je v priprosto obleko. Seboj je vzela tudi psa volčje pasme.
Poravnajte naročnino!
I	Celje
!	Seja širšega odbora okrajne organiza-
cije SLS za celjsko-vranski okraj se vrši dne 7. oktobra t. 1., t. j. v četrtek dopoldne ob 9 v pisarni tajništva SLS pri Belem volu v Celju.
& Tečaj »Brezalkoholne Produkcije« v
Celju se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 10. t. m.. Prijave sprejema »Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
Umrla je včeraj dne 4. t. m. gospa Katarina Skale v Gaberju, žena paznika v starosti 48 let. Bolehala je že 20 let na za-i vratni bolezni. Ranjka je bila krščanskega značaja in življenja ter je vzgajala svoje otro-; kc v krščanskem duhu. Pogreb se vrši ob 4 popoldne na okoliško pokopališče. Preostalim naše sožalje!
et Koncert, ki ga je priredilo v soboto 1 zvečer Olepševalno društvo in Tujsko pro-j metno društvo, je prav lepo izpadel, vendar bomo morda tudi v Celju prišli do dobrega orkestra, kar bi bilo zelo želeti. Orkester, ki je nastopil pri temu koncertu, se je izkazal prav dobro izšolan in upamo, da bomo imeli še večkrat priliko ga poslušati. Kakor smo slišali, namerava Olepševalno društvo v našem mestu take koncerte ponoviti.
& Tatvina. V noči od nedelje na pondeljek jc bila v stanovanju g. Karola Florjančiča izvršena premetena tatvina. Na dosedaj še nepojasnjen način je udri neznani tat v stanovanje in jj odnesel precej obleke.
# •©- Avtomobilska nesreča. V nedeljo zve-, čer se je v bližini pri Pišeku pripetila nesreča z dvema avtomobiloma, ki sta skupaj trčila. Nesrečo je povzročilo dejstvo, da je imel eden izmed avtomobilov razsvetljeno luč samo na enem kraju in jc radi temne noči zbudil vtis, da vozi nasproti motorno kolo. Pri tej nesreči sta iz enega avtomobila zleteli dve osebi in se nekoliko poškodovali. Tudi je bil en avtomobil precej poškodovan.
l*luf
© Akademija na čast sv. Frančišku Asi*
škemu, ki jo je priredil minoritski samostan, se je vršila v nedeljo ob 3 popoldne v mestnem gledališču. V temperamentnih besedah je govoril prolog č. g. p. Viktor Rogalj, Hrvat po rodu, ki pa dobro govori naš jezik. Cer-. lcveni pevski zbor pod vodstvom č. g. Miroslava Godine je lepo zapel pesem p. AngeRka Hribarja Sv. Frančišek. Gospodična M. Pi-hler je deklamirala Berlečev Pozdrav svetemu Frančišku. Prvič je nato nastopil kvartet Glasbene Matice (g. Pahor, Orožen, Kve-der in Stritar), ki je dovršeno proizvaja! Haydnov Adagio iz G-dur. Ta kvartet je za glasbeno umetnost v Ptuju velika pridobitev. Krasno je nato orisal č. g. župnik Gomilšek pomen sv. Frančiška v človeški družbi ter njegovo življenje. Solnčno pesem sv. Frančiška je lepo deklamiral I. Munda. Cerkveni pevski zbor minoritske cerkve je ubrano zapel Kimovčev Večerni zvon. Gospodična M. Liki je deklamirala Sekovaničevo Molitev k sv. Frančišku. Kvartet Glasbene Matice je zopet dovršeno proizvajal Beethovnov Adagio iz patetične sonate ter Mendelsohnovo Pesem brez besed. Skioptične slike iz življenja in iz domovine sv. Frančiška, ki jih je razlagal č. g. pater Viktor, so zaključili lepo prirejeno akademijo. Gledališče je bilo polno občinstva.
© Tombola podružnice Ciril-Metodove družbe je v nedeljo dobro uspela. Vreme lepo, Florjanski trg pa poln občinstva, ki je čakalo na srečo. Glavni dobitek, pohištvo za eno sobo, je dobil sin poštnega uslužbenca g. Fariča. Drugo tombolo, 2 sodčka piva, je dobil davčni uradnik Habjančič, tretjo tombolo, 3 kubične metre drv, je dobil uradnik grofa Orsicha, četrto, tudi 3 kubične metre drv, pa neka postrežnica.
© Hranilno in posojilno društvo v Na-rodnem domu je imelo izreden občni zbor, I na katerem so izvolili na mesto umrlega pred-I sodnika dr. Jurtele, g. Toplaka, ki že dolgo let posluje v posojilnici kot blagajnik. V prod-' sodstvo je bil izvoljen gostilničar g. Mahorič, v nadzorstvo pa g. dr. Šalamun.
© Moderno urejena delavnica. Mizarski mojster g. Leopold Murko v Cank^d-jevi ulici si ureja moderno mizarsko delavnic'o s stroji na električen pogon.
Kamnite
Tridnevnica v proslavo scdemslolelnerja juhi' leja sv.■ Frančiška v cerkvi o. o. frančiškanov v Kamniku. V petek, soboto in nedeljo, 8., 9. in 10. t. m. se vrši v frančiškanski cerkvi proslava Fran-I čiškovega jubileja s pridigami in petimi sv. mašami in sicer v sledečem redu: V petek ob 6. uri | govor: Frančišek in katoliška cerkev (govori p. ; Ciprijan Napasl); zvečer ob 5. uri govor: Frančišek | in človeška družba (dr. p.\Roman Tominec). V ' soboto ob isti uri zjutraj govor: Frančišek, vzor ! dela in molitve (dr p. Gracijan Heric), zvečer ob 5. uri govor: Frančišek govori svojim bratom« (dr. i p. ltoman Tominec) V nedeljo zjutraj ob 7. uri govor: Tretji red in naša doba (p. Matej Vidmar); | popoldne ob pol 4. uri sklepni govor: Zadnje leto sv. Frančiška (p. Bernardin Mlakar). Po vsakem govoru bo zjutraj peta sv. maša, popoldne litanije.
Modne nogavice,
rokavice ter razne pletenine, ravnokar došle!
IGN.ŽARG!-»Pri nizki ceni«
: I.IUI5L1ANA :: Sv. Petra cesta štev. 3.
PrcintojnlStvo samostana vabi vljudno meščane in okoličane, da se udeleže proslave eiiORa najbolj priljubljenih svetnikov v kar največjem številu. Ze sami naslovi govorov in imena govornikov nam jamčijo, da bo tridnevnica res nekaj lepega in za nas ter našo dobo nujnega in primernega, zato naj vsak, kot priprost tako inteligent prihiti v teh dneh večkrat v cerkev. Sv. Frančišek bo bogato poplačal dobro voljo in vnemo vsakemu svojih častivcev.
Sedemsloletnico sv Frančiška so o. o. frančiškani zelo slovesno in obenem ljubko proslavili v nedeljo. V krasno okrašeni cerRvi, kjer je posebno vzbujal pozornost lepo okrašeni in razsvetljeni Frančiškov oltar, se je opolnoči vršila peta sv. maša in po maši so verniki, ki so za službe božje napolnili cerkev do zadnjega kotička, v zelo velikem številu prejemali sv. obhajilo. V pondeljek se je vršilo celodnevno češčenje in oba dneva so prijazni očetje v govorih tolmačili življenje sv. Frančiška in njegov pomen za sedanjo človeško dobo. Tako je Kamnik že in še bo ob tridnevnici res dostojno proslavil jubilej svetnika, ki je ljudstvu po svoji angelski preprostosti tako prijazen in razumljiv!
Škodo po povodnji so Ze malce popravili 1 Tako je zasilno popravljen mostiček na cesti Kamnik—Stranje, podprta je vnovič brv čez Bistrico med Kamnikom in Mekinjami. Srednji del jezu pod to brvjo ni voda popolnoma razrušila in odnesla in razdejanjo se bo tudi ob pičli vodi nadaljevalo, ako ne bodo jezu kmalu popravili. Brv pri »Vesni« je še vedno prelomljena ob levem bregu (voda je prelomila en nosnik) in bo treba brv popraviti čimpreje, da ne bo nevarnosti za ljudi. Kamnik pač leži precej visoko, zato se jo voda hitreje odtekala. Pač pa je bila v veliki nevarnosti žaga v Črni, kjer je zemeljski plaz zasul lepo število hlodov in pa mlini in žage v Komendi ter Mostah, kjer se je par ljudi in živine komaj rešilo. Mengeš in Trzin pa sta še vedno precej zablatena ; i zapeščena. V splošnem so pa naši mostovi in brvi precej dobro vzdržali naval vode ter je priporočati državi in cestnim odborom ter občini, da nastalo škodo čimprej popravijo in struge ter obrežja vedno sproti čistijo in regulirajo, da nas najde morebitna povodenj vsaj za silo pripravljene!
h« ?amo mlekarici' ker 86 i0 izkazalo,	( Nova tiskarna r M. Soboti. Dela se na to, da
Atl™ I x?dx°- x-. . .v	1 f P"™41 w M- Soboto tiskarna >Panonija«, ki je
veliski šol?J ZZ?^ NaŠe. U?',lelj8tv0 ™ trb0:	& v Gornji Radgoni. Tam ima baje razno
' , . ie .zadnl!..č?.s nastopilo za poldnevm	težave, radi katerih se mora preselili. S »Panoni-
kerURVotvnrf ,da J2l doVoli P™?0™'	! ?ii<K <|obi M. Sobota drugo tiskarno in ni izklju
Ker se otvori meščanska šola. To pa ne drži, ker	x— -■-■- ........... >
se je itak veliko učencev vpisalo na meščansko
šolo in se radi tega nekateri razredi lahko zdru-
žijo. Vsekakor pa smatramo vso akcijo za naperjeno proti meščanski šoli, vsaj se spominjamo na čase, ko so prosili naši kmetje za poldnevni pouk, pa se je kategorično odbil.
HrasiniU
Socialpalriotsko izzivanje. Preteklo nedeljo so imeli socialisti shod v konzumu. Zastopnik Delavske zbornice je videl potrebo klerikalizem napadati. Rekel je, dokler bodo klerikalci v Delavski zbornici, ne bo za delavce bolje. Potrebno je tudi, da delavci opuste »Slovenca« in »Jutro«. - Delavcem s® zdi čudno, kako morejo »klerikalci«, 17 po številu 32 socialistov pri delu zadržati, ko imajo so-cialpatrioti večino v upravnem odboru, in plenumu. Delavci morajo nositi stroške, da lahko hodijo socialisti na račun delavske zbornice klerikalnega zmaja pobijati, mesto da bi se za bedne in brezposelne večjo podpore dale. Kar so »Jutra« tiče ga voditelj socialistov v Hrastniku prav pridno bere. \ časih tudi »Slovenca«, ker njemu ni prepovedan.
Gospodinjski tečaj se ima pričati 15. oktobra. Za sprejem je malo časa. Zato le hitro s prijavami, da ne. bo prepozno!
