nlafana v cotovlnu Leto XIV., štev. 280 Ljubljana, četrtek 30. novembra 1933 Cena t- Din upiavuiatvo: ujuoijajja, Knalljeva ulica 6. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratnj oddeleK: LJubljana. Selen* burgova Ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Pouružnica Maribor: Gosposka ulica d L. IL — Telefon d t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št 190. Kaftunl pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, VVien St 10.1241 Ukrepi za sanacijo denarstva Sanacija denarnega gospodarstva spada gotovo med najtežje probleme povsod, pri nas pa je še posebno težak, ker smo zemlja, siromašna na kapitalu in izredno hudo prizadeta zaradi katastrofalnega padca cen agrarnih proizvodov. Izvori sedanje naše kreditne krize segajo nazaj v začetke našega samostojnega gospodarskega življenja. Težnja za gospodarsko emancipacijo in gospodarsko nacionalizacijo je stavila od začetka izredne zahteve na naše denarništvo in je povzročila, da se je potem denarnih zavodov velik del prihrankov, obranih v bankah in drugih denarnih zavodih v obliki vlog. ki predstavljajo po svojem značaju kratkoročne obveznosti, porabil ne samo za kratkoročne obratne, temveč v veliki meri tudi za dolgoročne investicijske svrhe. V dobi visoke konjunkture in ekonomskega optimizma ta sistem ni povzročal neposrednih težkoč v našem kreditnem gospodarstvu. Ko pa je gospodarska kriza pritisnila in je nezaupanje v stabilnost gospodarskih razmer povzročilo naval vlagateljev na denarne zavode, je nastopila ona težka komplikacija, ki je omrtvila velik del nagega celokupnega kreditnega sistema. Nelikvidnost naših denarnih zavodov je postala eden najtežjih pojavov v našem narodnem življenju. Do sedaj smo mu zaman iskali leka. Poskusi, da se tu in tam z dodelitvijo novih kreditov potom Narodne banke ustavi odliv vlog in povrne zaupanje v posamezne denarne zavode, niso uspeli. Recepti, ki se s tako lahkoto mnogokrat pošiljajo v velikopotezni pomnožitvi našega narodnega novca, bi nas tirali v inflacijo, ki pa bi v sedanjih prilikah značila popolno gospodarsko in finančno katastrofo za našo državo. Na drugi strani se mora priznati, da dosedanje zaščitne mere §§ 5. in ti., kakor se na kratko imenujejo, niso zadostne. £e zato ne, ker so po svojem značaju provizorične in so le nekaka moratorijska iniekciia, vbrizgana v svrho, da se dobi čas za izdelavo premišljenega sanacijskega načrta. Z uredbo o konverziji kmečkih dolgov je ustvarjen v pogledu skoraj polovice dolžnikov definitivum, ki je vzlic marsikaterim težavnim posledicam, izvirajo-čim iz dolgoročnosti ureditve in reduciranja amortizacije, vendar razbil legende, da bo prišlo do odpisa kmečkih dolgov, ter je s tem vrnil našemi1 kmetu precejšen del njegove kreditne sposobnosti. Možnost, d'-1 zaščiteni kmečki dolžnik vrne svoj dolg v znatno reducira-nem obsegu, ako ga plasa pred potekom amortizacijske dnbe. je že sedaj, v prvih dneh uredbe, v nekaterih krajih povzročila izboljšanje blagajniškega stanja posameznih denarnih zavodov. Posebno pomembno pa je. da je vlada našla mož-nost, da polagoma stavi našemu denarništvu na razpolago novih sredstev do ene milijarde dinarjev na ta način, da se bodo mogle kmečke obveznosti do gotove mere eskomptirati, odno°no lom-bardirati pri državnih in od države privilegiranih zavodih. Želeti je le, da se ta priliv na novih sredstvih uredi tako, da bo služil predvsem v produkcijske svrhe. V sklopu vprašanj, ki so v zvezi z normalizacijo našega kreditnega gospodarstva, je razčiščenje položaja naših denarnih zavodov prvovrstnega pomena. Nova uredba o zaščiti denarnih zavodov bo te dni izdana in ima pred vsem namen. očuvati našemu denarništvu zavode, ki so v svojem jedru zdravi ter jih zopet usposobiti za normalno delovanje. Zavodi, ki se že sedaj nahajajo pod §§5. in 6., bodo v bodoče podvrženi sistematično urejenemu zaščitnemu režimu. Poleg ureditve iz plačevanja predvideva uredba za te zavode še celo vrsto drugih sanacijskih ukrepov, ki naj ustvarijo zdrave osnove za nadaljnje poslovanje zavoda. Sem spadajo valorizacija imovine, izdaja zadolžnic na nepremičnine in hipotekarne terjatve, odpis rezervnih fondov in glavnice, fuzija z drugimi zavodi, povišanje glavnice itd. Za vse te transakcije so predvidene dalekosežne finančne olajšave. Za izplačevanje svojih obveznosti bodo morali vsi taki zavodi za vsako leto izdelati točen načrt. V tej zvezi je posebej zanimivo tudi vprašanje kompenzacij, ki pa bo naknadno rešeno, ker študij o tem kompliciranem vprašanju še ni končan. Zavodi, ki so pasivni, katerih ohranitev Da predstavlja splošen gospodarski interes, bodo mogli po odločitvi vlade izvršiti uoseono sanacijsko akcijo, ki poleg gori navedenih ukrepov predvideva že možnost pretvoritve enega dela vlog v prioritetne akcije, odnosno užitnice po sklepu večine vlagateljev, pri čemer pa se ne bo smelo poseči po vlogah pod 10.000 Din. Za našega malega obrtnika in trgovca, ki ima svoj kredit pri denarnih zahodih, je pri tem uvedena skromna, ali vendar koristna zaščita. V kolikor njegov dolg ne presega 30.000 Din, mu bo dovoljeno odplačevanje po zapadlosti dolga v treh letnih obrokih. Izredno posebnega pomena pa je, da so konkurzi Naročnin« autwi»w uicaeCuc um — Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126 MariOoi Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št 65. Rokopisi se oe vračajo. — Oglato po t&rifu. BS TERJATVENI SPORAZUM S TURČIJO Jugoslavija plača Turčiji 7 milijonov Din v blagu, 10 milijonov pa v bonih - TevSik Rnlul bej odpotoval v Sofijo Beograd, 29. novembra, p. Pogodba med kraljevino Jugoslavijo in repuDliko Turčijo o likvidaciji obojestranskih terjatev, ki sta jo podpisala včeraj zunanja ministra dr. Teviik Ruždi bej in g. Bogoljub Jevtid, določa način pravične ureditve spornih vprašanj mej obema pogodbenima strankama. S tem dogovorom so ureiene vse terjatve Turčije in njenih državljanov v zv£zi z izvedbo agrarne reforme in kolonizacijo v naši državi ter glede na zapuščena kmečka posestva, ki so še zdaj pravna last turških državljanov. Prav tako so urejene tudi terjatve Jugoslavije in njenih državljanov napram turški državi. Razlika med zneskoma skupnih terjatev na obeh straneh znaša 17 milijonov dinarjev v korist Turčije. Jugoslavija bo torej plačala Turčiji 17 milijonov Din. in sicer 7 milijonov v blagu, ifl milijonov pa v bonih, ki jih bo amortizirala v prihodnjih dveh proračunskih letih. Glede 7 milijonov, ki jih bo nasa država plačala v blagu, pa je bilo določeno, da se ne vključijo v sistem kompenzacij, ki bi se eventualno sklenil v poznejših aranžmanih in sporazumih med obema državama. Za ta znesek bo turški vladi otvorjen potrebni kredit pri jugoslo-venski Narodni banki, na račun teh 7 milijonov dinarjev pa bo turška vlada izvršila naročila v Jugoslaviji. Turški zunanji minister dr. Tevfik Ruždi bej se je davi s svojim spremstvom odpeljal proti Carigradu. Odpotoval je v posebnem salonskem vagonu, ki mu ga je stavil* na razpolago jugoslovenska vlada. Na postaji so se poslovili od njega naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtič. grški poslanik Melas. albanski poslanik Rauf Fi-co, italijanski poslanik Galli in več uradnikov našega zunanjega ministrstva in grškega poslaništva ter skupina novinarjev. Sestanek Ruždi beja in Mušanova Sofija, 29. novembra, p. Bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Mu-šanov se je odpeljal na bolgarsko-jugoslo-vensko meio turškemu zunanjemu mini- stru nasproti. Na sestanku bosta oba državnika izmenjala misli o raznih vprašanjih, tičočih se obeh držav, nakar bo Ruždi bej nadaljeval vožnjo v Ankaro. Sofija, 29. novembra. AA. Zastopnik »Utra« se je razgovarjal s turškim zunanjim ministrom Tevfikom Ruždi bejem na potu od jugoslovenske meje do Sofije. Tevfik Ruždi bej je izjavil, da je mogel v Atenah in v Beogradu ugotoviti željo za sporazum z Bolgarsko. V Atenah je videl, da se razvijajo pogajanja z bolgarsko delegacijo o zaključitvi bolgarsko-grške trgovinske pogodbe ugodno. Popolnoma brez podlage je nezaupanje, ki se je na Bolgarskem pojavilo napram Turčiji do zaključitvi grško-turške pogodbe in po sedanjem njegovem obisku v Beogradu V Sofiji se bo sestal s predsednikom bolgarske vlade Mušanovim na posebno željo predsednika turške republike. Turška zunanja politika sloni na načelu sporazuma in dobrih odno-šajev z vsemi državami in zaradi miru. ki je neobhodno potreben vsem narodom, zlasti pa narodom na Balkanu Prihajam, da povem Mušanovu, da v Beogradu niso ničesar storili proti Bolgarski. Tamkaj nismo sklepali nobenih komplotov proti komurkoli, ker bi to nasprotovalo načelom naše zunanie politike. Hočem povedati g. Mušanovu vse, kar smo storili v Beogradu za ohranitev miru in za dobre odnošaje med balkanskimi narodi. Z nobene strani se mi ni predlagalo ali skušalo doseči neki balkanski ali črnomorski pakt. Mi ne delamo zaradi razdora, temveč hočemo vzpostaviti zaupanje med narodi. Smatramo, da je s tako politiko mogoče doseči mnogo več kakor z vojno. Pozdrav z meje Beograd, 29. novembra. AA. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je posl; do nedavnega n?jjačja stranka v pariškem parlamentu je danes menda še edini tipični reprezentant predvojnega marksizma. Med vsemi socialističnim^ strankami se samo francoska še trdovratno in ozkosrčno drži svojih dogem, čeprav je jasno že vsemu svrtu. da so se obrabile in preživele. Na pojave francoskega političnega življenja ne gleda s stališča Francoza, marveč le z nevzdržnega razrednega stališča socialističnega dogmatika. Po teh svojih nazorih usmerja svojo taktiko ne glede na državne interese in tudi ne glede na resnične interese delavstva. Zaradi svojega ortodoksnega stališča francoski socialisti tudi trmasto odklanjajo vsako pogodbeno zvezo z drugimi, čeprav v praktičnem pogledu skoro istovetnimi levičarskimi strankami. Nič jih ne moti, da s tem diskreditirajo nekdaj tako popularni levičarski kartel, onemogočajo vsak trajni levičarski režim in ori-pravljaio teren za desničarsko zmago pri prihodnjih volitvah. Za najmanjšo malenkost je njihov voditelj Leon Blum pripravljen, da zažene na polzki parket francoske zbornice ono zloglasno oranžno lupino — tako se glasi pariški parlamentarni žargon —, ki si na njej vlada zlomi noge. „ Značilno za neustaljenost momenta-nih političnih razmer je dejstvo, da je odklonil predsedstvo vlade Herriot, ki je gotovo najmočnejši vodja ne samo radikalov', marveč vse levice. Izgovoril se je na svojo bolezen. Res je bil pred kratkim hudo bolan in celo operiran, tako da bi bilo težko zahtevati od njega, naj prevzame težko breme ministrskega predsednika v časih, ko se ima vlada na znotraj boriti z ogromnim deficitom v državnih financah, na zunaj pa opraviti z izredno kočljivo mednarodno situacijo. Toda Herriot se kljub tej bolezni zelo aktivno in zelo vidno udejstvuje v političnem življenju in tudi v parlamentu samem. Zato je utemeljena sodba, da je bilo sklicevanje na bolezen le izgovor in da je v resnici odklonil predsedstvo vlade zato, ker sc mu položaj še ne zdi zrel in ker za brezplodno delo noče izrabljati svojih si' in ne riskirati svoje avtoritete. Storil je to tem lažje, ker štetejo Chautempsa med njegove najintimnejše zaupnike in sodelavce. Camille Chautemps spada med mlajše voditelje radikalne stranke. Bil je že ministrski predsednik, v vseh dosedanjih štirih vladah levice pa je upravljal notranji" resor, ki ga je, kakor smo že omenili, obdržal poleg predsedstva tudi sedaj. Osebne uživa velike simpatije in velik ugled, vendar pa ni verjetno, da bi se mogel na čelu vlade dolgo držati. Za trajnejšo rešitev francoske notranjepolitične krize so tri možnosti: aktivno sodelovanje socialne demokracije v levičarskem kartelu, koalicija levice brez socialistov z delom desnice in končno, kot ultima ratio, nove volitve. Kakor kažeio dosedanje izkušnje na iz-treznenje dogmatičnih socialistov ni mistili. saj so raje riskirali razcep svoje stranke, kakor da bi se odločili za vstop v vlado, čeprav današnje razmere to nuino zahtevajo. Tudi za koalicijo med levico in desnico, za nekak obnovljeni režim narodne sloge, kakršnega je imela Francijo 1. 