Poštnina plačana v gotovini LetO LV. f LjUDIjani, V Četrtek, dne 29. septembra 1927 St. 220. Posamezna Številka 2 Din celoletno 240 Din z« inozemstvo meseCno 35 Din nedeljska Izdalo Naročnina ^p^^ ^^ a. mbh^^ m. Cene oglasov M* W % if ^ f"^^ ^ % I^ET^IE za državo SHS Bn^^ gBm AJKrn HI MgO m ifHffjflL.... BM^ m in2D,vectiogiaai meseCno 20 Din ^IffllKrTh ŠSBB fSfflM Ml Mi M fVB^ f m^M nad 43 mm vlilne —- jf f _ /^f ..... po 3 In 4 Din, v urednllk)>m delti vrstica po lo Din o Pri veCicm c; naročilu popust S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« fKEASg« Inozemstvo 100 D dneva po proznlKu UrtidnlAtvo le v Kopllarlevl ulici it. 6 1II Rokopisi ac ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprelemalo ~ Uredništva telefon it. 2050, upravnlštva il. 2328 Uprava le vKopllartevl ul.il. 6 ^ Čekovni -------------- 10.349 ičun: Cfubllana itev. 10.630 In a lnserale, Šaralevošl. 7563, Zag f. 39.011. Vraga ln Dunal it. 24. reb 797 Beseda Davidoviča. Vlada Velje Vukičeviča neomajljiva. Ljuba Davidovič popolnoma pristal na stališče Marinkoviča. Ljuba Davidovič je izpregovoril. Njegova beseda je važna in vsa javnost jo je željno pričakovala ter z napetostjo sprejela. Ravnanje in nastopanje šefa demokratske stranke je bilo pred in po volitvah tako za njegove prijatelje kakor ludi za nasprotnike včasih nerazumljivo. Ljuba Davidovič se je bil zabarikadiral za steno, na katero je javnost z vsakim dnem naslikala nov vprašaj. Z zadnjim govorom je Davidovič nejasnosti in negotovosti odstranil in nastopil kot šef ene izmed vladnih strank. Njegov govor je bil umerjen in preračunan na to, da nakaže novo smer, oziroma pove, da so kombinacije, ki so jih delali nasprotniki sedanje vlade na račun njegove molčečnosti, brez vsake stvarne podlage. Davidovič je dejal, da demokrati ostanejo v vladi in sicer v sedanji vladi. Demokratska zajednica se zaveda, da je ona bistveno sodelovala pri izdelavi programa, s katerim je Velja Vukičevič stopil pred volivce. Ta program je volivstvo odobrilo in s tem dalo tudi demokratom vodilo Ln nalog, da v tej vladi ostanejo, delajo in program, na katerem so dobili glasove, realizirajo. To pa je mogoče samo v tesni zvezi z Ve-Ijo Vukičevičem. Vukičevič je razčistil razmere v radikalnem klubu, ustvaril homogenost in slogo ter si preko vseh ovir utrdil avtoriteto, ki je voditelju najmočnejšega kluba v parlamentu potrebna. Da je Vukičevič danes med radikali odločilna osebnost, da je zbral v svojih rokah že vse niti parlamentarnega zastopstva kakor tudi strankine organizacije, to je dejstvo in s tem dejstvom je računal tudi Davidovič, ko je prvič imenoval sedanjo vlado delovno vlado. S to gladko gesto je prešel Ljuba Davidovič preko vseh pomislekov, ki iih je doslej imel. Pustil je hipotezo, da vlada mora demi-sijonirati, če hoče izgubiti volivni in sj nadeti delovni značaj; s tem je Davdovič priznal, da Je sedanja rekonstruirana vlada rodna poslovna vlada, ki naj brez pretresljajev in brez večne nevarnosti za svoj obstoj mirno in vztrajno dela, da ustvari naši državni upravi že tako potrebne redne in stabilne razmere, ki so predpogoj, da se more delati na gospodarski, finančni in socijalni obnovi države. S svojim nastopom v Bjelini je Ljuba Davidovič razočaral vse, ki so računali, da ga bodo mogli zapeljati v kake nesolidne eksperimente. Davidovič je pokazal, da ima ostrejši pregled kot intriganti, ki so pletli mreže okoli njega, da bi iztrgali iz kroga njegovih lastnih prijateljev, ki so v sedanji vladi in z njegovim imenom šarili v opoziciji, da bi tako sedanja opozicija imela vsaj eno važnejšo in vidnejšo politično osebnost. Davidovič je uvidel, da to delajo najhujši in najzahrbtnejši nasprotniki demokratske stranke, ki so njega samega v vseh kritičnih trenutkih s cinično brezvestnostjo izdali. Uvidel je, da gre zlasti Pribičeviču samo za osebne pretenzije, ki naj jim pomore na površje sedaj tisti Davidovič, o katerem je Pribičevič tedaj, ko se je senčil v milosti pokojnega Pašiča, govoril kot o naivnem in nerealnem politiku, ki je škoda za svojo lastno stranko. Ljuba Davidovič se je izkazal zopet kot državnik v najboljšem pomenu te besede. O pravem trenutku, ko je država potrebovala njegove jasne besede, jo je izpregovoril in povedal tako, da izključuje vsak dvom. On ima danes veselo zavest in ponos, da je s svojo izjavo dal naši državni vladi trdnost in nezadovoljnost. Nas Slovence more zadnji pojav Ljube Davidoviča samo razveseliti in navdati s ponosom. Saj je to najboljši dokaz, da se dogodki razvijajo popolnoma v tistem toku in duhu, ki smo ga Slovenci inavgurirali iu ga vzdržujemo. Davidovičev govor nam je dokaz, da smo mi tudi njega pravilno in pravično cenili, ko nismo verjeli Pribičeviču in njegovim tra-bantom, ki so nam ga slikali kot politika, ki vstvarja nova nesoglasja v lastni stranki in bo \ skrajnem slučaju tvegal razcep v stranki, da uveljavi svojo voljo. Po zadnji Davidovičevi izjavi imamo sigurnost, da se to ne bo zgodilo. Ljuba Davidovič bo sedanjo vlado podpiral in odločilno pripomogel, da bo trajna. Hvaležni smo Slovenci Davidoviču za ta nastop, ki jamči tudi nam, da bomo mogli v tej vladi v zvesti medsebojni podpori v korist celokupne države iz-poslovuli tudi naši deželi vse, kar sedaj tako željno pričakuje od novoizvoljenega parlamenta. r Belgrad, 28. sept (Izv.) Včeraj se je v Bjelinj vršil sestanek demokratske zajednice, na katerem je med drugim govoril tudi Ljuba Davidovič. V svojem govoru je Davidovič predvsem naglasil, da ostane demokratska zajednica v vladi. Tudi on je prišel do tega stališča, da se mora danes pozitivno delati. Ta Davidovičeva izjava je najboljši odgovor vsem tistim intrigantom, ki so mislili, da bo Ljuba Davidovič nasedel praznim Radiče-vim in Pribičevičevim obljubam ter z njima skupaj rušil sedanjo vlado. Davidovič je s tem najjasneje označil sedanji položaj. Vlada, ki je šla na volitve, je postala delovna vlada, kakor je v Bjelini naglašal Davidovič. Njena naloga je, da dela na izvršitvi tistega programa, na podlagi katerega je šla v volitve. To pomirljivo Davidovičevo stališče je ohonem tudi dokaz, kako ničeve so vse kombinacije, ki se delajo z ozirom na bližnji se- r Belgrad, 28. sept. (Izv.) Ves današnji dan se je vršila seja predsednikov oblastnih odborov. Tem sejam prisostvujejo predsedni-ik so trpeli vsled elementarnih nezgod. Gle-nu Slovencev sta bila oba predsednika oblastnih odborov, mariborskega dr. Leskovar in ljubljanskega dr. Natlačen. Na dopoldanski seji je minister za socialno politiko dr. Gosar obširno poročal o sklepih odbora ministrov, ki se je izvolil, da izdela načrt za pomoč prebivalstvu v krajih, ki os trpeli vsled elementarnih nezgod. Glede teh sklepov smo v našem listu že poročali. Ekspoze finančnega ministra so sprejeli navzoči z zadovoljstvom. O njem se ni razvila sploh nobena debata. V debati o podrobni izvršitvi tega načrta je prodrlo mišljenje predsednika ljubljanskega odbora dr. Natlačena, da se mora končno urediti vprašanje hudournikov. Pri tej priliki je finančni minister ugotovil, da je to vprašanje zelo aktualno zu Slovenijo, Južno Srbijo, Dalmacijo in Črno goro. Samo pokrajine, ki so spadale pod avstro-ogrsko monarhijo, so imele to zadevo ureie-no z zakonom lz 1. 1848. Drugod se dejansko ni nič delalo, z izjemo v Sloveniji, kjer se je delalo toliko, da «o se ohranile že prej izdelane naprave. Finančni minister je izjavil, da lx> na podlagi pooblastil v finaaSn^m zakonu izdal posebno uredbo, s 1 ntero -e bo v Budimpešta, 28. septembra. (Izv.) Mad-jarski legitimistični list 3>Magyarorszag« objavlja besedilo neke note iz Pariza z dne 15. aprila 1920, ki sta jo podpisala francoski poslanik Mavricij Paleologue in angleški Sir Franees Barker in iz katere izhaja, da so se takrat paralelno s francoskimi pogajanji vršili tudi resni razgovori z Madjarsko in njenimi sosedi, pri čemer so se Madjarski ponudile bistvene teritorijalne koncesije. Madjarska, da jp tedaj že izrekla svojo pripravljenost, da vstopi s sosedi v zadovoljive odno.šaje, kar bi moglo zagotoviti trajen mir. Kot podlaga za romunsko-madjarsko pogodbo se je postavilo načelo, da se neposredno ob madjarski meji ležeči deli Erdeljske, ki so izrazito »ladjarskega značaja, od Madjarske ne ločijo, v drugem delu pa, kjer biva madjarska ali nemška večina, bi se odredilo ljudsko glasovanje, ostalim delom Erdeljske ob Romuniji, kjer je nemška ali madjarska večina pa, da bi se dala avtonomija. Dalje bi se imela med Madjarsko in Romunijo skleniti dalekosežna gospodarska pogodba, da se zagotovi svobodna izmena blaga. — Med Madjarsko in Jugoslavijo ter Češkoslovaško obstoječa vprašanja naj bi se potom reševala v posebnem komiteju, v katerem bi bile zastopane vse nasledstvene države pod predsedstvom Francoza. Francija, dn je Madjarski obljubila podporo pri pogajanjih z na-sledstvenimi državami. Noti je bil pritožen zemljevid z novimi mejami, po kateri bi imel pripasti Madjarski širok pas ozemlja z mesti Nitra. Lova, Rožno, Košice, Ungvar, Munkač, Beregszas, Szatmar, Veliki Varadin, Arad, Subotica in Sombor. List k temu pripominja. stanek demokratskega kluba dne 31. t. m. Davidovič je s tem pristal na stališče svoje delegacije v vladi. Z ozirom na to ni pričakovati, da bi demokratski klub zavzel kako drugo stališče. Isto tako jo tudi v radikalnem klubu. Splošna želja je, da bi se končno vendar pričelo resno delati, ne pa da se neprestano delajo same politične intrige. Tisti, ki so računali, da bodo z intrigami, če ne onemogočili, pa vsaj motili normalno delovanje sedanje vladne koalicije, so s tem izgubili poslednje nade, da bi se jun mogle njihove intrige posrečiti. Davidovičeve izjave so se v tukajšnji javnosti zelo dobro dojmile. Misli se, daje Davidovič končnoveljavno pristal na stališče, kakršnega zastopajo Marinkovič in njegovi tovariši v vladi. uredilo to vprašanje. Obenem se bo s to uredbo uredilo, v kaki meri bodo pn tem dela udeleženi država, oblast, okraj in oblina. Poleg toga je izjavil, da misli najeti 300 milijonov posojila za uravnavo Save in njenih pritokov. Sava je edina reka, ki v celot, teče po naši državi. Z ozirom na to je treba uravnati njen tok tn pritoke. Na ta način bi pc-sitaila plovba po njej racionalnejša. Popoldne je v imenu finančnega mimstra načelnik T o m i č p reči tal poroč!!o, kak i si fi. /nčni minister predstavlja prenos koinpe-tenc na samouprave. Kar se tiče teh kompe-tenc, se je finančni minister postavil na stališče, da se dado oblastem kompetence iz p^d-ročj ministrstva za javna dila, narodnega zdravja in deloma tudi ministrstva za kmetijstvo in vode. Nadalje je izrazil, da je treba samouprave kolikor mogoče izpopolniti. Dosedaj pa pri nekaterih oblastih 'ii dovolj jamstva, da bi se vse to izvršilo v tisti -in-r , kakor bi bilo želeti. V interesu poenostavitve državne uprave je seveda treba gledati na to, da se povsod uredi v enaki meri. Pudarjal je, da bo država za kritje prenosa teli kompo tenc dala oblastem davke, ki bodo v.-led tega odpadli iz državnega proračuna. Predsedniki oblastnih odborov so vzeli to poročilo na znanje. Jutri cb 9. dopolcUu se bo pričela podrobna debata. da se je Francija 1. 1920 radi tega kazala naklonjeno Madjarski, ker so takrat boljševiki ogrožali Poljsko in je Francija hotela pridobiti Madjare za pomoč Poljski, ker so se Čehoslo-vaki branili dovoliti prevoz francoskih čet na Poljsko. Zato naj bi Madjarska dala na razpolago svoje železnice. Ker je takratna madjarska vlada Simongy-Semadani zavlačevala odločitev in ker je sovjetska armada bila pri Varšavi poražena, je ta načrt propadel, ker Francija ni več potrebovala Madjarske proti boljševizmu. Burna seja zagrebškega občinskega sveta. č Zagreb, 28. septembra. (Izv.) Danes je imel novoizvoljeni občinski svet sejo. Najprvo se je vršila verifikacijska debata. Pri tej priliki je prišlo do burnega spopada med opozicijo in Hrvatskim blokom. Debata je trajala pozno v noč. Radičevci so ob 7. zvečer s protestom zapustili sejo. Zaroka bolgarskega kralja f sa vojsko princeso? ž Rini, 28. sept. (Izv.) Dobro poučeni renski krogi zatrjujejo, da se bo bolgarski liralj boriš zaročil s princeso Ivano iz hiše Savoia. Istočasno bi se italijanski prestolonaslednik zaročil s princeso Marijo Adelaido iz stranske črte rodbine Savoia. DRAVA NARAŠČA. č Osi jok, 28. sept (Izv.) Drava je v zadnjih 48 urah narastla za 1J.0 cm. Volivni shod SLS bo v petek dne 30. septembra 1927 ob pol osmih zvečer v veliki dvorani „Uniona". * Govorili bodo: Dr. Anton Korošec, dr. Andrej Gosar, profesor Evgen Darc in Franc Terseglav. ★ Ljubljanski volivci, manifestiraj* mo za svobodo in samoupravo našega mesta I Bolgarski komitaši ogrožajo mir. v Atene, 28. septembra. (Izv.) Policija je včeraj v Solunu aretirala tri bolgarske komi-taše, ki so trdili, da so prišU na tainošnji industrijski velesejm. Zasledovali so jih že nekoliko diii in jih zasačili, ko so hoteli položiti bombe pred jugoslovanskim konzulatom. V njihovi prtljagi so našli bombe, ki bi imele eksplodirati potoni mehaničnega kolesja in revolverje. Solunski guverner je izjavil: Nahajamo se zopet pred ponovitvijo delovanja macedonskih komitašev v Sofiji, katerih delovanje se razteza od Jugoslavije do Grške ter hoče vplivati na javno mnenje. Odredili sino vse potrebne varnostne mere. V grških krogi vlada mnenje, da bi se s temi atentati mogli odnošaji med Grčijo in Jugoslavijo skaliti. v Atene, 28. septembra. (Izv.) One tri ko-mitaše, ki so bili aretirani v Solunu radi po-skušenih atentatov, jc izdal četrti komitaš radi sporov, ki jih je imel z njimi radi Razdelitve nagrade, ki jo je razpisal bolgarski makedonski komite. V isti stvari je bil danes aretiran v Solunu še en komitaš. Nova tolpa bolgarskih komitašev se je pojavila v bližini Florine na grških tleh. Solunski guverner je prosil vlado, da se aretirani komitaši postavijo pred posebno sodišče. Oblasti so na gr-ško-bolgarski meji odredile najstrožje korake. Tisočletnica sv. Vaclava. v Praga, 28. septembra. (Izv.) Na dan sv. Vaclava se je sestal odbor, ki se je konstituiral za proslavo' tisočletnice tega narodnega svetnika v letu 1929. Ta praznik se bo obhajal s posebnimi slovesnostmj. Oklic so podpisali med drugimi naučni minister dr. Hodža, senatni predseduik dr. Hruban, praški nadškof dr. Kordač, olomuški nadškof dr. Prečan, predsednik skupščine Mali pet r, glavni ravnatelj Živnostenske banke dr. Preiss, socijalni minister dr. Šramek, minister dr. Krofta in dr. Papež sprejel Američane" v Rim, 28. septembra. (Izv.) Ameriški le-giona rji so bili danes popoldne p0 programu sprejeti pri papežu, ki jih je pričakoval v mali prestolni dvorani. Oficijelno besedilo njegovega nagovora še ni znano, listi pa objavljajo sledeči nagovor: »Posebno srečpi smo, da Vas vidimo in da Vas smemo blagosloviti, ko pomislimo, da ste prišli iz tako oddaljene dežele, namreč iz daljne velike Amerike. Veseli smo tudj radi tega, ker se spominjamo na dva za svetovno zgodovino važna dogodka: na veliko svetovno vojno in na pomoč in podporo mlade Amerike v trenotku, ki je bil za usodo starega sveta tako odločilen. Blagoslavljam Vas, Vaše sorodnike in celokupno mlado ameriško nacijo, ki je stari Evropi hrabro prihitela na pomoč v krenotku, ko je bila najnujnejša.