čeno, da bo imela v kratkem kar tri tiskarne.
Dopisi
Knjižnica Kat. prosvetnega društva je zopet odprta vsako nedeljo in praznik od 9. do 10. ure dopoldne in od pol 2. do 3. ure popoldne. Knjižnica posluje v stari šoli in kupuje tudi stare knjige.
Pevsko društvo sv. Cecilijo, h kateremu jo pristopilo razen cerkvenih pevcev mnogo novincev, ima redne pevske vaje v stari šoli in sicer se poučuje v pondeljek teorija in narodno petje, ob petkih pa cerkveno pelje. Začetek vsakikrat ob 8. uri zvečer.
Proslava sv. Frančiška. V pondeljek zjutraj ob pol sedmih je obhajal tnkajšnji tretji red slovesno 700 letnico svetnikove smrti s sv. mašo, ki jo je bral vč. g. kaplan Veiter. Med sv. mašo je lepo prepeval cerkveni mešani zbor.
Električno razsvetljavo dobiva naš trg sedaj od tovarne »Globus«. Razsvetljava je sicer dobra, vendar zelo pogrešamo prejšnje prvovrstne luči od Sentrale v Žireh, ki je žalibog pred potekom bodoče zime ne bo mogoče vzpostaviti.
Prostovoljne prispevke za poplavljence bodo pobirale po Vrhniki in okoliških vaseh članice Marijine družbe. Želeti je, da v ta dobrodelni namen vsakdo prispeva po svojih močeh radi sočutja do prizadetih siromakov in v zahvalo Bogu, ki je našo občino obvaroval večje nesreče.
Umrla je dne 29. septembra posestnikova soproga ga. Slugova. Zapustila je 10 otrok. Naj v miru počiva!
Poročila se je v nedeljo dne 3. oktobra popoldne v župni cerkvi sv. Pavla na Vrhniki članica Marijine družbe gdč. Franja Jesenovec. Njene to-varišdce so ji pred oltarjeni zapele P. Angelikovo poročno pesem. Bila srečna!
Vojaške vaje smo opazovali v nedeljo popoldne. Bojne črto so se razvile po travnikih nad kolodvorom in so v navalu zavzele goro sv. Trojice. Med bojem so prasketale puške in strojnice, zadaj se je oglašalo zamolklo bobnenje topov, po cesti pa so se premikale trenske čete. Med vojaki je bilo opaziti mnogo naših fantov in častnikov. V pondeljek zjutraj je prišla na Vrhniko godba dravske divizije, lri je po stari cesti svirala vesele komade.
Kolesarska tekma se je vršila včeraj med ljubljansko Ilirijo in našim kolesarskim društvom. Startalo je pri Kunstljevi vili okrog 30 kolesarjev. Dirkali so navkreber po logaškem klancu do km 6. Prvenstvo je odnesel — kar smo že vnaprej pričakovali — član Ilirije in prvak Jugoslavije g. Šolar iz Ljubljane. Čestitamo!
Društvo rokodelskih pomočnikov se pridno vadi v zborovem petju vsaki četrtek zvečer. Sedaj se prično učiti Wmklerjevo spevoigro »Po zaklad«, ki jo bodo še tekom te sezone parkrat vprizorili. Dasi je kompozicija nemškega izvora, je vseeno zaradi melodijoznosti zelo učinkovita. Najbolj pa Igro samo poživi proza — izvirno delo našega pisatelja F. S. Finžgarja. Na ta izreden užitek bodisi v glasbenem bodisi v dramatičnem oziru opozarjamo že sedaj naše občinstvo, ki nima prilike čuti in videti kake gledališke operete.
Novo mesarsko stojnico je postavil pod cerkvijo g. Hodnik.
Strela je udarila 27. septembra 1926 ob 9. uri zvečer v gospodarsko poslopje gospoda Jožefa Deželaka, posestnika v Št. Lenartu št. 9, po domače Pfejfer oštir. Posestnik je bil le delno zavarovan.
Ukraden je bil na šmiheljsko nedeljo g. Martin Žveplan, posestnik iz Šmiklavža in' sicer pri cerkvi sv. Mihaela.
Neverjetno, pa resnično je. da je bil tukajšnji vzorni trgovec v par letih že štirikrat okraden in to je g. Franc Casl, kateri je bil nazadnje okraden na dan 2. oktobra 1926. Odnesena mu je bila večja množina špecerijskega blaga. O tatovih ni sledu.
Pogreša se od sobote zvečer železničar in posestnik iz Jagovč št. 26, gospod Jakob Zdovc. Sumi se, da je med potjo, ko je šel domov ob Savinji, padel v vodo. Bil je zelo priden in miren človek.
Nevarno je zbolel častiti gosp. župnik iz Šmar-jete Franc Trop. Danes so ga z avtomobilom odpeljali v bolnišnico v Celje. Nad vse priljubljenemu gospodu župniku želimo skorajšnjo vrnitev.
Šolske globe lelijo iz tuk. glavarstva na občine kakor sneg v zimi, vsaj jih je nekateri že samo to leto plačal že blizu 1000 Din. Prosimo g. svetnika Pinkavo, da bi se to po možnosti omililo, ker so mu dobro znane razmere našega revnega ljudstva.
Nabavna in prodajna zadruga se je s 1. oktobrom preselila v svoje lastne prostore, v bivšo Se-ličevo hišo. kjer pa je od članov tak obisk, da ima ze več moči zaposlenih.
Tombola. Tablice so že v prodaji; in sicer jih nosijo člani in članice orlovskega odseka strankam po hišah. Naj se vsakdo takoj preskrbi ž njimi da ne bo ostal brez njih, kajti prodaja se vrši naglo. Cena posamezni tablici le 5 Din'. Z burko »Mihec, drzni zrakoplovec« in s prosto zabavo, pri kateri sodeluje godba »Omladine« iz Maribora, bo v čim večji meri preskrbljeno za obilo dobrega razvedrila. Ker je en del čistega dobička namenjen v prid bednim poplavljencem, se z gotovostjo računa na čim večjo udeležbo občinstva.
Sadje. Kmetje ga vozijo prav pridno na postajo. Izvaza se ga veliko. Cena je: kg brezhibnih 1.75, slabših 0.75 Din.
Sokolska himna se letos izvanredno pogosto cilje iz dekliške šole po 3 do 4 krat na dan. Mislimo, da je dovolj drugih za ušesa bolj prijetnih pesmic, katere bi tudi učenko raje prepevale kakor to sokolsko lajno. Mogoče pa novi učni načrt predpisuje to pesem? — Se bomo ie informirali.
iTLr
Sv. Helena (Dolsko). Bali smo se, da bodo veletoki izpod neba kvarili naše slavje v spomin predragim padlim našim faranom, toda lepo jesensko solnce je ogrelo spet premočeno zemljo in tudi naša srca, ki so bila že vsa okamenela vsled grozot zadnje povodnji. Cela fara je pretečeno nedeljo bila skupaj s svojim pastirjem in kuratom Bona-cem en sam utrip — unisono v ljubezni do padlih in kar najdostojnejšem počaščenju istih. Nič zunanjih blestečih fraz, sijajnega pompa, mogočnih zastopstev, nič tega... ljudska duša našega naroda je zatrepetala, molila, želela skorajšnje združitve z onimi, ki so dali najdražje za nas, pa vendar še danes ne zro na plodove svojih krvavih srag in grenkih solz. Na Doberdobu poka bič tirana, Koroška stopa pod hudimi okovi in pri nas doma... ni, da bi pravil. Pokopališče sv. Agate je bilo premajhno za toliko množic, ki so pohitele tudi iz sosednih fara. Prav dober pevski zbor ima sv. Helena in ta dan se je sijajno izkazal. Po izborno deklamirani prigodnici pesnika Lavrenčiča, ki jo je z zanosom deklamiral fant-domačin, bivši vojak Orel, je, kot nekoč kralj David padlima Savlu in Jonatanu g. kurat Bonač pel pesmi žalostinke padlim v globoko zasnovanih govorih v cerkvi in izven nje. Sicer pa kaj? Vse ljudstvo je sodelovalo, čudovito ozadje pokopališča sv. Agate so je zdelo kot najlepši spomenik, srca so valovila, se dvigala in vse se je tolažilo s pesmijo, ki so jo pevci zapeli na koncu slavja po melodiji »Vigredi«: Vse na svetu mine smrti vse zori, mlado lice zgine, cvet se obleti. Onkraj groba snidemo se za vekomaj, vsi za vami pridemo v lepi večni raj!
Fara pri Kostelu. Tu je umrl v soboto dne 2. 1. ni. Anton Bauer, posestnik in trgovec, poštar, občinski odbornik, bivši župan občine Fara. Pokojni je skoraj 15 let nepretrgoma županoval v najhujšem času, t. j. med svetovno vojno. Neumoren je bil v izvrševanju svoje težavne službe. Sam zase skromen, je bil vedno pripravljen v pomoč drugim. Pokojni je bil od ustanovitve hranilnice in posojilnice, od leta 1904. član njenega načelstva. Bil je tudi več let predsednik krajnega šolskega sveta, ter vnet član kat. prosvetnega društva. Ko je bilo lansko leto na tem, da bi društvo moralo shirati, je rajni mož poštenjak priskočil na pomoč s tem, da je dal v svoji hiši prostor za društvo. — Niko-mur ni želel zla. Vselej se je potegnil za poštenje in pravico, in ko mu je zloba hotela odjedati kruh, ni iskal maščevanja, trpel je, delal in se trudil. Vse svoje življenje (54 let) je živel takorekoč za druge. Zapušča vdovo ter poleg odrastlih še sedem nedoletnih otrok. Možu poštenjaku blag spomin.
TrbovSje
msl£<m le.
Kmetijska predavanja je imel pretekli teden v nekaterih občinah g. Fr. Pavlica, ekonom v Dol. Lendavi. V nedeljo je bilo predavanje v Turnišču. Ob tej priliki se je razpravljalo tudi o ustanovitvi živinorejskega društva. Kdor se spominja na sijajno izpadlo živinsko razstavo v Turnišču, ve da ima tako društvo bodočnost. V četrtek je bilo predavanje v Dokležovju in Ižakovci Tam je g predavatelj govoril o odbiranju semen Vsa predavanja so bila precej dobro obiskana in prisotni so povsod z velikim zanimanjem sledili izvajanjem g. predavatelja. — Kmetijska predavanja so pri nas potrebna in le škoda, da se ne vršijo v večjem obsegu.
Loterija' »Martinišča« v Murski Soboti. Zelo
Lfutoljan&lso gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20 zvečer.
6.	oktobra, sreda: DOKTOR KNOCK ALI TRIUMF
MEDICINE, satirična komedija. Premiiera. Red E.
7.	oktobra, četrtek: HLAPCI. Red C.
8.	oktobra, petek: Zaprto.
9.	oktobra, sobota: DRUGI BREG, drama. Premiera.
Izven.
OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 8. oktobra, petek: OTHELLO Premijera. Izven.