1926 pod Poincarejem. so izgledi za enkrat še slabi. Vendar pa ne bo drugega izhoda, ali pa morajo neizbežno priti volitve. Na ti dve alternativi, ki lahko prineseta končno rešitev iz zagate, očividno tudi čakata Herriot in Tardieu, najiačja politična duhova sodobne Francije. emcijo Zanimiv članek Herrlotovega glasila proti dvostranskim pogajanjem — Kampanja za sporazum z Nemčijo Pariz, 29. novembra, s. V listu »Pariš Midi« je pričel Louis Thomas energično kampanjo za nemško-francoski sporazum, ki je po njegovem mnenju za konsolidacijo Evrope neobhodno potreben. Med drugim poudarja, da stoji za današnjo nemško vlado 9/10 prebivalstva in da bi vojna med obema državama spravila oba naroda v vrsto drugorazrednih narodov. Tudi glede poljskega koridorja bi se mogli Francija. Nemčija in Poljska sporazumeti. »Ere Nouvelle«. ki ima zveze s Herrio-tom, pa se nasprotno odločno izreka proti dvostranskim razgovorom in pravi med drugim: V očeh inozemstva smo odpravljeni. O razorožitvenem vprašanju se razpravlja sedaj v Rimu. Tam se steka- jo vse niti. Macdonald in Simon, ki sta šia na lim italijanski diplomaciji, prepuščata iniciativo Mussolini ju. Francozi zvedo od časa do časa iz govorov in razgovorov, kaj nameravajo Macdonald. Hitler in Mussolini. "V formalnem kakor tudi v stvarnem oziru je ta postopek nedopusten S Francijo se ne sme postopati kakor z republiko Panamo. Francija ne more nikoli podpisati političnih zahtev, ki jih postavljajo diktatorji. Pripravlja se obnova francoske zunanje politike Francija more prevzeti iniciativo v Ženevi, pa nikjer drugod Ta članek je izšel neposredno po imenovanju Herriota za glavnega deiegata Francije pri Društvu narodov. Škotska: Avstrija 2:2 (1:1) Glasgow, 29 novembra. Danes se je Škot ska nogometna reprezentanca prvič sestala na lastnih tleh z mednarodno reprezentanco, namreč z avstrijsko. Zanimanje za to tekmo je bilo zelo veliko. Listi so prinašali dolge stolpce o avstrijskih igračih. Vreme pri današnji tekmi je bilo dokaj ugodno, ker je zginila megla že okoli opoldne. Tekmi je prisostvovalo nad 50000 gledalcev. Škoti so takoj začetkoma skušali presenetiti Avstrijce, kar jim je tudi uspelo. Že v tretji minuti je Mac Phail dosegel gol. ki ga pa sodnik zaradi of side ni priznal. Skoti so dalje napadali ter dosegli več prostih strelov. Iz takega prostega strela, ki ga je izvedel levi krilec Meikljohn z največio preciznostjo, so Škoti dosegli vodstvo. Strel se je odbil od levega branilca Avstrijcev Šesto v gol Trajalo je še nekaj minut, dokler Avstrijci niso obvladali svoje nervoz-nosti. Prvi napad Avstrijcev ni mogoče izvedla napadalna vrsta, temveč branilec Šesta, ki je oddal Schallu. ki pa je v dobri poziciji ustrelil m mo. Vse napade avstrijske napadalne vrste je zopet in zopet ustavil Meikljohn, ki je bil sploh najboljši mož na polju. V 12. minuti dosežejo Avstrijci prvi korner, ki ga Škoti sigurno obrani io. Že ta uspeh je Avstrijcem dal več poguma. Od sedaj naprej je bila premoč Škotov pri kraju. Igra je bila do konca popolnoma otvorjena. Avstrijci so bili sedaj bolj mirni. V igri sta se zlasti odlikovala stranska krilca \Vagner in Nausch Krasno kombinacijo Zischek-Bičan zaključi Sindelar s strelom mimo gola Kljub temu aplavdira občinstvo tej lepi potezi avstrijske reprezentance Avstrijski napad se je za nekaj časa usidra' v nasprotnikovem polju, vendar pa se ne more uveljaviti, ker so napadalci preveč dribljali Avstrijci napadajo, toda njihove kombinacije gredo preveč na široko V 32 min je bil branilec Avstriie Janda ranjen ter mora za 5 minut zapustiti igrišče Avstrijci igrajo samo z 10 igrači, vendar Škotom kljub temu ni uspelo iz boljšat' rezultata Ko je zopet vstopil Jan la, je Bičan uvedel lepo napadalno akcijo. ">ddal je nekai metrov pred golom Zische-u ki je z neubranljivim strelom v 40 min «jege' izenačenje Komaj se je razburje-ie poleglo, že strelja srednji napadalec '■cofov Mac Fayden na avstrijski gol, toda Platzer sijajno'brani. V zadnjih minutah prvega polčasa se igra večinoma na sredi igrišča. Odmor je bil zelo kratek ter moštvi sploh nista zapustili igrišča. Po odmoru pričnejo Avstrijci z napadi. Škoti se samo branijo, pa vendar jim uspe v 4 min. s solo akcijo doseči vodstvo Levo krilo Škotov Duncan strelja žogo z glavo. Toda žoga se odbije od prečke Žogo dobi Mac Favden ter jo spravi z ostrim strelom v avstrijsko mrežo. Toda že 4 min. kasneje je lepa kombinacija Bican-Sindelar-Schall dosegla po Schlalu izenačenje Po 20. min drugega polčasa je igra postala manj živahna. V tem delu igre se je zlasti odlikoval avstrijski golman Platzer V 34. min. je bil Janda zopet ranjen ter mora zapustiti igrišče, na katero se vrne šele 10 minut pred koncem Vendar pa ni mogel več zavzeti svojega mesta kot branilec ter je igral na levem krilu. Pet minut pred koncem, nevarna situacija pred avstrijskim golom, ki je na Škoti niso izrabili. Na koncu igre sta oba napada skušala z vsemi silami doseči zmago, toda neodločen rezultat je ostal. Kljub nekaterim trdotam je današnja tekma v splošnem napravila lep vtis. Po tekmi sta si vratarja Platzer in Kenne\vay segla v roke ter ob burnem odobravanju občinstva zapustila igrišče. Zelo dobro je sodil belgijski sodnik Lan-genus. Bivši ban Rauch umrl Zagreb, 29. novembra, n. V Zagrebu je danes v 86. letu starosti umrl nekdanji hrvatski ban. Pavel baron Rausch, ki je vladal na Hrvatskem v času aneksijske krize leta 1908 Takrat je organizira! tudi tkzv. vele-izdajniški proces in v času njegovega režima na Hrvatskem se je na Dunaju vršil tudi znani Friedjungov proces. Sedem delavcev zgorelo Karlsruhe. 29 novembra č. V tukajšnji tvornici celuloze je nastal požar ki je zahteval sedem človeških žrtev V tvornici je bilo v hipu ko je izbruhnil ogenj. 9 delav cev. Ko je večja količina celuloze eksplodirala. je silni pritisk vrgel dva delavca z tovarne ter sta si tako no naključju rešila življenje in dobila le lažje poškodbe Osta lih sedem delavcev je našlo smrt v plamenih. • Ljubljanski občinski svet Posojilo za regulacijo Ljubljanice — Ureditev Marijinega trga * Nov način za oddajo mestnih del — Razprava o osnutkih novih davčnih zakonov Ljubljana, 29. novembra. Danes popoldne je bila javna seja ljubljanskega občinskega sveta, župan dr. Puc se je po otvoritvi v toplih besedah spominjal preminilega prvega sioveuskega župana mesta Ljubljane. Petra Grassellija. Podčrtal je njegove zasluge na raznih poljih narodnega življenja, posebno pa za narodno osamosvojitev Ljubljane. Občinski svetniki so stoje poslušali županove spominske besede. Nato je župan poročal o proslavi 15 letnice osvobojenja Maribora; v imena Ljubljane je poslal čestitke tudi on. Omenil je dalje obisk piavoslavnega metropo-lita Dositeja ter se zahvalil vsem novim meščanom, ki so ob priliki podelitve meščanskih diplom podarili za ljubljanske reveže večje ali manjše, nekateri prav visoke zneske. Končno je g. župan zaprisegel no vega člana občinskega svet. g. dr. Tičarja. Finančne zadeve V imenu finančnega odseka je poroča) njegov načelnik Ivan Tavčar. Predlagal je, naj mestna občina najame za dovršitev re-gulačnih del na Ljubljanici pri Poštni hra nilnici posojilo do največjega zneska 9 milijonov. Predlog je bil soglasno sprejet. Nadalje je finančni odsek predlagal, da občina prevzame ustanove pokojnega R" berta Kollmanna. Polovica zapuščenega premoženja pojde v smislu pokojnikove oporoke za podporo ubožnih slepcev, druga polovica pa v prid ubožnih trgovskih uslužbencev. Čista zapuščina je sodno cenjena na 1, 656.604 Din, tako da pride na vsako ustanovo po 828.302 Din. Poročevalec je v toplih besedah orisal zasluge pokojnega Kollmanna za mesto in za njegova kulturna in socialna prizadevanja ter predlagal naj občina sprejme ustanovi v svojo upra. vo. Občinski svetniki so predlog z velikim odobravanjem in soglasno sprejeli. Nato je občinski svet rešil več zadev glede odkupa odnosno zamentave t>arc«i rešil je tudi razne prizive zoper p redit ie prirastkarin«. Gradbene zadeve Za gradbeni odsek je poročal občinski svet. inž Ladislav Bevc Na osnovi novega gradbenega zakona je bilo določeno ozem. !je, kjer je prepovedano zidati suterenska stanovanja Ozemlje leži južno od Ažbeto-ve, štrekljeve. Oražnove. Verstovškove, Do-brilove in Gradaške ulice. Odobrene so b-e razne parcelacije. Na Marijinem trgu se zgradi po načrtu gradbenega urada otok s premerom 14 me trov in zalije tlak z asfaltom Vsa dela bo do veljala 68.000 Din Dela se bodo pričela že letos, kredit pa bo vnešen v proračun za leto 1934. Za uvrstitev med banovinske ceste -II. reda predlaga občina Janežičevo uli co. Opekarsko cesto, Cesto dveh cesarjev, Erjavčevo cesto, Cesto na Rožnik, Mestni in Stari trg, Florjansko ulico, Gosposvet-sko cesto, Vodnikovo cesto, Linhartovo ulico, Vodovodno cesto in Crnovaško cesto. Daljša razprava se je razvila o predlogu gradbenega odseka, naj se v bodoče javna dela razpisujejo na podlagi zakona o dr žavnem računovodstvu Kolavdacijsko oo-stopanje naj bi se v bodoče vršilo po pravilniku ministrstva za gradbe Dela naj bi se oddajala po posebnem odseku, ki bi ga za enkrat izvolil magistratui grernij, v bodoče pa občinski svet. Občinski svetnik Rebek se je izrekel uro-ti predlogu, češ, da vsebuje zakon o državnem računovodstvu razne trdote, dočim je potrebna pri oddajanju javnih del mestne občine večja elastičnost. Obč. svet Pičman je za predlog gradb. odseka, obč. svet. dr. Bohinjec se pridruži izvajanjem g. Rebeka. Podžupan Jarc predlaga odgoditev zadeve, da bi lahko o njej izrekel svoje mnenje tudi finančni odsek Poročevalec inž. Bevc je mnenja, da je zakon o državnem računovodstvu tudi za občinsko upravo obvezen. Pri glasovanju je bil predlog gradbenega odseka sprejet z večino glasov Za ureditev okolice šišenske cerkve odstopi posestnik Ivan Bizovičar svojo hišo brez odplačila, mestna občina pa mu zato da staro mitnico na Tržaški cesti pod po goiem, da zgradi na zamenjani parceli v teku 5 let hišo v smislu gradbenih pogojev. Odobreni so bili dogovori z raznimi no-cestniki glede odstopa sveta za drugi del nove Linhartove ceste, ki bo dolga 1600 m ter široka 40 m. Živilski trg pri Sv. Jakobu V imenu tržnega odseka je predlagal njegov načelnik Josip Turk naj se do! živil, skega trga premesti z Vodnikovega trsa na šent"'akobski trg. Obč. svet., dr šubic je izrazil željo, naj bi se za novi trg ne izdajale nove koncesije, ker bi se lahko zgodilo, da bi se novi orodajalci kasneje premestili nazaj na Vodnikov trg, kjer bi sam0 pomnožili število sedanjih Obč svetnik Dachs je toplo oozdcavil predlog v interesu decentraliza- j cije glavnega živilskega trga, ki je itak že prenapolnjen. Obč. svet. Zaje je poudarja'., da bo obstoj novega živilskega trga odvi- , sen od šentjakobčanov, če se ga bodo v j resnici posluževali. Obč. svet. Rudnik je | opozoril na potrebo decentralizacije živilskega trga in pa na potrebo, da bodo na novem živilskem trgu zastopane vse živilske panoge.. Predlog odseka je bil soglasno sprejet. Personalne zadeve Občinski svet je dalje na poročilo per-sonalnop*avnega odseka (poročevalec dr. Bohinjec) rešil celo vrsto prošenj za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo. Ker je stari odbor meščanske imovine odstopil je bil izvoljen nov odbor. Peisonalno-pravni odsek je dalje predložil navodila za določevanje nadur in odškodnin za nedeljsko in nočno delo. Za pragmatično uslužbenstvo je piedvidena za nočno službo 15 odstotna, za nedeljsko de lo Pa 10 odstotna doklada. Za nepragra-matično delavstvo, ki živi pod težjimi mezdnimi pogoji, je predviden za redno v turnusu se vršeče nadurno delo ponoči 70 odstotni, za nadurno delo ob neV^ah in praznikih pa 60 odstotni povišek. Prošnja omoženih