« v Pari«, 28. sept, (Izv,) V pomorskem arzenaJu v Totilonu se je pripetila velika eksplozija, pri kateri so bili trije delavci ubiti in več ranjenih. Fantazile madjarsksh legitimistov. L. 1920 NAJ BI BIL PARIZ OBLJUBIL MADJAROM SPREMEMBO MEJA. — VELIKI VARADIN, ARAD, SOMBOR IN SUBOTICA NAJ BI PRIŠLI ZOPET POD BUDIMPEŠTO. Seja predsednikov vseh oblastnih odborov države. Res — po delih pozna Ljubljana SLS, »Narod" pa po laži! Resnica o Mestni hranilnici ljubljanski. V nedeljskem proglasu mestnega odbora SLS je bilo rečeno, da je treba napraviti red i las ti tudi pri Mestni hranilnici, ker je M. b. pod SDSarskim vodstvom postala zakladnica za samostojno-demokratske banke in baš radi tega utrpela milijonske izgube. Nismo mislili o teh Izgubah pisati v javnosti, ker pa nas je izzval včerajšnji »Jutrov« člaukar, jih naštejemo: 1.Pri Slaveinki banki znaša terjatev M. h. 10 milijonov dinarjev. Kakor kaže položaj, bo večina aktiv padla v žrelo raznim advokatom. Ako vpoštevamo poleg tega izgubo na obrestih, bo M. h. izgubila pri Slavenaki banki najmanj 8 milijonov dinarjev. Pristavljamo, da je bil ravnatelj Mestne hranilnice član upravnega sveta Slavenske banke. 2. Stanje Hipotekarne banke je znano v javnosti. Izgubljen bo skoraj ves akcijski kapital, od tega izgubi M. h. blizu 1 milijon dinarjev. V upravnem svetu sta bila tudi ravnatelj M. h. in bivši veliki župan dr. Raltič. B. Filipov dvorec je kupila M. h. za 5 in četrt milijona dinarjev (s stroški vred). Neplačan je po sodbi strokovnjakov za 2 milijona dinarjev. 4. Sokolskemu domu n« Taboru je posodila M. h. 3 milijone dinarjev po izrednih obrestih 7 odstot. Od te vsote, kakor kaže položaj, bo morala M. h. ali odpisati vsaj 1 milijon dinarjev, ali pa prevzeti kratkomalo So-kolski dom, da se sploh krije. Ako seštejemo postavke pod 1.—4., vidimo pretečo izgubo najmanj 12 milijonov dinarjev! In baš to smo grajali. Zakaj ta ogrom- Povišanje trošarine pod serenti SDS v Ljubljani. SDS, ki te dni vpije proti malenkostni nakladi 50 par na liter vina, ki se zbira v fond za prepotrebno stanovanjsko akcijo naj sama sebe ogleda v temle ogledalu svoje davčne politike. Geronti SDS Turk, dr. Puc in Liko-zar so povišali trošarino na najpotrebnejša živila za tri leta. Povišanje je sledeče: pivo se je povišalo od 0.50 Din na 1 Din za liter; kis od 0.10 na 0.25 Din za liter; meso od 0.10 na 0.20 Din za kilogram; ribe od 0.25 na 1 Din za kilogram; sadje 6veže od 0.05 na 0.20 Din za kilogram; sadje suho od 0.10 na 0.50 Din za kilogram; sadje južno od 0.50 na 1 Din za kilogram; oves, seno od 0.006 na 0.05 Din za kilogram; moka od 0.0075 na 0.06 Dih za kilogram; riž, sir od 0.05 na 0.15 Din za kilogram; mast, olje od 0.05 na 0.15 Din za kilogram; milo od 0.05 na 0.15 Din za kilogram; čokolada od 1 na 2 Din za kilogram, a trošarina na šampanjec se je znižala od 40 na 30 Din za steklenico. Kdor hoče plačevati velike davščine na meso, moko, riž, mast itd. naj voli SDS. Novoizvoljeni občinski svet se bo gotovo zanimal za vzroke tega prekoračenja in jih preiskal. Vendar pa ljubljanski davkoplačevalci smejo že zdaj izreči domnevo, da so k temu prekoračenju izdatno pripomogla draga potovanja gotovih gospodov. Tako sta gospoda gerenta Puc in Turk v spremstvu gg. Prelovška in Pestotnika iz klavnice napravila inšpekcijsko potovanje na Dunaj januarja 1925. leta. Bilo bi dobro, da gospodje še pred volitvami pojasnijo, koliko jo to potovanje stalo, ker se imenujejo ho- Tu ste pa /adeli v živo. Le premalo ste še povedali. Carinsko posredništvo Rajko Turk je tako zelo vidna firma na ljubljanskem glavnem kolodvoru, da je že treba o njej več govoriti. Torej. Tisto poslopje je bilo zidano samo za mitnico. Železnica je občini dala v najem svet samo za občinske uradne namene z izrecnim pridržkom, da se prostori ne smejo oddajati nobenim zasebnim strankam. Kasneje je železnica vzela prvo nadstropje tiste hišice v najem za stanovanja svojih uradnikov. Ko pa je zakomandirala na magistratu SDS, se je napravil tale aranžma: Mestna občina je železnici stanovanja v tisti hišici tako povišala, da je železnica izjavila, da ne reflektira več nanje. Tako so se prostori izpraznili. Za te prostore se je javilo veliko število interesentov, ki so ponujali 1000. 2000 in ref dinarjev najemnine na mesec, samo da bi prostore dobili. SDS pa sploh ni objavila, kdaj, kje in pod kakimi pogoji se bodo prostori oddali in ni uvaževala nobene še tako visoke ponudbe za najemnino, ampak so gerentje ua- na izguba je vzrok, da se vodstvo M. h. upira znižanju obrestne mere za hipoteke, četudi drugi denarni zavodi streme za tem, da se v interesu stanovanjskega razmaha zniža hipo- tečna obrestna mera. Na te naše konkretne ugotovitve pričakujemo konkreten odgovor. Na dolgovezna člankarjeva izvajanja pa pripominjamo, da ima Ljubljančane za pre-neumne, da ne bi poznali delokroga posameznih denarnih podjetij. »Vzajemno podporno društvo« in »Ljudska posojilnica« sta bila pač osnovana, da omogočita osebni kredit, dočim spada v področje M. h. kot regulativne hranilnice predvsem hipotekami kredit in le preko kreditnega društva M. h. tudi osebni kredit. Da konkurenca drugih zavodov ni škodila M. h., se razvidi iz tega, ker je imela M. h. denarja v izobilju, tako da ga je nalagala v Slavensko banko. Ali in koliko so pri teh in drugih transakcijah igrale kako vlogo razne provizije, o lem se bo še posebej govorilo. Ponovno pa trdimo, da M. h. baš radi teh izgub, ki jih bo treba odpisati v par letih, ni mogla prevzeti v stanovanjski akciji tiste vloge, ki bi jo morala kot občinski zavod. Dočim Pokojninski zavod izposoja denar za nove stavbe po 6 odstot., računa M. h. najmanj 8 do 10 odstot. in tudi mestni občini 7 odstot., torej išče običajni poslovni dobiček. Sovražniki Mestne hranilnico torej niso v vrstah SLS, ampak tisti gg. iz vrst SDS, ki so jo# izkoristili v strankarske svrhe. V nedeljo dne 2. oktobra občinske volitve v Ljubljani od 8 zjutraj do 5 pop. SIS ima 1. skrinjico! Nosilec naše liste je dr. Andrej Gosar minister za socialno politiko. rendne vsote. Zanima Ljubljančane tudi izvedeti, koliko je stalo rirueo potovanje v marcu 1926 na Češko. Pri lem nam tudi ne gre v glavo, zakaj so se stroji pregledovali na Češkem, ne pa v Ljubljani in zakaj strojev niso prevzemali strojni inženerji, ampak gori imenovani gospodje, od katerih je eden pač inžener, ampak samo gradbeni in z gradbo klavnice sploh ni imel direktnega stika. Volitve! SDS naj položi račun o teh rečeh! tihoma brez razpisa oddali prostor R. Turku za malenkostno najemnino 4500 Din letno. Pa s tem carinske zadeve še ni konec. Začeli so se ponavljati tile slučaji: Srečata se dva carinska posrednika: Kam greš? K Turku. Zakaj? To iu lo listino moram prepisali na ime Turka. Tako mi je naročila stranka, ki je moj slalen klijent, ker pravi, da se sicer ne sme prikazali na magistratu. V krogih carinskih posrednikov se je opetovano govorilo, da so morali pod režimom SDS vsi dobavitelji za mesto cariniti izključno pri Turku. To je bil predpogoj, sicer se dobava sploh ni dobila. S Turkom ima mesto večletno pogodbe glede carinjenja. Vse te pogodbe so se sklenile tako tajno, da sploh noben konkurent nj mogel blizu. Kdor je pri mestu rabil kako pomoč ali imel nujnejšo zadevo, je moral predvsem svoje carinske posle prenesli k Turku, tako je ukazala SDS. Zato so stari najzvestejšj klijenti zapuščali svoje dotedanje carinske posrednike in agente ter prešli k g. Turku. Kdor tedaj hoče, da bo samo žlahta vži-vala blagodati mestne uprave, naj voli SDS. Ministrski svet je dovolil ta tlakovanje Masorykove in Resljeve ceste 2 milijona l)in iz kaldrminskega fonda. Tlak i?an4e gradi mestna občina v lastni režiji! Načrt izhaja od ministra SLS g. inž. S e r n e c a 1 Inž. Sernec je vsoto izposloval od finančnega ministra, odobreno sedaj po ministrskem svetu. Bivši gerentski -vija veliko socialno delavnost ___ -^========--— Albin Čebular: Z ekskurzije gostov berlinske univerze. Obiskovalci geografskega instituta berlinske univerze so se uamenilj proučili letošnje leto Kras, zato so si natančno zarisali pot ter odmerili čas potovanja. Privabil jih je naš kraški svet, kajti zemljevidi govore nemo, nimajo tiste luči, tistega ognja življenja; pridružila se jim je še beseda iu slika — lepota veličastnega Krasa jim je razgibala dušo ter jih zvabila s svojo tajno silo iz srede velikomest-nega berlinskega življenja v mirne, tihe in slikovite naše kraje, katerih v natančnosti ne more popisati nobeno pero in jih tudj ne morejo prerisati največji umetniki. Svet je tako raznolik, da ima vsak kraj svojo posebnost, in toraj ni čudo, da so držali proučevalci samo fotografične aparate v rokah od ranega jutra do poznega večera ter fotografirali kar po vrsti, saj je bila pokrajina lepša od pokrajine, ob njih pa običaji in narodne noše. V Ljubljani sta sprejela posetnike na kolodvoru predvsem gg. dr. Jože Rus in dr. Ivan Rakove«, katera sta tudi spremila izletnike pieko Novega mesta do Semiča, kjer so se razdelili v dve grupi: grupa B pod vodstvom univerzitetnega profesorja Louisa je namerila pot preko gorskih grebenov: Semič. Planina, Ko-privnik, Stari trg, Tanča gora, Črnomelj: grupa A pa se je peljala dalje ter izstopila na Črnomaljskem postajališču, kjer jo je sprejel g. okrajni glavar Hacin ter g. okrajni Šolski nadzornik Vlzjak. Grupa A je pa imela začrtano pot: Črnomelj in okolico, nad Tuševim dolom, Miklarje, Tanča gora, Vinir.n fkilpdali so si seveda tudi premogokop pri Kanišarici. V tej skupini so bile v pretežni večini gospodične, katerim se mora priznati vztrajnost. Od prve do zadnje so sledile ves čas pazno razlagani ter preiskovale te in one apnenčeve sklade in druge geološke važnosti. Ta grupa je imela manjši napor. Vodil jo je g. profesor Krebs in g. Panžer; naš geograf dr. Jože Rus, kateremu so prav dobro znani ti kraji, je pa neumorno razlagal te in one posebnosti. Predvsem se moramo tudi zahvaliti še g. okrajnemu glavarju Hacinu, kateri je storil vse, kar je bilo v moči, da so bilj gosti čim bolj toplo sprejeti. V hotelu Lackner je oskr-oel vse potrebno, dodelil pa je vsaki grupi še po enega tukajšnjih poznavalcev krajev, običajev in ljudi ter drugih prirodnih zanimivosti. Belokranjski narod je povsod sprejemal zelo gostoljubno proučevatclje ter jih pogostil s tem, kar je pač imel pri rokah. Tu se ravno zrcalj blaga belokranjska duša, ki ne išče in ne pripravlja, kaj bo dala gosti', ampak mu da to, kar ima, kar ravno pripravlja za sebe; da s srcem kakor da brat bratu. Ta milina je segla globoko v dušo in bo ostala vsakemu v neizbrisnem spominu. Daleč v svet bo raznesena med narode. Tega gostoljubja ne more človek popisati, ampak le čutiti ga je mogel; misliti si pa moramo, kako jo je mogel občutiti šele tujec, daleč, daleč od svoje rodne grude. Prav nikjer niso občutili, da bi se nahajali v tujini. Sami so dejali, da ne bodo pozabili nikoli belokranjske gostoljubnosti! Na Vinici sta jih še (>osel>ej sprejela g. nadučitelj v p. .Franc Lovšin, kateri jim je razkazal več znamenitosti ler jih peljal tudi na f.eželj, znamenito romarsko pot ter jim razlagal zgodovino tam bivajočih Keltov, g. učiteljica Poldka Bavdekova jim je pa razkazala | prelepe njene zbirko l>elokraujskih vezenin, | katere je otela pogubi. I Z grupo B smo kmalu zasedli višino vasi Planine, ki je obenem tudj fara, kamor se je pričelo naseljevati ljudstvo okolj 1. 1836. Ljudje, Kočevarji, so kopal j v bližnji okolici železno rudo — katere je precej veliko raztresene po Beli Krajini, saj so imeli velike topilnice v bližini Podzemlja in Kloštra, kamor so jo vozili celo iz talčjevrške občine — Planinci so pa nosili železno rudo v Čaber, kjer so napravili 1. 1638. Zrinjski grofi velike plavže ali talilnice. Tedaj je bila zgrajena tudi planinska župnijska cerkev. Nad Planino se dviguje Mirna gora (1048 m) s cerkvico sv. Frančiška, ki je bila zidarui nad votlino, iz katere pripovedujejo, da so se dotlej vedno valili iz jame gosti oblaki in toča je uničevala vse pridelke. Zrelo je pod altarjem, nad katerim leži kip sv. Frančiška. Od tedaj pravijo, da je gora mirna. Lepa pot vodi proti Koprivniku; zasenču-je jo gosto zelenje bukev, katere pno veje nad cesto, da je prijetno potovati. Listje se ponekod že pozlatuje ter odpada; pod nogami šumj kakor srebro ... Bela pot, posuta z drobnim belini peskom pljuska po lišinah, kjer pretakajo drobne pevčice miloglasne pesmi v pojoči dan, ki cvete kakor velika in lepa majska roža. Nad nami svila sinjega neba s snež-nobelimj oblaki, prevnžajočimj se po nebu, dokler nas ne objame globoka gorska zaseda s prekrasnimi bukovimi gozdovi. Tu in tam otok temnih smrek, po zeleni travi pa brodijo črede ljuhkih srn ter so nemoteno pasejo dalje... Mrak je pričel spuščati žametne zavese, dokler ni razgrnila noč svojih veličastnih kril ler posula nebo z milijoni zvezd. Dobrosrčni ljudje so nas sprejeli pod streho, ko je pa za-I gorela na vzhodu rožna zarja in je privealalo j veličastno solnce. pa naprej v sveže jutro, kjer I se je bliskala na vsaki vejici, na vsaki travi . ,. --Tlj"__________~-. "T» • kristalna rosa... Ob straneh pas visokih gora, širna dolina — neizzveneča pesem! Kmalu je zastal korak v Nemški loki, ia katere nas je izvedla bela cesta v Čeplje. Div-na pasova obrobnih gora; na levi samo bukovje, na desnj pa ogromni smreko v j gozdovi, jelke in bori. Visoka dolina se koplje tudi v svoji slikovitosti: tu skrbno obdelana, lam vinogradi z rudečimj in črnimi medenimi grozdi, ki srkajo iz solnca sladkost, pa zopet niže katnenita jezera s pritlikovo brino, v kotlaslih dolinicah pa njivica, na kateri rasle lepo zeleno zelje. Ti zeljnikj oziroma v dolinicah počivajoče njivice, so zelo značilne, kajti tu je navadno najboljša zemlja. Ako se peljemo po naši zasužnjeni domovini proli Trstu, tam še-lo vidimo, kako znajo ceniti Kraševci »ograde«! Ob cestah se nudijo rdeča jabolka in medene hruške, ljudje postrežejo z vodo ali slad-kim moštom in topli pozdravi se križajo. Nad vse so pa ostrmeli geografi ob pri-rodni krasoti nekaj pred Starim trgom, kjer prereže modra Kulpa mogočno gorovje. V globoki, z gostim zelenjem odeti zaseki leze veličastna; valovi se bliskajo kakor sami de-manti ter umivajo prod. Izza gora so se pričeli gromaditi črni oblaki in tu in tam so jih prodrli solnčni žarki ter razsuli svoj zlati prah po smaragdnih bregovih, po romantični okolici. Proučevalci so posedli in strmeli... Težko so se ločili ter nadaljevali pot, toda pogled jim jo še vedno uhajal nazaj, enako loče fotografičnih aparatov, dokler jih ni zopet pozdravil očak Klek, ki je kakor veličastna sfinga na daljnodaljnemu obzoru. Od tu preko gorskega grebena do Tanče gore, kjer so Tančani prešali še ostalo. Kljub prigovarjanju se nismo mogli zadrževati v be. lih zidanicah kajti čas je urno potekal, kazalec na uri se je pa že pomikal proti 18. Gori Mestna delavska hiša za Bežigradom Stanovanjska hiša ljubljanske mestne občine ob Poljanski cesti sezidana pod Zvezo delovnega ljudstva, dočim se »napredni« občinski gospodarji za take reči niso ki se gradi pod sedanjo občinsko upravo prav nič brigali Ka/ se godi doma Lepota, ki je damam najljubša je lepota modernih damskih oblačil. Tako se naprimer naš damski svet divi, kc občuduje bajno lepe damske, obleke elegantne plašče in kostume (sami modeli) \ naši velemestni zalogi modernih damskih oblačil pri tvrdki Fran Lukič, LJubljana, Stritarjeva wlca. Posvefenje nove cerkve sv. Frančiška v Šiški. Odločili smo se, da bomo v Sloveniji postavili »v. Frančišku za sedeanstoletnico njegove smrti krasen spomenik. Sedaj že stoji. Ni sicer dograjen celotno, ker manjka še marsikaj, pa v rabi je že eno leto. Upanje da bo do letošnjega praznika na dan sv. Frančiška nova cerkev v štški toliko dogotovljena, da jo bo mogoče na dan sklepa sedemstolotnlh slovesnosti t. j. 4. oktobra tudi posvetiti, se je uresničilo. Saj za tako slavnosten dan, kakršnega ne bomo doživeli nikdar več, ne moremo izbrati bolj pomenljivega dne: god svetega Frančiška, sklep njegove sedemstoletnice — kaj hočemo več? Zato vabimo vse častivce svetega Frančiška na slavnosti, s katerimi želimo zaključiti sedmo stoletnico Frančiškove smrti. Načrt naš je sledeči: Dne 1.