Operna sezona 1926/27 v ljubljanskem Narodnem gledališču začne v petek dne 8. oktobra s premijero Verdijeve opere »Olhello« v režiji g. Knittla in pod taktirko kapelnika g. Neffata. Premijera se vrši kot izvenpredslava.
Dr. Knock ali TriumI medicino. Druga premijera v letošnji dramski sezoni bo v sredo dne 6. oktobra ob 8. uri zvečer. Vprizori se prvikrat na slovenskem odru slavnega francoskega pisatelja Julest Romainsa tridejanska satirična in zabavna komedija »Dr. Knock ali Triumf medicine«. V glavnih vlogah nastopita gg. Rogoz in Lipah. Nadalje sodelujejo gg. Ježkova, Rakarjeva, Rogozova, Wintrova ter gg. Cesar, Gregorin, Osipovič in Pe-ček. Režira profesor g. Osip Šest. Nove dekoracije so delo mojstra g. Vaclava Skrušnyja. Ta sodobna komedija je bila vprizorjena v Parizu nad 500krat in tudi drugod mnogokrat in z velikim uspehom. Igra se po celi Evropi. Upanje je, da bo tudi ljubljanski gledališki publiki z njo ustreženo. Premijera se vrši za red E.
Za otvoritveno predstavo sezone 1926/27 v ljubljanski operi je naštudiral naš operni ansain-
zelo dolgo je že temu, da smo na tetn mestu o i bcl znamenito Verdijevo opero »Othello«. Delo je
»1*111 •nA/Iot»4 Ti^rinn ^ -__1 _	i • i i . . . *	TlftH imricluntvi l.on/
točno naznačil: »Pa če se vreme nocoj zasukne, bodo preklinjali, ki so še davi molili.« Pa čeprav je časovni okvir tega dela močno borben, nas resnično razvname samo umetnikovo uravnavanje osrednjih človeških zadev, to je dramatično-vsebin-ska stran dela. Formalna in vsebinska posebnost tega dela je namreč ta, da se komedija prelije v dramo-in da se drama uslavi tik pred tragedijo. Prvi dve dejanji sta lehkotno in hudobno igranja s tipi vseh vrst, vsi polni finih drobcev stilističnih in odrskih, dokler si naenkrat v zapletku ne stopita nasproti dva življenjska principa, oba v boju za svojo etično opravičenost. Odrska umetnost Hlapcev je v tem, da se mora dramatična črta gladko bočiti preko vseh teh formalno različnih stopenj. Lep plastičen izraz te igre otežujejo zlasti tista mesta, ki so polna literarnih fines, n. pr. retorično izglajeni besedni zlog, številne sentence in paradoksi, prepletanje tipičnega s posebnim, stilističnega z naturalističnim itd. In g. Skrbinšek je igro zaokrožil z izrednim umevanjem in čutom. Stilistični robovi so se čutili redkokje in duševna drama je od drugega dejanja do konca jasna in objektivno resnična. Zadovoljilo nas ni prvo dejanje, ki je bilo precej povprečno in se je novost kazala samo po marijonetno pretiranem koncu tako, da je stopila v ospredjo popolna farsa. Tembolj se je po notranji polnosti odlikovalo peto dejanje, ki je dosedaj veljalo za odrsko slabo. Režijsko je najbolj zanimalo četrto dejanje z veliko gostilniško sceno, če ne omenjamo natrganega konca. — Izmed igralcev je prvo mesto g. Kralju kot Jermanu. Ta uspeh je treba zlasti zato z zadovoljstvom zabeležiti, ker vemo, da g. Kralj v zadnjem času ne le ni napredoval, temveč je očitno nazadoval. To je zopet pogon v višino, katero mu iz srca privoščimo. Naravna preprostost se je prelivala v srčno pate-tlko, ki je v govoru koncem 4. dejanja resnično stisnila srce. Lojzka gdč. Debeljakova je-bila sicer prisrčna stvaritev, vendar notranje šibkejša. Gdč. Debeljakova ima bogatih izraznih sredstev, ki jih zlasti za to vlogo ni še notranje zvezala in izravnala. Tudi v govoru ni bila dovolj jasna. Vsekakor pa jo njeno nastopanje lepa pridobitev za našo dramo. Gosp. Cesar se je kot župnik moral boriti s svojimi močnimi predniki in je s pestjo udaril po dosedanjem pojmovanju te vloge. Obveljalo mu je, čeprav njegova težka realistična ustvaritev zakriva tupatam ostro idejo; posebnost Cesarjevega župnika nasproti dosedanjim je ta, da je bolj zunanji gospodar, dočim so bili njegovi predniki ideologi. V okviru Skrbinškove režije je bil Cesar reprezentativno središče dejanja, dočim so bili prejšnji župniki nepremagljiv plot. Razplet dejanja je zdaj življenjska resnica, dočim je bil prej idejna zapoved. Povsem originalna in živa zamisel je bil Komar g. P e č k a ; igralsko povsod je bil na višini. — Motile so samo posebnosti njegovega smeha. Gdč. M. Danilova je kot Geni pokazala velik napredek, poudarjen realizem je bila Minka ge Juvanove, Poln starih kvalitet je še Kalander g. Danila; to je njegova najmočnejša stvar. Docela originalno naštudiran je bil Hvastja g. Lipaha; višek je dosegel v zadnjem dejanju pri nastopu v 1. dejanju je njegov idejni poudarek pretežak in preveč netipičen, dočim je bila kočljiva scena v 2. dejanju izredno resnična. Cela vrsta manjših vlog, zlasti nekateri tipi, so bili dovršeni: n. pr. Kalandrova žena ge. Balat-kove, Pisek g. Pluta, Nace g. Smerkolja, kmetica gdč. Ježkove. Zaostal ni skoraj nihče. Režnser gosp. Skrbinšek je dosegel s svojimi igralci popoln uspeh in občinstvo jo predstavo sprejele z velikim zadoščenjem.	F. K.
loteriji »Martinišča« pisali. O drugih loterijah se piše dan na dan; dela se zanje reklama na vse
mogoče načine in se povdarja važnost onega smo- 1 ser Zdenko Knittl tudi s po tra, v svrho kaierega se loterija prireja. Ne bo od- i koracijami, katere je izdelal mojster g. Vaclav
irr\ 7. nl-rt A	____ ______•	.	Nl.*T»1lL'niT	o m rvi« n * T 1	V. n
pod vodstvom kapelnika Neffata popolnoma na novo naštudirano, insceniral pa je opero višji reži-.......... popolnoma novimi de-
Vagonov še zmiraj manjka. V petek in Soboto je močno primanjkovalo vagonov in rudnik trpi s tem precejšnjo škodo. Ker se mora premog deponirati, čez čas pa zopet nakladati za Separa-cijo, ker bi drugače bil promet direktno v vagone. Uslužbenih mora biti tudi več delavcev in premog se zdrobi. Na drugi strani pa toži zopet rudar, ko mora večkrat cel šiht čakati na prazne vozičke.
Iieglanje na dobitek. Obrtno društvo za Trbovlje in okolico je priredilo celomesečno ke-glanje na dobitke in je včeraj odnesel kot prvi kegljavec prvo darilo, srebrno dozo, g. Zdolšek Franc, trgovec na Vodah, drugo darilo, srebrno uro s tula verižico g. Teržan Franc, klepar iz Hrastnika, tretje darilo, zlato verižico, g. Kuhar Herman, vrtnar v Trbovljah, četrti dobitek, koštruna, Rotar
več, ako po dolgem času nanovo izpregovorimo o naši loteriji in zopet opozorimo in prosimo slovensko javnost, da gre z nami ramo ob rami in nam pomaga. Dan žrebanja je blizu; le pet tednov nas šo loči, a večja polovica s.ečk še čaka kupcev. Kakor vse kaže, sc bo moralo žrebanje odložiti. Odložitve se rešimo le, ako se Slovenija odzove naši prošnji. Obračamo se na vse in na vsakega posebej. Verjamemo, da je vse preveč raznih dobrodelnih loterij, a vsaj 5 Din od vsakega bi tudi mi
upali pričakovati To za eno srečko loterije, ki J Predstava.
Skrušny. Posamezne vloge poje >■. Knittl. Njegovo ženo Desdemono bodeta peli menjaje ga. Lovšeto-va in ga. Žaludova. Poročnika Jaga poje g. Ilolod-kov, poslanca Beneške republike Ludovika g. Rum-pelj, Emilijo, Jagovo ženo gdč. Potučkova, Roderi-ga, beneškega plemiča g. Mohorič, stotnika Cassijo menjaje gg. Banovec in Kovač, Montana g. Janko oziroma g. Mitrovič. Glasnik je g. Perko. Premijera te opere se vrši v petek dne 8. L m. ob pol 8 zvečer v opernem gledališču in sicer kot izven-
ima le 50.000 srečk in pri tem 670 večjih in manjših daril, ni preveč. Srečke se naročajo pri ravnateljstvu »Martinišča« v Murski Soboti.
Shod »Agrarno zadruge« na Bistrici. Brez vsake posebne agitacije po listih in plakatih, le na prosto besedo g. poslanca Klekla se je v četrtek popoldne zbralo na dvorišču g. župana Krampača nad 300 ljudi, da bi poslušali govor g. poslanca o
Janez, poduradnik v Trbovljah, za peti ln šesti do- J »Agrarni zadrugi«. G. Klekl je bil naravnost osup-
1.4.-1,	^ ......i-----<------- ■ njell) i{er take množice na svoj shod nI pričakoval.
Že na tem prvem shodu se je pokazalo, kako veliko je zanimanje za ustanovljeno zadrugo. Sklepati pa se tudi da, da bo imela zadruga popoln uspeh, ker za drugo ravno ne gre, kakor da se interesenti zanjo ogrejejo. Ko bo imela pod svojim okriljem večino — če ne vseh — agrarnih interesentov, na prav lahek način dosežejo svoje namene.
Slikanje cerkve v Dol. Lendavi. Kakor smo izvedeli, so pred par dnevi začeli slikati cerkev v
bitek, sodček piva iii listnica, s srebrom okovana, se vrši še ritranje med g. Zdolškom in g. Jankom Fortejem. Sedmega in osmega, srebrni gumbi, je dobil tudi g. Zdolšek, deveti dobitek g. Teržan, rudar v Trbovljah, desetega, palica, g. Vranešič Joca, brivski mojster v Trbovljah.
z^s Miklova Zala. Dramaiični odsek Prosvetnega društva vprizori v nedeljo 10. oktobra ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu kot otvoritveno predstavo za letošnjo sezijo narodno igro v 8 slikah »Miklovo Zalo«. Vstopnina je 8, 6, 5 in 3 Din. Predprodaja vstopnic je v obeh kon-
Dol. Lendavi. Sliši se tudi, da cerkev dobi v krat-sutnih. Igra že sama ob sebi zanimiva in med ljud- j kem ludi zvonove in kar skoraj še bolj |>otrebno, stvom dobro znana, bo gotovo privabila obilo ljubi- na zvonik križ; križa namreč na stolpu že dolgo
teljev naše dramatike.