uradnic za priznanje 75 odstotne stanarine je bila odklonjena. Razprava o novih davčnih osnutkih Podžupa n Jarc je predložil nujni predlog glede zahtevanih sprememb v davčnih zakonih. O istem predmetu je vložil obč svet Frelih daljšo interpelacijo, ki se obrača v prvi vrsti proti predlogu, naj bi služile najemnine za stanovanja in lokale za odmere pridobnine Smatra, da bi bila taka ocena pridobnine zgrešena in da bi tudi za državne finance ne prinesla nikake koristi ampak le škodo. Po prečitanju nujnega predloga od gg. Jarca in Freliha je predlagal župan, naj se oba obravnavata skupno. Podžupan Jarc je v daljšem govoru utemeljeval svoj predlog. Reke) je med drugim, da gredo novi davčni predlogi preko tega kar more prenesti davkoplačevalec Ljubljanska mestna občina, se je v zadnjih letih vedno trudila da nalaga davkoplačevalcem le bremena ki so znosna Kriterij obsežnosti stanova nja za odmero davčne osnove bi bil neza dosten, lahko pa celo krivičen. Z obdavče njem voznih listkov bi bil zlasti prizadet tudi tramvaj. Državna taksa na račune b-odvzela mestni občini dohodek iz takse na iste listke. Trošarina na gradbeni materi, jal bi omejila gradbeno gibanje in s povečano brezposelnostjo dosegla ravno nasprotni učinek, kakor ga vlada namerava Prišlo bi do nove redukcije nastavljencev in s tem do povečanja socialne bede. V nadaljnjih izvajanjih se je podžupan bavi1 s cementnim kartelom, ki je, komaj je iz šla uredba, zvišal ceno za 1500 Din na vagon. Občina naj intervenira pri gradbe nem ministrstvu zaradi tega. Govornik se končno izreka za kontingentiranje najem nine. Obč. svet. Sevnik je v daljšem govori raz členil Narodni skupščini predložene davčne novele. Navajal ie pomisleke proti nekaterim predlogom in opozarjal, kako sta na njih emiinentno interesirana tudi kmet in delavec, ki moreta oba uso-3vati le. ako uspevajo tudi druge gospodarske panoge Ooozoril je dalje, kako ee je oridobnina v zadnjih letih stalno zviševala, promet pa je nazadoval. Donos neposrednih davkov brez davka na poslovni promet je bil v prvem polletju sedanjega proračunskega leta za 142 milijonov ali 26"/«' večji kakor lani v ipteni razdobju. Ogromni de! tega poviška odpade na pridobitno in družbeni davek Še večje povišanje pridobmne jc nemogoče V drugem delu svojega govora je g Sevnik obravnaval razne trošarine zlasti trošarine na les. ki bi bila tembolj usodna, ker smo glede lesnih cen docela odvisni od inozemstva Opozoril je na nemožnost zahtevanega obveznega izdajanja računov s takso 50 par za vsako prodajo v trgovini ali obrti in za vsak potrošek v gostilni m kavarni ki presega 5 Din Kot vzgled, kako neugodne posledice lahko ima nepravilna obremenitev, je navedel, da je konzum sladkorja zaradi povišanja trošarine in zaradi podražitve padel pri nas od 9000 do 5000 vagonov letno Tudi obč. svet Rebek je opozarjal na usodne posledice, ki bi jih utegnili roditi novi davčni zakoni, ako bi bili sprejeti v neizpremenjeni obliki. Izrekel se je proti odmerjanju pridobnine po zunanjih znakih. Pavšaliranje i.aj se ne prizna samo obrtnikom manjših krajev, marveč tudi on;m v mestih in trgih. Obč svet Soss je orisal stališče trgovcev in poudaril potrebo, da se pred vsako spremembo kakega davčnega zakona zaslišijo gospodarske zbornice ;n slične ustanove. Tudi on je opozarjal na nevzdržnost odmere pridobnine po najemnini za stanovanja in lokale Davčni zakoni se morajo sestavljati z upoštevanjem plačilne sposobnosti davkoplačevalcev. Obč. svet. Ivan Tavčar je opozoril, da je ljubljanski občinski svet že na zadnji seji izrekel svoie pomisleke proti zviševanju odmerne podlage za neposredne davke. Na tem stališču stoji občinski svet še danes. Upoštevamo napore vlade, da uravnovesi državni proračun Vsaka nova obremenitev prebivalstva pa mora biti znosna, ker drugače tudi ni izterljiva in ne prinese državi nikakih novih dohodkov Govornik je nato analiziral nekatere točke iz novih davčnih predlogov in navajal stvarne pomisleke proti njihovemu sprejemu. Ko je razpravljal o predlogih za spremembo taksnega zakona, je opozoril, da so finančni uradi začeli strogo izteriavati takse na službena razmerja, tudi preti tej taksi mora občinski svet zavzeti svoje sta- SENZACIJ A! NOVOST! JOHNNT WEISSMuLLER lišče, saj je pri tem zelo prizadeta tudi mestna občina sama. Obč. svet dr. Fettich je opozoril, da bi predlagano povišanje taks na vozne listke obremenilo ljubljanski tramvaj skoro za 500.000 Din. Že lani je družba plačala 887.000 Din za državne takse na vozne listke, letos pa bo tudi približno enak znesek. Zato naj občina stori primerne korake tudi v tej zadevi. Končno je še obč svet dr Bohinjec izpopolnil izvajanja predgovornikov, nakar je bil predlog podžupana Jarca s Tavčarjevim dodatnim predlogom soglasno sprejet. Izvrševanje javnih del Podžupan Jarc je predlagal, naj bi se iz državnega in banovinskega fonda za javna dela po iniciativi občine dosegla: 1. ureditev cestne zveze Ljubljane z morjem: 2. ureditev dovoznih cest v Ljubljano in 3. izvršitev prve etape za preureditev ljubljanskega kolodvora. OpozariaJ je, kako velikega nomena bi bila dobra cestna zveza med Ljubljano in Sušakom. Ureditev ceste od Ljubljane do Broda bi veljala približno fi milijonov. Obč. svet. Pavlin ie opozoril na potrebo, da ee čim prei sestavi točen program za nameravana javna dela. Na predlog obč. svet. Tavčarja, ki se mi je pridružil tudi župan dr. Puc, je bila zadeva izročena gradbenemu odseku. Tajna seja Na tajni seji je občinski svet rešil vneto personalnih zadev uslužbencev Mestne hranilnice ter nameščencev magistrata. Po novi službeni pragmatiki se morajo odpustiti oinožene mretn* uradnice, ki nimajo še 10 , službenih let. K jer govore za to nujni so-" cialni razlogi, naj ee najpotrebnejše uradnice za nekai ča-=a še pogodbeno namestijo. AFRIKA KOT JE IN KOI IK SE NISMO VIDELI. Rezervirajte vstopnice. Predprodaja vstopnic od 11.— '/21S. Predstave ob 4.. V48. in 10. uri zvečer. Nov Foxov žurnai. Telefon 21-24 ^.tJTN? K**''O MATfCA Telefon 21-24 Japonski predlog ameriški vladi Tokio, 29. novembra, g. Japonski zunanji minister bo v sporazumu z mornariškim ministrom predlagal ameriški vladi pričetek razgovorov o razorožitvi na morju. Na podlagi' svojih izkustev pri mnogih mednarodnih konferencah je namreč prepričan, da je odkrit razgovor med državami boljša pot za dosego prijateljskega sporazuma, nego konferenca mnogih držav, sklicana brez zadostnih priprav. Iztrebljenje komunizma na Japonskem Tokio, 29 novembra, r. Oficiozni lisi »Jomuri« poroča, da je notranje ministrstvo sestavilo podroben načrt za popolno iztrebljenje komuivzma na Japonskem. V dobi treh let morajo komunisti na ^Japonskem izginiti do zadnjega moža. V zvezi s to akcijo vlade je bilo v zadnjih dneh aretiranih že nad 60.000 komunističnih voditeljev raznih političnih in strokovnih organizacij. Hitlerjeva podružnica na Madžarskem Budimpešta, 29. novembra. AA. V vodstvo madžarske nacionalno-socialistične stranke, ki jo vodi poslanec Zoltan Meško, je izvoljen knez Egon Hohenlohe. Knez je osebni zaupnik Hitlerja za Madžarsko Nova pogajanja o vojnih dolgovih V/ashington. 29. nov. č. Češkoslovaški, Finska in Letonska so se začele pogajati z ameriško vlado za ureditev ameriških dolgov in z list i glede obroka, ki zapade 15. decembra. Italija je ponudila Ameriki na račun svojega decembrskega obroka mesto dveh en milijon dolarjev. Povišanje carine na luksuzne čevlje Beograd, 29. novembra. A A. Na podlagi čl. 23 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi je finančni minister poslal carinarnicam tole pojasnilo: Za trakove, ki so prišlti na obutev po tarifni številki 374 je treba plačati dodatno carino 30 odstotkov za to obutev. Ti trakov', so lahko tekstilnega blaga, prav tako pa tudi iz drugega navadnega, finega ali najfinejšega blaga, kakor tudi n. pr. iz krzna. Otvoritev Narodnega doma v Zemunu Beograd, 29. novembra, p. Praznik uedinjenja bodo proslavili tudi v Zemunu zelo svečano. Tam bodo otvorili Narodni -dom kralja Aleksandra I., v katerem bodo imela svoje prostore vsa zemunska prosvetna in nacionalna društva. Nadalje bo v domu ljudska šola in šolska poliklinika. Slovesne otvoritve se bodo udeležila vse zemunske nacionalne organizacije. Izvoz svinj v Avstrijo Beograd, 29. novembra AA. Strokovni odbor urada za kontrolo nad izvozom živine je razdelil kontingent goveda in svinj za teden 3 do 7. decembra takole: za Du-naj-St. Marx: debelih svinj 2025, mesnatih svinj 404, volov 100, zaklanih telic 110. mesa mesnatih svinj 3500 kg, mesa debelih svinj 21.000 kg in drobovja 1400 kg. Za Dunajsko Novo mesto: debelih svinj 330, za Line debelih svinj 48, za Gradec debelih svinj 230. Cene na trgu 28. novembra; Ia mesnate svinje 1.33—1,35—1.36, kmetske svinje iz Jugoslavije 1.33—1.40 in svinje iz predvojne Srbije 1.32—1.36 šilinga. Ločitev zagrebške zbornice za TOI Zagreb, 29. nov. n. Tu se je danes kon stituirala uprava trgovsko-industrijske zbornice in je bilo imetje zbornice izročeno novemu predsedstvu Zastopniki trgovcev so zahtevali delitev zbornice in tudi industrijci so se zavzeli za samostojno industrijsko zbornico. Vrejn^mUn nanoved Zagrebška vremenska napoved za daneM Pretežno oblačno v Primorju in gorskih krajih megleno v ostalem hladno. — Situaci ia yčeraj5ni*ga dne: Visoki pritisk se i" razširil sknra' po vsei Evropi Zato so padU tpmjieratnr* Nad oceanom pa ee je poiavA nov ciklon Pritisk ie narasel od 5 do 10 mm nocpbno v vzh.vinib kraiih države. Dunajska vremenska napoved za fetrte1-Oblačenje v raznih krajih raz^Pno, večinom oblačno, sicer malo spremembe. kraji In l|ud|e Prijateljska pogodba med Turčijo in Jugoslavijo Turški zunanji minister Ruždi bej (s temnimi očali) je na sliki v sredini, s cvetjem v roki je njegova hčerka Emina, na desni pa naš zunanji minister dr. Bogoljub Jevtič. Minister Ruždi bej je s hčerko včeraj zjutraj zapustil Beograd. „Slavec" na novinarskem koncertu Ljubljana, 29. novembra Prihodnje leto bo ljubljansko pevsko društvo »Slavec« obhajalo petdesetletnico obstoja. Ustanovljeno je bilo 1. 1884., ima torej za seboj že dolgo in pestro zgodovino. Ko je 1. 1909. slavilo petindvajsetletni-co obstoja, je znani kulturni zgodovinar Anton Trstenjak v posebni knjižici obsežno opisal njegovo delovanje. Ob bližajoči se društven petdesetletnici se bo javnosti nudila prilika, da podrobneje spozna pol-stoietno delovanje tega društva. Po svetovni vojni se je moral zbor »Slavca« zaradi velikih izgub med članstvom izpopolniti m reorganizirati. Društvo je pričelo zopet smotrno delovati, vendar mu tudi v novih razmerah ni bilo z rožicami postlano. Pu gosto menjavanje lokalov in pevovodij (po vojni ie »Slavec« izmenjal kar 8 pevovodij) je oviralo njegov razmah, ki so ga vrhu tega brzdala še skromna finančna sredstva V zadnjem času, odkar je postal predsednik g. inž. Krainer, pevovodja pa g. K Perko, je delo v »Slavcu« oživelo in prešlo na trdnejši tir. O tem pričajo ponovni koncerti v Ljubljani in izven nje, a razveseljivo pevsko višino kažejo ugodne kri tike njegovih nastopov. Upoštevajoč vse to, so prireditelji novinarskega koncerta v »Unionu« dne 1. decembra povabili zbor »Slavca« k sodelovanju. Tako bo torej »Slavec« v svoji sedanji pevski formi in pod vodstvom prizna nega pevovodje g. Perka zopet stopil pred odlično ljubljansko občinstvo, ki bo v petek napolnilo Unionsko dvorano. Zapoje pesem Cezarja Ksjuja »Sijajet solnce«, Štolcerja-Slavenskega ljubezensko pesem »Ružica rumena«, ki je obdelana folklori-stično ter impresionistično fantazijo Blago-ja Berse »Mesečina«. Program js torej lep in vabljiv, občinstvo pa bodi prepričano, da je »Slavec« zastavil za ta nastop svoje najboljše moči in torej ni dvoma, da bo spričo take pripravljenosti in izbranega sporeda dosegel popoln uspeh. Ka! v« v • z ziemco na šmarno goro in Pohorje? Kakor je »Jutro« že kratko beležilo, je imel pretekli petek pod okr.ljem Udruženja inženjerjev in arhitektov v elektrotehničnem institutu v Ljubljani g. inž. Milan Pcrtot iz Trbovelj predavanje, ki je skozi dve uri priklepalo pozornost poslušalcev na zanimivi in aktualni problem žičnic za osebni promet. Predavatelj, ki ima praktično veliko posla s tovornimi žičnicami in se je noglobil tudi v študij žičnic za osebni promet, je v jasni in lepi besedi orisal problem s tehničnega in z gospodarskega stališča ter je ilustriral svoja izvajanja z vzorci uporabljenih žic, z načrti in z velikim številom slik. Prve žične železnice za tovorni promet so se pojavile že v osemdesetih letih preteklega stoletja. Ena izmed prvih je bila v Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice na redno izpraznenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jose-fovo« grenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavi janje ter omili dražijivost živcev. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drocreriiah in spec. trgovinah. Hrastniku. Prvo žičnico za osebni promet pa je zgradil šele 1. 1905. inž. Feldmann na NVetterhornu v Švici. Prava predhodnica sodobnih žičnih železnic je bila 1912 zgrajena žičnica Lana-Vigiljoch pri Meranu. Pretirani varnostni predpisi, ki so med drugim zahtevali, da ne sme napetost nosilne žice presegati osmine žične zrušilnosti, so v predvojni dobi močno ovirale razvoj. Ohlapno napete žice so zahtevale veliko število nosilnih drogov in so omejevale hitrost na največ 2 m na sekundo. Zaradi tega je bila vsaka rentabilnost žičnic izključena. Sijajne izkušnje z žičnicami v svetovni vojni, ko niso bili baš tako strogi glede varnostnih predpisov, in prizadevanje inž. Zuegga, ki je teoretično in praktično dokazal neutemeljenost in pogrešnost pretiranih varnostnih zahtev, so prinesli v tem pogledu popoln preobrat. Danes se ne zahteva več osemkratna, temveč samo štirikratna, da celo tudi že samo trikratna varnost. S tem se je poenostavila in silno pocenila gradnja žičnic. Ni treba več toliko nosilnih stebrov (saj poznamo že proste razpetine žic do 1500 metrov in še več!), žica je zaradi večje napetosti bolj trpežna, vozovi so lahko večji in bolj obremenjeni in hitrost je poskočila na 4 do 5 m na sekundo. LTURNI PREGLED Nova dramatizacija »Desetega brata" Maribor, 28. novembra. Jurčičev roman »Deseti brate je romantična umetnina, ki je ostala in bo ostala živa, saj je poleg Levstikovega »Martina Krpana^ in nekaterih drugih naših klasičnih dal naj-bol; popularna. Razumljivo pa je. da gleda vsaka doba nanjo drugač°. po svoie. Dosedanja dramatizacija je imela z našega vidika pač bibe. imela ie pa tudi vrline. In tako ima oboje tudi Delakova. Ferdo Delak je ostal kot dramatizator bližji Jurčiču in je postavil v sredino naslovni lik, desetega brata Martina Spaka samega, razdrobil pa je dejanje v 14 slik po vzorca filma. To je storil moistrsko. vendar dvomim, če je ta način oblikovani? kakšen izhod iz krize teatra kot takega Ferdo Delak se ie razvil iz eksperimentov prve povoine dobe in je ostal zvest eksperimentiranju, dasi ie šel prav z »Desetim bratom« daleč od forme v bistvo, notranjost. kar je vsekakor zelo veJik napredek. Vendar je to pksmerimentiramie naglo odstopilo gledališki oder novi umerjen c>9ti. vrnitvi k prednjemu. Od vseh kričavih no-vnlarii desetin 1918—1928 je ostalo prav malo. Sic transit... Delakov »Deseti brat« je tako upošteva-nia vreden, je resno delo. globoko stremi jeni \ na koncu vseh koncev pa zapusti v nas neko. morda komaj zavedno nepo- tešnost, razdvojenost umetniškega občutja, dojemanja. Je pa v vsem linija, v dramatizaciji. režiji (ki jo je oskrbel Delak^ kot gost) in igri; celo v diapozitivih, ki vežejo slikč kot napovedovalci. V teh štirinaist kinematografskih slik, ki jim je avtor dal ime »oderski roman«, je vdelal režijsko igro našega ansambla, ki ie nekako res srečno dobil značaju posameznika primerno razdelitev alog. Tudi scenično in lučno nas je Delak zadovoljil, dasi je ostal v okviru naših skromnih sredstev, ki jih ie pa uporabil zelo ekonomično To je spoznalo tudi občinstvo, ki je ob premieri v soboto napolnilo gledališče. ob prvi reprizi pa pustilo precej zevajoče praznine. Jurčičeve o>c»>e eo v romanu močno zarisane. eo zares originalni, psihološko in oblikovno dognani tipi, zato i.udijo tudi igralcem močno oporo. Na srološno so naši igralci to tudi izkoristili in zadovoljili. Samo daljši in podrobnejši stadij ulog bi bil mogel dati še nekaj fines, ki emi jih pogrešali. Gosp. Pavle Kovič je čutil, da ie Martin Spak osre-dje »oderskega romana«, zato je r>ostavil v osredje in ospredje tudi svojo močno kreacijo. Ob njem ie stal nepričakovano vidno Krjavelj g. Rasbergerja. dasi Spaka ni dosegal. Kakor la dva. so bili zunanje in notranje precej posrečeni originali krčmar Pe- Nosilne žice se izmenjajo, tudi ako niso poškodovane, vsako osmo leto, vlačilne žice pa vsako drugo leto. Izmenjava žic, zlasti nosilne vrvi, tvori največji režijski strošek. Nosilna žica se izdeluje danes po večini iz enega samega kosa, ki ima premer do 50 mm in dolžino tudi do tritisoč metrov in več. Varnost žičnic je kar največja. Dejstvo je, da m znan niti en primer, da bi se pretrgala nosilna žica. Za primer pa, da bi se pretrgala vlačilna žica, stopi v akcijo pomožna ali zavorna žica Prednost žičnic ni samo v tem, da tvorijo najkrajšo zvezo in da jih pri tem prav nič ne ovirajo terenske težkoče, temveč tudi v dejstvu, da so v pravem pomenu besede neobčutljive proti atmosferskim in raznim drugim prirodnim pojavom. Žične železnice obratujejo neovirano tudi v najhujši zimi, ko je promet po tračnicah silno otežkočen, ako ne popolnoma onemogočen. Zaradi tega so postale žičnice emi-nentno prometno sredstvo za zimski šport. To je znala izkoristiti posebno povojna Avstrija, ki je postala klasična dežela za žične železnice. Po statistiki vseh važnejših žičnic niso vozne cene pretirane. Za borne štiri dinarje se vzdigneš 100 metrov visoko in to v poldrugi minuti. Večino važnejših žičnic sta zgradili nemška tvrdka Bleichert in italijanska tvrdka Ceretti & Fanfani. Ob koncu predavanja se je predavatelj dotaknil tudi vprašanja žičnic pri nas in poudarjal njihovo važnost posebno za naše gorske kraje v tujsko-prometnem pogledu. Pokazal je načrte za žičnici na Šmarno goro in na Pohorje in omenil tudi načrt za žičnico na Pokljuko. Glede zadnje je bil predavatelj bolj skeptičen, ker bi zahtevala 5000 m dolgo žico, kar bi silno obremenilo obratne stroške Za zanimivo in izčrpno predavanje se je predavatelju zahvalil predsednik Udruženja g. inž. Mačkovšek, poslušalci pa so mu • ploskanjem izrazili svoje priznanje. Dr. L. Č. Zelenjadarski tečaji v kranjskem srezu Kranj, 29. novembra Kranjski sreski kmetijski odbor priredi decembra tri specialne poučne tečaje o ze-lenjadarstvu in povrtninstvu: v Kranju, Tržič t in Škofji Loki. V Kranju bo tečaj v ponedeljek 11. decembra v 5. razredu deške osnovne šole (pritličje), v Tržiču v ponedeljek 4. decembra v telovadnici meščanske šole, a tretji tečaj bo v učilnici mlekarske šole v gradu Puštalu pri Škofji Loki v nedeljo 17. decembra. Predavanja v vseh treh tečajih se pričnejo ob 9. dopoldne in bodo trajala do 12. Ti tečaji so za okolico omenjenih mest nujno potrebni in bodo le koristili posestnikom, ki prodajajo zelenjavo in povrtni-no v teh središčih. Vsa tri mesta, posebno pa Kranj, imajo vsak ponedeljek in petek veliko število kupcev za povrtnine. Ti čim dalje bolj zahtevajo boljše blago. Tega pa okoliški kmetje ne donašajo na trg, ker ga ne znajo pridelovati. Zato prihaja mnogo kvalitetne povrtnine od drugod za visoke cene. Od boljšega vrtnarstva bi imeli korist kmetje in meščanski konsumenti, zato je želeti, da bi obiskalo tečaj čim večje število okoliških posestnikov in gospodinj. Predaval bo znani strokovnjak g. Josip štrekelj iz Ljubljane. Novorojenček - ciklop Beograd, 29. novembra Včeraj popoldne je na ulici blizu Slavije porodila 171etna ciganka Radojka Marin-kovičeva, ki je bila šele sedmi mesec v blagoslovljenem stanju. Porod na ulici ni kaj nenavadnega. To se revnim materam, ki morajo do zadnjega opravljati težka dela, često zgodi. Tako je bilo tudi z revno Ra-dojko iz predmestja Jatagan Mala. Nekaj nenavadnega pa je njeno novorojeno dete ženskega spola, ki se je rodilo z enim sa- PRINAŠA VESELJE! BUSTER KEATON kot Buster dobrotnik naroda danes v Zvočnem kinu Ideal Govori nemško Ob 4., 7. in 9.>4 uri zvečer Elida nudi zopet, kar zahteva čas..•« Milo Elida 7 cvetic — po času primerni nizki ceni! Je posebno voljno in ima veliko lepotno moč, naredi kožo mladostno nežno, polt čisto. Njegov opojni vonj godi telesu, razodeva telesno nego. ELIDAiC^ rr CVETIC MILO mm očesom, brez nosa ter s šestimi prsti na rokah. V medicini pravijo takemu primeru rinokefal. Ko je mati zagledala svoje dete, ga je pokrila in ga ni hotela nikomur pokazati, dokler je niso odvedli v domačo kolibo. Med cigani in drugimi prebivalci Jatagana Male je nastalo silno razburjenje. Ciganke so vpile kar po ulici: »Svet bo propadel, rodilo se je strašno čudo!« — Nenavadni novorojenček je živel samo eno uro, mlado mater pa so odpremili v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da predčasni porod ne bo imel nobenih posledic. Radojka se je poročila, ko še ni bila stara niti 15 let, in tudi njen mož je še tako mlad, da ga še niso klicali niti k naboru. Mlada zakonca imata poldrugo leto starega sinčka, ki pa je popolnoma zdrav 'n normalno razvit. Zdravnik, ki je pregledal mlado mater in novorojenčka, si je na vso moč prizadeval, da bi pomiril razburjeno jatagansko prebivalstvo, kar pa se mu ni posrečilo, ker je ljudstvo zaglobljeno v stari atavizem. da napoveduje rojstvo iznakaženega otroka na vsak način neko strašno in nenavadno nesrečo Po bitki z »modernima" razbojnikoma Beograd, 29. novembra Kakor je »Jutro« že poročalo, je naposled »vrag le prišel po svoje« tudi pri razbojniški dvojici Milisavu Sušiču in Milošu Mi-troviču, ki je že dolge mesece vznemirjala širšo beograjsko okolico in Srem. Dolgotrajno in naporno zasledovanje nevarnih razbojnikov je sedaj končano z njuno smrtjo. Razbojnika sta se že dva meseca skrivala na posestvu vdove Rankovičeve v Draževcu. Ko so orožniki o tem zvedeli, so posestvo obkolili. Orožniško zasedo je opazila neka ženska, ki je skušala obvestiti razbojnika, kar pa se ji ni posrečilo, ker so ji orožniki prestregli pot. Kakor že znano, se je najprej pojavil razbojnik Mitro-vič, ki je s puško v roki krenil proti studencu. Ko so začeli orožniki streljati nanj, se je pojavil razbojnik Sušič, ki je bil po prvih strelih ranjen, a je še ranjen ustrelil orožnika Veselinoviča. Vnovič zadet je Sušič še zaklical bežečemu tovarišu: »Zbogom, jaz ostanem, pozdravi doma!« — potem pa za vedno umolknil. Mitrovič je padel s petimi kroglami zadet kakih 100 m dalje od svojega tovariša. Ogorčena borba je trajala samo nekaj minut. Mitrovič in Sušič sta imela na vesti veliko število razbojniških napadov. To sta ona dva razbojnika, ki sta prihajala, kakor so pripovedovali kmetje, v vaške hiše »kakor na krstno slavo« ter sta preplašenim ljudem mirno in vljudno razlagala, naj jima izročijo, kar imajo, da ne bo kakih neprijetnosti. — »Zal mi je,« je navadno dejal Sušič svojim žrtvam, »a saj vidiš, da ne gre drugače. Ti si pameten mož, pa boš dal, kar zahtevamo--« Kmetje so tudi pripovedovali, kako je bil ta vljudni razbojnik vedno lepo oblečen in obrit in kako je dišal po kolinski vodi. Na vesti pa imata tudi nekaj človeških življenj. Tako sta ubila orožnika Radivojeviča, njegovega tovariša Sušaka pa nevarno ranila. Po njuni krivdi sta izgubila življenje tudi dva mlada zaročenca, ki ju je po nesrečnem naključju ustrelil neki orožnik, ko je zasledoval razbojnika. Ubita razbojnika sta bila dobro oblečena, nosila sta opanke s srebrnimi zaponkami in zlate prstane. Oborožena sta bila z bombami, samokresi in karabinkami. Mitrovič je imel na karabinki spodaj na k> pit- vrezano letnico svojega rojstva 1891, naprej ;-rhor. d^klo Uršo *a. Dragutinovideva. Dražarjevo nevesto ga. Go-' rinškova in Krivčevko ga. Savinova. R. Rehar. Komorni večer v „Slogi" »Ljubljanski komorni trio«, ki ga sestavljajo gg! Ivan Trost (I. koncertni mojster nase opere). Gustav Miiller (prvi violonč?