—3. oktobra bomo obhajali tridnevnico v cerkvi sv. Frančiška. V soboto 1. oktobra ob 5. zjutraj sv. maša, potem pridiga in sv. maša s petjem, zvečer ob 7. sv. rožni venec, pridiga in litanije z blagoslovom. V nedeljo 2. oktobra ob 6. in ob 10. pridiga in sv. maša, popoldne ob 5. pridiga in peto litanije M. B. z blagoslovom. V ponedeljek 3. oktobra ob 5. sv. maša, nato pridiga in sv. maša z blagoslovom, zvečer ob 7. sv. rožni venec, pridiga in litanije vseh svetih treh redov sv. Fr. z blagoslovom. Nato procesija z relikvijami iz cerkve sv. Jerneja v 9v. šotor pred cerkvijo sv. Frančiška. V torek 4. oktobra ob pol 6., C., pol 7. sv. maša v Šotoru relikvij, ob pol 9. začetek posvečenja cerkve in oltarjev. Zvečer ob 7. pridiga, pete litanije M. B., zahvalna pesem in blagoslov. Upamo, da bomo pravočasno dobili za slavnostno otvoritev monumentalne stavbe in svetovne proslave sv. Frančiška udobnost polovične vožnje na železnici, kar bomo objavili po časopisih. Radi bi imeli, da bi se teh slavnosti udeležili vsi Slovenci, tudi tisti, ki še niste v tretjem redu, da bi bolj spoznali pravega modernega Frančiškovega duha. Častivci sv. Male Terezije bodo v Frančiškovi cerkvi imeli svoj oltar in kapelico. Tudi ta oltar in dva stranska bodo posvečena pri tej priložnosti. K obilni udeležbi vabi — Predstojništvo. Mariborski okrajni zastop za gospodarski napredek okraja Mirno lahko napišemo trditev, da mariborski okrajni zastop, kar se tiče delavnosti, prednjači vsem okrajnim zastopom na štajerskem. To dokazuje delovni načrt, katerega si je začrtal na svoji seji dne 26. septembra. Najprvij je zboroval ožji odbor okrajnega odbora, a nato celotni (sosvet) pod spretnim vodstvom načelnika-gerenta dr. Andreja V e b 1 e t a. Glavna točka razprav odbora in plenuma je bila: bodoči okrajni proračun. Pri tem se je oziralo na dve glavni potrebi okraja; Zboljšanje obstoječih ter zgradba novih cest. Stare ceste se sedaj temeljito popravljajo, povsod se kopljejo obcestni jarki in letos se navozi toliko prodca na slabejše ceste, da bo stanje cest takoj boljše. Cestarjem se je letos zboljšala plača, a zahteva se od njih brezpogojno, da so neprestano na cesti in vršijo svoje delo zares vzorno. Za bodoče leto so predvidena sledeča nujno potrebna dela: Nadaljevanje ceste pri Sv. Petru, iz Bresternice do Sv. Križa, preložitev Rajzmano-vega klanca pri Jarenini, sprememba občinske ceste iz Dogos v Rogozo v okrajno cesto ter prevzetje občinske ceste pod Pohorjem iz Limbuša preko Peker Radvanja in Razvanja do Hoč. Pri teh delili morajo prizadete občine prispevati euo tretjino a ostalo okrajni zastop. Občina Gornji Jakobski" dol je zaprosila, da bi prevzel okraj oni dol ceste proti Polički vasi, katerega je lala občina z ljudskim delom tlakati in nasuti s prod-cem. nad Tančo goro so se zabelile iz obcestne pečine prav lepe okamenine, katerih so vzeli izletniki veseli nekaj s seboj. Dolga je bila pot — vsadnevna — ali vsi so bili čili, z nasmehom na ustnicah in z neizbrisnimi slikami v duši! Pod Tančo goro pred Kvasico smo posedli ter čakali ostale z Vinice. Ze so zapeketali konjiči popolnoma blizu — zopet združeni smo oddrdrali v legajoči mrak. Noč je legla, in tedaj se je nudila še zadnja prelestna slika: ciganska taborišča na Kamižarici so se zasvetila ... Pred belimi šotori so posedale okoli velikega ognja črnooke in črnolase ciganke, ognji pa so se razžarjali vedno bolj v črno noč ter prasketali, okoli pa so tekali malčki, katerim je sijala živa iskra iz oči, iskra brezskrbnega življenja v svobodi, v čarobni naravi pod svilo neba, ležeči na mehkih baržunastih mahovih blazinah, okoli njih pa šepeče veler uspavanke... Na vozu so se prižgale pesmi in težkona-tovorjen voz je zaropotal čez velik most Dob-ličke ter jo zavil zopet v grad. Kakor utrinek je bežal čas v veseli družbi in ena grupa ni mogla vsega drugi dopovedati; radosti so prešinjale vse in niso se mogli dovolj zahvaliti gostoljubnega sprejema, kar jim bo ostalo v najglobokejšem spominu, ?aj so se izrazili, če le mogoče, nasvidenje sopet čez dve leti v ljubljeni vaši deželi! Mi jim pa želimo vse najbolje ob nadalj-aem potovanju preko Karlovca, Oguli na, po sinjem morju, da bi se vsi srečno vrnili skozi Kočevje, Ljubljano in Jesenice v Berlin z najlepšimi spomini na naše kraje! Okrajni zastop je sklenil, da bo tudi v bodoSe deloval s polno paro na to, da sc dvigne naša živinoreja. Osobito skrb za dobre plemenjake-blke in merjasce bosta vodila naš zastop pri sestavljanju novega proračuna. Pri nakupu bikov dobijo posestniki eno tretjino nakupne cene povrnjene od okrajnega zastopa, šest občin oziroma živinorejcev pa dobi kot nagrado za vzorno oskrbovanje po enega bika brezplačno. Te bike bo nakupila te dni komisija, ki je poslana od okrajnega zastopa in oblasti v Avstrijo. Tudt za konjerejo in druge gospodarske panoge žrtvuje okrajni zastop lepe vsote. Predvidene so tudi podpore za tečaje in za mlade ljudi Jci se posvetijo za kmetijstvo in njega pravi napredek. Pridne viničarje, ki že več kakor 25 let služijo pri enem in istem gospodarju bo okrajni zastop letošnjo jesen posebej nagradil. Okoli 50 vl-ničarjev in poslov je že zaprosilo za te nagrade. Okrajni zastop je postal v zadnjem času tudi dedič po stari Avstriji. V občini Gradišče pri Sv, Duhu na Ostrem vrhu je imel okraj Arvež veliko posestvo, določeno za vzorni pašnik. Po mirovni pogodbi in novi meji na severu je velik del tega posestva pripadel naši državi. Lastninska pravica tega posestva preide na naš okrajni zastop. Posestvo meri 34 ha, po večini so to sečni gozdovi, njive in travniki. Posestvo predstavlja lepo vrednost. Tu se bo dal napraviti vzoren planinski pašnik in vzrejališče za plemenske bike. Okrajni zastop Je že. prevzel upravo tega posestva. Izreklo se je priznanje g. Gradišniku, posestniku pri Sv. Duhu, ki je opozoril naše oblasti na to posestvo in je preprečil, da Nemci niso na tihotapski način posekali lepega lesa. Da se bodo mogle v bodoče okrajne ceste tam, kjer jih težka vozila osobito avtomobili uporabljajo, bolje vzdrževati, je okrajni zastop soglasno sklenil, da se naloži poseben davek lastnikom teh vozil Ta davek bo nesel leios okraju nad 46.000 Din. Večina prizadetih lastnikov avtomobi-lo se je že izjavila, da bo plačevala ta davek, ki je gotovo pravičen. Prvikrat sta seji prisostvovala nova člana gg Alojz Schicker, posestnik od Sv. Marjete in Kari Steržina, župan na Pobrežju. Predsednik je nova člana posebej pozdravil. Delo pri okrajnem zastopu se vrši lepo mirno in vsi sklepi so soglasni. V pravem naprednem gospodarskem delu se tu najdemo v lepi slogi pristaši vseh strank. Vodstvo okraja pa imajo vendarle vodilni pristaši Slovenske ljudske stranke. S svojim smotrenim in nesebičnim delom pokažejo naši možje, da razumejo delati na pravi napredek okraja. Za enotno odpiranje ln zapi-ran e trgovin v UubUani. ^ Ob priliki sestanka trgovskih nameščencem, članov »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« v Ljubljani, vršečem se dne 16. t. m., je odposlalo danes oblastno tajništvo »Zveze privatnih n.imr-ščencev Jugoslavije« na sedanjega ministra z;i socialno politiko g. dr Andreja Gosarja sledečo predstavko: »Dovoljujemo si, g. minister, predložiti Vam resolucijo, katero so sprejeli trgovski nameščenci, člani podpisane organizacije, na svojem bo' va-nju dne 16. septembra t. 1. v Ljubljani, < > riV>, da naložite g. velikemu županu ljubljanske obla-1", da izda naredbo za enotno odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani na bazi 8-urnega delov lika. Ljubljana, kot glavno mesto Slovenij-3 m njen trgovski in industrijski center, do danes nima ns-redbe za enotno odpiranje in ?,apiri!i;e trgovin, radi česar se je uvedla praksa, da -^os mezni trgovci povsem individualno določajo Jas o.ljiiran.a in zapiranja svojih obratov. Gremij trgovcev n mesto Ljubljana in okolico je sicer pok-izal or.ro voljo za ureditev tega vprašanja, toda žal do rešitve ni prišlo, ker se posamezne v Greiaiju '■■< v-cev vladajoče struj" glede urnika niso mogle sporazumeti. Poudariti pa moramo dejstvo, i*, j- »e-liko število trgovcev, med njimi .vrdke Grogo.rc in. Co. (načelnik gromija), Gospodarska zveza, Ivan Jelačin, G. Grobelnik, Iledžet & Korituik, Lenassi & Gerkman, Schneider & Verovšek, Franc Stupica, Peter Kozina & Ko., J. C. Mayer itd. uvidelo, da jc uspeh poslovanja odvisen predvsem od volje do dela in uvidevajoč, da čezmerno za-poslenje voljo do dela ubija, prostovoljno llo 8 urni delovnik. Temu modernemu naziranju te del trgovcev kljub propagandi s strani gori navedenih socijalno mislečih trgovskih krogov d priključil. Tako smo v Ljubljani doživeli, da je • ri odpiranju in zapiranju trgovin radi samovolje posameznikov, zavladal popoln nered. Naredba za enotno odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani na bazi 8 urnega delovnika je, kar je iz gornjih navedb razvidno, nujno potrebna in bo s strani vseh trezno mislečih in uvidevnih elementov odobravana. Poznavajoč Vas, g. minister kot aktivnega, kulturnega delavca na polju sociologije, se nadejamo, da boste naši prošnji ustregli in odredili, da g. veliki župan ljubljanske oblasti izda naredbo za enotno odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani na bazi 8 urnega delovnika. Izvolite, g. minister, sprejeti izraz našega odličnega spoštovanja.« Težka nesreča na kamniški železnici. Včeraj med 4. in 5. uro popoldne se je pripetila na domžalskem kolodvoru težka nesreča, t Pod tovorni vlak je namreč prišel po nezgodi I 24 letni progovni delavec Josip Krajner. Krajner jo ravno izvrševal svojo službo ter ni zapazil, da se bliža tovorni vlak. Vlak je Krajnerju popolnoma zmečkal desno nogo, da jo bodo morali v bolnici najbrže amputirati. Pri levi nogi pa je vlak odrezal Krajnerju stopal tri centimetre vzporedno S podplatom. Krajner ne bo mogel tako nikoli več rabiti svojih nog. Ponesrečenec Je bil ves feas pri zavesti in je vedno zahteval pitne vode. Obveščena rešilna postaja v Ljubljani ga je prepeljala z rešilnim vozom v deželno bolnico. Strašen orkan v Bosanskem &rodu. V torek popoldne je prihrumela nad Bosanski Brod strašna nevihta. Vihar jo ruval drevesa s koreninami vred, podiral dimnike in metal ope-je pobila vse šipe v mestu samem, v okolici pa ko s streh na tla. Odnesel je tudi več streh. Toča vinograde. Najtežje jo poškodovana postaja. Vihar je dvignil postajno pločevinasto strešno konstrukcijo in jo odnesel 300 m daleč do pošte. Popolnoma jo tudi porušena remiza za shrambo garnitur osebnih vlakov, vsled česar je bila popolnoma zabasana sarajevska proga. Šele po poldrago-nom težkem delu je bila proga očiščena. Hudo je razsajala burja tudi v savskem pristanišču, kjer je bilo izruvano vse drevje in prevrnjenih nekoliko vagonov. Težje je poškodovana katoliška cerkev, in hotel »Kolodvor«. Človeških žrtev ni bilo. Smrtna nesreča s staro puško. Pred dobrim mesecem -mo poročali, da -3 na Zvirčem pri Hinjah v vaški luži utonil ki.naj 20 letni fant. Zadnjo soboto je isto vas pretresla zopet nova nesreča. 22 letni Jože Turk je šel popoldne po gobe. Za vsak slučaj :e vzel s seboj tudi staro puško, da bi mimogrode usTeill kako divjačino. Gob nI bilo in zato je i grmu čakal na žival. Slonel je na puški, ki o mu jo na čudem način sprožila in pet svinčenih šiber, ka tere je sam naredil, mu je šlo skozi roko in pod brado v glavo. Po par mukepolnih urah je en joku staršev ter sedmerih bratov in sester izdihnil. Dva velika požara. V župniji Sv. Lovrenc v Slov. goricah sta bilJ v primeroma kratkem času dva velika požara. Dne 16. t. m. je pogorelo do tal gospodar-ko poslopje posestnika Toplaka v Grlineih. Rešili so s težavo le živino, vse drugo je postalo žrtev plamenov. Zadnjo nedeljo zvečer pa je izbruhnil ogenj pri posestniku Martinu Šalamunu v Soku-šaku. V primeroma kratkem ačsu je pogorela do tal hiša ter vsa gospodarska poslopja z vsemi shranjenimi pridelki. Ubogi ljudje so si otell lo golo življenje. Komitski vojvoda ubit. Naši orožniki so ubili komitskega vojvodo Gjorgja Mihajloviča v vasi Pančerevo, ker je hotel pobegniti preko meje, ko so mu oprostili roke, zahtevajoč, da jim pokaže prehod komitov preko meje. Dete z dvema slavama. V vasi Potočari je neka Milena Simlč porodila dete, ki je imelo dve glavi, štiri roke, a samo dve nogi. Porod je bil zelo težak in dete je živelo samo 18 ur. Bolnica v Srebrnici je prevzela mrtvo truplo in ga bo najbrže poslala v Belgrad v znanstvene svrhe. kr 301etnica »Privrednika«, Srbsko društvo »Privrednik«, ki skrbi za izobrazbo tr-govsko-obrtnega naraščaja kakor Hrvatski Radiša in naša katoliška rokodelska društva, slavi te dni 30letnico svojega dela. Osnovalo se je v 1. 