Preiskava mleka. Danes v Jutru so našo kmečke mlekarice prestale malo siraiiu, ko jih je tržni nadzornik in policija ustavljala, da jim preišče mleko, ako mod njega ne mešajo druge tekočine. Preizkušnja jo izpadla povoljno in so je mle-
.. stolpu že dolgo časa ni Slikanje je bilo zelo potrebno, ker je nudila notranjost cerkve precej žalostno sliko.' Tako potrebni so tudi zvonovi in seveda tudi križ. Vpra-šenje nabave zvonov ne bo povzročalo ravno le/kih skrbi, ker se je denar za nje nabiral že pred leti in sedaj nosi v banki obresti.
Gostovanje g. Mirka Jelačina v ljubljanski operi. Prihodnji teden gostuje v naši operi tenorist g. Mirko Jelačin rodom Ljubljančan iz znane trgovske in narodne rodbine. Do sedaj je bil član reznih gledališč v Nemčiji. Na našem odru poje vlogo Janka v »Prodani nevesti« in pa Vojvodo v »Rigolettu«. Prvo gostovanje bode najbrže v nedeljo zvečer in sicer v »Prodani nevesti«,
IVAN CANKAR: HLAPCI.
Drama v treh dejanjih. Režiser M. Skrbinšek.
Ker je gledališka uprava v nedeljo odpovedala Shakespearejevega Macbelha, smo v ponedeljek 4. t. m. kot otvoritveno predstavo gledali Hlapce Iv. Cankarja, ki so bili sicer določeni tudi za naročnike reda D. To delo smo v prejšnjih letih videli že dvakrat, pripravljeno pod drugim vodstvom in po večini tudi v drugi zasedbi. Naša predstava bi bila častna tudi za Cankarjev jubilej in je prav lepo uspela. O drami sami ne bomo razpravljali, razen v toliko, kolikor se tiče uprizoritve. Preznačilno je, da vsaka prizadeta stran Rrenkobo tega dela velikodušno prepušča drugi in da se je zlasti otepljejo tisti, za katere bi bil danes Iv, Cankar, napisal šo drugo Hlapce, kakor jih jo
»STARI RIM NA MORJU.« Peruggia, 5. okt. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini je prispel danes ob 9. dopoldne semkaj v avtomobilu. Po sprejemu na pre-fekturi je preglfedal fašistovske čete, ki so prišle ponoči v mesto na 37 posebnih vlakih. Bilo je baje zbranih 50.000 mož. Malo pozneje je imel Mussolini na takozvani univerzi za tujce konferenco o temi »Stari Rim na morju«. Fa-šistovska vlada je otvorila to univerzo, ki obstoja samo iz posameznih tečajev z namenom, da da tujcem, ki prihajajo v Italijo priliko, da sc seznanijo z italijansko kulturo. Mussolini jc govoril o rimski ekspanziji na Sredozemskem morju. Govoril je z namenom, ki ga razkriva zaključek njegovega predavanja, ki sc glasi: »Lahko torej trdimo, da je bil Rim mogočen tudi na morju in da je bila ta sila rezultat dolgih žrtev, neupogljive vztrajnosti m gigantske volje. Te čednosti so veljale včeraj, bodo veljale jutri in vedno.«
R0THSCHILD ZOPET IZVOLJEN.
Pariz, 5. okt. (Izv.) Zadnjo nedeljo so' sa
vršile dopolnilne volitve v volivnem okrožju,
v katerem je bil izvoljen baron Maurice Roth-schild, ker so njegov mandat razveljavili. Dol-žili so ga, da je podkupoval volivce. Pri ponovni volitvi je bil Rothschild izvoljen še z veliko večjo večino. Dobil je 10.540 glasov, dočim so njegovi protikandidati dobili komaj po 3000 glasov.
SAM0UM0R REKTORJA UNIVERZE.
Jena, 5. okt. (Izv.) Rektor tukajšnje univerze profesor kemije dr. Guthier se je iz doslej neznanega vzroka v svojem laboratoriju ustrelil.
PREVELIKI DAVKI NA OGRSKEM.
BudimpeSta, 5. okt (Izv.) Radi velikih davkov vlada med prebivalstvom veliko razburjenje. Vlada pa ne more niti mislih na to, da bi mocln zmnnHati dnvkp Uor nhva<*ona
>. '	—4 -	— • —» » 7 •» vi Jv x/w » v -ni nn
dajati podporo raznim nacionalističnim organizacijam. Mažarski srrozi radi tega davčna revolucija.
Najnovejša iznajdba!
Brez kvarenja blapra kemično snaženje in vsakovrstno barvauje oblek
ANTON BOC, Ljubljana
Selenburgova ul. 6.1, Gilnce-VIč 48
S povodnji v	Polhovgrajski dolini.
Vas Pristava. Na desni je videti podrtine gasilnega doma, dalje mesto, kjer je stala hiša g.	Slika na desni: Splošen pogled na Pristavo ob povodnji. Vidijo se ruševine železobetonskega
J. Koprivca (X), in mesto, kjer je stal hlev g. Poklala (XX),	mostu, in zasuta stara struga Rožne. S X zaznamenovano mesto označuje prostor, kjer je
1	stala hiša g. Koprivca.
Suzana Lenglen,
svetovna prvakinja v tenisu, nastopa 9. t. m. prvič v Ameriki.
Pogreb žrtev letalske nesreče v Pragi.
Poročali smo, da sta ob obisku naših letal v Pragi trčila naš in češkoslovaški aeroplan, pri 6emw sta našla smrt dva naša in en češki letalec. Ob ogromni udeležbi naroda se je vršil v Pragi dne 27. septembra pogreb ponesrečenega kapitana Rostrve.
KLAVIRJI!
Steinway, H<?izl in Heitz-mann, Forster, so svetovne prve znamke in jih dobite samo v zalogi izvedenca bivš. uč. Glasb. Matice Alfonza Breznika, Ljubljana, Mestni trg 3. Prodaja na obroke! Posojevalnica!	6127
HARMONIJ ali KLAVIR
rlobro ohranjen, se kupi. -Ponudbe upravi lista pod Šifro: »Harmonij« it. 6757.
Volno in bombaž
za strojno pletenje ia vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenab v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
Rekord 5200 km v dveh dneh.
Tip francoskega letala, ki je nedavno preletelo v ravni črti razdaljo Pariz— Bender-Abbas v dveh dneh. Bender-Abbas je mesto v Perziji in oddaljeno od Pariza 5200 km. Letalo sta vodila pilota Chalie in Weiser.
Slika na levi: K obisku čeških parlamentarcev v Ljubljani, v ponedeljek
dne 11. t m. Spominski pokal, katerega bodo gostje podarili mestu Ljubljani kot reprezentantinji slovenskega dela kraljevine ob svojem prihodu. Zal. da ga iz njihovih rok ne bo mogel sprejeti svobodro izvoljeni župan, ampak le
— gerenti.
Ulica v Minnii po orkanu.
Kakor smo poročali, je orkan na Floridi, ki je razsajal v septembru, zahteval strahovitih človeških in materijalnih žrtev. Na sliki vidimo popolnoma razrušeno ulico v mestu Miami, a v levem vogalu prevrnjen in razbit avtomobil.
Blagoslovitev nove cerkve sv. Frančiška v Šiški.
V nedeljo 3. t. m. ob 10 dopoldne je namestnik prevzv. knezoškofa, generalni vikar prost Andrej Kalan, blagoslovil novo, veličastno stavbo cerkve sv. Frančiška v Šiški, Nad 4000 Ljudi je prisostvovalo tej slavnosti.
Današnja slika nam kaže prvo daritev sv- maše v novi cerkvi pod velikanskim svodom, ki jo je daroval g. prošt ob asistenci oo. frančiškanov.
Na levi strani je videti prižnico, odkoder je provincijal p. Regalat navdušeno pozdravil vernike, se zahvalil slovenskemu narodu doma in v tujini za pomoč, da se je ta krasna stavba spravila pod streho ter pojasnil, s kakšnimi težavami se je borila provincija in se še bo, preden bo hram božji popolnoma dcgotovljen. Kot brat sv. Frančiška se je iskreno veselil, da more ravno na dan 700 letnice smrti darovati prvo, njemu posvečeno cerkev — njemu v dar.
štampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
Sodnik: :>To je lepo od vas, da niste imeli mnogo posla s paragrafi. Kje ste bili potem ves ta čas?v
Obtoženec: V ječi, gospod!-."
Povojna milijonarka je v gosteh pri velikašici N. razbila po nesreči krasno vazo.
Opravičevaje se, vpraša, koliko je bila vaza vredna.
»Oh, reče gostiteljica z vzdihom, >bi) je stari Meisnerjev porcelan!.:
»Hvala Bogu, da je bil star,?: pravi milijonarka, jaz sem že mislila, da je bila vaza nova!«
Naš kralj v Parizu, na Elizejskih poljanah. Slika na levi: Nemški zunanji mini-ter dr. Stressemann, ki je te dni na ongresu nemške ljudske stranke v Aolnu obrazložil velikanske svoje uspehe v Ženevi.
Smešnice.
Pred sodiščem. Sodnik: »Kedaj ste bili zadnjič prod sodiščem?«
Obtoženec: ;»Pred petnajstimi ieti, gospod. arvič in zadnjič.«;
Gospodarstvo
Se v'na razstava v Ptuju.
šele spomladi lanskega leta Je bila v Ptuju Ustanovljena podruinica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Ne šteje sicer še na Btotine Članov, toda kolikor jih je, so . možje na svojem mestu, možje, ki-so se. z vnemo in navdušenjem lotili, da širijo smisel umnega sadjarstva med prebivalstvom ptujskega okraja. Ze pred enim me-secom so priredili s krepko podporo ptujskega okrajnega zastopa sadni ogled na - licu mesta po vseh večjih nasadih ptujskega okraja. Celih pet dni so se odlični sadjarski interesenti iz Ptuja s nadjurskinj, strokovnjakom profesorjem g. Priolqm iz Maribora po ,iočno določenem in objavljenem programu • v avtomobilu vozili od kraja do kraja, hiteli od sadovnjaka do sadovnjaka in presojali na licu- mesta sadne sorte in njih gospodarsko vrednost," izbirali sorte, ki bi najbolj ugajale tukajšnjemu podnebju, zemlji in gospodarskim prilikam. Obenem so z vsakdanjimi predavanji poučevali sadjarje, ki so se na posameznih krajih zbirali k ogledu. Posledica tega ogleda je bil sklep, da se priredi Oktobra meseca okrajna sadna razstava v Ptuju. In ta sklep je bil čaštno rešen v soboto 2. t. in., ko je vel. župan mariborske oblasti ob navzočnosti mnogobrojnih zastopstev in gostov slovesno otvoril razstavo.