-list opere) in Heri Svetel (ravnatelj glasbe ne šole »Sloge«), ie priredil svoj prvi komor ni večer v ponedeljek v dvorani kina »Ljub Ijanski dvor«. Vsekakor ie jako hvalevreden trud, ki si ga nadeva >Sloga<. ko skuša uvesti ali vsaj dvigniti zanimanje za subtilr.o komorno glasbo med svojim članstvom m radi med širšo ljubljansko publiko. Ni pa mogoče trditi, da bi bila dvorana kina »Dvor« k3kor nalašč za prireditve te vrste. Krog in krog izdolbena in z obokano galerijo obdana dvorana že sama po sebi ni ugodna v akustičnem smislu, z veliko zaveso tik za odrom pa se zvok skoraj docela uduši t^r so vsi napori pianista in klavirja zaman. Izvajanja brez akustične resonance so umestna le v radio - študijih, kjer se sozvenenje namenoma izločuje od zvoka. Znamenitost zvo-kodašilnega zastora ima pri nas tudi union-ska dvorana, sploh se zdi, kakor da bi bila ta iznajdba pri nas iz neznanega vzroka priljubljena. Trio ie naštudiral Chopinov op. 8 in Gold-maikov op. 33. Prvi očituje Chopina kot pianista in ljubitelja violončela; razumljivo je. da pri tem violina najslabše odreže. Ta violinski part zares ni pisan hvaležno, tudi se 9vetli ton violine ne prilega elegičnenju temeljnemu nastrojenju vseh Chopinovih skladb (transkripcije so živahen dokaz za to trditev) V tei skladbi prevladuje klavir, ki ie pač Chopinova nenadkriljiva domena. Boli enakomerno eo nodnne uloge v Gold-markovem triu op. 33 v E-molu. dasi tukaj tematika ni vsepovsod enako močna in zanimiva ter ie kompozicija na mnogih mestih precej obledela Tudi izvajanje je dalo čutiti tn nedostatnost Se naibolie so se izvajale' vživeli v andantino - dei drugega stavka, kjer se zanosita melodična linija dvigne ne- koliko znatneje nad povprečnost dobre tehnike. Težko je izbrati primeren spored za komorna tria. Kajti literatura ni bog ve kako bogata, in v celoti niti ni namenjena koncert nemu izvajanju, temveč je povečini pisana za domače izvajanje, v intimnem krogu, kjer se izvajalci in poslušalci vesele nad posameznimi posrečenimi mesti ali celo toni. Koncertna publika ne zahteva več. zato j e kompozicije, ki ne izčrpajo bogastva instrumentov. ne zadovolje. Da izvajalec ie nedo-statke še dvojno mučno občati. je bilo opaziti tudi v tem primeru. Izvajanje samo je bilo odlično ter 6e je trio, ki gotovo še ne obstoji dolgo, saj je v tej zasedbi nastopil snoči menda prvič, že jako dobro vigral. Publika je nastopajoče nagradila z bogatim aplavzom ter se bo nadaljnjih nastopov gotovo udeležila še v znatnejšem številu. Klavir tvrdke Breznik bi prišel prav gotovo bo'?® do veljave, če ga ne bi dušil že omenjeni zastor: tako pa je nekaj svojega bleska dal čutiti le diskretno is »e ni mogel razviti v slutenem tonu. _____L. M. S. Velike kulturne slavnosti na Slovaškem V Tureianskem Sv. Martinu, kalturnem središču Slovakov sn bil* minule dni pomembne jubilejne «lavnesti: kovaška Mali ca (Matica Slovenska) je praznovala 701etni-co svoje ustanovitve in obenem osemdesetletnico zaslužnega kulturnega voditelja, vse- Domače vesti + Vojaške vesti. Kapetan korvete Anton Debevec je imenovan za komandanta monitorja jSava^ poleg redne službe, pehotni podpolkovnik Dragotin Micič za vršilca dolžnosti načelnika intendanture pri savski divizijski oblasti, pehotni polkovnik Karel Dolenc pa ie-upokojen in preveden v reservo. ♦ Napredovanje sodnikov. Na predlog ministra pravde sta napredovala sodnik okrožnega sodišča v Zagrebu dr. Erih Kon-šek v 1. stopnjo 4. položajne skupine, sodnik okrožnega sodišča v Varaždinu Bogdan Lendovšek pa v 2. stopnjo 4. položajne sku pine. + Promoviran bo danes za doktorja prava na zagrebški univerzi g. Viljem Lippai iz Maribora, agilen član JAD ^Triglava«. Včeraj pa je bil promoviran na graški univerzi g. Anton Glusič za doktorja vsezs zdravilstva. G. Glusič je bil ustanovni predsednik JAD »Triglava- v Gradcu, čestitamo! j Pri božičnem nakupu B suknje, obleke, trenčkota in Huberti tus-plašča, globoko znižane cene pri g LUKIČ, LJUBLJANA J • Stritarjeva ulica j dllllllHIlUlIMHBKB + Iz zdravniške zbornice. Dr. Stanislav žv-okelj, sekundarij umobolnice na Studencu pri Ljubljani, je bil 22. novembra vpisan v imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino. ♦ Razpis službe. Rektorat ljubljanske univerze je razpisal mesto steklopihača dnevničarja. Steklopihač mora biti sposoben sestavljati in pripremljati aparature, potrebne za anorganske in organske pre-parativne namene. Prošnje sprejema rek torat do 7. januarja 1. 1934. + Službeni list dravske banovine objavlja v 96. letošnji številki: navodila za poslovanje s Poštno hranilnico kraljevine Jugoslavije, seznamek strojev in strojnih delov, izdelanih v državi m razne objave iz »Službenih Novint. ♦ »Cankarjev« Miklavžev večer v Beogradu. Beograjsko društvo »Cankar? bo imelo Miklavžev večer v soboto 2. decem bra ob pol 21. v vseh prostorih Zveze na-l-avljalnih zadrug, Poincarejeva ulica 21 Zabava bo v duhu starih dobrih časov in lepih običajev prav prijetna. Pri plesu bo sviral prvorazredni orkester »Dunav*-Beograjski Slovenci, pridite! ♦ Himen. Včeraj sta se poročila v Št. Rupertu g. Josip Kovač, gostilničar iz Ljubljane in gdč. Pepca Gospodaričeva, hčerka posestnika iz Praproč. Bilo srečno! I. MAČEK, LfuMjan? Aleksandrova cesta 12 NAJVEČJA IZBIRA SUKENJ, POVRŠNIKOV in oblek za gospode in deco. + Narodna protituberkulozna liga v Ljubljani razpisuje javen natečaj za osnutek plakata za novi jugoslovenski protituber kulozni kongres 1. 1934. Osnutek je oddati do 3. januarja 1. 1934 v zapečatenem ovitku z geslom. Priložiti je zaprto kuverto z geslom in nasiovom Osnutek mora biti izgo-tovijen v velikosti najmanj 47X31 cm, in sicer v treh barvah. Letak naj ima zdrav-stveno-propaganden pomen v smislu smotrov in teženj protituberkulozne borbe. Trije najboljši osnutki pa bodo honorirani z nasradami po 1-500, 600 in 300 Din. Vsi osnutki ostanejo last lige, ki jih more uporabljati in razmnoževati z navedbo imena avtorja za svojo propagando. Osnutke je poslati ali oddati osebno na: Narodno tuberkulozno ligo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20-1, soba 205. ♦ Novi grobovi. \r Ljubljani je umrla po kratkem trpljenju gospa Marija S a m s o-n o v n a-K a n sk a j a, vdova po drž. svetni, ku. Pogreb ugledne ruske dame bo jutri ob pol 15. s Krekovega trga 7. k Sv. Križu. — Po dolgem trpljenju je zatisnil v Tržiču oči predilniški strugar g. Franc J o s e f Njegov sin otvarja v Tržiču samostojen brivski salon, drugi sin se je pa pred dnevi vrnil v Francijo, ker je bilo videti, da se je očetu obračala bolezen na bolje. Pri. jetnega družabnika bodo vsi pogrešali. _ tmrla je v čičah nad Hrastnikom gospa Uršula Laznikova v starosti 69 let. Pokojna je bila vdova po Roševem kovaču | Naša Pokopali so jo na trboveljskem pokopališču — Podlegel je za pljučnico 40 letni hrast-niški rudar Jurij P e p e 1 n j a k. Zapustil je ženo in 6 nepreskrbljenih otrok v starosti od 1. do 14. leta. Pokopan bo na dol-skem pokopališču. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Glede na praznike v decembru in janu arju se opozarjajo trgovci na naslednje predpise o delovnem času: Trgovine mora jo ostati ves dan zaprte: na dan ucdinjen.ia (1. december), na rojstni dan Nj. Vel. kralja (17. decembra), na božič in Štefanovo (25. in 26. decembra), na novega leta dan (1. januarja), na dan sv. Treh kraljev (6. januarja). V smislu 9. točke člena 27. naredbe smejo ostati trgovine v nedelio 24 decembra ves dan odprte. + Opozorilo javnosti in gg. trgovcem. Z rešenje ministrstva notranjih zadev J. br 7779. od 24. IV. 1923 je zaščiten kroj Save-za skauta kraljevine Jugoslavije. Zato je nošnja kroja aii njegovih delov zabranjena vsem osebam, ki v savezu skavtov niso včlanjene. Prepovedano je tudi kroj in njegove dele prodajati nečlanom. Ker bo organizacija na izvajanje teh določil strogo pazila v bodoče, opozarjamo javnost in gg. trgovce na zgornjo odredbo. _ Uprava Dravske župe skavtov in planink. ♦ Velik vlom v Novem Sadu. Novosadskd policija zasleduje z vso vnemo drzne vlomilce, ki so vlomili v hišo stare in premož- Pri božičnem nakupu § damskega plašča ali obleke globoko §| znižane cene pri g LUKIČ, LJUBLJANA g g Stritarjeva ulica 1 9 m pratika nova je izšla Vsebina izredno koristna in praktična. Svetniki dvobarvni. Zaloga omejena. Zahtevajte jo zato pravočasno Pišite na upravo Naše nove pratike v Ljubljani, Pražakova ulica št. 81. msmmssk ne posestnice Drage Manojlovičeve in odnesli okrog 200.000 Din v gotovini in mnogo dragocenega nakita. Bogata posestnica je shranjevala svoj denar doma v močni železni blagajni, v kateri so bije tudi dragocenosti, ki predstavljajo veliko vrednost + Poleg velikih nagrad daje Delavsko kmetska pratika svojim kupcem še poseb ne ugodnosti za zdravnika, advokata, zem-ljemerea itd. ter bodo gotovo vsi sloji prati radi segali po nji, ker vsebujejo najaktu. alnejše članke, kakor o ljudski izobrazbi o socialnem zavarovanju itd., pred vsem pa izčrpno čez 20 strani dolgo razpravo o agrarni reformi, ki bo zanimala ne samo kmeta in delavca, temveč tudi inteligenta Pratiko je opremil France Gorše in so svetniki, kakor tudi vse ostalo, tako umetniško na višku, da vzbuja pratika splošno pozornost. Krase jo tudi slike, uganke, obenem pa je popoln priročnik za vsakdanje življenje, saj vsebuje razne tabele, navodila za vlaganje prošenj, zanimivost«' iz celega sveta itd. Posameznike kakor tudi trgovce, trafikante, kolporterje opozarjamo na to pratiko, ki sta le 4 Din in prosimo, da jo takoj naroče, dokler je ž<» na zalogi, ker bi bilo škoda, da zamude priliko biti deležni njenih ugodnosti in nagrad. Naroča se: Založba Drama, Ljubljana, Poštni predal 139. + CM družba prosi svoje podružnice, da poberejo članarino ter razpečajo razglednice, kolke in bloke za sklad septembrskih žrtev. * Ciril Metodove razglednice za božič in novo leto pri CMD družbi, Ljubljana. Beethovnova ulica št. 2. * Pri sedanjih časih mora vsakdo misli-ti, kako bo za mal denar razveselil male o sv. Miklavžu. Knjiga je danes za to priliko najcenejše darilo. Prepričani smo, da ne bo Miklavževega darila brez knjige. Lepo izbiro zabavnih knjig ima v zalogi knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburso-va ulica 3. * Izvestni ljudje, ki nimajo sicer na tem nikokega interesa, širijo pravilno rešitev naše, v nedeljski številki objavljene križanke. Naj to početje opuste, ker jih bomo sicer pozvali na odgovor. * Vremensko poročilo SPD in JZSS z dne 29. novembra. Rateče-Planica; —8, snega lm, sneg suh, smuka idealna, vreme jasno. Mrzli studenec: snega 1.20, sneg suh, smuka idealna. — Zelenica: na stari podlagi 50 cm suhega pršiča, vreme jasno, smuka idealna. — Velika planina: —6, 40 cm suhega snega na stari podlagi, obeta se prav dobra smuka, po malem sneži. Krvavec: —6, 50 cm suhega snega na stari podlagi, smuka prav dobra. — Rakitna: 30 cm snega, sneg malo južen, zne-ži po malem. — Cerknica: snega za smuko dovolj. — Poziv vsem zimskim športnikom! JZSS se udeleži obhoda v proslavo narodnega praznika dne 1. decembra. — Upravni odbor se sestane ob pol 5. na Dvornem trgu ob nekdanji Narodni kavarni ter poziva vse zimske športnike, da se mu pridružijo in manifestirajo ob 151etni-ci naše svobode. Predsedstvo. * Obledele obleke oarva v različnih bar vah in plisira tovs-ng JOS REICH. ^ veJosa MIRNO BOSTE SPALI, ako napravite svojo kopelj zdravilno z VELOSA-tableto iz smrekovih iglic. Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri-jah in parfumerijah. Cena tableti Din 3.50. Iz Ljubljane u— Res je že skrajni čas, da si vsi, ki še nimajo vstopnic za petkov novinarski kon-cet, a žele dostojno in prijetno proslaviti državni praznik, nabavijo vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo ponovno: vojaška godba, troje solistov in tri pevska združenja izvajajo dobro izbrani spored koncerta, ki ima kot družabna prireditev že petnajstletni sioves. Po koncertu pa bo zabava z dvema godbama in ob dobro preskrbljenih paviljonih. Citatelji naših dnevnikov, ki vse leto uživajo delo novinarjev, naj posvetijo en večer v letu prireditvi njihove stanovske organizacije! Za to pozornost bodo obilno poplačani s prireditvijo samo s koncertnim programom in s prijetnim družabnim vzdušjem na zabavi po koncertu! Parola za prvi december bodi: V petek zvečer vsi ljubljanski čitatelji, ki so dobre volje, na novinarski koncert v Union! u_ Ljubljanskemu meščanstvu. Združene bojne organizacije: vojni dobrovoljci, reservni oficirji, bojevniki, četniki in vojni invalidi prirede 1. decembra svečano proslavo 15 letnice našega osvobojenja in uedinjenja. Na tej proslavi naj bi sodelovala vsa javnost Ljubljane in bližnje okolice kakor tudi vsa narodna in kulturna društva, gospodarske in socialne organizacije in ustanove. Proslava 1. decembra naj pokaže vsem in vsakomur, da se ob 15 letnici osvobojenja in uedinjenja Slovenci do dna duše zavedamo vrednosti tega zgodovinskega dejstva, saj smo takrat stopili v vrste svobodnih evropskih narodov. Zato bedi 15 letnica tega velikega dogodiva spontana manifestacija vsega našega ljudstva brez izjeme in razlike za našo s tolikimi žrtvami ustvarjeno državo. Ma-nifestacijski obhod bo v petek 1. decembra točno ob 17. Zbirališče vseh udeležnikov bo na Kongresnem trgu in v obližju od pol 17. do 17. ure. Sprevod se bo pomikal s Kongresnega trga po Vegovi ulici, Rimski cesti, Bleivveisovi, Aleksandrovi, Tyrševi, Tavčarjevi, Miklošičevi čez Marijin trg Stritarjevo ulico na Mestni trg, kjer bo pred rotovžem razhod. Pozivam hišne pn- KREMA za ČEVLJE 2E_ 25 LET POZNANA V aren j te že pri dinarju! ZA TUJE ZNAMKE ne plačujte več nego za domače, ker niso NIČ BOLJŠE ampak le Zato čistite vaše čevlje vedno le s priznano najboljšo ILIRIJA » terpentinovo kremo. « 1223G sestnike, da okrase svoje hiše z državnimi zastavami, meščanstvo pa naprošam, da ta dan, zlasti v času slavnostnega obhoda razsvetli svoja okna in izložbe zlasti po ulicah, kjer se bo sprevod pomikal. _ Dr. Dinko Puc, župan. "— Proslava praznika zedinjenja. Da ne bo pomote, opozarjamo občinstvo, da bo na dan 1. decembra zbor vseh organizacij in meščanov za sprevod ob 16.30 na Kongresnem trgu. Akcijski odbor udruženja bojnih organizacij. u— Poziv članstvu narodnih strokovnih organizacij, članstvo UJN2B, NSZ in Zveze društev privatnih nameščencev se bo zbralo v petek 1. decembra ob 16.15 pred Ljubljanskim dvorom, odkoder odkoraka z godbo »Sloge* na Kongresni trg in se uvrsti v sprevod. Za vse člane udeležba obvezna. Ljubljanski oblastni odbor Udruženja narodnih železničarjev in brodarjev, Narodna strokovna zveza, Zveza društev privatnih nameščencev. u— Članom JNAK »Edinstva«! Pozivamo vas, da se brezpogoino udeležite svečanega sprevoda na dan 15. obletnice uedinjenja, ki bo 1. decembra ob 17. Naše zbirališče bo pred glavnim vhodom univerze. Ker bo sprevod krenil s Kongresnega trga točno ob 17., vas prosimo, da pridete pred univerzo že pol ure prej! Bodite točni! — Lpravni odbor. u_ Obletnico uedinjenja bo proslavilo društvo »Tabor< drevi ob pol 9. v salonu restavracije »pri Levuff. Govoril bo g. prof. Ivan Rudolf. Na sporedu bodo še recitacije in petje moškega zbora društva »Zorat iz šiške in sviranje mandolinskega kvarteta. Vstop prost. Prijatelji, iskreno vabljeni. u_ Pevsko društvo »Sava« priredi pod okriljem ZKD predavanje sodnika g. dr. Bajiča o temi: »Osnove socialnega življenja«: dne 2. decembra oh 20. v društveni sobi Mesarska cesta 4. Vstop prost. PITANA PERUTNINA vseh vrst prav poceni v delikatesi V. H. JANEš na Aleksandrovi cesti. Danes in v soboto tudi sveže pečena! 273 u— Zveza kulturnih društev poziva vsa včlanjena dru»tva, da se udeleže manife-stacijskega obhoda in svečane proslave 15 letnice našega osvobojenja, ki jo prirede združene bojne organizacije: vojni dobrovoljci, rezervni oficirji, bojevniki, četniki in vojni invalidi dne 1. decembra. Na tej proslavi naj sodelujejo vsa naša narodna in kulturna društva, gospodarske in socialne organizacije in ustanove, da bo ta manifestacija močan izraz velike državljanske zavesti. Posebno pa pozivamo ves odbor, da se polnoštevilno udeleži obhoda in da se zbere ob četrt na 5. popoldne pod balkonom Kazine. Tajnik. u_ Na mestnem socialnem uradu v Mestnem domu imajo sedaj, ko se je pričela zima vse izrazitejše uveljavljati čedalje več gostov. Pogrešali jih niso tudi v teku poletja in na jesen, vendar pa je število onih, ki prihajajo prosit podpore zdaj še neprimerno večje. Mnogi Ljubljančani s stisnjenimi zobmi potrpijo do skrajnosti, pogrešajoč zadostne hrane, slabo oblečeir v slabih stanovanjih. Ti so največji reveži in jih prižene gor le obup, zlasti matere, ki imajo skrb za otročiče. Takim pomagajo v omenjenem uradu, če je le mogoče, naj. večkrat s podporo v živilih in kurivom. Pozimi prihajajo v mesto in prosijo podpore tudi stari znanci, obubožani brezposelni obrtniki in delavci, pristojni v Ljubljano, ki so se poleti preživljali na ta ali način zunaj na deželi. Ogrevalnica za vojašnico kralja Petra se čedalje bolj polni in vse kaže, da bo pritok gostov še narasel. u— Slovensko zdravniško društvo in Narodna liga proti tuberkulozi priredita v nedeljo 3. decembra ob 11. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti v Ljubljani komemoracijo za umrlima francoskima zdravnikoma učenjakoma profesorjema Calmetteom in Rouxjem. Govorili bodo: primerij dr. Meršol uvodno besedo, docent dr. Matko o profesorju Calmetteu ustanovitelju protituberkuloznega dispen-zarja, dr. Meršol o zaslugah profesorja Rouxja za znanost in človeštvo in dr. Prodan o Calmetteovem cepljenju proti tuberkulozi. Vabljeni gg. zdravniki in ostalo občinstvo. Vstop prost. u_ Smeh kot zdravilo. Nekateri pravijo, da je najboljše zdravilo zoper potrtost in razne duševne depresije smeh Mnogo je takih, ki svoje vsakdanje skrbi in delo, predno se odločijo zanj, prespe Drugi pa pravijo: nasmej se, in videl boš. da boš v vsem pravilno sodil. Angleži ima jo svoje pravilo. Smej se, kadar si slabe volje in kadar ti je dobro. Smej se! Za vse one. ki se radi smejejo Ln si hočejo s smehom slajšati življenje je poskrbela ZKD V četrtek in petek ob 14.30 nas bodo v kino Matici filmi z Micky-miško ter Bimbo imenitno zabavali, poleg tega bo pa še več točk za zabavo. Komur je do dobre volje, naj si te filme ogleda Vstopnina 3 in 5 Din. Istočasno nam javlja ZKD, da pripravlja za soboto ob pol 15. veličastni znanstveno športni film o Aljaski, zemlji stoterih ognjenikov. učiliškega profesoija dr. Josefa Škultetvja. Ob tej priliki je bilo olvorjenih več razstav, med njimi reprezentativna razstava slovaških umetnikov, razstava slovaškega gledališča in soominska razstava Slovaške Matice. Nadalje ie bila otvoriena Narodna galerija, ki je dobila krasne prostore v ondotnem, še le letos popolnoma dograjenem velikem muzejskem poslopju. V okviru Matičnega slavnostnega tedna so priredili zborovanja in tečaje slovaških ljudskih odrov, združene e tekmovanjem najboljših ljudskih igralcev. Izmed drugih prireditev omenjamo koncert Pevskega zbora slovaških učiteljev ter konferenco slovaških dramatikov, ki je razpravljala o uspehih in neuspehih domače dramatske proizvodnje Tako ie to sorazmerno majhno meslo zopet oživelo: v njem eo se zbrali kulturni delavci z vseh strani Slovaške. Češki listi, zlasti praški tisk, so posvetili jubileju Slovaške Matice in prireditvam v Tur fianskeim Sv. Martinu vso pozornost. Slovaško Matico so ustanovili v Turčian-skeni Sv. Martinj 1. 1863., vendar je delovala samo dvanajst let. ker so jo Madžari, ki se danes tolikanj prilizujejo Slovakom, nasilno zatrli in ni smela delovati vse do prevrata. Potemtakem 701° trn ca uetanovitve Slovaške Matice ne pom». «» je v Trnavi ustanovilo >U5enč •»lovenski tovaryšstvo«. deset let pozneje v f.rntisla vi -oolek literatnrv sloveinekč?. lpta 1810. v Konski ftfavnici '»Slovenska literarni společnotrt banjska«. L. 1884. so roioijubi ustanovili v Pešti »Spolek milovnikov reči a literatury elovenskej«. Vsa ta društva so bila predhodniki Slovaške Matice, največje dotedanje narodno - kulturne in znanstvene organizacije, cije ustanovitev 1. 1863. v /Tureian-skem Sv. Martinu je bila velik narodni dogodek. V avgustu ©meničnega leta je bila -v tem mestu ogromna naronna manifestacija, ki ii je predsedoval škof MoVees. Matica je pričela izdajati svoj Letopis in druge knjige; med prvimi je bil zbornik člankov o junaku, ki jp skupen Slovakom in Hrvatom: Nikolaju Šubicu Zrinjskem. Nagodba med Avstrijo in Ogrsko je pokopala vse lepe nadeje. Z Dunaja so nekaj časa pač podpirali Slovake, dokler eo jih potrebovali proti Madžarom, ko pa so se s slednjimi sporazumeli, je bil slovaški narod izročen Madžarom na milost ali nemilost. L. 1875. je bila Slovaška Matica, ki so ji že prej ovirali delovanje, uradna razpuščena Nje imetje so zaplenili in z njim ustanovili v Budimpešti »Kralj, ogrsko slovaško prosvetno društvo« (Femka). To društvo je tako skrbelo za slovaško prosveto. da ie podpiralo madžarizacijo Slovakov, češ, za Slovake je bolje, če čim prej sprejme madžarski jezik. Iz denarja, ki so sa bili zbrali slovaški rodoljubi za svojo Matico, so torej Madžari podpirali slovaško ren egatstvo, in v tem eo videli pametno narodnostno politiko na Ogrskem! Težko si je misliti v»čjo ironijo v nacionalnih vprašanjih! Kakor smo Žo omenili, je Šele prevrat predramil v živi i ^n je Slovaškn Matico in ji odprt najširše možnosti svobodnega udejslvo-vanja. Danes ima Matica v Tjrčianskem Sv. Martinu krasno poslopje in v njem prostore za svoje založništvo, ki živahno deluje ter obogatuje slovansko kjlturo z znanstvenimi knjigami in z izbranimi leposlovnimi deli V teh prostorih ie tudi obsežna, lepo urejena knjižnica. Slovaška Matica je poslala osrednje slovaško kulturno društvo in je obenem tudi nekaka akademija za ta kulturno samostojno ee razvijajoči d?l češkoslovaškega naroda. Dr. Josef Slcultetv, Matični vodja in predstavite];, je ena najmarkantnejših slovaških osebnosti. Bil je prvotno ljudsko-šolski učitelj, potem je dovršil peda^rosjij v Budimpešti in ee mu je odpirala leto kariera, Je bi bil hotel delovat? v duhu madžarske razna-rodovalne politike. Škultety pa je rajši izstopil iz državne službe in postal uradnik banke Slavije v Tjrčianskem Sv. Martinu! Tu ie 1. 1881. prevzel urejanje »Narodnih No. vin«, od 1. 1890. pa do prevrata ie urejal tudi vodilno slovaško literarno - kulturno revijo »Slovenski Pohl'adyi: Po prevratu je , postal predsednik Slovaške Matice, 1. 