1897. v Zagrebu, od koder se je po prevratu preselilo v Belgrad. Od svoje ustanovitve do danes je namestilo in izobrazilo v trgovini in raznih obrlih nad 20.000 dečkov; od teh je danes nad 5000 samostojnih trgovcev in obrtnikov. Ustanovitelj in vseletni predsednik društva je g, Vladimir Matijevič, odličen gospodarski strokovnjak, ustanovitelj Srbske banke v Zagrebu in mnogo drugih srbskih denarnih zavodov. k Nemški publicisti v Zagrebu. V torek dopoldne so prispeli v Zagreb nemški publicisti,' katerim so zagrebški časnikarji priredili svečan sprejem. S kolodvora so odšli v ban-ski dvorec, kjer jih je sprejel veliki župan, ki jim je tudi razkazal vse prostore. Poselili so istega dne tudi županstvo. Popoldne so si ogledali zagrebško okolico. Zvečer je bil v gledališču prirejen njim na čast baletni večer. Nastanili so se v hotelu »Esplanade«. Včeraj so posetili vseučiliščno knjižnico, akademijo znanosti, Strossmayerjevo galerijo slik, novo borzno palačo in ostale kulturne ustanove. Z popoldanskim vlakom so se odpeljali v Belgrad. k Občni zbor JNU. O občnem zboru JNU v Slavonskem Brodu smo dobili od udeležene strani še sledeče poročilo: Ze več let trpi časnikarska stanovska organizacija na tem, da se njeni belgrajski člani med seboj neprestano prepirajo in se dele vedno v nove skupine, ki se med seboj srdito pobijajo. Vse druge sekcije JNU (Ljubljana, Zagreb, Novi Sad in Sarajevo) so urejene in normalno poslujejo, med seboj so v prijateljskih stikih in nastopajo vedno solidarno, le v Belgradu do sedaj ni bilo mogoče urediti razmer, Letos so se ti spori tako poostrili, da so se belgrajski časnikarji razcepili na dve društvi, ki se obe proglašata za edino pravilni in veljavni. Da preprečijo, da bi se razkol zanesel tudi v državno organizacijo, so voditelji centralne zagrebške in ljubljanske sekcije, gg. Smodej in Virant ter dr. Dežman in Kovačič, poskušali pomiriti obe belgrajski skupini, kar pa se jim kljub dvodnevnim pogajanjem ni posrečilo. Ker je upravičeno upanje, da se bo z nadaljnjimi pogajanji vendarle posrečilo doseči sporazum, je glavni odbor JNU sklenil, da občni zbor za par tednov odgodi. Merodajno za ta sklep je bilo tudi to, da so bile razmere med časnikarji, zbranimi v Brodu, tako napete, da je bil miren potek občnega zbora izključen. Z odgoditvijo je soglašala ogromna večina časnikarjev, ki so takoj po pbjavi odgoditve-nega sklepa zapustili zborovalno dvorano, med njimi vsi člani iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva, Novega Sada in del Belgrajčanov. Drugi del Belgrajčanov, kakih 25 po številu, je hotel občni zbor nadaljevati, a so naposled le uvideli, da to ne gre in so zato sprejeli le par resolucij. Glavni odbor bo občni zbor zopet sklical, čim bo dosežen sporazum, vsekakor pa še pred Božičem. novice k Dovoljenje za nošenje ameriSkc oficirske uniforme. Kapitanu, vojnemu kuratu ameriške armade g. Francu Mažirju, ki sedaj biva na počitnicah na svojem domu pri Sv. Ani v Slov. goricah, je ministrstvo vojske in mornarice dovolilo nošenje ameriške oficirske uniforme za čas njegovega bivanja v Jugoslaviji. Ta čin jugoslovanske kurtuazije jes ameriški vojni ataše v Belgradu z velikim zadovoljstvom in hvaležno vzel na znanje. •k Ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Notranjci imamo po sedanjem voznem redu glede popoldanskih vlakov prav slabo zvezo z Ljubljano, ker ne vozi od 9. ure dopoldne pa do 9. ure zvečer noben osebni i vlak proti Ljubljani. Brzovlak vozi sicer eden | ob 11. uri dopoldne proti Ljubljani, toda br-zovlakov se poslužujejo zlasti kmečki ljudje le v skrajni sili, nikakor pa si ne morejo bolj revni ljudje privoščiti takega luksuza za običajna opravila v mestu, Zato se obračamo Notranjci na ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani s prošnjo, da izvoli pri novem voznem redu upoštevati težnje Notranjcev glede popoldanske zveze z Ljubljano in vpeljati če mogoče v zgodnjih popoldanskih urah en osebni ali pa morda mešani vlak na progi Rakek-Ljubljana. — Več Notranjcev. ■k Usposobljenostne preizkušnje za osnovne šole se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 4. novembra 1927, ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pri-pust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po običajni uradni poti pravočasno pristojnemu okrajnemu šolskemu nadzorniku, da bodo nojkesneje do dne 20. oktobra v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, bo pravočasno obveščen; posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Iz-praševalna komisija za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani. k Poštna vest, Belgrajska »Pravda« poroča, da je za šefa odseka podružnice poštne hranilnice v Ljubljani imenovan Viktor T r e v e n. k Komunistični mandati v zagrebškem mestnem zastopstvu so razveljavljeni. Zagrebški občinski svetniki Kamilo Horvatin, Gjuro Cvijič in Gabrijel Kranjec, ki so bili zbrani na listi neodvisne delavske stranke (komunisti) so dobili predvčerajšnjim od vladnega poverjenika za mesto Zagreb, banskega svetnika Mladena Uzorinca, pismo, s katerim se obveščajo, da se jim mandati razveljavljajo. Pismo pravi, da so bili mandati razveljavljeni, ker se bavijo z organiziranjem in podpiranjem društev, ki propagirajo komunizem. Iz istega vzroka ne more postati občinski svetnik tudi njih namestnik Rudolf Mlinarič. Hrvatski blok bo protestiral proti temu odloku, kr 1527 najemnikom v Zagrebu odpovedano. Kakor smo že javili, se v Zagrebu računa, da bo do konca tega meseca odkazano 2000 najemnikom stanovanje. In res pravi zadnje poročilo iz Zagreba, da je bilo do včeraj odpovedanih že 1527 stanovanj. Vsak dan se odpove okoli 100 stanovanj. ★ Policijska preiskava pri madjarskem listu v Novem Sadu. V ponedeljek je novo- aadska policija uvedla preiskavo proti novo-sadskemu madjarskemu listu »Delbacski«. Policija je našla več pisem in spisov, katere je list dobival od raadjarskih iredentističnih organizacij. * Popravila jadranskih pristanišč. Rav. nateljstvo pomorskega prometa bo v najkrajšem času pričelo s popravilom luke na Rabu, potem pa z dograditvijo obale v Lastvi. Rav« notako je ravnateljstvo pričelo graditi svetilnik na rtu pri Splitu. •k Končana preiskava v fašistični aieri na Sušaku. Preiskava proti Franciscu Co-drichu in Celsiu Gagliani je končana. Oba so z vlakom prepeljali v Zagreb in predali tamkajšnji policiji. j ■k Preiskava atentata na dr. Spaha. Iz Sarajeva poročajo: Preiskovalni sodnik je pričel z zaslišavanjem prič v znanem slučaju napada na dr. Spaho v Sarajevu. Ker je število prič zelo veliko, bo zasliševanje trajalo dalje časa. Glavni krivec Alajbegovič se nahaja v preiskovalnem zaporu. :k Higijenska razstava v Ljubljani, ki je bila povodom baš minule pokrajinske razstave popolnoma preurejena, ostane do nadalj-nega odprta. Posebno podeželskemu občinstvu priporočamo, da si jo ogleda, ker je to-pot prirejena s posebnim ozirom na deželo. Vstopnina 2 Din za osebo. KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.—. ■k Obolel je na vnetju obeh pljučnih kril g. Ignacij B r v a r, kaplan v Sv. Benediktu v Slov. goricah. Skrbni domači postrežbi in zdravniški pomoči je uspelo odstraniti smrtno nevarnost. Bolnik je v stanju okrevanja. . •k Conjeni inserenti, ki se jih tiče, naj izvolijo v upravi dvigniti d oš le ponudbe pod šifro: Mir na stranka, stalna služba, spretna, inštruktor, Jaj-žarica, Kratek, peč. ■k »Klub ljubiteljev ptičarjcv« r Ljubljani opozarja s tem članstvo in druge interesente, da je mladinska in jesenska vzrejna tekma ptičarjev vseh pasem, ki bi se imela vršiti dne 1. in 2. oktobra, preložena ter se bo vršila v Mariboru dne 9. oktobra strogo po tekemskih preizkušenih določilih, ki so splošno veljavna tudi v inozemstvu. Prijave sprejema klub in vodja tekme gosp. Bogdan Pogačnik. Maribor, Centralna banka. -k Gozdni požar. V torek je pričel goreti državni gozd pri Bihaču. Požar se je širil z neverjetno brzino in v kratkem zavzel prostor 5 hektarjev. Orožniki so s kmeti takoj pričeli gasiti. Škoda je velika. Misli se, da so pustili pastirji nepogašen ogenj! . . ■k Četrti izkaz o darovih za Aljažev nadrobni spomenik na Dovjem. Nanovo so darovali: Slovensko, planinsko društvo 1000 Din, profesor dr. Anton Breznik 100 Din, Valentin Zupančič, župnik na Francoskem oO Din, Franc Zorko, župnik v Kamni gorici 20 Din, Družina Drč na Dovjem 20 Din, skupaj 1190 Din. Poprej ie bilo izkazanih 4840 Din, torej skupno 4840+1190 je 6030 Din. Bog plačaj vsem blagim dobrotnikom! Potrebujemo še 470 Din da bo spomenik plačan. Zato prosimo, da bi se oglasil še ta ali oni Aljažev dober prijatelj s kakim prispevkom. — Jos. Lnvtižar, blagajnik ■k Tat v cerkvi. V noči od 25. na 26. t. m. je izvršil v župnijski cerkvi na Vranskem doslej še neodkrit uzmovič tatvino. Prikradel se je v cerkev, še predno je zaprl cerkovnik v mraku. Enega izmed nabiralnikov je odprl s silo ter ga popolnoma izpraznil. Drugega pa se mu ni posrečilo vlomiti, akoravno je napenjal vse moči. Posrečilo se mu je le napol razbiti le ključavnico. Ko je stopil drugo jutro cerkovnik v cerkev, je našel ena vrata odprta. Cerkveni tat je ta vrata odklenil od znotraj ter potem izginil s pokradenim denarjem v temno noč. -k Nesreča. V Lelinu na Pohorju se je ponesrečil kočijaž Ivan Ramšak. Vozil je z vozom, pOd katerega je padel. Kolesa so mu zdrobila desno nogo v stegnu. Odpeljan je bil v bolnico. ■k Vlomi na deželi. V Šaleku pri Velenju je bilo vlomljeno v gostilno Franca Verdena in odne-šeno 520 Din gotovine in za 130 Din cigaret. — V Turnišču sta bila izvršena pred dnevi dva vloma v hiši Ivana Nemeta in Ane Borvatove. Vlomilci so odnesli za približno 2000 Din raznih živil in obleke. OBLA (TLA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. ■k Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženo-sti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josek- grenčica brez napora in bolečin lahko izpraznjenje črev. Najodlič-nejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-.To-sek-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. Dobiva se v lekarnah, droge-rijah in spec. trgovinah. k Pomnite! Z »Žensko hvalo* čez noč namočeno perilo se s Schichtovim milom posebno lahko izpere. Ljubljana O Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« je pričelo zopet s svojimi rednimi pevskimi vajami, ki se vrše vsak pondeljek in četrtek ob 8. uri zvečer. Kdor od starih članov ne bi pomotoma dobil osebno obvestila, naj smatra ta poziv za isto. Nove pevke in pevci dobrodošli. Danes v četrtek, '29. t m. ob 8. uri zvečer vsi in točno. — Odbor. O Dva jubileja. Poročajo nam: Gosp. inž. Karol Brus praznuje danes 80-letnico svojega rojstva. Deloval je kot inžener v zasebnih rudnikih in si prihranil za stara leta lep kapital. Toda prišla je vojna in iz rentnika je postal nemanič. Znova si je moral iskati službe in jo dobil pri Dohodarstvenem uradu. Dasi 80-leten, opravlja svoje službene dolžnosti z največjo vestnostjo. Možu poštenjaku vsi znanci in prijatelji prisrčno častitajo k osemdesetletnici in mu žele še mnogo zdravih let! — Obenem praznuje 25-letnico svoje službe kot gospodinja pri g. inž. Brusu ga. Marija G1 i h a. Dobra, poštena žena skrbi za svojega gospodarja kakor mati za sina, in to tudi v dušnem ozira. Naj Bog živi tudi njo! O Pustovi tramovi. Na mestnih stanovanjskih hišah za artilerijsko vojašnico so prevzeli tesarska dela Zakotnik, Ravnikar, Steiner, Kregar in Pust. Vsem tem tesarskim mojstrom je stavbeno vodstvo škartiralo nekaj lesa. »Jutro« je to brezpomembno stvar uporabilo v svoje politične namene, a pri tem prizaneslo ostalim gospodom in udarilo samo s »Pustovimi tramovi«. Pa je udarilo le samo sebe po zobeh. Z natančnejšim poročilom »Jutrus- še postrežemo. O Banditske metode SDS. V nedeljo, dne 25. septembra je bil shod SDS na Ilovici v gostilni pri Vrbincu. Med navzočimi zborovale: je bilo tudi več naših pristašev. SDSar-ski govorniki so se potili od truda svojih govorov in vročine, ki so jim jo vžigali ogorčeni medklici. Tako so se nakurili agitatorji SDS, da so po shodu podivjali in se prav pobalinsko znašali nad mirnim našim pristašem, ki se je oglasil k besedi. Besede mu seveda iz strahu pred resnico niso dali, pač pa so začeli biti s pestmi po »klerikalnem smrkavcu«, kakor so rekli. Strgali so mu srajco in obleko in g. kandidat SDS ga je lastnoročno vrgel na cesto! In sicer ne kakega smrkavca, ampak moža v zreli moški dobi, ki ima na Barju večji ugled kot vsi SDSarji. Zato se pa njegove besede tako strašno boje. Proti tem maniram»bomo v nedeljo vsi Barjani stali trdno kot en mož, ko bomo volili vsi 1. skrinjico! Neki gospod (SDS) se je proti našemu možu Virantu izrazil, da mora biti Viranta sram, ker na magistratu denar krade. G. Virant bo, kakor smo zvedeli, čakal še osem dni, če morda tisti gospod svojih besed javno v listih ne prekliče, potem bo pa iskal zadoščenja pri sodišču. SDS se je prišla na Barje pretepat. Mirni Barjani pretepačev nočemo, zato je SDS na Barju že opravila. Nedeljskih dogodkov ji ne odpustimo. O Dar Narodni galeriji. Gospod dr. Marko Natlačen, predsednik oblastne skupščine v Ljubljani, je poklonil Narodni galeriji 500 dinarjev, gospod vladni komisar Anton Mencinger pa 100 dinarjev. Oba gospoda sta člana častnega predsedstva razstave slovenskega modernega slikarstva v Pragi in sta darova namenjena za kritje stroškov te razstave. Narodna galerija izreka darovalcema toplo zahvalo. O »Edinost«, organizacija mestnih nameščencev poziva svoje člane, da se udeleže v petek, dne 30. t. m. ob pol 8. uri zvečer voliv-nega shoda v veliki dvorani hotela »Union«. Odbor. © Umrla je včeraj na Starem trgu št. 5 po daljši bolezni damska šivilja Ivanka Slivar, sestra podobarja in rezbarja g. Albina Sli-varja. Pogreb se vrši v petek ob 2. uri popoldne. Blaga pokojnica naj v miru počiva! O Gledališka razstava je na splošno željo interesentov podaljšana do vključno 3. oktobra. S tem se nudi posebno našim gledališkim diletantom najboljša prilika, da v miru prouče vse zanimivosti te razstave in se tako vsestransko okoristijo. Vsiopnina Din 2.— za osebo. (7) Izlet nmetnostno-zsrodovinskeen društva. V slučaju usodnega vremena se vrši v nedeljo dne 2. oktobra izlet na Dvor (cerkvi sv. Petr» in sv. Nikolaja). Polhov gradeč (župna cerkev, graščina), Podreber (cerkev) in event. na Hruševo (cerkev). Vodi g. Marijan Marolt. Sestanek ob 8.30 na križišču Bleiweisove in Tržaške ceste (pred lekarno Bohinc). Prislase sprejema tajnik v Narodnem domu, I. nadstropje, do sobote, vsak dan od 10.30 do 11.30; prispevek za prevoz 25 Din za osebo. 0 Vpisovnnjo v obrtno nadaljevalno šolo za mohansko-tohniške obrti v Ljubljani (Ledina) bo v soboto dne 1. oktobra 1927 od 14. do 18. ure. Natančnejši podatki so nabiti na veznih vratih. — Upraviteljstvo. 0 Pevski zbor »Služkinjske zveze« ima danes zvečer točno ob pol 9 pevsko vajo v Alojzevi-šču, Poljanska c. 4. Vse dosedanje pevke sle vabljene, da se gotovo udeležite in tudi nove, katere Imajo veselje do petia, dobrodošle. 0 Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani obvešča vse one člane, ki so sprejeti v društvo, da so se jim z današnjim dnem razposlala pravila in članske izkaznice. V slučaju, da jih kdo ni prejel, nai to javi društvu. 0 Letošnja študijska pot me je povedla v češka in nemška glasbena središča, odkoder se v kratkem vrnem in pričnem 1. oktobra s poukom koncertnega in opernega solopetja. Berlin, koncem septembra 1927. — Pavla Lovšetova, Tavčarjeva ulica 6. 0 Zasebno krojno učiliščo, Ljubljana, Stari trg 19. Pričetek novega pouka začetkom oktobra. Revnejšim znižan honorar! Izdelovanje krojev. Brezplačno rekomandiranje služb. 0 Halo! Ravnokar došlo izborilo dalmatinsko novo vino (več vrst), ki ga toči po najnižjih cenah Viktor Sedej. gostilničar v Ljubljani, Kolodvorska ulica 28, nasproti Ljubljanskega dvora. Prepričajte se in poizkusite! 0 Poceni klobuki in razne potrebščine za modistke se bodo dobili na javni dražbi v torek, dne 4. oktobra t. 1. &b 2 popoldne na Aleksandrovi cesti 5 v Ljubljani. © Nesreča. 