Po pozdravnem govoru vladnega komisarja okrajnega zastopa in posestnika ter predsednika razstavnega odbora g. M. B r e n č i č a je veliki lupan g. dr. O. P i r k m a j e r, ki je bil pokrovitelj razstave, v daljšem govoru orisal pomen sadne razstave, veliko gospodarsko važnost sadjarstva za ptujski okraj, posebno važnost organizacije ta napredek v tej panogi in veliko potrebo reorganizacije sadne trgovine.
V	imenu Sadjarskega in vrtnarskega društva ea Slovenijo je govoril urednik in član načelstva g. M. II u m o k \u Ljubljane, v imenu učiteljstva je pozdravil šoLki upravitelj g. L. Muze k in v imenu mestnega zt^iopa g. podžupan mesta Ptuja, Potem si je g. vel. Lupan v spremstvu sadjarskih Strokovnjakov podrobno ogledal razstavo in njene posebnosti.
Razstava je imela poučen in trgovski značaj. Velika večina razstavljenega sadja je bila strokov-njaško vložena v enotne zaboje starega tipa, ki so do sedaj v trgovini z namiznim sadjem najbolj fcnani in v veljavi. Poleg tega je bilo pa razstavljenih tudi mnogo raznih izborov in zbirk v potočne in dekorativne namene.
Oder v spodnjem koncu velike društvene dvorane, ki se je po prijaznem posredovanju g. dr. Fichtenaua pridobila za razstavo, je spremenil mestni vrtnar g. V a u d a v pravcati cvet-ličnjak s sliko Nj. V. kralja v sredini, ki jo je nalašč za to priliko naslikal profesor g. A. K a -s i m i r. V stranskem traktu dvorane je bilo ob obeh straneh razstavljenih 50 zabojev, pravilno za prevoz napolnjenih z raznimi sortami izbranega namiznega sadja, ki raste v ptujskem okraju. Najbolj Bo bile zastopane naše žlahtne k a n a d k e, ki baš v tem okraju v višjih legah tako izvrstno uspevajo. Pa tudi druge sorte so se odlikovale, po debelosti in čistoti kljub skrajno neugodnemu vremenu skozi celo poletje in še posebej skozi ves teden, ko se je razstava prirejala. Za ta oddelek« t ta a poljjg sadjarjev, ki stf dali Sadje na razpolago, ftfcebn«' zasluge ga.. Hlnl.z.e,. posestnica velikih., sadovnjakov pri Ptuju in lasthiea Stare ln reno-mirane razpošiljalpice prvovrstnega namiznega sadja. Z občudovanja vredno trudoljubnostjo: in vztrajnostjo je bila zadnje dni noč in dan na, delu pri not i ran ju in zapukavanju sadja za razstavo.
Koncqpi tega dela dvorane je bil razstavljen lepo urejen izbor jabolk in hrušk za Slovenijo, zanimiv in. poučen posebno za preproste sadjarje, ki še ne poznajo vseh, za našo pokrajino priporo-ČdniU sort. V sredi tega dela dvorane je bila kot razstavna dekoracija velika piramida raznih sort, tako okusno sestavljena, da se je vse čudilo spretnosti razstavljalca. Zaključek tega dela je tvorila dekorativna skupina izbranih plodov raznih sort jabolk in hrušk in šest amer. zabojev napolnjenih' po ameriškem načinu z natančno sortiranimi jabolki.
V	ospredju glavne dvorane je bil od vseh strani pristopen ožji izbor jabolk sa ptujski okraj ' (glavne vrste: Bauermannova reneta, kanadka, bo-skoopski kosmač in bobovec, postranske sorte: da-masonka, štajerski mašangar in prinčevo jabolko). Poleg je bil kvalitetni sortiment pojasnjen s ka-nadko v 8 kvalitetah. Ta miza je bila prirejena posebno za šolsko mladino. Vsak učenec naj bi tu spoznal sorte za svoj rodni kraj. Na isti mizi so
bili videti tudi poštni zabojčki napolnjeni s kabinetnimi jabolki kanadke in drugih sort.
Ob levi strani glavne dvorane je bila najprej zbirka sadja iz Središča, ki jo je napravil navdušen sadjar g. Tkalec. Dalje je pa stalo 40 sodov za sadje, napolnjenih z jabolki srednje, vendar pa vseskozi lepe naipizne kakovosti. Izmed jabolk je bila zopet najlepša kanadkp, pa tudi bobovec, damasonka, boskoopski kosmač, štajerski mašancgar in še razne druge sorte so se odlikovale po enakomerni debelosti in čistoti. Pol?g jabolk je bilo 3,. sode pastorjevk, katerim pa se je zelo poznalo letošnje deževno vreme. Ob levi strani je bila velika zbirka jabolk in hrušk prvovrstnih namiznih sort v okusnih košaricah namenjenih za prodajo. Po sredini dvorane je postavil g. M ikel j veletrgovec in sadjar od Sv.« Marjete niže Ptula obširno zbirko najkrasnejšega namiznega sadja lastnega pridelka. Za veleposestvo grofa Herbor-stein.a v Ptuju je razstavil ekonom g. Kegl več raznih sort jabolk in hrušk v Izbrani in izredni kakovosti. Razen naštetih je bilo še več razstavljalcev, ki jih pa zaradi omejenega prostora ne moremo vseh našteti. Sadjarsko orodje je razstavila tvrdka Anton Brenčič iz Ptuja. Sadne mline je pa imel na razstavi g. J. Prosnik v zastopstvu tvrdke P a n o n i a.
Posebne zasluge, da so je razstava mogla uprizoriti in da se je tako častno završila, ima pred vsem ptujski okrajni zastop s svojim načelnikom vladnim komisarjem g. Mih. Brenči č e m na čelu in tajnikom g. Sagadinom. Okrajni zastop je že sadni ogled v prvih dneh septembra napravil in razstavo gmotno podprl in imenovana gospoda sta s svojo neumorno delavnostjo ter s svojim vsestranskim zaupanjem dosegla, da so se razstave udeležili vsi večji sadjarji iz mesta in okraja. Vse priznanje gre tudi okr. poglavarju g. dr. V o n č i n i, mestnemu županu g. dr. Senčarju, načelniku podružnice g. Fr. Brenčiču, obema posojilnicama,, ki so vsak po svojih močeh pripomogli, da se je prireditev tako sijajno izvršila. Posebej pa se je zahvaliti gg. sadjarskim strokovnjakom prot. P r i -oli, okr. ekonomu Župancu, naduč. Lev. stiku in sadjar, inštruktorju Aplencu, ki-so Z veliko ljubeznijo pomagali urediti razstavo in določiti sadne sorte.
Končno naj še omenimo, da se je otvoritve razstave udeležilo tudi 82 učiteljev in učiteljic ptuj-> skega okraja, med katerimi je dokaj navdušenih sadjarjev in šolskih vrtnarjev.
Dunajska podružnica Slavonske banko v prisilni poravnavi. Dunajsko trgovsko sodišče je otvo-rilo poravnalno postopanje nad tamošiijo podružnico Slavenske banke. Za upravnika je imenovan komercijalni svetnik Ernst Zausner. Rok za prijave je določen do 3. novembra, 18 novembra pa se vrši prvi narok. Dunajska podružnica Slavenske banke je imela v zsadnjem času malo prometa in se je pečala predvsem z izdajo kreditnih pisem in akreditivov. Pravno razmerje med dunajsko podružnico in zagrebško centralo je baje zelo komplicirano; z zadevo se peča tudi avstrijsko justično ministrstvo. Seznam premoženja še.,ni bil predložen,,. Banka, predlaga upnikom v poravnavo. 50%, pjačljiyih v sedmih četrtletnih obrokih. Celokupna pasiva znašajo približno 200.000 šilingov.
Jugoslavija in kartel srednjeevropskih železarn. Kakor smo že poročali, so so pred 10 dnevi vršila na Dunaju pogajanja med zastopniki srednjeevropskih železarn. Pri teb pogajanjih je bila zastopana tudi Kranjska industrijska družba poleg delegatov družbe Alpine-Montan, češkega železarskega kartela, ogrsko družbi Rima-Murany in romunskega podjetja Rešica. Čeprav se še ni dosegel sporazum, vendar .je značilno, da so imenovana podjptja poslala v Pariz delegate, ki so se pogajali z. zastopniki zapadnoevropskih železarn. Skoro gotovo je računati z dejstvom, da se srednjeevropsko železarna v kratkem združijo v kartel.
Ajdresar gospodarskih podjetij Bosno in Hercegovino. Gospodarske kroge, ki imajo stike z Bosno in Hercegovino opozarjamo, da je izšel adresar gospodarskih podjetij Bosne in Hercegovine, ki obsega denarno Zavode in zavarovalnice, in industr. podjetja, trgovino in obrt. Adresarju je dodan seznam odvetnikov, naših konzulatov in trgovinskih agencij v' inozemstvu, gospodarskih organizacij kakor tudi postnih in telegrafskih uradov.. Adresar je uredil in izdal N. Teraič, uradnik trg. zbornice. Cena 30 Din; po povzel ju 0 Din več. Naroča se prt izdajatelju, Sarajevo pošt. predal 50.
Nov ravnatelj praške Živnostenske banke. Za
ravnatelja industrijskega koncema Zivnostenske banke je imenovan bivši trgovski minister ing. Dvorzaček. To imenovanje je zelo ziiačilno. Mnogo bank je po vojni utrpelo občutne Izgube vsled nestrokovnega vodstva in nadzorstva podrejenih in kontroliranih industrijskih podjetij. To dejstvo opažamo tudi pri nas. Ti razlogi so dovedli Zivnosten-sko banko, da je imenovala za direktorja svojega obsežnega industrijskega koncema prvovrstnega strokovnjaka v industrijskih in tehničnih zadevah.
Znatno zboljšanje konjunkture na Poljskem. Konjunktura na Poljskem se stalno poboljšuje. število zaposlenih delavcev je že zelo naraslo, in siicer v industriji, ki se peča š predelavo surovin od 313 na 387 tisoč (20%), v mineralni industriij od 21 na 41 tisoč ali skoro 100%, v opekarnah in tovarnah cementa pa celo za 300%. Hitro napredovanje poljskega gospodarstva je pripisati na eni strani znižanju davkov v zvezi z reformami v poljskem državnem gospodarstvu in administraciji, na drugi strani pa stabilizaciji poljskega zlata, ki se je izvršila po nasvetu ameriškega strokovnjaka profesorja Kemmerera, ki je odtočno odklonil vsako dviganje valute in priporočil stabilizacijo zlata na razmeroma nizkem nivoju, vsled česar se niso cene v zlatu nič zvišale.