1921. pa ga je češkoslovaška vlada v priznanje njegovih zaslug imenovala za profesorja na vseučilišču Komenskesra v Bratislavi. Škul-tety si je pridobil kot organizator. Mrednik pisatelj in znanstvenik nevenljivih zaeliif za slovaško kulturo. Umljivo je tedai. da ea narod elavi kot svojega zaslnžnen^ Nestorji ki je več ko petdeset let uspešno deloval za oovzdigo Slovakov in n? klonil ni!i v najtežji dobi narodnega zatiranja. Posebno velikega pomena ie otvoritev stalne Narodne galerije, s katero so Slovaki dobili to, kar imamo Slovenci že nekaj časa v enako imenovanem društvu. Veekako kaže njihov zadnji kulturni položaj gromno razliko med nekdaj in sedaj: nekoč so se morali skrivati v majhnih, skromnih hišah, vedno zalezovanj po madžarskih žandarjih, danes pa se z zavestjo, da so v lastni državi, zbirajo v reprezentativnih palačah k svobodnim posvetovanjem in lahko ponosno gledajo na izvršeno delo. — Nušičeva >Oospa ministrica« na Dunaju. Po velikem uspehu, ki ga je imela znana Nušičeva komedija sGospa ministrica« na Češkoslovaškem. jo namerava uprizoriti tudi dunajski Burgtheater z Gizelo \Verbezierk v naslovni ulogl. Branimirja Čosira roman »Pofcošeno polje«, eden najobsežnejših srbskih romanov (506 strani), je pravkar izšel v založbi Ge*ze Koh-na v Beogradu. O tej zanimivi književni novosti bomo še priobčili obsežnejše poročilo. »Nova Kvropa« ie obiavila v najnovejši številki daljši članek Marguisa W. Childsa »Kontrola kapitalizma u Svedskoj«. članek SI. Kiirschnerja »Na temu o rasizmu«, SI. Popovifa samonadzoru kod omladine«, J. ^modlalfe -Borbe v eovor zastava« in P. Askočenskega prispevek o ruskem romanopiscu M. A. Aldanovu Radio kotiček Današnji radioprogTam nam prinese ob 18. zanimivo predavanje ge. Černejeve o vzrokih otroških slabih lastnosti, kot drugo zanimivo točko pa naj omenimo prenos simfoničnega koncerta iz Beograda. Jutrišnji radioprogram bo v znamenju proslave narodnega praznika. Ob 9. bo prenašal radio proslavo praznika uedinjenja z realkr. | W v • ■ r • K ■■" *. Lpig K' ^^SBKBL^Sn isMšMg^: 'mgjM M j|| „ m • - • • • 'V* • : U mir* * '>' Lektor prof. Lacroi.v Ob 10. bo koncert radioorkestra. popoldne ob 13. bomo slišali znano »Slovenec, Srb Hrvat«. Ob 17. bomo po radiu čuli. kako se razvija po mestu slavnostni obhod združenja bojnih organizacij ob 15Ietnici osvo-enja. Ob 28. bo v radiu proslava uedinjenja za inozemstvo in sicer bosta predavala v francoščini Lacroix, v angleščini pa miss Cope-land. Ob 18.30 bo nacionalno predavanje g. dr. Cepudra, ob 19. pa sokolsko predavanje. Ob 19.30 se oglasi v radiu g. dr. Rudolf Andrejka, ki nam bo dal nekaj praktičnih nasvetov glede nedeljskih izletov. Ob 20. bo pa prenos slavnostnega novinarskega koncerta iz L'uiona. u— V kapeli starokatoliike cerkve v Ljubljani na Gosposvetski cesti 9. bo slovesna služba božja na narodni praznik 1. decembra in na praznik brezmadežnega spočetja 8. decembra, vsakikrat ob 9. V nede!:o 3. decembra pa ne bo v Ljubljani slovenske sv. maše, ker pojde župnik g. Ferdo Lavrinc v Maribor. Zahtevajte milo za britje u— Verdijev »Requiem^ je eno najvaž. nejših in najpomembnejših del svetovno glasbe na cerkveno besedilo. Besede črr<a izvršn°ol 9. donolHne ima učiteljsko društvo Maribor-mesto svo- V .1 Stevlifcp za označbo Vraja t»om»»nj1o: 1 onazovanla 2 «tanj«» barometru 3 tpmnpritnrj 4 rplaMvrta »lita t Ig R smer »ra R nhio^nodt t—10 7 nalaVnp v mm 8 vrst« niHavto Temnpratnra- orrp StprUfcp nom»»n11ri na? vfSJo drnsre na'n'5'r ♦*»moprntnro. 29 novembra Ljubliana 7. 768 8. 1.0. 87. NI. 10, Ljubliana 13. 770.3. 1.6 82. N1 10, _ —; Zagreb 7, 768 2. 1.0 90, NNW1. 10, _ _; Beograd 7, 768 7. 2.0. 90. ESE1 9, —, _; Sarajevo 7. 765 8. 1.0. 90. m'"rno. 5, —, _: S kol je "7. 766 4. 1.0, 90. W1. 5, —, SnMt 7. 764 6 6 0. 78. NN*"3 9. kumbor 7. 763 6. 8 0. 85 ENE2. 0, -; -^b 7. 765 7. 5.0. 75. NE2. 2. _, _. Tem npr a t ura: LiubHana _, 0.2: 1.8. _; ••.-rrpb 6 0. 0 0: Beograd _. 10: Sarajevo 0 0: Skopi.ie 16 0. -1.0: Split 11.0, 6.0. ' -nV.r __ 6.0; Rab — 4.0. ve«vo Peri/o, ž/msfepe.lVo ^c\ej 1epobeloje pet4o SCHICHT OVIM S.TJ.10-3J TERPENTINOVIM MILOM ZA NAMAKANJE PERILA ŽENSKA HVALA" je mesečno zborovanje v dvorani Ljudske univerze. Na dnevnem redu je poleg ostalega predavanje šolskega upravitelja tov. Antona Hrena o stanovsko - gospodarskih institucijah. Na zborovanje smo vabljeni tudi mi. a— Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi vse svoje člane, da se korporativ-no udeleže manifestacijskega sprevoda in baklade na praznik 1. decembra zvečer. "D R! TOTTKSSTT primarij ginekološko-porodniškega oddelka se je preselil v Cankarjevo ulico 1. a— Gla»bena Matica bo s svojim pevskim zborom sodelovala jutri dopoldne ob 11. uri pri svečani službi v tukajšnji stolnici. Zbor bo zapel Verdijev »Te deum«. a— Mornarska sekcija Jadranske straže v Mariboru poziva vse svoje člane, da se korporativno udcUeže baklade jutri zvečer. Obleka civilna s čepicami. Udeležba je obvezna za vse člane. Kraj in čas zbirališča bo objavljen. a— Brivniee morajo biti jutri zaprte. Občinstvo se opozarja, da morajo biti vse brivniee in damski česalni saloni jutri na praznik uedinjenja, kakor tudi na kraljev rojstni dan 17. decembra, ves dan zaprte. a— Brezposelne ln siromake podpirajte samo z listki ?Pomoč potrebnim«, ki jih je izdal mestni socialno-politični urad in ki jih dobite v blokih po 10 listkov za znesek 5 Din v naslednjin mariborskih trafikah: Geč & Gnus na Glavnem trgu, Turič v Ciril-Metodovi ulici, Maver na Tržaški cesti, Legat na Meljski cesti, štokelj na Zrinjskega trgu, Weiss na Grajskem trgu, Golež na Aleksandrovi cesti, štravs v Marijini ulici in Mišljenovič na Koroški cesti. a— Nakazovanje drv mestnim ubožcem. V prvi polovici decembra se bodo razdeljevala vsem mestnim ubožcem drva. Do te podpore imajo pravico vsi oni, ki dobivajo v smislu sklepa mestnega ubožnega sveta redne mestne ubožne podpore na knjižice. Nakaznice za drva se bodo izdajale v so-cialno-pclitičnem oddelku mestnega načelstva na Rotovškem trgu št. 9. Vsak naj prinese s seboj knjižico, s katero dobiva podporo. • a— čigav je otrok? Pri predstojništvu mestne policije se je zglasila včeraj po-sestnica Marija Divjakova od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah in povedala, da je prišel predsinočnjim k njej na dom 6letni, skrajno slabo in razcapano oblečen deček, ki je izjavil, da ne ve, kje je doma, da pa ima neko teto v Mariboru. Dejal je, da se piše Janko šenk. Kdor otroka ali njegove starše pozna, naj to sporoči predstojništvu mariborske mestne policije. a— Pohorje v debeli snežni odeji. Na trdo staro podlago je zapadno v zadnjih dneh nad pol metra novega snega, tako da je na Pohorju najidealnejši smuški raj. Sedaj je omogočena izborna smuka tudi prav v dolino. Vse pohorske koče so z vsem najbogatejše preskrbljene ln samo še čakajo na smučarje in ostale zimske športnike. Iz Celfa e— Svečana baklada. Sokolsko društvo v Celju priredi skupno z vojaštvom ter vsemi nacionalnimi >n gasilnimi društvi v Celju v proslavo 15 letnica narodnega uedinjenja jutri ob 18.30 svečano baklado. Sprevod bo šel izpred magistrata po Prešernovi ulici, Kralja Petra in Cankarjevi cesti, Krekovem trgu, Aleksandrovi ulici, Glavnem trgu, Gosposki ulici do Narodnega doma, kjer se zaključi z govorom m državno himno. Zbirališče ob 18. za mesto na dvorišču magistrata, za Gaberje v Gasilnem domu. Občinstvo prosimo, da okrasi in razsvetli okna ter se v velikem številu udeleži baklade. e— Svečana sokolska akademija se prične drevi, na predvečer praznika uedinjenja, ob 20. v Mestnem gledališču. K udeležbi so vabljeni vsi, ki hočejo ob 15 letnici narodnega zedinjenja manifestirati svojo neomajno zvestobo idealom zdravega jugo-slovenstva. Mladini osnovnih šol je vstop dovoljen v spremstvu staršev, ker se akademija za mladino ne bo ponovila. e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj zadnji letošnji sestanek v soboto 9 decembra ob 16. v prostorih Nabavljalne zadruge drž. nameščencev v Prešernovi ulici v Celju e— Socialni odsek okoliške občine pozi-v vse v občino Celje in okolico pristojne brezposelne, da se danes ali pa v ponedeljek 4. decembra od 9. do 12. zglasijo v občinski pisarni na Bregu. Socialni odsek sporoča da ne bo mogel več podpirati brezposelnih iz tujih občin, ker mu te občine še dolgujejo 25.000 Din za lani izdane podpore. V poštev bodo prišli ietos samo domači brezposelni odnosno oni, ki bivajo že pet let v okoliški občini, to pa seveda samo, kolikor bodo sredstva dopuščala. e— Čigavo je kolo? V torek ob 19.30 je bilo v Kocenovi ulici najdeno 600 do 700 dinarjev vredno, črno pleskano kolo brez znamke, s tovarniško št. 75 247 in evid številko 2-10.036-2. Kolo je shranjeno pri mestni policiji. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Volga — Volga...« in zvočni žurnal. Iz Kamnika ka— Proslava 1. decembra. Na večer pred praznikom prirede društva baklado po mestu z godbo na čelu. Zbirališče na Glavnem trg i, kjer bo tudi po končanem obhodu izpregovoril o pomenu narodnega praznika notar g. Zevnik. Na praznik bo ob 9. slavnostna maša v farni cerkvi, ob 11. bo slavnostna seja Sokola, ob 15. ob-' dari Kolo jugoslovenskih sester siromašne šolske otroke in mestne reveže, a ob 20 bo sokolska akademija s pestrim sporedom. vse v Narodni čitalnici. Meščani, okrasite hiše z zastavami. Iz Novega mesta n— Novomeški Sokol priredi drevi v svojem domu svečano akademijo z bogatim pestrim sporedom. Jutri pa bo bogoslužje ob 9. v kapiteljski cerkvi in se ga udeleže poleg občinstva vsi predstavniki uradov, vojaštvo, društva in korporacije. V cerkvi oo. frančiškanov pa bo sv. maša ob 8. uri zjutraj, katere se bedo udeležile vse šole z učit. zborom. Lastniki hiš naj na ta naš najsvetlejši narodni praznik okrase svoja domovanja s trobejkami. Iz Zagorja z— 15 letnica uedinjenja. Drevi slavnosten obhod, ki se ga udeležijo vSa društva z rudniško godbo na čelu. Zbirališče ob pol 19. na letnem telovadišču Sokola. Na praznik bo v župni cerkvi slavnostna maša ob navzočnosti mladine m deputacij. zvečer pa v Sokolskem domu velika akademija s pestrim sporedom. Pridite! z— Davica razsaja med mladino. Izolir-nica je polna Storjeni so ukrepi, da se bolezen omeji: h Trhoveli t— Za proslavo narodnega praznika je Sokol povabil k sodelovanju vsa društva in vse prebivalstvo. Ob 8. se bo pred rudniško restavracijo formirala povorka. ki bo odšla s sokolsko godbo .na čelu v farno cerkev. Po službi božii bo v Sokolskem domu slavnostna seja m zaobljuba novih članov, zvečer pa slavnostna akademija. Iz Ptuia j— 1. december v Ptuju. Ptuiski Sokol bo imel v gledališču svečano akademijo s pestrim sporedom Dopoldne bo imel v Narodnem domu slavnostno sejo z zaprisego novega članstva. Gospodarstvo Zaposlenost v dravski banovini Kakor smo že pred tedni poročali, je povprečno število zavarovanih članov pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani v oktobru prvikrat po treh letih prekoračilo število članov v ustreza-iočem mesecu preteklega leta. Od septembra na oktober je število članov sicer nazadovalo od 78.985 na 78.740 (torej za 245), vendar je bil sezonski padec lani mnogo večji saj je število članov od septembra na oktober padlo od /9.197 na 77.933, torej za 1264 Tako ie bilo letos v oktobru število članov za 807 večje kakor v lanskem septembru. Zdaj je Okrožni urad izdal še statistiko o gibanju zaposlenih članov v posameznih panogah. V oktobru je najbolj nazadovalo število v gradi eni stroki (gradnje n2d zemljo^ zaposlenih delavcev, in sicer za 580 na'4517. Znaten ie bil tud, padec članov v gostilničarskih in kavarniških obratih (za 302 na 2819) in v industriji gradbenega materiala (za 391 na 3627V Povečala pa se je zaposlenost kakor prejšnje mesece v tekstilni industriji, in sicer za nadaljnjih 386 na 11.334. v oblačilni industriji (za 300 na 4171), v gradnji železnic ip vodnih zgradb (za 136 na 3131) in pri hišni služinčadi (za 126 na 8160). Izpremembe nasproti lanskemu oktobru. Prav znatne in zanimive razlike opažamo. če letošnje stanje zaposlenosti v oktobru primerjamo s stanjem istega meseca preteklega leta. Tu dobimo naslednjo sliko: Š.tevilo Razlika članov nasproti oktob. 1932 Gradnja cest in vodnih zgradb 3131 ....... 