21 letni delavec Miha Golob iz Sladke gore v šmarskem okraju, je delal pri zgradbi nove mestne stanovanjske hiše zn artiljerijsko vojašnico. Ko je nesel v torek popoldne malto na oder, se mu je pri prvem nadstropju spodrsnilo, tako da je padel 4 in pol metra globoko na tla. Golob se je težko poškodoval po glavi in vsej desni strani trupla. Prepeljan je bil v deželno bolnišnico. 0 Poneverba. Tvrdka J. v Ljubljani je prijavila policiji, da jo neznanokam izginil njen blagajnik I). R. R. je vzel v soboto iz blagajne 500 dinarjev ter odšel s tem denarjem na velesejmski veselifni prostor popivat iti se zabavat. Tu je od svojega tovariša, s katerim sta imela skupno vsak po en ključ od blaeaine, izvabil še drugi ključ pod pretvezo, da je pustil v blagajni neko knjigo. Bla-v gajno je odprl in pobral iz nje najbrže ves denar. Do danes tvrdka še ni mogla odpreti blagajne, ker je nezvesti blagajnik odnesel tudi ključe. V b'a-gajni je bilo nekaj nad 2000 Din denarja, daljo 2000 lir, več menic ter čekovnih knjižic. Pobegli uradnik je poneverjeni denar najbrže že zapravil in se skriva sedaj kje v mestu. O Portugalka prima F. F. Plešljivička se toči samo v Aškerčevi kleti nasproti Obrtne šole. Vabite se na poskušnjo! 0 Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. Maribor □ Stanovanja v novih mestnih hišah. V novih mestnih hišah v Smetanovi ulici bodo čez kaka dva meseca povečini dogotovljena stanovanja, za katera je, kakor se govori že nad 400 prosilcev. Da prosilci hodijo zdaj od enega občinskega svetnika do drugega, je sa-moobsebj umevno in upravičljivo, ker so pač v stiski. Neupravičljivo pa je, da gotovi ljudje posebno iz demokratskih vrst, kar je dokazano, pa menda tudi pristaši drugih strank, pošiljajo prošnjike k podpisanemu, češ: »Pojdite k dr. Jerovšeku; on oddaja stanovanja.« Izjavljam, da jo to čisto navadna neresnica. Dotičniki dobro vedo, da stanovanja oddaja občinski svet in ne jaz; onj vedo, da ima v občinskem svetu vsak občinski svetnik samo en glas in da imam tudi jaz le en glas in nič več; onj dobro vedo, da še jaz nobenega stanovanja nisem oddal in ga tudi ne bom, ker nimam te oblasti. Zato je tako vedoma napačno informiranje prosilcev res neodpustljivo in vse obsodbe vredno. Vsem prosilcem pa svetujem, da naj takim napačnim in lažnjivim informacijam ne nasedajo in naj mirno čakajo na izid glasovanja v občinski seji. K podpisanemu hoditi je popolnoma nepotrebno in brezuspešno, ker podpisani nobenemu ne more dati stanovanja v mestnih hišah, pač pa bo oddal pri občinski seji svoj glas m tiste prosilce, ki so po njegovem prepričanju stanovanja najbolj potrebni. — Dr. Anton Jerovšek, občinski svetnik. □ »Edini borcc za demokracijo«. Tako pišejo socijalistični listi v Mariboru in citirajo še »Crveno zastavo«, ki tudi pravi, da je sedaj eden in edini borec prave demokracije v parlamentu kjer bo razkrinkal vse meščanske stranke — sodrug Petejan. Pa se vse to že njemu smešno zdi, obenem pa se boji, kako bo ustrezal zahtevam, ki jih stavijo nanj. — V toliko je pa lahko miren, da mu ne bodo njegovi listi oponašali dnevnic tako kot so jih našim poslancem. □ Kaj bo s stanovanjskim zakonom? To vprašanje se bo obravnavalo na javnem zborovanju, ki ga sklicuje društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru v petek dne 30. septembra ob 8 zvečer pri Gotzu v lopi. Zborovanja se udeleže po svojih zastopnikih tudi vse strokovne organizacije v Mariboru in okolici. □ Dolgo čakajo! Mariborski policisti imajo med drugimi tudi ta pesel, da spremljajo brzovlake iz Maribora do Ljubljane oz. Zagreba. Za to izredno delo, ki traja 12 ur, bi morali po zakonu dobiti dnevnice, a jih že ves čas, kar je država prevzela južno železnico, niso prejeli. Od južne železnice so svoj čas prejemali po 40 Din dnevnic. □ »Mentor naročajte«, tako pozivajo posebni plakati po mestu. »Mentor« je list za siednješolsko dijaštvo. Naj ta poziv najde odmeva med dijaštvom, pa tudi med stariši ter profesorji, da bo -Mentor« letos številčno na-rastel, na kar bo mogel še več nuditi dijaštvu, kot mu je že dosedaj. □ Glasbena prireditev. Koncert Saše Popova, ki se vrši dne 7. oktobra, obeta biti zopet velik glasen dogodek. Na sporedu so v prvi vrsti zastopani svetovni violinski klasiki, kakor Stanitz, Paganini in Saint Saens. □ Družabni večer v Zadružno - gospodarski banki, ki se je vršil pretekli torek, je prav prijetno potekel ob petju »Maribora« in godbi Ljudskega odra ter nagovorih posameznih udeležencev. Za pravo družabnost v naših krogih in za medsebojno spoznavanje je ta družabni večer zopet mnogo pripomogel D Tombola invalidske organizacije je v nedeljo, dne 2. oktobra. Dobitki so izredni in številni. Invalidi pričakujejo, da se jih bo podprlo z največjo udeležbo pri tomboli. □ Ljudski oder. Ljudski oder v Mariboru vabi cenjeno občinstvo k obilni udeležbi na otvoritveno predstavo »Deseti brat«, ki se bo vršila v nedeljo, dne 9. oktobra t 1., ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. — Prvi obisk predstave naj bo tak, da bo vsem, ki bodo kakorkoli sodelovali, v veliko pobudo in v veselje. □ Zabavni večer. Katoliška omladina priredi v soboto, 1. oktobra, ob pol osmih zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke prvi zabavni večer v letošnji zimski sezoni. Nastopi prvi oddelek godbe na pihala z novimi krasnimi koncertnimi komadi. Razen godbe bo tudi petje, šaljiva pošta in licitacija. Morebitni dobiček se bo porabil za nabavo zimskih plaščev in za popravilo glasbenega orodja. Ker vsa katoliška društva potrebujejo omladinsko godbo, za katero plačujejo le nagrado, prosi odbor, da se vsi člani različnih organizacij udeležijo v najobilnejšem številu te prve omladinske prireditve. Torej na veselo svidenje vsi prijatelji katol. omladine. — Odbor. O Službena mesta pri oblastnem odboru so bila te dni vsa oddana, katera so bila do zdaj razpisana. Onim, ki vlagajo prošnje za še neraz-pisana mesta, se iste vrnejo. □ Kako je kolekovati? Večinoma kolekujejo ljudje vsako vlogo na oblast za 5 Din in za odgovor 20 Din. Tarifna postavka V, št. 1, pa pravi, da se kolekuje vsaka vloga z 5 Din, a 20 Din se zahteva za vloge, ki se rešujejo z odloki, o katerih je klavzula o pravici priziva. □ Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 30. t. m., ob 8. uri se otvori letošnja sezija s predavanjem znanega zgodovinarja tuk. prof. Baia o prazgodovini Maribora in okolice. Prihodnjo nedeljo, 2. oktobra, ie izlet h Pohorju, kjer se obiščejo prazgodovinski spomeniki. Odhod je ob 2. uri popoldne od Velike kavarne pod vodstvom prof. Baša. Izleta se lahko sleherni udeleži. — V nedeljo, 9. oktobra, se pripravlja izlet v Rogaško Slatino z mestnimi avtobusi. Odhod ob pol osmih zjutraj o4 Velike kavarne, vrnitev ob 8. url zvečer. Stroški bodo znašali za osebo (vožnjo in kosilo) okrog 50 Din. Vsi interesenti naj se nemudoma javijo ter priložijo obenem 50 Din. V Rogaški Slatini se vrii pregled vseh naprav pod vodstvom strokovnjakov. — V ponedeljek, 3. oktobra, naj pridejo interesenti za strokovne tečaje iz slovenščine, srbohrvaščine, ruščine, kakor tudi taki, ki bi sc interesirali za srednješolski pouk, ob 8. uri na državno realko v svrho določitve učnih ur. — Kakor lansko leto hoče Ljudska univerza tudi letos omogočiti brezplačni poset njenih prireditev in se naj pošljejo tozadevne prijavo nemudoma. □ Smola dolgoprstneža. Policija je aretirala Josipa Hudeca, ki je že star znanec vseh mariborskih zaporov, kjer je odsedel lepa leta svojega, življenja. Pred tremi dnevi je bil izpuščen iz zapora, kjer jc dalje časa sedel radi tatvine, pa je že zopet posegal po tujem imetju. Zasačili so ga< ko je prodajal starinarju na Koroški cesti — denarnico, katero jc z vsebino vred nekje izmaknil. Romal je nazaj v zapor. Celje 0 Kurtoazija v politiki. Prj zadnji občinski seji je obč. svetnik g. dr. Kalan držal večini deplasiranj govor o knrtoaziji in noblesi v politiki. »Jutro« je v svojem poročilu o tej seji — in za »Jutrom« je kajpak pricapljala tudi njegova celjska tetka — pokazalo, da o kurtoaziji in noblesi nima prav nobenega pojma. Medtem ko na dolgo in široko navaja vodene govore demokratskih občinskih svetnikov in seveda tudi demokratsko sumljivo barvane govore sodruga Komavlija, namenoma zamolči stvarne odgovore iz vrst večine. Zamolči pa tudi, da se je moral občinski svet bavitj ravno radi demokratske opozicije skoro tri uro z računskimi zaključki za 1. 1925. in 1926., da jo končno sprejel predlog referenta, ki je bil stavljen takoj v začetku debate. To si jo treba zapomniti za takrat, ko se bo govorilo o tem, kdo stvarno delo na magistratu zavlačuje, Vse to pa si je treba zapomniti tudi za takrat, ko bo spet kdo čutil potrebo govoriti o kurtoaziji in noblesi. ^ Socijalno-politični odsek na dolu. Iz vrst Slovenske ljudske stranke izišla ideja o ustanovitvi socijalno-političnega odseka v celjski občinski upravi je že na prvi delovni seji občinskega sveta pokazala, kako je tak odsek potreben in koliko dobrega bo ob pravilnem pojmovanju socijalnih potreb mesta s strani njegovih članov mogel storiti. Tako je bil na zadnji seji občinskega sveta sprejet predlog referenta g. dr. Ogrizka, da se vse nove stavbe, ki se začno do 1. 1929. zidati in bodo do konca 1. 1930. pod streho ter 1. 1931. porab-ne, oproste vseh doklad na najmarino. Obenem bo občinski svet zaprosil okrajni zastop in oblastno skupščino, da store sklep v istem smislu. S tem bo znatno omiljena stanovanjska kriza, ker je dana pobuda za gradnjo novih stanovanj. & Dijaška kuhinja v Celju jc prejela od celjskega trgovca g. Antona Fazarinca ob priliki njegove poroke z gospo Zofko Močnikovo roj. Bri-novčevo, trgovko v Celju, zne-sek po 300 Din. Francoski krožek v Celju bo organiziral, počenši s 1. oktobrom t. 1., naslednje učne tečaje: francoskega jezika: 1. Nadaljevalniii tečaj prof. dr. Zelenika v zvezi s konvcrzacijskimi vajami, —-2, Nadaljevalni konverzacijski tečaj prof. J. Na-potnika. _ Oba ta tečaja sta za odrasle. _ 3. Začetne in nadaljevalne tečaje za mladino pod vod« stvom prof. dr. Zelenika. — Mesečna učnina za odrastle jc. 30 Din, za mladino 20 Din, Marljivi revni otroci morejo po preteku enega meseca prositi za znižanje učnine Tečaji za odrastle se bodo vršili v skladu z željami udeležencev ob večernih urah (predvidoma med 18. in 20. uro) v prostorih drž. meščanske šole, tečaji za mladino pa v popoldanskih urah (predvidoma od 14, do 15. ure) v državni meščanski šoli in v mestni osnovni šoli. Prijave se morejo izvršiti ustno za časa knjižničarske ure, ki bo vsak četrtek med 18. in 19. uro v krožkovi knjižnici v Narodnem domu, ali pa z dopisnico na naslov: Tajništvo francoskega krožka v Celju, ali pa osebno v prvih urah pouka. V svrho določitve ur so prošeni udeleženci tečaja dr. Zelenika, da pridejo v ponedeljek, dne 3. oktobra, ob pol 19. uri, udeleženci tečaja prof. Na-potnika pa ob isti uri v torek, dne 3. oktobra, v učilnico meščanske šole, a mladina v ponedeljek, dne 3. oktobra, ob 14. uri v meščansko šolo ter ob 15. uri v mestno osnovno šolo. •©• Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližini in daljši okolici, da uraduje referent zbornice v torek, dne 4. oktobra t. 1„ od 8. do 12. ure pred-poldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice) v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnijo ali svet v zadevah, katere zastopa zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. O- Kdo je našel? P. H„ uradnik v kemični tovarni v Hrastniku, je dne 19. t. m„ okoli 8 ure zjutraj izgubil na poti s celjskega kolodvora preko Cankarjeve in Kralja Petra ceste ter glavne ceste v Gaberju do cinkarne svojo listnico. Listnica je iz rjavega usnja. V njej se nahaja 170 Din gotovine, orožni list za puško, izkaznica lovskega dru-štva, članska izkaznica društva »Edinost«, slika ter nekai dopisnic. Najditelj naj najdeno odda na policiji. Kranj Dekliška osnovna šola. Par dejstev: II. r (t 37 učenkami) in IV. r. (z 38 učenkami) imata samo eno učiteljico, ker eno prazno in razpisano učiteljsko mesto še ni zasedneo, tako da imata ta dva razreda zvrstoma vsak drugi dan šolski pouk po (5 ur, pri tem pa ima VIII. razred s 4 učenkami redni vsakdanji pouk! — Kdo to razume? Zakaj se to trpi? Ljudje živahno komentiirajo »o kričeče nasprotje. Mimogrede bodi še omenjeno tole: Na isti šoli je v V. razredu 15 učenk, v IV. 14, v VIL 7. Gimnazije, prepotrebne in 7, velikim številom učencev se ukinjajo v splošno nevoljo ljudstva, tu se pa vzdržuje par razredov pri tako malem številu učenk, povrh pa še tukajSnjs gimnazija sprejema učenke, kakor splošno znano. Kdo reSi to uganko? Na vsak način bomo (»oekrbeld, da merodajne oblasti to zadevo preiščejo in napravijo remeduro. Jesenice Smrtna kosa. Umrl je na Savi pri Jesenicah spoštovani in priljubljeni tovarniški skladiščnik Pij Konig. Bil je častni član Kat. del. prosv. društva na Jesenicah. Ko se je pred 30 leti ustanovilo na Jesenicah prosvetno društvo, je bil ranjki Pij takoj v prvem odboru, kjer jc tudi prvi prevzel blagajniško mesto. Kako je bil spoštovan, jc pokazal pogreb, ki se je vršil v ponedeljek popoldne na jeseniško pokopališče. Orli in Orlice z zastavo, društveno zastopstvo z zastavo, godba, j za krsto pa nepregledna množica pogrebcev, kateri so spremili Pija Koniga na zadnji poti. Naj mu sveti večna luč! Novo mesto Tepež. V nedeljo, dne 25. septembra t. 1„ »večer je nastal v gostilni pri Murnu na Drski pri dobri kapljioi med pivci hud prepir, iz katerega je nastal pretep.' Pri tem je udaril neki kurjač s topim predmetom Dolenčevega sina iz Irče vasi s tako silo po glavi, da rau je prizadejal težko poškodbe. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Osebna vest. Na lastno prošnjo je trajno vpo-kojen po več kot 401etni državni službi g. Franc Vogrinc, višji pisarniški oficijal pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Škrlatinka. V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji jc umrl vsled škrlatinke dne 24. t. racs. 30 let stari posestnik Muhič iz Črmošnjic pri Sto-pičah. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Kočevje Razpis volitve članov in namestnikov Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je nabit na občinski deski. Volitve se bodo vršile v Ljubljani dne 30. oktobra 1927 v zborničnih prostorih (Ljubljana, Beethovnova 10). Volivni imenik bo na vpo- , gled v občinskem uradu v času od 25. septembra I do' vštevši 8. oktobra t. 1 Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev in j vpokojer.ccv ima 2. oktobra ob dveh svoj izredni | občni zbor. Dnevni red: Poročila odbora, event. I likvidacija. Občni zbor se vrši v osnovni šoli. Himen. V nedeljo, 25. t. m., sc je poročil g. j Ferdinand Pere, uslužbenec na Fornbacherjevi žagi, z gdč, Josipino Koritnikovo, trg. hčerko. Psi čuvaji. Psi čuvaji so pri nas brez takse zato, da varujejo hišo in so vedno priklenjeni. Nekateri pa pse prosto izpuščajo, eni čez dan, drugi čez noč. Tako si zakonodajalec tega pač ni mislil. Hrešice ob Savi Vinska trgatev. Radi izredno vročega poletja fe letos grozdje precej prej zrelo, kot je bilo lansko leto. Trgatev je sedaj povsod v najlepšem teku. Kakovost bo najbrže na isti višini kot leta 1917. Radi splošno pičlega pridelka se suče cena moštu že sedaj krog 9 Din Žalec Dva požara. V noči od petka na soboto je udarila strela v kozolec v Levcu. V nedeljo popoldne ob 1. uri je začelo goreti v Kasezah pri posestniku Goršku. Zgorel je kozolec, poln krme, žita in koruze ter vse gospodarsko orodje. Vžgal se je tudi marot, ki je popolnoma zgorel. Rešiti ni bilo mogoče ničesar, ker je bilo vse poslopje mahoma v plamenu. Vsled močnega viharja so bila ogrožena še druga poslopja. Škoda je velika. Misli se, da je podnetil ogenj neki berač. Smrtma nesreča. V petek se je na postaji Št. Peter v Savinjski dolini pripetila težka nesreča. Pri nakladanju lesa na vagone je po nesrečnem naključju padel hlod na nogo delavca Fr. Miklav-žina, doma iz Dabrteše vasi. Zlomil mu je i.n) nogo, drugo pa izvinfl. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. Blag mu spomin! Dopisi Naklo pri Kranju. Pretekli teden nas je zapustil g. kaplan Franc Vavpetič. Neumorno je deloval v cerkvi in zunaj nje. Pod njegovim vodstvom so se razcvitala' društva. S svojo ljudo-milostjo si je osvojil srca vseh. Vsak posameznik je naše! pri njem najboljši nasvet in takojšnjo pomoč. Ni čuda, da ga silno pogrešamo. Srečni Šenčur, ki ga je dobil v svojo sredo! Čadram-Oplotnica. Orlovska prireditev, ki se je vršila zadnjo nedeljo, je uspela nad vsako pričakovanje. Mirno lahko trdimo, da je prireditvi prisostvovalo nad 800 ljudi od blizu in daleč. Slovesnost je dvignil s svojim obiskom naš rojak, predsednik oblastne skupščine in oblastnega odbora g. dr. Josip Leskovar. Med udeleženci smo opazili tn(fi mil. g. arhidijakona konjiškega Franca Tovornika, g. oblastnega poslanca L. Brudermana in še mnogo odličnih osebnosti. Vsem pa je im-poniral telovadni nastop. Telovadnemu nastopu je sklenila tombola, ki je osrečila marsikaterega revnega in potrebnega človeka. — V kamenolomu Cezlak, kjer je zaposlenih okoli 120 delavcev, se je dne 26. septembra zgodila nova nesreča, ki je že tretja v zadnjem času. Pri rušenju granita je skala podrla pod seboj delavca Ivana Smona in mu popolnoma zdrobila desno roko, levo nogo pa zlomila. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik g. dr. Lautner ob asistenci g. stud. med. Maksima Sev-šeka, nato pa so ga prepeljali v bolnišnico Rdečega križa v Konjice. Naše Mjaštvo Opozorilo letošnjih maturantov. Tovariši, ki nameravajo nadaljevati svoje študije na ljubljanski univerzi in reflektirajo na znižan relutum v menzi DPD, naj čimpreje pošljejo svoje naslove na naslov: Dijaško podporno društvo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. V pismu naj navede>o svoj natančen naslov in pa željo, kakšno nabiralno polo bi rabili, ali za d »nar ali za živila ali pa celo obe. Opozarjamo že sedaj, da se sicer prošnja za znižan relutum ne bo upoštevala. — Odbor DPD._ Nassnanila »Zveza slovenskih vojakov t Mostah« priredi v nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. v gostilni pri ge. Štor v Vod matu veliko trgaitev grozdja pod naravno vinsko trto. Za dobro postrežbo je preskrbljeno. Začetek ob 4. uri popoldne. Ker se vrši prireditev v blag namen, v«bi k obilni udeležbi — Odbor. , „ l'čne tečaje la tuje jezike, knjigovodstvo, stenografijo otvori Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani t ud« letos. Prijave sprejema društvena pisarna, Gradišče 17-1 do 3. X. 1927 — Odbor. Izredni oboni zbor Zdruienja ieleiniških uradnikov T kraljevini SHS se vrši dne 2. oktobra 1927 ob i4. uri v Zidanem mostu s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednik«, 2. poročilo tajnika. 3. predlog za spremembo društvenih pravil, 4. event ual-nosti. Po zboru družabni večer v krogu naših dam. Kaj nam je prinesla Ženeta ? Diplomatje so se razšli. Stalna vidna re-prezentanta miselnosti dveh velesil, ki ste v Versaillesu sestavile pakt o Društvu narodov, Briand in Chamberlain sta se umaknila v kabinete. Prvi, da se med štirimi očmi porazgo-vori s Poincarejem in Bartoujem o njunih zadnjih govorih drugi, da sodeluje pri pripravah za kongres angleške konservativne stranke in kroti nezadovoljneže. Ženeva se odeva v običajno meščansko življenje. In bilanca? Upati, delati, čakati! je dejal ob koncu g. predsednik Guani. Končno je ta parola usoda življenja splch. A gre za konkretne oblike dela! Tn to sla bila vsaj nerazveseljiv omen, še predno so se pokazale oblike tega dela v letošnjem zasedanju, umaknitvi lorda Cecila in francoskega senatorja de Jouvenela iz ženevske dvorane. Prvi je uvidel, da ima mati-domovina lastno društvo narodov v okrilju angleškega imperija, drugi, da Francija spretno tekmuje samostojno s sosedom preko Kanala, oba pa, da je Evropa zaplesala staro politiko interesov. Jima je dal potek razprav prav? Gibalo te nove zveze je bila brez dvoma večno nova in večno stara misel, kako preprečiti vojsko, kako uvesti obligatorna razsodišča in kako oprostiti narode grozovitega bremena militarizma. Žal. da gremo le polževo pot naprej. Ne'ri zunanji minister je ob prihodu od junijskega zasedanja sveta Društva narodov nam izjavil, da je bolje, če se zlasti problem razorožitve ne sili preveč v ospredje, dokler niso predpriprave zadostne. In da bi bilo bolje, da se sploh preloži na drugo leto. Vzrokov dovolj! Kajti zadnja pomorska raz-orožitvena konferenca je doživela polom in Amerika je stopila neusmiljeno v ospredje. Letošnje zasedanje nam je dalo zopet resolucijo k splošnim pripravam splošne razorožitvene konference... Kaj je z vojsko! Objavili smo sprejeti poljski predlog, da se vsaka napadalna vojska smatra za mednarodni zločin in da se države tega sredsiva nikdar ne sinejo poslužiti za poravnavo mednarodnih sporov. Brez dvoma gotovo pojasnilo k statutom Društva narodov, a politika je i tu preprozorna. Francija in Poljska se od Locarua na vso moč trudita, da pripravita Nemčijo do sklenitve pogodbe, v kateri bi prostovoljno priznala tudi vzhodne meje. Ker ni šlo na ta, je šlo na drugi način: V sporazumu z Anglijo in Francijo je Poljska ožigosala ev. nemško napadalno vojno kot mednarodni zločin. Tretja glavna snov — razsodišča — ni mogla priti do končne oblike. Človekoljubni Nansen je sicer predlagal universaluo obliga-torično klavzulo, a komisija je odločila, da vabi države k fakultativni, k sklepanju novih razsodiščnih pogodb. Brez dvoma je bil za svet dogodek prve vrste, ko je Stresemann podpisal za Nemčijo razsodiščno klavzulo. A dejansko je ta korak itak kurs spremenjene nemške politike, ki hoče zbrisati krivdo na svetovni vojni in sklepa zato med vsemi državami največ arbitraž. Toda Stresemann je istočasno odobril Hindenburgu tanenberški govor, da vidi, koliko je Nemčija že pridobila v javnem evropskem mnenju. Vendar — upati, delati in čakati: Obdelana tvarina na drugih poljih, če podčrtamo samo prepoved izrabe zračnega prometa od strani vojaških oblasti, daje mnogo, upanja na prospeh ideje skupnosti. Za nas je bil razveseljiv dogodek sestanek Marinkoviča-Burova, sestanek zunanjih ministrov Male antante in rešitev madjarsko-romunskega agrarnega spora. Belgrad in Sofija sta v torišču narodov manifestirala za spravo med sosedoma. In če tudi sta se oba ministra držala napram javnosti strogo rezervirano, je vendar gotovo, da sta se v bistvenih točkah o lojalnosti sporazumela. Kajti neposredno po Ženevi se je pojavila ko-mitaška ofenziva ki z bombami in peklenskimi stroji hoče na vsak način preprečiti smotreno započeto delo. Sicer je pasivnost Ženeve ob spomladanskem jugoslovanskem-ilalijanskem sporu rodila med nami nezaupanje. Vendar ni dvoma, da ostane miroljubna Jugoslavija zaveznica te ideje, kakor tudi, da bo naša diplomacija znala voditi v danih razmerah samostojno politiko. Francosko-ruski sporazum ? v Pariz, 28. septembra. (Izv.) Kakor poroča »Petit Parisien , bo Briandova prva naloga, da v ministrskem svetu poroča o poslednjih predlogih Rakovskega in o tem, kakšen odgovor naj se da. Francoska delcgacija je v zadnjih dneh marljivo delovala in baje konsta-iirala, da so sedanji predlogi Rakovskega boljši od prejšnjih, da pa so šo vedno predaleč od nazorov francoske delegacije. »Petit Parisien< prikrito priznava, da se je res, kakor je Rusija vedno trdila, že dosegel sporazum glede ruskih dolgov, dn je namreč Francija izjavila pripravljeno, popustiti 80 odstotkov, tako da bi Rusija mesto 400 milijonov imela plačati samo 80 milijonov. v Pariz, 28. septembra (Izv.) Tu ie povzročilo veliko pozornost poročilo, da je imela ! francoska delegacija včeraj sejo, na kateri so ! ju uučevah nove predloge Rakovskega iz Mo-j skve za ureditev ruskih predvojnih dolgov ter so prišli do zaključka, da so predlogi za Fran- cijo nesprejemljivi. Quaj d'Oreay dementira to vest in izjavlja, da zaenkrat sestanbk francoske delegacije sploh ni nameravan. Kakor doznava Vaš dopisnik k temu, se bo prihodnja seja ministrskega sveta v petek pečala s politično stranjo stvari v zvezi z diplomatskimi kontroverzami listov v poslednjih dneh. Težave angleške vlade. v London, 28. septembra. (Izv.) Baldwin, ki se je z dopusta vrnil v London, stoji pred težkimi nalogami. Sestaviti mora zopet nov kabinet, ker sta mu lord Cecil in najbrže tudi i Balfour poKuzala hrbet. Tudi položaj Chur-| chila ni boljši. Dohodki prvega pol leta seda-[ njega proračuna so za mnogo milijonov zaostali za lanskimi. Baldwinov položaj na zborovanju stranke v Cardiffu, ki bo prihodnji teden, ni lahek, pripravljen mora biti celo na ! cepljenje na levo. Glede znižanja starosti j žensk za volivno pravico od 30 na 21 let hoče desno krilo v Cardiffu postaviti vprašanje zaupanja. Ni izključeno, da bo moral premier i izvajati kqnsekvence. Vodstvo stranke bo seveda storilo vse, da sedaj prepreči demisijo Baldvvina, ker bi to spravilo stranko v najtežavnejši položaj. POLJSKA ODPOKLIČE SOKALA IZ ŽENEVE. v Varšava, 28. septembra. (Izv.) Kakor poroča neki varšavski list, namerama poljska vlada odpoklicati svojega stalnega zastopnika pri Društvu narodov, Sokala, in ga pustiti samo kot zastopnika pri mednarodnem delovnem uradu. To mesto je Sokal opravljal že pred začetkom svoje diplomatske delavnosti v Društvu narodov. Njegovo diplomatsko delovanje pri letošnjem zasedanju Društva narodov je poljska javnost z najrazličnejših strani ostro kritizirala. TRŽAŠKI KURZI ZA KAVO IN SLADKOR. Trst, 28. sept. (Izv.) Terminska borza: sladkor v lirah po 100 kg nov. marec 138— 140 likv. kurz 136, april—avgust 138—144, likv. kurz 139. Kava za 100 kg v lirah: december 9.30 490—510, 12.30 503—511, likv. kurz 500; marec 9.30 485—500, 12.30 492—497, likv. kurz 492; maj 9.30 485 —, 12.30 485—495, likv. kurz 492; julij 9.30 - 490, 12.30 480— 49'3, likv. kurz 485; september 9.30 470—495, 12.30 470—495, likv. kurz 482. RAZNE VESTI IZ ITALIJE, ž Rožen, 28. septembra. (Izv.) Eisaška katastrofa je zahtevala več človeških žrtev. Dosedaj so našli 11 oseb. Od teh so ugotovili identiteto treh. Osem oseb se šc pogreša. Trupla so prepeljali v Brixcn. ž Benetke, 28 septembra. (Izv.) Na pobudo beneškega župana Orfia se je pričelo z restavracijo cerkve sv. Helene, ki je služila i pod Napoleonskim gospodstvom kot vojaško skladišče. V cerkvi so našli pet skeletov. Drobna vesU tz sveta. v London, 28. sept. (Izv.) Pri današnji otvoritvi avstralskega parlamenta se je novoizvoljeni zapisnikar naenkrat mrtev zgrudil na tla med tem, ko je predsednik govoril po-smrtnico svojemu pred kratkim umrlemu predhodniku. v Curih, 28. sept. (Izv.) Dasi se je vreme v zadnjih dveh dnevih že izdatno z boljšalo, poplava še vedno ogroža deželo, i osebno velika je škoda v kneževini Lichtenstein. Mnogo vasi je popolnoma poplavljenih. Iz posameznih hiš se dan in noč čujejo klici na pomoč. .Švicarski pionirji so danes rešili več sto ljudi. v Bukarešt, 28. septembra. (Izv.) Poljedelski minister Bratianu je po vrnitvi iz inozemstva informiral člane vlade o inozemskem posojilu. Po njegovem mnenju je razpoloženje inozemstva za to ugodno. Romunski parlament, ki bi se imel sestati 15. novembra, je sklican sedaj že za 15. oktober. v Dunaj, 28. septembra. (Izv.) Kazenski proces proti bolgarskemu atentatorju Proševu i je bil danes opoldne končan ter je sodišče ob-! sodilo Proševa radi dvakratnega poskusnega , umora, radi pregreška proti varnosti življenja, | radi nevarne grožnje in nošenja prepoveda-. nega orožja na tri leta težke ječe in na globo 10 šilingov. Obenem se je izrekel izgon iz Avstrije in zaplenilev orožja. Obtoženec si je pridržal pravico pritožbe. v Ženeva, 28. septembra. (Izv.) Svet Društva narodov je popoldne zopet tri ure razpravljal o sporu radi grške križarke »Sala-mis«. Do sporazuma ni prišlo. Francoski delegat je izjavil, da Svet sploh ni pristojen za reševanje te stvari. Končno je predsednik Villegas predlagal, da se stvar odgodi do decembra. Predlog je bil sprejet ter je bilo s i tem ob 17.30 končano 47. zasedanje Sveta Društva narodov, dočim se 48. zasedanje pri-j čne 5. decembra t. 1. v Pariz, 28. septembra. (Izv.) Danes je | odpotovalo več visokih policijskih uradnikov i iz Pariza v Nizzo, da se udeležijo preiskave | proti povzročiteljem bombnega atentata. Po-i licija smatra, da obstoji na francoski rivieri zelo razširjena organizacija anarhističnih zarotnikov. Tudi v Marseillu in Parizu so našli sledove te organizacije. v Varšava, 28. septembra. (Izv.) Včeraj se je sestal veliki kabinetni svet radj zaključka nameravanega inozemskega posojila. Pil sudski je spočetka bil napram predlogu zelo kritičen, posebno radi finančne kontrole, ki bi jo stalno vršil ameriški zaupnik v Poljski banki. Uradno poročilo o uspehu kabinetnega po-, svetovanja se ni izdalo. v Pariz, 28. sept. (Izv.) Pariško 12. kazensko sodišče je danes izreklo silno ostre kazni napram osmim komunistom radi tiskovnih pregreškov. Skupno znašajo izrečene kazni 58 let ječe. Največ kazni sta dobila poslanca Dou-clos in Marty, ki sta dobila za vsak inkriminirani članek po pet let ječe in 3000 frankov denarne kazui, skupno 40 let, ostalih 6 obtožencev pa je dobilo po tri leta ječe in 2000 frankov denarne kazni, v Pariz, 28. septembra. Izv.) Po poročilu Havas Ouvriere iz Milana je število nezaposlenih v Italiji naraslo na 600.000 delavcev. Naj-j bolj je prizadeta železna industrija, ki je morala odpustiti mnogo delavcev. Tudi avtomobilska industrija trpi vsled zaostajanja prodaje. Avtomobilska tovarna Fiat, ki navadno zaposluje 15 do 20 tisoč delavcev, je morala njihovo število reducirati na 8000 in tudi teh ne more več polno zaposliti. jProsveia Naše orlovstvo. Glasilo Orlovske podzveze v Ljubljani, »Mladost«, objavlja v svoji zadnji številki poročilo dr. Greg. Rozmana, o tekmi v Kolnu. Poročevalec posveča posebno pažnjo duhu, v katerem se vzgaja nemška katoliška mladina v organizaciji Deutsche Jugendkraft (DJK); piše med drugim: »V DJK veje duh narodne j n d r ž a v. ne samozavesti. Iz vseh govorov in na-pitnic ob priliki kolinskih slovesnosti je zvenela vedno le ena misel, nemška radost, nemška n a d a , nemška bodočnost; mladina, vzgojena v DJK, bo nemški narod zopet dvignila in mu priborila v svetu prvo mesto. Ako čutijo katoliški Nemci potrebo, vzgajati svojo mladino v izrazito narodnem duhu, tem večja je ta potreba pri nas, ki smo majhen narod, mogočnim sosedom v napotje. Za omledne ideje neke meglene nadnarodno-sti pri nas ne sme biti polja. Pač nudimo radi svojo roko k mednarodnemu katoliškemu po-bratimstvu, a le kot zavedni in svojih pravic se poslužujoči Slovenci in Jugoslovani. Nemški /gled me je še bolj prepričal, kako prav ima Orel, ko je vzel v svoj načrt predvsem narodno in državljansko vzgojo.c — Kako širok duh veje v našem Orlu, kako veliki so njegovi cilji tudi na zunaj, priča >e nadaljnji odstavek v navedenem poročilu. Ugotovivši velike uspehe Orla na kolnskih tekmah, piše dr. Rožman: »Ni dvoma, da slovenski Orel v telovadbi mednarodno nekaj pomeni. Upoštevali nas bodo, kjerkoli bomo v tekmah nastopili. Ako bi bila Jugoslov. sokolska fcveza'te-liko strpljiva, kakor so n. pr. v Ifcm^/ji »Tur-! nerji«, da bi skupno z JOZ postavili državno telovadno vrsto na clinipijadi v Amsterdamu leta 1928., kakor to delajo druge države, prepričan sem, da bi stala taka vrsta na prvem mestu. S tem bi jugosl. Sokol res služil državi, s svojo odklonilno gesto pa onemogoča, da bi Jugoslovani prišli v svetovni telovadni tekmi na mesto, ki jim gre in ki bi bilo v čast vsej državi. V malenkostih smo veliki!