Obseg našega trgovinskega promfcta s Rusijo. Leta 1925. smo uvozili iz Rusije za 9,291.000 Din (1. 1924. 8,172.000 Din, 1. 1923. 2,269.00 Din in leta 1922. 814.000 Din), izvozili pa samo za 105.000 Din (1. 1924. 972.000 Din, 1. 1923. 55.000 Din ln leta 1922. 45 Din). »Trgovinski glasnik« smatra, Ja ne moro med Jugoslavijo in Rusijo priti do nikakib trgovskih zvez, kajti obe državi Bi konkurirata na svetovnem tržišču. Tudi prod vojno se iz Srbije ni prav nič izvažalo v Rusijo, uvažalo pa se je samo nekaj petroleja in soli. Naziranje, da ne more priti med Rusijo tn Jugoslavijo do večjih trgovskih stikov je popolnoma napačno. Nasprotno, naš izvoz v Rusijo bi že davno zavzel precejšnje dimenzije, ko bi tudi mi priznali sedanje stanje v Rusiji. V tem oziru trpi škodo pred vsetn Slovenija, ki bi mogla izvažati v Rusijo štajerske kose, katerih kvaliteta se v Rusiji ceni še iz predvojnega časa; ravno tako emajlirano posodo in tonin. Z izvozom teh predmetov bi se lahko zaposlilo v Sloveniji veliko Število delavcev, ki so danes brezposelni. Vsled nerazumevanja potreb naše industrije, pa se koristi edino tozadevni avstrijski in italijanski industriji, ki te predmete v velikih mnozinali izvažata v Rusjo.
Posestniki obligacij predvojnih galicijskih posojil so opozarjajo, da se bodo vse obligacijo galicijskih posojil (iz 1. 1893., 1904., 1905., 1908., 1913. in 1914.), ki so bile svojčas registrirane, zamenjale v 5% obligacije konverzijskega posojila. V svrho izmenjave morajo lastniki teh posojil, oz. lastniki potrdil o registraciji iste do 30. junija 1927 predložiti finančni komori v Lvovu (Izba Skarlovva), in to neposredno ali pa potom poljskega konzulata v Zagrebu, kateri daje tudi potrebne informacije.
Morsza
Dne S. oktobra 1926.
DENAR.
; Zagreb. Berlin 13.462—13.492 (13.45—13.48), Italija 213.48-215.48 (211.50-213.50), London v>2744r>-275.1§ (27$,35—275,15) Newyork 56.356— pJiSgft (56.375-56.575), Pariz 160-162 (158.50-160.50), Praga 167.35^-168:15 (167.35-168.15), Du-* naj 7.965—7.995 (7.965—7.995), Curih 10 9275— 10.9575 (10.9275—10.9575).
Curih. Belgrad 9.1475 (9.145), Budimpešta 72.50 (72.45), Berlin 123.275 (123.2875), Italija 19.50 (19.45), London 25.115 (25.1025), Newyork 517.625 (517.375), Pariz 14.61 (14.4875), Praga 15.325 (15.325), Dunaj 73.025 (73), Bukarošt 2.7125 (2.79), Sotija 3.75, Amsterdam 207.20 (207.10), Bruselj 14.05 (14.025).
Dunaj. Devize: Belgrad 12i50—54, Kodanj 187.80—188.20, London 84.32—34.4325, Milan 26.70 —26.80, Newyork 705.25—709.75, Pariz 20.08-20.18. Valute: dolarji 704—704.2<), francoski frank 20.24—20.40, lira 26.60-27.50, diiiiar 12.4875-5-175, češkoslovaška krona 20.9050—21.0250.
Praga. Devize: Lira 127.05, Zagreb 59.5830, Pariz 95.1750, London 163.6750, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 70.50—72, vojna odškodnina 305—308, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 194 den., Ljublj. kreditna 155 den., Merkantilna 93—94, zakl j. 94, Praštediona 866—868, Kred. zavod 165—175, Strojne 110 bl.r Trbovlje 298—305, Vevče 102 denV, Stavbna 55—65, šešir 103 den.
Zagreb. 7% invest. osoj. .71.50—72, agrari 42
t %>amO~OnTsa~pravi Penkala izdelki,
ki so označeni z imenom ali ODaratvena^znamkcr.
—43, vojna odškodnina 306 -306.50, kasa 306— 306.50, okt. 307—309, nov. 310.50—311.50, Hrv esk. 100-100.50, Kred. 100-101, Hipobanka 55-56, Jugobanka 91.50—92, Praštediona 867.50—870, LJ, kreditna 155 zaklj., Srpska 130 den., Eksploatacija
5—10,	Šečerana 365—400, Gutmann 240—250, Sla-vex 115 bi.. Slavonija 31—31.50, Trbovlje 300 den„ Vevče 102 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 820.000, Zivn« 710.000, Alplne 365.000, Kranj, industrijska 490.000, Trbovlje 379.000, Hrv. e.-, 145.000, Levkam 122.800 Hipobanka 69.000, Slavonija 35.500.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Remeljni 4.50, 5 ln 6 m doli, ft-o meja 520 den., trami monte: 100 kosov 5mM, 100 kosov 4 m 5-6, 40 kosov 5 m 6-7, 40 kosov 6 m
6-7,	fco meja 290 den., hrastove vozno deščice: 48 mm od 18—28 cm Sir., 2.G0 in dolžine, 58 mm od 18—28 cm šir., 2.80 m dolžine, fco meja 1230 den.
Žito in poljski p r i d e 1 k i: Pšenica nova, fco naklad, post. 267.50 bi., koruza stara, fco vag. naklad, post. 168 bl„ koruza umetno sušena za X., II., XII., fco vag. naklad post. 145 bi., koruza nov« v klipu, fco vag. naklad, post. 80 bi., rž do« mača, fco naklad, post. 215 bi., oves novi, fco naklad. post. 155 bi., fižol beli novi, fco vag. naklad, post. 135 bi., krompir rani, fco vag. slov. postaj« 90 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post. 100 bi.
Naše difaštvo
SVET SLUŠATELJEV LJUBLJANSKE UNIVERZO
SRLTJ je že započel novo poslovno dobo. Da tovariši visokošolci lažje poravnajo letno naročnino 4 Din, je založil društvene koleke, ki se dobivajo pri g. vratarju. Tovariši naj nemudoma izvrše svojo člansko dolžnost ter si omislijo omenjeni kolek, ki ga nalepijo na zadnjo oplatničo indeksa. Svet ima velike izdatke, vse stroške pa je moral doslej kriti izključno iz članarine pretočenega leta, katero pa gotovi tovariši visokošolcd niso hoteli poravnati radi njim lastnega bagateliziranja te organizacije, pa četudi imajo v Svetu svojega izvoljenega zastopnika. Edino podporo pa je naklonil ljublj. gerentski sosvet, kar jo pa zadostovalo komaj za nabavo poslovnih knjig. Zato naj tovariši v svoji vestnosti izvTŠe dolžnost, ki jo narekujeta disciplina in red vsake delovne organizacije. V soboto dne 9. okt. ob 20. uri se vrši v posvetovalnici akad. društva »Jadran« (arena Nar. doma) I. mod-društvoni sestanek. Kulturna in strokovna akad. društva naj pošljejo zastopnike z overovljenimi glasovi. Dnevni red: delo med počitnicami, kongresi; slučaj akad. bol. blagajne; vpisovanje'; občni zbor, volitve; pevski zbor na ljublj. vseučilišču; slučajnosti. Posebno važna je točka: občni zbor in volitve. Društva naj se po svojih zastopnikih izjasne ali za volitve, ali pa sprejmejo listo novega odbora, ki jo bo pred loži 1 letošnji Svet. Tudi zadeva pevskega zbora je toliko dozorela, da bo moZ-no že ta ^ečer osnovati pripravljalni odbor. —vič.
Sir H. Rider Haggard:
TI
Hči cesarja Montezume.
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec.
»Ranjen, Tom,« mi jo segla v besedo; »glej, kri ti teče z roke. Ali je rana globoka?«
»Nisem še pogledal. Nisem utegnil.«
»Sleci jopič, Tom, da ti obvežem rano. Ne, tako hočem imeti.«
Slekel sem jopič, ne brez bolečin, in zavihal 6rajčni rokav; prikazala so je rana; zdolnji konec roke je bil preboden skozi meso. Lilija je izprala rano z vodo iz potoka in jo ovila s svojim robcem, ves čas šepetajoč sočutne besede. Da povem resnico, z veseljem bi. rad trpel vse hujše bolečine od večje rane, samo da bi mi ona stregla. Njena nežna skrbnost mi je pregnala vse dvome in me navdala s srčnostjo, ki bi je drugače ne imel v njeni navzočnosti. Izprva sicer res da nisem mogel najti besedi, ko pa mi je obvezovala rano, sem se sklonil in ji poljubil roko. Zardela je kot večerno nebo;'močna rdečica se je naposled izgubljala pod rdečkasto-rjavimi lasmi, žarela pa ji je še na beli roki, ki sem jo bil poljubil.
»Zakaj si to storil, Tom?« je rekla s tihim glasom.
Tedaj sem izpregovorii. »Zato ker te ljubim, Lilija, in ne vem, kako bi pričel, da bi ti razodel svojo ljubezen. Ljubim te, draga moja, ljubil sem te ves čas in to bom vedno ljubil.«
»Ali si tako getov tega, Tom?« je rekla.
Ničesar ni na svetu, glede česar bi bil tako fotov, Lilija. Želim si samo, da bi bil jaz enako 2otov, da me ljubiš kakor jaz tebe!
Za trenutek je molčala in povesila glavo skoraj na nrsi; nato pa jo je zopet dvignila in oči sto bo ji svetilo kakor jih nisem bil šc nikdar videl.
»Ali dvomiš o tem, Tom?« je rekla.
Tedaj sem jo objel in spomin na ta poljub me je spremljal vse moje dolgo življenje in živi v meni še sedaj, ko stojim star in nagubančen >ob robu groba. Ta poljub je bil največja radost, kar mi jih je bilo danih vso moje žive dni. Prekmalu, na žalost, je minul, ta prvi čisti poljub mladostne ljubezni — nato pa sem zopet izpregovoril, a nekam brez pravega cilja.
»Videti je, da ljubiS mene, ki tolikanj ljubim tebe.«
»Ako si doslej dvomil o te A, ali moreš dvomiti sedaj?« jo odgovorila jako nežno. »Ampak poslušaj, Tom. Je že vse prav, da se ljubiva, kajti rojena sva bila za to; dasi pa ljubezen sladka in sveta, ni še vse; misliti morava tudi na dolžnost in na to, kaj moj oče pereče k temu, Tom.«
»Ne vem, Lilija, vendar si pa lahko mislim. Dobro vem, draga moja, da želi, da vzameš mojega brata Geof[reya, mene pa pustiš v nemar.«
»Potem njegova želja ni moja želja, Tom. Dasi je dolžnost močna, vseeno ni tako micčna, da bi prisilila žensko v zakon, kateri ji ni po godu. Vendar je zopet lahko tako močna', da odvrne žensko od zakona, za katerega ji gori srce — in morda bi bila tudi tako močna, da bi me zadrževala, da bi raz-odela svojo ljubezen.«
»Ne, Lilija, ljubezen je «ama po sebi mnogo in dasi ne bi donesla sadu, je vseeno že to nekaj, da si jo pridobil za vedno.«
»Jako mlad si še, ko takio govoriš, Tom. Vem, tudi jaz sem mlada, ampak me žensko prej dozorimo. Morebiti pa je ta ljubezen le fantovska premama', ki preido s fantovskimi leti.«
»Nikdar ne bo prešla^ Lilija. Prva ljubezen, pravijo, je najdaljša, in kar so vseje v mladosti, vzcvete v naši starosti. PoRluSaj, Lilija: jaz si moram šele usvariti svoj položaj v svetu in miorebiti bo nekaj časa trajalo, da si ga ustvarim. Zavoljo tega prosim, da bi mi nekaj obljubila, dasi jo taka želja
mogoče sebična. Prosim te, da bi mi bila zvesta, in najsi pridejo lepi ali slabi dnevi, da ne poročiš nikogar, dokler ne bom mrtev.«
»Obljubljati je nekaj težkega, TVan, kajti s časom pridejo izpremembe. Vseeno pa sem toliko gotova sama sebe, da obljubljam — da, prisegam. Tebe ne morem biti gotova, ampak z nami ženskami je stvar taka, da moramo vse tvegati na en lučaj; ako izgubimo, potem z Bogom srečal«
Govorila sva še dalje; ne spominjam se več, kaj sva si rekla, dasi so me te besed, katere sem bil napisal, ostale v živem spominu, deloma zavoljo njihove tehtnosti, deloma pa zovoljio vsega, kar so je v poznejših letih prigodilo.
Naposled je prišel čas odhoda; obadva sva bila žalostna, da sta se morala ločiti. Tedaj sem jo objel in jo poljubil pritisnivši jo tako tesno k sebi, da ji jo nekoliko krvi iz moje rane kapnilo po belem krilu. Ko pa sva se objela, sem se slučajno ozrl kvišku, in tedaj se mi je nudil pogled, ki me je silno prestrašil. Niti pet korakov od naju je stal gospod Bozard, Li-lijin c-če, in opazoval vse; in na njegovem obrazu ni bilo videti smehljaja.
Jezdil je bil po jahalni poti in dospol do napaja-lišča ob vodi, ko jo uzrl parček, ki je stopal pod njegovimi hrasti; razjahal je, da bi ju pregnal. Šele ko je prišel prav blizu njiju, jo spoznal, koga je šel preganjat; od začudenja jo obstal. Z Lilijo sva so počasi razmeknila in zrla vanj. Bozard je bil majhen, čokat možak, z rdečim obrazom in resnobnimi očmi, ki so mu od jeze uprav stopile iz očesnih jamic. Nekoliko časa ni mogel izpregovoriti, ko pa se je naposled oglasil, so mu besede hitro tekle. Pozabil sem že, kaj je bil govoril, ampak jedro vsega je bilo, da bi rad vedel, kaj imam z njegovo hčerjo. Čakal sem, da se ie upehal, nato pa sem mu odgovoril, da se z Lilijo ljubiva in da sva si obljubila večno zvestobo.
»Ali je res, hči?« jo vprašal.
»Res ie. oče,« je odgovorila pogumno.
SISEIIIE EHIEIII
8	2
F	s
s	°
O	»-f
h	"
K ®
F
S O <
D- e-	n
2	N
g- š	°
r	g
.ta	cu
g •O	o	O. o
— •	_.	C/>
• - ~	P	SC
5-4 t •1
PS
3 ° ° -
o f
P* B
° rt
B C
.P c
„ o
< C/l
S. W ~ o
■o S
S 25
™ b
N«
W 2;
u £2
S. O
o » y a B u |
n P m
S « r
; 2- n
8M
S35* P sa
! K
f; £ D SO.
m'
™ U
P. . .
2. e-. c
i »a o o
3 š* p> o
° s
__ o
s s-a B P 3
g
< 5 2- 3. p &
s g.
B ^
P
■ 3
»5 o n p B H
O O- N M
5 » < <
IIIEIIIE =111=111
Spori
ZUNAN.1I NOGOMETNI REZULTATI. Rumunija : Jugoslavija 8 : 2. Brigittenauer A. C. : Amateure 3:1. Vienna : Slovan 4 : 0. Admira : Rudolfshiigel 6 : 2. Danska : Švedska 2 : 0. Švedaka : Poljska 8:1. Slavia : Hungaria 2 : 1. Viktoria Žižkov : D. F. C. 6 : 2. W. A. C. : Valencia 3 : 2 in 2 : 2. Sparta : Ali Stara Chicago 1 : 0.
IN ZOPET RIGOULOT. Ta pa res ue neha. Včeraj smo pisali, da je potegnil z desnico 104 kg in da bo poskus ponovil pred kompletnim sodiščem. In res. Pri prireditvi pariškega težkoatletskega kluba .ie najprvo Švicar Aeschmann potegnil obojeročno 103 kg, nov svetovni rekord njegove kategorije. Takoj nato je pristopil Rigoulot in je potegnit z desnico 10,i kg, torej še 1 kg več kot par dni prej. Pa ni še dosti. Všeč mu ni bil njegov lastni rekord v potegu z levico, 91 kg; še ta mora pasti. Rezultat: Rigoulot je potegnil z levico 94 in pol kg, kar za 8 in pol več kot je bil prejšnji rekord. Če bere Alzin te številke, mu gotovo ne bodo všeč. Kosala se bosta namreč 17. t. m. v Marseille. In Cadine jih tudi ne bo vesel. Ta pride za Alzinont na vrsto. — V Plauenu (Nemčija) je pa ponovil Dunajčan Haas zadnjič omenjeni rekord 130 kg obojeročni sunek.
AVTOMOBILIZEM. Po podatkih ameriških statistik je bilo število avtomobilov v začetku letošnjega leta tole: Amerika	21,095.000 avtomobilov
Evropa	2,676.000 avtomobilov
Avstralija	417.000 avtomobilov
Azija	230.000 avtomobilov
Airika	148.000 avtomobilov
Skupaj 24,566.000 avtomobilov Od teh je bilo 20,965.000 osebnih avtomobilov, 160.000 avtobusov in družabnih voz ter 3,441.000 tovornih avtomobilov. Lani so napravili na vsem svetu 4,300.000 novih avtomobilov, od njih 4,175.000 samo v Zedinjenih državah ameriških.
Holandski listi poročajo, da bo holandski avto-mobilni klub na oktobrski konferenci mednarodne zveze avtomobilnih klubov stavil predlog, naj se Veliko darilo Evrope izvojuje leta 1928 na Holandskem. Doslej so imele to pravico samo Francija, Italija, Belgija in Španska. Za leto 1927 je priglasila svojo kandidaturo Anglija, in ji bodo gotovo tudi ugodili. Za 1928 se poleg Holandije poteguje tudi Italija.
Te dni so izročili v Ameriki prometu najdaljšo avtomobilno cesto sveta. V skupni dolžini 2400 km vodi iz Winnipega v Vancouver in pelje skozi tri kanadske in skoz sedem ameriških narodnih parkov. Je torej prava nedeljska proga, tisoči bodo obiskali narodne parke in bodo taborili na prostem. Amerikanci bodo pa morali cesto podaljšati od Winnipega proti vzhodu, sicer jih bodo prekosili Avstralci. Zgradili bodo namreč avtomobilno cesto, u bo 3200 km dolga in na vsej dolžini 33 m široka.
PAR ŠPORTNIH NOVIC. Francoski teniški igravci so prišli iz Amerike nazaj. — Houben je bil v Parizu trikrat poražen.
—	Peltzer samozavestno naznanja, da bo v nedeljo na Dunaju postavil nov svetovni rekord. Takrat se bo vršila nogometna tekma med Švico in Avstrijo, in so dali na program tudi lahkoatletske prireditve, r— Angleška gospodična Violet Pierceu je kot prva ženska tekla maratonski tek "VVindsor—London, 42 kilometrov, in je pretekla to razdaljo v 3 urah in 40 minutah!
K.mff@& in reMfe
V zalogi Jugoslovanske knjigarne so izšle pevske točke k dr. Klepčevi igri »Zakleti grad<'. za solospav. .moški in mešani zbor s spremi,jevanjem klavirja uglasbil Zorko Prelovec. Cena izvodu 12 Din. Točke so zložene v priprostem a melodijoznem narodnem slogu in tonu, da jim je kos vsak zbor ozir. podeželski oder. Klavir lahko nadomesti tudi harmonij. Ker spadajo te pevske točke brezpogojno k vprizoritvi igre, sicer igra ne pride do veljave, opozarjamo na to izdajo vse naše odre in pevske zbore.
Mladika. Vsebina 10. številke: Leposlovje: Matija Malešič, Kruh. — H. Federer-M. Kmetova, Sveti Frančišek Asiški. — Ivan Vuk, Gospa Mica. — M. Malešič, Zakopano vino. — Orczy-Poljanec, Za Cezarja. — Pesmi: Janez Pucelj, Sv. Frančišek. — Miroslav Kunčič, Ob gluhi polnočni uri, Njen molk, Tri vrbe nad potokom. — Srečko Kosovel, Oreh.
—	Poljudno znanstvo: Viktor Steska, Wol-fova doba. — Slike: Martini, Sv. Frančišek Asiški. Giotto, Sanje Inocenca III., Sv. Frančišek se odpove bogastvu. Posavčina. M. Gaspari, Slike iz Bele Krajine. Janez Šubic, Potrpežljivost. Dom boljševiške delavske zveze v Moskvi. Mongolski poslanik in Čičerin. Zborovanje knjižničarjev v Pragi. — Pisano polje; J. B. Šedivy, Rusija. G. Kifeljc, Mednarodni kongres knjižničarjev v Pragi. rJove knjige. Krivogled. Naše slike. Ivan Koštial, Slovniški brus. Inž. C. Jeglič, Roža. Dr. A. Breceli, O prehrani. Kosmetika. Kuharica. $ale. Čarodej. Ugaake._____
"Poisnjetlovanja
Dežni plašč zamenjan. V nedeljo dne 3. okt. Je bil v gostilni Černe na Sv. Petra cesti v Ljubljani zamenjan dežni plašč. Prinese naj se v Higienski zavod v Ljubljani, Zaloška cesta 2.
Stanovanje
Štirih ali vsaj treh sob, sobe za služkinjo, kuhinje, kopalnice in pritiklin, v cen trui^iu mesta Ljubljane, v stari ali novi hiši, se lSže za takoj ali pozneje. Cena ne igra vloge, seveda ne pretirano. — Cenjene ponudbe z navedbo cene, opis stanovanja in uatančnim na slovom se vljudno prosijo na upravo ^Slovenca« pod znamko: »Snažnost« št. 6826.
Stalno vožnjo
za RAZVOZ PREMOGA s
kolodvora straukam tu oddam solidnemu prevozniku. — Natančne ponudbe z navedbo ceno na upravo lista pod: RAZVOZ St. 6832 najkasneje do 10. oktobra.
Zahvala.