« — Tako se razumeva narodna in državna misel v Orlu. Pa so še malenkostni ljudje, ki bj hoteli Orlu odkazcvati med našimi mladinskimi organizacijami drugo mesto* Ma ij Šimenc. Po dolgem času nas obišče, da nas za nekaj ur osreči in obsiplje z zlatom svojega grla. Odkar je zapustil slovensko opero in odšel za slavo drugam, se je njegovo ime afirmiralo na nebu redkih in upoštevanih opernih tenorjev. S svojimi izrednimi pevskimi vrlinami si je pridobil srca Zagreba in Belgrada, navdušil Prago in opo-I zoril nase Berlin in njegov zadnji uspeh na /a-' grebškem odru v Lohengrinu je bil nekaj nena-1 vadnega. Pot do slave, imena in denarja mu je odprta ... Ves njegov porast je čudovit. Iz skromnih začetkov pri tržaškem gledališču in nato v Mariboru, kamor je nribežal ves skromen, tih, v vojaškem plašču in kjer se je večinoma udejstvoval v I drami, se je razvil iz n.iega tenor velikega formata. Operetni pevec iz »Cigan barona« je presedlal v »Prodano nevesto«. Nesiguren, plah je bil ta korak Ali v glasu je bilo nekaj kar je dalo narahlo slutiti bodočega junaka. Pa Maribor je bil majhen. Težka je bila pot iz malega odra v svet. Seveda brez vsakih temeljitejših pevskih študij, brez var-l ljivih upov pevskih pedagogov, peti tako, kakor ti i je Bog grlo ustvaril, pa muzikalnost in še druge težave so mu bile na poti Pa je nastopil prvič v Ljubljani. S svojim zdravim pevfkim organom je podrl ,vse predsodke, prebil skepso in si osvojil občinstvo. Kriza mariborskega gledališča ga je vrgla v svet. Pa tudi v Ljubljani ni ostal dolgo. Ravno toliko časa, da si Je nabral najpotrebnejši repertoar in že je bil v Zagrebu. Ni šel rad, ker mu je bilo pri nas lepo. Užival je spoštovanje, ljubezen ori publiki. In sedaj, ko nas obišče, da nam pokaže kaj se je naučil v tem času, ko je bil proč od nas, ga pozdravljamo kot svojega prijatelja. In ko bomo ploskali njegovemu »Smej se bajaco« želimo, da ponese naše slovensko ime v svet. Mogoče bo še Pragi to kar je nam bil Pepik Drvota, mogoče bo sledil Rijavcu. Lahko pa tudi, če se bo razvijal v dosedanjem tempu, stopi v krog svetovnih pevcev. Bodočnost je njegova. Nam je pa v potrdilo, da ima naš mali narod za svoje število veliko, veliko sposobnih ljudi, smisel in razumevanje za umetnost pa premalo denarja, da bi vse svoje sinove priklenil nn domačo grudo. Dokler pa imamo Šimenca še v svoji sredi, je naša dolžnost in potreba, da ga čim pogosteje sll-I širno. Lahko se z njim okoristi naša opera, ker I občinstvo si ca zelo zelo želi in bo gledališki upravi samo hvaležen, če ga pridobi za čim več go-I stovanj. Upamo torej, da ta koncert ne bo njegov i edini nastop v Ljubljani v tej sezoni, temveč >ia bomo imeli kmalu oriliko pozdraviti ga kot gosta v naši operi. Schichtov način pranja Namočiti v ekstraktu■;za{ pranje ^ŽENSKA HVALA" Izprati s Schichtovim TEPPENTINOVIM MILOM. Gospodarstvo Smod na hmelju. Naši hmeljarji obe rejo hmelj na njivi in pustijo trte po branju nedotaknjene. Z hmeljevko vred ostanejo trte do'zime na njivi. Nekdaj so trte že pri branju porezali, pokrmili ali zažgali. Sedanji način je od starega toliko boljši, da zamorejo vse redilne snovi, ki so se nabrale v listju in trtah, potovati v korenike, kjer se nabere rezerva. Spomladi te korenike krepko in bujno odženejo. Ta dober postopek ima pa tudi svojo slabo stran. Kljub temu, da v hmeljevkah gnezdi in prežim! razni mrčes, se je bilo poprej, ko so trte odre-zavali takoj po branju, splošno pojavljalo mnogo manj škodljivcev in bolezni kot sedaj. Odkar puščamo trte do zime na njivi, so se škodljivci in bolezni močno razmnožili. Leta 1925 je pri nas nastopil smod na hmelju (pseudoperonospora humuli) in da nam letos ni napravil usodne škode, se moramo zahvaliti le suhemu vremenu. Vendar se je tudi letos pojavil skoro v vsakem hmeljniku. NaSi ljudje, še celo nekateri strokovnjaki, tega kar ne morejo verjeti. Majejo z glavo, smod se pa Siri in širi. Cehi, kjer se Je smod pojavil šele lani in V majhni meri, so storili že vse potrebno, da bolezen omejijo. Državna uprava in hmeljarska društva gredo z roko v roki v boj, pri nas pa 6e premišljujemo, zakaj je po 15. avgustu pordečilo in porjavelo toliko storžkov, da so jih nabrali nekateri do 20 kg na ha. Hmeljarji, to je smod ali peronospora! Po branju ste položili trte na zemljo in s tem v pas dnevne rose. September, oktober in november so še vrh tega vlažni meseci, vlaga je pa glavni pogoj za razvoj smoda, dočim ja toplota lahko prav nizka. Iz tega sledi, da se jeseni na položenih trtah rmospora najbolje in najhitreje razmnožuje rn napravi ogromno zimskih trosov (oospor). S temi trosi smod prezimi in spomladi okuži mladiče in jih pretvori v takozvane kuStrovce. Celo nitevje te glivic« more prezimiti in spomladi odgnati Pregledal sem v tem času precej hmeljnikov in opazil močno okuženje. Na moji poskusni parceli skoraj ni zdrave rastline. Razmišljal sem, ali ne bomo imeli od omenjenega postopka, da namreč trte puščamo neodrezane do zime, prihodnje leto več škode, ker se bo smod ogromno razmnožil, kot koristi od one rezervne hrame, kar se je nabere v korenikah. Hrane moremo dati hmelju z gnojem, okuženega hmelja pa ne moremo ozdraviti. Prišel sem do zaključka, da se moramo povrniti k prvotnemu načinu. Zato prav toplo priporo-Bam vsem hmeljarjem, ki so imeli količkaj osmojen hmelj (rdečih storžkov) in njihovim sosedom, da nemudoma porežejo vse trte, poberejo vse listje in vse skupaj skrbno zažgejo in hmeljnike popolnoma očistijo. Ti ukrepi bodo imeli uspeh le tedaj, če se ravnajo po mojem svetu vsi prizadeti hmeljarji. Ker skoro ni kraja, kjer bi se peronospora ne bila javila, predlagam, da to storijo vsi hmeljarji od kraja. Škode ne bodo imeli znatne, korist za naše hmeljarstvo bo pa neprecenljiva, če bo prihodnje leto mokro, je pričakovati, da bo ves hmelj pordečil in zgubil vso vrednost. Torej hmeljarji, vsi kot en mož! Je Ze pozno, toda še ne prepono. Trte odrežite pol do enega meliv 1 zemljo in Streli e zavozljajte! Razen tega raztrosite po ..bmljnikn 5—10 centov živega apna na ha in ga plitko zmešajte z zemljo. Če že dolgo (4—5 let) niste apnili (posebno na težki zemlji), uporabite še enkrat toliko apna! Apno zemljo razkuži, uniči Škodljivce in trose peronospore. Hmeljevke oigite ali namakajte B tedne v vodi ali pa namažite s petrolejem, da jih razkužite! Konkurzi v 2. četrtletju. V 2. četrteletju t. 1. je bilo razglašenih 23 konkurzov napram 21 v prvem četrtletju letos. Skupno je bilo v prvi polovici tega leta razglašenih 44 konkurzov, v prvi polovici lanskega leta 46, v prvi polovici 1925 46 in prvi polovici 1. 1924. 15. Za tretje četrtletje je po dosedanjih razglasitvah pričakovati izboljšanja. Med večjimi konkurzi v tele. tromesečju je omeniti konkurz Volte, d. d. v Mariboru (kapital 1,500.000 dinarjev) ter Metre, d. d. v Ljubljani (kapital 5 milijonov Din) ter v juliju 1 družba. Nove družbe z o. z. v Sloveniji. V drugem četrtletju t. 1. je bilo po naši statistiki vpisanih v trg. register 11 družb z o. z. s kapitalom 726.000 Din napram 18 s kapitalom 997.000 Din v prvem četrtletju letos. Padanje novega kapitala teh družb Je v 2. četrtletju sezijski pojav. Skupno je bilo usta- v prvi polovici t. 1. 29 družB z o. z. s 1,728.C---- " " novljenih kapitalom 1,728.000 Din. Lani je bilo celo leto vpisanih 54 družb k kapitalom 4,130.000 Din. 2e v tek. četrtletju Je kapital večji kakor v preteklem, dočim je število manjše. Evropska železniška konferenca ▼ Praffi »e vrši 17. do 22 oktobra. Svrha konference je določitev mednarodnega voznega reda za dobo od 15. maja 1928 do 14. maja 1929. Na konferenci bo zastopana tUdI naša država. Promet naših borz v pret. tedna. LJubljana 18.9 (12.6), Zagreb 43.4 (42), Belgrad 32 (38) milijonov Din. fioraa Dne 28. septembra. DENAR. Na današnji borzi je bil promet večji kakor vforaj. Narodna banka je intervenirala v devizi Curih, deloma pa je krila potrebe tudi v devizi Praga. Berlin je danes v Ljubljani popustil. Trst je Čvrst. Mednarodno je zopet omeniti dvig Bukarešte in Trsta, dočim je Berlin popustil. Ljubljana. Devize: Berlin 13.51—13.54 (18.52 —18.5225), Budimpešta 9.?» bl„ Curih 10.94—10 97 (10.955), Dunaj 7.9975-8.0275 (8.015—8.01), London 276.10—276.90 (276.50), Ne\vyork 56.64—56.84 (56.74), Praga 168.03-168.83 (168.43), Trst 306.75 -310.75 (809.75). Zagreb. Berlin 13.52—18.55, Curih 10.94—10.97 Dunaj 7.99—8.02, London 276.10—276.90 (276.50), Newyork 56.645—56.845, Pariz 222.25—224.25, Praga 168—168.80, Trst 309.50—311.50. Belgrad. Berlin 13.52—13.55, Curih 10.94— 10.67, Dunaj 7.99—8.02, London 276.10—276.90, Newyork 56.61-56.81, Pariz 222.50-224.50, Praga 168—168.80, Trst 308.78—810.78. Curih. Belgrad 9.18, Amsterdam 207.925, Berlin 128.50, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.24, Dunaj 73.13, London 25.235, Ne\vyork 518.50, Pariz 20 35, Praga 15.37, Trst 28.30, Sofija 3.75, Atene 6.875. Dunaj. Devize: Belgrad 12.45, Kodanj 189.68, London 34.45375, Milan 38.64, Newyork 70S.30, Pariz 27.805, Varšava 79.13. Valute: dolarji 706.80, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.98. Praga. Devize: Lira 189, Belgrad 59.45, Pariz 182.875, London 164.20, Ne\vyork 33.745. Dinar: Newyork 176.125, Berlin 7.40, London 276.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljublj. kred. banka je popustila na 138 den. Kranj. ind. zaklj. po 400. V Zagrebu in Belgradu so se državni papirji ponovno dvignili. Za uit. nov. je vojna odškodnina dosegla lcurz 400. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 138 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 d., Strojne 70 bi., Vevče 135 den., Kranj. ind. zaklj. 400, Ruše 260—270, Stavbna 56 den., šešir 104 d. Zagreb. 7% in vest. posoj. 84.50—85, vojna odškodnina zaklj. 390, 391.50, 392, nov. 400, Hrv. esk. 91, Hipobanka 55—56, Jugobanka 91, Praštediona zaklj. 851.50—855, Ljublj. kred. 139 zaklj, Šečerana zaklj. 570—575, Ragusca zaklj. 400, Trbovlje zaklj. 490. Belgrad. 7% invest. posoj. 84.25, vojna odškodnina 389.50—391, nov. 397—399, Narodna banka 5.065-5.100. Dunaj. Podon,-savska-jadran. 83.70, Zivno 1«, Hrv. esk. 10.95, Alpine 48.50, Leykam 11.60, Trbovlje 62.20, Kranj. ind. 49, Gutmann 34, Mun-dus 162.50, Slavonija 2.05. BLAGO: Ljubljana. Les: Trami merk. glasom kupčeve note fko vag. meja 16 vag. po 317, smr. deske 48 mm 4 m, paral, očelj. III. od 18 cm naprej me-dia 26 fko vag. meja 1 vag. po 450. Zaklj. 17 vag. Tendenca živahnejša. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dobava promptna): Pšenica bč. 78—79 kg, 2%, ml. tar. 340.50—342.50, ista za okt. 350—852.50, sr. 78—79 kg, 2%, ml. tar. 337—339, Chicago. (Začetni kurzi; v oklepajih včerajs-ni zaključni kurzi): Pšenica sepKomercielni klub-r za shajališče mednarodnega žurnalističnega sveta; bolje bi pa bilo ,če bi tako naredili kot Švica ob priliki 2. zimske olimpiade, ko je nastanila vse časnikarje skupaj v enem hotelu ter je na ta način bil mogoč stalen stile mod njimi ln med prireditvenim odborom. Saj je ravno časnikarstvo največja propaganda in to tudi Holandci dobro vedo. Holandsld Touring-klub bo priredil štiridnevno potovanje po Holand-skl, in se ga bodo udeležili zastopniki 12 do 15 evropskih dežel. Opozorijo naj na Ilolandsko kot Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 28. sept. 1927. Višina baromelra 308*8 ro Opazovanja Barometer toploto t C' Rel. vloga ' % Veter in brzino v m Oblač-nosl krni fos 0—10 8 766-3 10-8 90 NE 1 8 Lfubl]ana (dvorec) 14 21 Maribor 766-3 13-0 93 NW 12 5 Zagreb 764-9 13-0 94 N 4 7 Belgrad 8 765-3 160 98 NVV 2 10 Sarajevo 763-5 14-0 97 NW 2 10 Skoplfe 761-5 22-0 68 mirno 5 Dubrovnik 760-4 24-0 63 mirno 5 Split 760-7 19-0 74 N 1 10 Praga 7 767-7 6-0 mirno 10 Vrsta padavin oh opazovanju dež dež dež dež dež »mmHo7ti 2-4 17 9 1 3 II 18-4 10-0 13 16 26 27 34 28 23 18 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm)1 prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 75S do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 29. septembra: Jasno, sem in tja jutranja megla, šibki vetrovi. Mark Twain: 24 ECraSJevič in siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Zadovoljen s to šaljivo mislijo je pomaknil stol daleč od mize, se vstopil za kralja in mu jel streči tako udvorno kakor je le znal in mogel. Med jedjo se je strogost in natančnost kralja nekoliko polegla in spričo rastoče zadovoljnosti ga je obšla želja, da bi se razgovarjal. Pa se je oglasil: >Mislim, da ti je ime Miles Hendon, ako sem te prav razumel, jeli da?« »Tako je, veličanstvo,« je odvrnil Hendon, nato pa je dejal sam pri sebi: Ako se že prilagodim blaznosti tega revčka, mu pač moram reči, »Veličanstvo«. Ne smem ravnati polovičarsko, strašiti se ne smem ničesar, kar spada k vlogi, ki jo igram, sicer jo bom slabo igral in pokvaril ves dobri namen.« Kralj si je z drugim kozarcem vina ogrel srce in rekel: »Rad bi te bolj pobliže spoznal — povej mi torej svojo zgodbo. Tvoje vedenje in ravnanje je vrlo in plemenito — ali si tudi plemenitega rodu?« »Od najnižjega plemstva smo, dobro veličanstvo. Moj oče je baronet (= baron nižje vrste), ime mu je Rikard Hendon z gradu Hendon v grofiji Kent. »Ne spominjam se več tega imena. Dalje — pripoveduj mi svojo zgodbo.