Podpisani sem bil zavarovan zoper življenje za dobo 2t) let na vsoto 50.000 Din pri „Assicura-zioni Generali" sedaj „Sava", občezavarovalna d. d. v Ljubljani. Po preteku treh let sem dal iz raznih vzrokov omenjeni zavarovalnici to polico v odkup. Vplačal sem v treh letih 8600 Din, izplačali so mi pa! 4267 Din.
Iskreno se zahvaljujem omenjeni zavarovalnici za to uslugo!
Mihafo Lapuh, Šk. Loka.
(železne) in svetilke in dr. tozadevne potrebščine, jako leps, kupite po zelo
nizki ceni pri IVAN KARAŽIJA, Seleznina, Maribor, Aleksandrova c. 42.
Podpisani Jožef Remus, posestnik in čevljar, Ošterc št. 40, občina Kostanj vica se toplo zahvaljuje ugledni zavarovalnici »Sava« d. d. v Zagrebu, ki je po svojem generalnem zastopstvu za Slovenijo v Ljubljani jako kulantno priznala odškodnino za škodo po požaru, akoravno sem bil le komaj 2 meseca zavarovan.
Raditega se čutim dolžnega, da se ji javno zahvalim .in jo priporočam vsakomur najtopleje.
Kostanjevica, dne 26. septembra 1926,
Štemsss s. r.
tf'& L £ * i •«.'•'-• ■•-••j V

Vsemogočni je poklical k Sebi našo ljubljeno teto, gospodično
Matijo Safran
ki je danes po daljšem bolehanju, pre-jemši sv. zakramente za umirajoče, mirno zaspala.
Pogreb drage nam pokojnice bo v sredo 6. t. jn. ob 4 pop. iz hiše žalosti, Sv. Florijana ulica 21, na pokopališče k Sv. Križu. — Predrago rajnico priporočajo v pobožno molitev
Ljubljana, dne 4. oktobra 1926.
žalujoči ostali.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 5. oktobra 1926.
Višina barometra 308"8m
	Opazovanja		Barometer	Toplota v C'	Rel. vlaga ' %	Veter ln brzina ? m	Oblačnost 0-10	Vrsta padavin			co _ ei a
	krni	čas						ob opazovanju	vmmtlo7>>		
		7	774-2	9-8	95	mirno	0	meg a		17-1	9-8
		8	774-5	10-2	90	mirno	0	megla			
	LJubljana (dvorec)	14	772-4	16-8	54	S 3	7				
		19	772-5	13-1	70	E 1	0				
		21	772-8	12-2	78	N 1	0				
	Maribor		774-3	12-0	91	NW 2	5			17	11
•	Zagreb		774-0	1P0	92	SSW 2	0	megla		19	9
	Belgred	8	773-2	11*0	95	mirno	2			21	9
	Sarafevo		772-8	10-0	84	mirno	0			20	6
	Skopije		771-1	15-0	53	mirno	3			22	6
	Dubrovnik		768-7	12-0	34	N 4	0			27	15
	Split	7	7693	17-0	52	NNE 5	0			26	16
	Praga		774-8	11-0	—-			megleno		15	11
Rarometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za 6. oktober: aeuanje vreme traja dalje.
2 DIJAKA sprejmem
na stanovanje in zajtrk. Naslov v upravi: it. 6841,
STANOVANJE
se odda v najem za 5 let v ljubljanski okolici. Več se izve; Jeranova ul. U,
VAJENCA za mizarstvo sprejmem. IV. MRHAR, Staneče 21, Šent Vid nad
Ljubljano.	6843
šteparico
iz.vcžhann za gornje dele, pridno, pošteno, iu več dobro " iaurjenih čevljarskih POMOČNIKOV sprejmem v trajno delo. Hrana iu stanovanje v* hit >i. — AlolzIJ Polsjnko ml., čevljar, Moste, Uruštvena ulica Št. 45.
Kot postrsžnica
iščem službo za v#a dela od pol 8 do 3 popoldne. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6850.
Iščemo za takojš. nastop v stalno službo prvovrst.
bakrarja ozir. kotiarja
Ponudbe na papirnico v VEVČAH.	6681
PRODAJALKA mešane stroke, išče mesta. Nastopim takoj. Dppisi pod: »Poštena 6802« qa upravo
Dober, ne predrag
krojač za deželo
dobi stanovanje zastonj.
—	Naslov v upravništvu »Slovenca« pod št. 6774.
VAJENEC
inteligenten, s primer, šol. izobrazbo, se takoj sprejme.
—	Trgovina z železnino BREZNIK ln FiilTSCH -ujubljana.	6822
OddaTe služba
cerkvenika in organista
v št. Petru pri Novem mestu. — Približni dohodki: Užitek njiv z 10 merniki posetve; redi se lahko dvoje govedi; prosto stanovanje, prosiovoljna žitna in vinska hira, štolnina in nekaj v-denarju. Prošnje do 20. oktobra na župni urad v ST. PETRI) p. Nov. mestu.
vestnega, z večlet. prakso v valjčnem mlinu, sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi št. 6845.
Absolvent
drž. dvoraz. trg. šole išče PISARNIŠKE SLUŽBE. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod 11. 682<>.
se sprejme na stanovanje ir. brano. Električna razsvetljava. - Naslov pove uprava lista pod št. 6840.
Klavir - (stutzfiugei)
(\ICIVil lep, črn in dobro ohranjen, se proda. -Naslov pove uprava lista pod številko 6844.
Poslovni lokal
obstoječ 17. dveh prostorov, 33 ma, pripraven za manjšo obrt, se odda v najem v hiši na Dunajski cesti št. 38 med Hranilnico kmečkih občin in poslovalnico I. del. kon-sumnega društva. Pogoje izveste pri »ZADRUŽNI ZVEZI« v I. nadstr. iste hiše vsak dan med 8. in 14. uro.	6831
Prosimo,
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črlalnica In tvornlca poslovnih knjig V LJUBLJANI. Kopitarjeva ulica «/I|.
300 puranov
težkih 5—7 kg, iz Varaždina, naprodaj na Vodnikovem trgu tri dni.	6827
POSESTVO
obstoječe iz hiše, gosp. poslopij, njiv, gozda in lepega sadnega vrta, se proda. Oddaljeno je 20 minut od premogovnika Kisovec-Zagorje, redi se 3 glave živine. Cena Din 35.000. — Val. Lipovšek, Šemnik 10, Medija-Izlake.
Pozor!
Kupujem stare moške obleke, perilo, čevlje, pohištvo, štedilnike, pefii itd. -Plačam najbolje. Zadostuje dopisnica, pridem tudi na dom. - HRAME MARTIN. Ljubljana Gallusovo na-urežje štev. 29.	6847
VELIK LOKAL
na zelo prometnem kraju, v katerem se vrši sedaj ključavničarstvo in popravljanje avtomobilov -se odda v najem. — Ponudbe na tvrdko A.
BERDAJS — Maribor.
Vinska klet
lepa, s kramnimi sodi za 256 hI vina, se odda v ni.iem s 1. nov. - Cenjene ponudbe na I. KNEZ — LJUBLJANA, . 6816
Fižol ste kupuje Sever & Komp., Ljub-_ljana, skladišče Gosposvetska cesta 5.
Zlato
SREBRNE KRONE
kupuje F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ulica t.
Vsakovrstno
zl®!© hnpulc
po najvišjih cenah Čeme, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
DAMSKE PLAŠČE
v vseh modnih barvah iz čiste volne od Din 350.— do 780.— nudi F. in I. GORIČAR — Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Razstava v izložbi vsak večer od 6. do 8. ure.
Bukova drva
suha, kupim večjo množino. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »VEČ VAGONOV« štev. 6809.
TROBENTE
vse blehinštrui mente, ter lovske rogove hitro in precizno popravlja in preglašuje
ALFONZ BREZNIK
i	Ljubljana
Mestni trg štev. 3 (poleg magistr.l
. Stari inštrumena
se vzamej 0 v 7.ameuo ali pt knpjjo. . ,
GOSTILNO vzamem
na račun. Naslov v upravi Jista pod štev. 6825;
KATICA! Kje pa si Tvojo
kuhinjsko posodo
kupila, katera 3® tak« lepa? - NEZICA: Ako sa boš poročila in potrebovala, pojdi naravnost v MABI-BOB, Glavni trg 5, k tvrdk!
Vicel
tam dobiš najboljšo emaj« lirano.- pločevinasto posodo, znamke »Herkules«, in drugo lažje vrste, ter porcer lanasto in stekleno rbbo. Sploh je. to špeeialua tigor vina vseh kuhinjskih por trebščiuxpo zelo nizki ceni.
nizki ceni
gA
Petra c. 3
Velika izbera raznega perila, bluz, otroških obleke, nogavic, rokavic, čipk, vezenin, damskih torbic itd.
PO PRIZNANO NIZKIH CENAHI
Za Ljubljano in bližnjo okolico sprejme večja že vpeljana veletrgovina žganja. Ponudbe na upravo »Slovenca" pod: ALKOHOL št. 6772.
Otvoritev 10. oktobra 1.1. — Otvoritvena prodaja po znižanih cenah I
NAZNAMSLCH
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da prevzamem z 10. okt. t. 1. slaroznano 0gore vče vo trgo vino v Slov. Konjicah, katero je doaedaj imel v uajpjnu g. Vinko Šerfik.
Trgovino bom popolnoma preuredil ter založil z novim in svežini blagom. Razume se, da bodo cene vsled tovarniških zvez in svežega blaga najcenejše in konkurenčne.
Na zalogi bom imel veliko množino ma-nufakturnega blaga iz čeških in angleških tvornic, galanterijo, vse špecerijsko in kolonialno blago, sortirano železnino in vse, kar se je dosedaj vodilo v tej trgovini.
Zagotavljajoč najsolidnejšo in točno postrežbo se priporočam za mnogobrojen obisk.
Z odličnim spoštovanjem

V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mama, gospa
Katarina Skale roj. Mahn
dne 4. oktobra ob pol 9 zjutraj, po dolgotrajni bolezni, v 48. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere, mirno in Bogu vdano za vedno zaspala. — Pogreb drage nam rajnke bo v sredo ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Gaberju 123 na okoliško pokopališče.
Celje, dne 4. oktobra 1926. . Žalujoči ostali: FRANC SKALE, soprog. — FRANC, sin. — MARIJA, PAVLA in POLDICA, hčerke.
.....„	•■'..-v. -.■-:.<■ r
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mamica, soproga trgovca, gospa
Ivana Pristov, roj. Jekler
danes dne 3. okt. 1926 ob 7 zjutraj previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši v torek dne 5. okt. 1926 ob 9 zjutraj iz hiše žalosti »Vila Pristov«, Zg. Gorje na domače pokopališče, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 13. okt. 1926 ob 6 zjutraj v cerkvi sv. Jurija v Gorjah.
Zg. Gorje, dne 3. okt. 1926.
Jože! Pristov, soprog.
Franc, sin. Ivana, Marija, hčeri.
Za Jugoslovansko tiskajp« v Liubljaoi; Karol Cei.,
lzdaiatcli: dr, Fr. Kolovec,
Uredniki Frane TerMtflat