« »Je ni veliko, veličanstvo, vseeno pa nama utegne za pol ure pregnati dolg čas, ker nimava boljšega. Moj oče, Rikard, je jako bogat in jako dober človek. Mati mi je umrla, ko sem bil še deček. Imam dva brata; starejši, Artur, je dobra duša kakor oče, Hu-gon pa, ki je mlajši od mene, je podel človek, lako-men, zavraten, hudoben, zvijačen — priliznjen polut-ljenee. Takšen je že izza zibelke, takšen je bil, ko je izpolnil deseto leto, ko sepi ga zadnjikrat videl — sedaj ima devetnajst let in je zrel lopov, jaz pa jih imam dvajset in Artur dvaindvajset. Razen nas treh je še gospodična Edita, ki je sestrična — takrat je bila šestnajst let stara — lepo, milo, dobro dekle, hči nekega grofa, poslednja svojega rodu in dedinja velikega premoženja in propadlega naslova. Moj oče je bil njen varuh. Jaz sem ljubil njo in ona je ljubila mene; ampak bila je že izza zibelke zaročena z Ar-turjem in ode Rikard ni pripustil, da bi se tista zaveza prelomila. Artur pa je zopet ljubil drugo dekle, vzpodbujal naju in nama dajal upanje, da bomo sčasoma in če bo sreča količkaj mila, vsi dosegli, kar si želimo. Hugon se je polakomnil Editinega premoženja, dasi je vedno trdil, da ljubi samo njo — ampak pri njem je bila že navada, da je govoril eno, mislil pa kaj drugega. Ampak vse njegovo pri-kupanje ni genilo dekleta; glede tega je sicer pre-varil očeta, drugega pa ni mogel. Oče ga je imel najrajši izmed vseh, mu zaupal in verjel; bil je namreč najmlajši med nami, ki smo ga vsi sovražili — in te okolnosti in njegove lastnosti so naredile, da ga je oče najbolj ljubil; brat je imel tudi dober jezik in znal čudovito lagati — no, take lastnosti pa silno pripomorejo, da se slepa ljubezen še bolj vara. Jaz sem divji dečak, resnično, lahko skoraj rečem, da sem bil zelo divji, dasi je bila ta moja divjost prav nedolžna, ker ni prizadejala nič žalega nikomur drugemu kot meni samemu, ni delala sramote nikomur, in sploh ni bilo v njej niti sledu zlobnosti ali podlosti, sploh ničesar, kar se ne bi spodobilo mojemu plemenitemu stanu. Ampak moj brat Hugon je obrnil te moje napake v svoj prid — spoznal je, da je Arturjevo zdravje bolj slabo in ako bi se mu posrečilo še mene izpodriniti s pota — potem — ampak zgodba bi bila predolga, veličanstvo, in ne dosti prida, da bi jo vso pripovedoval. Naj povem toraj samo na kratko; ta brat Hugon je spretno povečeval moje napake in je dokončal svoje podlo delo s tem, da je neki dan našel v moji sobi lestvico iz svilnate vrvi — sam jo je bil zvijačno pripravil tja — ter je prepričal očeta s tem in s pomočjo podkupljene služinčadi in drugih podlih lažnjivcev, da sem nameraval odpeljati Edito in jo v odkriti upornosti zoper njegovo voljo vzeti za ženo. Nato je oče dejal, če bj me za tri leta pregnal z doma in iz dežele, da bj potem jaz postal vojak in možak in da bi me ta leta gotovo izpameto-vala. Tako sem res odšel z doma, postal vojak, se udeležil številnih vojska v Evropi, doživel marsikatere hude udarce, trpel pomanjkanje. V zadnji bitki pa so me ujeli in sedem let sem prebil v tujini v ječi. S prebrisanostjo in srčnostjo se mi je naposled posrečilo pobegniti in bežal sem naravnost semkaj; prav pred kratkim sem šele dospel semkaj s praznim mošnjičkom in borno obleko; docela nič pa ne vem, kaj se je v teh dolgih sedmih letih zgodilo v Hendonu, z mojimi ljudmi in njihovim posestvom. Tako, veličanstvo, moja borna zgodba je pri kraju.« Grdo so ravnali s teboj 1« je rekel mali kralj in oči so se mu iskrile. "Ampak jaz ti vrnem pravico — pri svetem križu, res ti jo vrnem! Kralj ti da besedo.« Ko je bil tako spodbujen po Hendonovi zgodbi in krivicah, ki so se mu godile, se mu je razvezal jezik in je začel pripovedovati začudenemu vojaku zgodbo svoje lastne nesreče. Ko je bil končal, je dejal Hendon sam pri sebi: -Ej, kakšno domišljijo ima! Resnično, njegov duh ni nekaj navadnega, sicer ne bj bil mogel kar naenkrat splesti tako pestro zgodbo tako iz nič, najsi ima zmešano pamet ali ne. Uboga glavica! Ne bo.mu manjkalo ne prijateljev ne strehe, dokler bom živ. Nikdar ne sme iz moje družbe; moj ljubljenec bo, tovariš moj. In tudi ozdravili ga bomo! Da, da bo zopet pri zdravi pameti — potem si naredi slavno ime — in jaz bom ponosno lahko rekel: Resnica, moj je, ta dečko, — jaz sem ga vzel v svoje varstvo, ko je bil majhen klatež brez doma, toda spoznal sem, kaj je bilo v njem, pa sem dejal, da bo še slaven — in glejte ga sedaj — ali nisem prav imel?« 111 = 111= 2 DS ^ S P i— ° z i | m OS? g £ O £ K >. w 2 CO D* a „ ® O ts- S O P- ET S S s- . s t o P' < a Sr n 93 ts o. & w ro 2. J? ® S sa <53 S g IS s* > ž 3 o- s i« w 1 = 111 = ia cilj potovanja. Propagandnih mani k so prodali le pol milijona in so spravili v obtok sedaj drugo polovico milijona. Razstav bo vse polno in so priprave povsod kar najživahnejie. MALTZAN PONESREČIL. Aeroplanska nezgoda je prinesla smrt nem-Skemu poslaniku v Ameriki, Maltzanu. Kot moderni Človek in moderni diplomat je bil velik prijatelj športnega gibanja. Veliko prej kot njegovi poklicani tovariši je spoznal njegov pomen in njegovo reprezentativno in propagnndistično vrednost. Bil je rned največjimi pospeševatelji športa. Spomnimo se — Slovenec* je o tem svoj čas poročal —, kako ga je veselila Rademacherjeva zmaga v Ameriki in kako je brzojavil nemškemu zunanjemu uradu v Berlin: »Pošljite nam še več takih športnikov kot je Radeniacher; njegova zmaga je dvignila naš ugled v Ameriki bolj in nam je več koristila kot cele čete diplomatov in državnikov.< In ko so nemški športniki odhajali iz Amerike domov, jim je dejal: »Naša glasba in naš šport sta v Ameriki naši najboljši propagandni sredstvi.« Mariborska porota. Maribor, 28. septembra PONEVERBE PRI MARIBORSKEM MAGISTRATU Danes se je zagovarjal pred poroto Drago Biščak iz Volovske, bivši magistralni uradnik v Mariboru. Biščak je bil preje v železniški službi, odkoder pa je bil radi raznih poneverb odpužčen. Nato se je pogajal za sprejem v službo mestne občine ter bil tudi nastavljen kot inkasant za mestno tovorno davščino. Tudi tu ni dolgo ostal pošten. Pričel je poneverjati večje vsote, katere je inka-siral od strank. Potrdila o sprejetem denarju ni dajal na plačilnih boletah, ampak na plačilnem nalogu, katerega so stranke obdržale, tako da mu dolgo niso prišli na sled. Poneveril je skupno 10.il7.27 Din. Denar je deloma zapravil, 3000 Din pa je v pijanosti zgubil. Drago Biščak je bil obsojen na eno leto težke ječe Preiskovalni zapor treh mesecev se mu všte-fe v kazen. TATINSKI BRATCI. Pred porotniki so se znašli kar štirje bratci, ki so dne 12. maja v Turnišču v Prekmurju izvršili dva vloma in sicer pri mesarju Ivanu Kar-dušu in trgovcu Emanuelu Baderju. Vlomilci so 24 letni Franc Lit rop, čevljar, pomočnik iz Tur-nižča, 38 letni Štefan Bizjak, čevljar, pomočnik iz Zagreba, Ciril S t a n e k , delavec iz Hrastja pri Ljutomeru in Franc F i 1 i p č i č, delavec iz Stare-novevasi. Najnevarnejši od teh sta oba čevljarja Litrop in Bizjak. Njuno prijateljstvo izvira še iz mariborske kaznilnice, kjer sta radi tatvine odse-dela daljšo kazen. Odslej sta vedno skupno izvršila raznovrstne tatvine po vseh krajih naše države. Neprestano sta bila na potu — sedaj v Zagrebu, v Osjeku in drugod, pa se jima je povsod dobro godilo. Na svojem potovanju sta prišla mnogoknt v konflikt z zakoni, pa sta vedno imela srečo. Na pomlad letos se je Litrop vrnil domov in z njim tudi Bizjak. Skupno z nič boljšim Stanekom so zasnovali. da bodo okradli v Turnišču trgovca Ba-derja. Pridružil se jim je še Filipčič. V noči na 12. maj s osvoj načrt izvršili. Ker so bili lačni, so najprej vlomili pri mesarju Kardošu ter iz mesnice 85 kg preknjenega mesa in 6 kg K as v vrednosti 3900 Din. Meso so skrili v pšenici /,u-naj vasi. Nato so vlomili v trgovino Baderja ter mu odnesli 150 kož iz boksusnja, vrednih po Ba-derjevi izjavi 30.000 Din. Tudi to so skrili v pšenici. drugo julro pa so si izposodili v Turnišču voziček, odpeljali najprej kože in nato še meso proti Ljutomeru. Ko so pa hi skušali kože spraviti v denar, so jih prijeli orožniki, ki so našli pri njih še vse blago. Franc Litrop in Štefan Bizjak sta bila obsojena na pet let težke Ciril Stanek na tri in Franc Filipčič na dve leti. UBOJ RADI PREPOVEDANE VOŽNJE PREKO TRAVNIKA. Ivan Zadravec, posestniški sin iz Lopar-šic pri Ptuju se je zagovarjal radi uboja posestnika Jožefa Horvata. Med obtožencem in njegovo žrtvijo je obstojalo sovraštvo, ker Horvat ni dovolil, da bi obtoženec vozil preko njegovega travnika. Ko sta 9e dne 27. aprila oba nasprotnika srečala, je Horvat zopet Zadravcu očital, da je peljal čez njegov travnik. To je Zadravca tako raz-kačilo, da je pograbil za kramp ter udaril Horvata po glavi. Horvat je bil prepeljan radi tega v bolnišnico, kjer je dne 13. maja na posledicah poškodbe umrl. Ivan Zadravc je bil obsojen na štiri leta težke ječe, poostreno s 14 dnevnim trdim ležiščem in temnico na dan uboja, in na plačilo odškodnine vdovi. narnčii^nv \ JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča za prainik Sv. Tereiije Deteta Jezusa: Bernau M., Mit Dir »u Gott! Wie bete und lebe ich im Geist der kleinen hI. Theresia. 470 str., vez. Din 68.—. Bernau M., Kleine hI. Theresia Dir nach! Herz Jesu-Betrachtungen fQr jeden Tag des Monats im Geiste der hI. Theresia vom K. J., 238 str., vez. Din 34 — Sierbaum P. A., Thcresienbiichlein. Andachtsbuch-lein fuT Verehrer der heiligen Theresia v. K. J., 191 str., vez. Din 15.50. Bierbaum P. A., Die Ordensfrau au! den Pladen der heiligen Theresia vom Kinde .lesu. 223 strani, vez. Din 31.—. Der (/ei»t der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. Nach iliFen Schriften und den Aulzeichnungen aus ihrem Leben. 223 strani, nevez. Din 54.—. Gredunken und Ansspriirhe der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. 390 str. vral.» a revidira nega zemljišča 1500 komadov hmelja, drugoleta., tik okrajne ceste, 10 m'nut od trga. 160.000 Din. GOSTILNO z mesarijo v bližnji okolici Celja po izredno ugodni ceni. KMEČKO POSESTVO 12 oralov, 5200 hmelja, lepe stavbe, pri Vojuiku, pod ugodnimi pogoji. Poleg tega več kmečkih posestev, gostilniških, trgovskih hiš, vil itd. ZA FRANCOŠČINO IN KLAVIR sprejme še nekaj učencev A. POTOČNIK, strokovno diplom, učiteljica, Mirje, Groharjeva cesta, vila »Bizovičar«, pri mostu. Sprejema od 1—4. Bukova drva več vagonov, kupim. — Ponudbe na upravo pod: »Plačilo takoj« St. 7591. Nasa očrt Usnje čevljarske potrebščine in raznovrstne čevlje lastnega izdelka dobite stalno v zalogi pri IVANU PETRIČ Selšček 29 BEGUNJE—RAKEK. Gramofonisti! Vso popravilo vseh vrst «ra-motonov in dru*ih različnih godhenih aparatov i i» ri i m strnkovnjaško solidno, ceno in pod jamstvom v moji Specialni delavnici za lino mehaniko. A. Rasberger Ljubljana, Tavčarjeva ulica Stev. 5. Z dežele prineiena popravilo izvrilm, če je le moRoče, Je isti dan. Peresa, zobna kolesu In različni posamezni deli so vedno v zalogi. 6782 Kdor uživa ORCO sir, se pohvali s prebavo. Zastopstvo: Fr. Srdar & Co., Zagreb, Gjure Deželica prilaz 81. Kašo, ješprenj, ajdovo moko v^dno svežo oddala na debelo veletrgovina A. VOLK. LJUBLJANA Kesljnva costa Stev. 24. Najboljše za likanje prodaja Josip v Mariboru Samo-prodaja za S. H. S. Stavbno podjetje AttETTO & rfrugovi družba z o. z Maribor, Korošdeva ul. fnserirajte v »i Slovencu "i ABONENTI se sprejmejo na dobro meščan, hrano. Abonma dnevno Din 12.— in 17. Restavracija »Pod Skal-co«, Mestni trg St. 11. "I i I III lillMIIBI ~H | itlini>1f" zeleno francosko žganje tt 3 a je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit ild. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene. - Glavna zaloga: Vitorair Dolinšek, agentura „Juniper" Celje, Gosposka ulica 26. Brez večjega truda moreš dnevno zaslužiti nekaj stotin dinarjev, ako se baviš s prodajo državnih vrednostnih papirjev na obroke. Pismene ponudbe na Jugoslovensko RUDOLF MOSSE A. D., Beograd, Terazije 25 pod šifro »Veliki dobltak". Gostilna! Dobro idoča gostilna na promet, kraju, v sredini Ljubljane, se takoj odda, kdor odkupi inventar. Naslov v upravi: št. 7575 ZOFIJA ZUPAN naznanja v svojem in v imenu svojih otrok JOSIPA, BOGDANA, MILJUTINA, NADINE in IGORJA vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je dne 28. sept. ob 8. uri zjutraj, po dolgi in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul njen nepozabni, dobri soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod Uosip Zupan višji uradnik državne železnice. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti, Škofja ulica 7, v petek 30. sept. 1927 ob 4 popoldne na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v lami cerkvi sv. Petra v soboto dne 1. oktobra ob 7 zjutraj. Ljubljana, dne 28. septembra 1927. Mestni pogrebni zavod. firma L t Kenfovlt iz Beograda naznanja svojim igralcem, naj se s svojimi srečkami III. razreda obrnejo najdalje do 3. oktobra na Državno razredno loterijo, in pošljejo plačilo za 4. razred, da se jim veljavnost srečk III. razr. podaljša za IV. razr. Cene/še kot pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manufaltturno blago samo pri TRPIN, MARIBOR, oiavn, trg štev. 17 Sadje v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja in zelenladi. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Razgias. Predstojništvo frančiškanske cerkve v Subo-tiči odda dela za preslikanje in dekoracijo cerkve, ki je zgrajena v romanskem slogu v dolžini 52 m, širini 10.50 m in 15 m visoka. Ena stranska kapela širina 9 m, dolžina 10.50 m, druga kapela širina 9 m, dolžina 6 m. — Podrobna pojasnila daje frančiškanski samostan v Subotici. Potrti v globoki žalosti naznanjamo prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra in teta, gospodična Ivana SIsvar šivilja danes 28. t. m. po daljši težki bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v petek dne 30. t. m. ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Stari trg 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. sept. 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Lepa soba se odda s 1. oktobrom na Domobranski cesti, I. nadstr. Elektr razsvetljava, parketi. Poizve se istotam. MALA SOBA z elektr. lučjo, v sredini mesta, v priti., z oprav« ali brez, se odda solidn gospodu. Naslov v upravi »Slovcnca« pod: 7607. Zahvala. Za premnoge izraze srčnega sožalja ob smrti naše preblage sestre, tete in prijateljice, gospe Frančiške Zemme kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje, sc tem potom vsem najiskrcnejc zahvaljujemo. — Posebno zahvalo pa izrekamo preč. g. Nadrahu za tolažilne obiske, gg. zdravnikom in sestri u mi-ljenki za skrb, ki so ji jo izkazovali med boleznijo. — Prisrčna hvala ravnateljstvu in učiteljskemu zboru meščanske in osnovne šole pri Sv. Jakobu in vsem drugim za spremstvo na njeni zadnji poti. Nadalje sc zahvaljujemo šolski upraviteljici g. Sadarjevi za krasen poslovilni govor na grobu in učenki I. dekl. mešč. šole za lepe zahvalne besede pokoini učitcljici-vzgojitcljici. Žalujoči ostali mm f neskor Tini Pogreb moje neskončno ljubljene in nepozabne oziroma naše predobre, zlate mamice se vrii v četrtek 2'J. t. m. ob 4. uri popoldne z glavnega kolodvora Ljubljana na pokopališče k Sv. Kriiu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek 30. t. m. ob !). uri dopoldne v frančiškanski cerkvi. V Ljubljani, 28. septembra 1927. Višji kapelnik dr. Josip Cnrin, soprog, Leopoldina vdova Dfirfler roj. Čer in. Ilogumila, učiteljica, hčeri, med. dr. Josip Cerin, sin, Poldka V/irflerjevu, vnukinja in ostali sorodniki.