1358 11.334 962 1890 + 1010 + 305 + 2037 120 + + 176 -f 484 + 105 + 114 + 36 + 113 + + 7 2 26 134 84 65 268 252 83 664 773 1354 nasproti -f 32.2*/o + 22.3% + 18.0% + 12.0% + 9.3% + 7.6% -f 63% + 3.2% + 2.2% -I- 1.4% -f 0.4% + 0.2% — 0.7% — 2.2% — 3.0% — 5.8% občinski obrat tekstilna ind. ind. tobaka ind. papirja gozd. Žagar. ind. 6402 usnjarska ind. 1619 prehramb. ind. 3517 higijena 1668 hišna služinčad 8160 kemična ind. 1579 grafična ind. 1126 ind. gradb. mat. 3627 kovinska ind. 6212 gostilničarstvo 2819 soob. poklici 1119 oblačilna ind. 4171 čevljarska ind. 3128 zasebni promet 820 predelava lesa 3501 trgovna 3423 grad. nad zemljo 4517 Največji prirastek ——-------- oktobru (za 2037 članov) opažamo pri tekstilni industriji, kjer je zaradi širjenja te industrijske panoge danes zaposlenih že 11.334 delavcev in delavk. Razveseljivo je tudi boljše zaposlenje pri gozdno-žagarski industriji (484 članov več kakor lani v oktobru). Povečanje zaposlenosti pri gradnji cest in vodnih zgradb za 1010 je posledica forsiranega dela pri regulaciji Ljubljanice. Sicer pa beleži gradbena stroka največje nazadovanje. Pri gradnjah nad zemljo je bilo letos v oktobru za 1354 delavcev ali za 30 odst. manj zaposlenih kakor lani 6.4% 8.1% IG.1% 19.0% 22.7% 30.0% lanskemu Proti uvoznim sindikatom v češkoslovaški Nevšečnosti, kl> so se zlasti zadnje mesece pojavile v naši trgovini s Češkoslovaško, so pokazale, da izvira največ težkoč iz samovoljne politike, ki jo vodijo razni uvozni sindikati in ki je pogosto v nasprotju s trgovinsko politiko češkoslovaške vlade. To je postalo zlasti očitno pri zadnjih pogajanjih med našimi izvoznimi interesenti in češkoslovaškim ž:vi>nstam uvoznim sindikatom. Te d.n: se je vršila v Bratislavi skupščina slovaških industrijceiv, na kateri je govoril tudi češkoslovaški narodni poslanec prof. Hodač. Ugotovil je, da so valutni eksperimenti v drugih državah pokazali, da niso primerno sredstvo za zboljšanje gospodarskega stanja. Istočasno pa je opozoril na nevšečno okolnost. da se češikoslovaški izvoz letos nadalje krči, medtem ko se je nazadovanje zunanje trgovine v drugih državah vsaj ustavilo, v številnih primerih ra se je drugod izvoz letos celo dvignil Prof. Hodač pripisuje to izredno nazadovanje drugim posebnim vzrokom. Komisija za uvozna in devizna dovoljenja, ki je imela prvotno namen ščititi valuto, se ie 'spremenila v organ, ki omeiuie uvoz tud' tam. kjer sploh ne gre za valuto. Vrhu tega so b'ii ustanovljeni še uvozni sindikati, kakor žit- ni in živinski. Ti sindikati hočejo le omejiti uvoz. Razmere so se tako razvile, da se onemogoča uvoz baš lz takih držav, ki morejo plačati samo z blagom. Bojazen za cene na domačem tržišču je zapeljala kmetijske kroge, da se upirajo vsakemu uvozu. Tem tendencam se pridružujejo prizadevanja številnih interesentov in nakupovalnih organizacij, da z omejevanjem uvoza usmerjajo razvoj cen se'bi v korist. Zato je potrebno, da se poseganje države pri reguliranju izvoza in uvoza enotno uredi izključno po načelu splošnih Interesov gospodarstva in države, ne pa v smislu kup-čijskih interesov ene ali druge skupine. Vse sile je treba danes postaviti v službo gospodarske povzdige. pri čemer je v prvi vrsti treba misliti na pospeševanje izvoza. Gospodarske vesti = Za stabilizacijo lesnih cen v Avstriji In Jugoslaviji. Z Dunaja poročajo, da so se včeraj tam sestali predstavniki avstrijske in jugoslovenske lesne industrije (predvsem industrije mehkega lesa), da sklenejo sporazum glede stabilnejših cen lesu in glede tega, da pr; medsebojni konkurenci ne bodo ustvarjali neprilik, ki bi povzročale nestabilnost tržišča, zlasti v Italiji. Posvetovanje na Dunaju se vrši pod okriljem permanentnega odbora, katerega član je tudi Jugoslavija. Kakor poročajo, bo posvetovanje uspelo in se bodo sprejeli definitivni zadevni sklepi. = Cene svinjam popuščajo zaradi padca izvoza, iz Sretnske Mitrovice poročajo, da so zdaj sredi kampanje začele cene pitanim svinjam popuščati. Glavni vzrok slabljenju cen je zmanjšani izvoz, ker sta Avstrija in Češkoslovaška znižali uvozna kontingenta na minimum. Ponudbe pitanih svinj so velike. V Mitrovici se najdebelejše svinje plačujejo po 6 do 6.50 Din, a srednje debele 59 dobe tudi po 5 Din za kg. Mesnate svinje so mnogo dražje. = Razklsavanje vina. Banska uprava dovoljuje na podlagi člena 10. pravilnika za izvrševanje zakona o vinu, da se smejo letošnji kisli vinski mošti in vina razkisati, in sicer se sme odvzeti največ 2%o (pro-mile) kisline. Po točki 2. člena 4. zakona o vinu so v to svrho dovoljena naslednja sredstva: kalcijev karbonat, kalijev karbonat in kalijev nevtralni tartrat Vinogradnikom se priporoča predvsem uporaba kemično čistega kalcijevega karbonata, in sicer v največji količini 130 gramov na 100 litrov vina ali mošta. Tako umetno razkisa-no vino se ne sme več označevati z imeni »originalno«, »naravno«, »prirodno«, »natur-no« ali »pristno« vino. Zaradi tega se priporoča vinogradnikom, da se za umetno razkisanje vina odločijo samo izjemno pri res preveč kislih vinih, sicer pa naj poizkušajo doseči zmanjšanje kisline samo s primernimi ukrepi urnnpga kletarjema. = Prodaja. Dne 12. decembra se bo vršila pri komandi dravskega žandarmerij-skega polka v Ljubljani ustmena licitacija glede prodaje 551 kg raznih krp od starih oblek in 417 parov starih čevljev. = Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 6. decembra ponudbe glede dobave 2 usniatih kolut, do 13 decembra pa glede dobave 1000 komadov izolatorjev za telefonske napeljave ter glede dobave silicium-žice. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 7. decembra ponudbe glede dobave 650 komadov stekel za okna, 100 kg kita, 156 komadov rudarskih želez in 200 komadov lopat za premog, 2 trofaznih elektromotorjev, 500 kg karbida. 800 ui trovodnega bakrenega kabla, 2000 komadov medeninastih rinčic za zastore, 50 vrčev za vodo, 50 omotov motvoza, 800 kg žebljev, 5 kg žebljev za tapetnike, raznega električnega materijala in rumene kovine. Direkcija državnega rudnika Banje Luka sprejema do 14. decembra ponudbe gled dobave 410 kg vijakov z maticami. — Komanda pomorskega arzenala Tivat spreiem* do 17. decembra ponudbe glede dobave brona, pločevine. kositra, svinčenih :jlomb ter lesa. do 18. decembra glede dobave azbestnega materiala ter sodbenib instnimentniv in muzikalij. do 19 decembra pa glede dobave električnih svetilk, lesenih meril, risal nega orodia ter 2lede dobave klorkalcija grafita, solne kisline, boraksa in salmiiaka Dne 18. decembra se bo vršila pri direkciji pomorskega nrometa v Solitti ofertna licitaciia <»'ede dobave nafte ln petroleja. 20. decembra pa glede dobave maziv za plovne objekte. Borze 29. novembra Na ljubljanski torzi je de-viza Newyork danes spet znatneje popustila, in sicer od 47.26 na 40.33 Din za 1 dolar (srednji tečaj s premijo). Tud' funt šterlirg. ki je bi! včeraj čvrstejši, je danes oslabel. Slabša sta nada-lje Amsterdam in Brusejj. Okrepili so se Berlin, Pariz in Trst. Drugo nespremenjeno. Avstrijski šiling se je trgoval v privatnem kliringu: v Ljubljani po 9.15, v Zagrebu po 9.08 in v Beogradu po 9.10 in 9.05. Grški boni so se zaključevali v Zagrebu po 39.50 do 59.75, a v Beogradu so notiraii 39 do 40. Na zagrebškem eiektnem tržišču je bila tendenca za Vojno škodo nadalje prav čvrsta. Zaključila se je vojna škoda za kaso po 3S3, 284 in 293. za december pa po 2S4. Zaključka sta bila tudi v PAB po ?4S n 25.; Drugi papirji brez prometa. Devize. Ljubljana. Amet?rdam 2301.51 — 2312.87. Berlin 1363.47 _ 1374.27, Bruselj 796.91 do 800.85, Curih 110S.35 _ 1113 85, London 188 86 _ 180 46. Xew York 3663.83 do 3S92 09, Pariz 223.96 _ 225.08. Praga 169 84 d0 170 70, Trst 300.57_302.97 (premija 28.5%) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9 15. Curih. Pariz 20.2275. London 16.975. J-ork 323, Bruselj 71.875. Milan 27.17. Madri l 42.15. Amsterdam 207.65, Bnrlin 123.325. Dunaj 72.70 (58). Stockbolni 87.60, Oslo 85.25, Praga 15.325, Varšava 57.95. Atene 2.93. Dunai (Tečnii v oriv kli^aii.) Heojrad 10.91. London 29.97. Milan 47.78, Nevvvork 571.04, Pariz 35.57, Prasa 25.75, Curih 175.78 1O0 S v zlatu 128 S pap. Ffefctl Liti 1»1 ja na. Vojna škoda 265 — 270. 7° io in-vjsticijflko 51 — 53, 8°/'« Blair 36 — 38. 7" » Blair 34 _ 35. 7% nosoiilo Državn? hipo?^-karne banko 47 — 50. 4° o agrarn? 26 — 27. Zagreb. Državni vrednote: Vojna škoda za kaso 283 _ 286. za december 282 — 285, 7°/o investicijsko 52 — 53, 4"'n agrarne 28 d?n.. 7°/o Blair 34 — 36, S°'o Blair 36.50 do 39. 6°/o bsgluške 38 — 40; bančne vrednota: Narodna banka 3SCO — 4000, Priv. agrarna banka 2o0 — 253; industrijske vrednote: Trbovlje 100 — 120, Impeke 50 den. Beograd. Voina škoda promptna 286 in 283 zaklj., za december 286 in 283.50 zaklj-, 7°/o investicijsko 52 zaklj., 4"/o agrarne 29 zaklj., 6°/o begluške 39.75 in 38.75 zaklj.. Narodna banka 3800 — 3900, Priv. agrarna banka 252 in 250 zaklj. Dunaj. D anav-Sava-Jadran 13. Državne železnice 16. 35, Trboveljska 14.25, Alpiu*-Montan. 9.15 Blagovna tržišča 21 TO + Chicago (29. t. m.). Začetni tečaji: Pšenica: za december 73.25, za maj 87.25. za julij 86.75; turščica: za december 44.25, za maj 51.50. + Winnipeg (29. t. m.). Začetni tečaji: Pšenica: za december 60, za maj 54.50, za julij 65.875. + Ljubljanska borza (29. t. m) Tendenca za žito čvrsta. — Nudijo se (vse za •ilov>-iMko postajo, plačl|ivo v 30 dnebj: ikftpniF* (po mlevski tarifi)- baška. 79/80 kg po 147.50 — 150; sremska in baranjska, 78/79 kg po 145 — 147.50; koruza (po navadni tarifi): promptna po 130 — 132.50; nova sušena po 120 — 122.50; nova sušena za december po 122.50 — 125; za januar 127.50 — 130; moka; baška »Os.po 255 do 260; banatska jO« no 265 — 270. + Novosadska blagovna borza (29. t. m ) Tendenca mirna, promet srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. sremska in sred-njebanatska 98 do 100; baška, okolica Sombor 97 do 99; srednjebaška 99 do 101; gor-njebaška, slavonska in baška, ladja Dunav in Begej 100 do 102; baška potiska 101 do 103; baška, ladja Tisa 102 do 104; gornje-banatska 96 do 9S; južnobanatska 95 do %. Oves: baški, sremski in slavonski 51 do 53. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 63 do 65. Koruza: sremska in baška, okolica Sombor 74 do 76; baška in sremska sušena 65 do 67; baška in sremska nova, december—januar 52.50 do 55: banatska 71 do 72; banatska sušena 61 do 63; baška sušena, ladja 68 do 69. Moka: baška in ba-navska »Og« in »Ogg« 185 do 205; »2« 165 do 185; »5« 145 do 165: »6« 105 do 115; »7« 80 do 90; »8« 65 do 70; sremska in slavonska »Og« in »Ogg« 177.50 do 192.50; »2« 157.50 do 177.50- »5« 137.50 do 157.50; »6« 105 do 115; »7« 75 do 85; »8« 65 do 70. Otrobi: baški in sremski, v jutastih vrečah 52.50 do 55: banatski, v jutastih vrečah 50 do 52.50. Fižol: baški in sremski beli, brez vreč 132.50 do 135. Krompir: slovenski beli 58 do 60; slovenski rožnik zgodnji 47 do 49; beli slavonski 35 do 37. KRM> + Mariborski trg za krmo (29. t m.). Naprodaj je bilo 8 voz sena po 30 do 35 Din, 3 vozovi otave po 30 do 35 Din in 3 vozovi slame fo 25 do 28 Din za metrski stot. 2IVINA. • + Mariborski sejem za živino (29. t. m.). Na sejem ie oilo prignanih skupno 470 glav, in sicer 6 konj, 12 bikov, 114 volov, 330 k-av in 8 telet Prodanih je bilo 269 gflav, od teh 11 za izvoz v Italijo. Cene za kg žive teže so bile naslednje: voli debeli 3.7o do 4, poldebeli 2 do 3.25. voli za rejo 2.25 do 3.25. 'biki za klanje 3 do 3.50. krave klavne, debele 2.50 do 3.50, plemenske 1.75 do 2.75, klobasarice 1.75 do 2, motenice in breje krave 2 do 2.50. mlada živina 3 do 4 in teleta 6 do 7 Din. Cene mesa: volovsko meso I. vrste 10 do 12, II. vrste 8 do 10. meso bikov, krav in telic 5 do 7. telečje meso I. vrste 14 do 16. IT. vrste 10 do 12 in sveža sviniina 10 do 16 Din kilozram. — iern za svinje bo zaradi praznika 1. decem-brn "e 30. t. m. Iz življenja in sveta Letalci In tehniki — diktatorji človeštva Pogin Evrope in vstajenje novega sveta v L 2030 Naše poKolenje čakajo še žalostni dogodki in še bolj žalosten konec, prerokuje sloviti angleški romanopisec in zgodovinar Wells v svoji najnovejši knjigi (»Shape of things to come«). L. 1940. se prične ob nemško-poljski meji iz malenkostnega povoda vojna, ki se polagoma razširi čez vso Evropo. Razen nekaterih mladin pustolovcev si je ni želel nihče, ne vlade ne ljudstva, toda v nikomur ni dovolj odpora in energije, da bi jo preprečil. Društvo narodov je polagoma itak izgubilo vsako besedo in prenehalo eksistirati. Vojna je prav za prav vojna medsebojnega uničevanja brez določenih vojaških smotrov, prej vojna stalnih zrač nih napadov na velemesta nego invazijska vojna. L. 1945. se pokažejo znaki izčrpanosti. da bi se branili. Tu pa tam se javljajo sicer upori, ki bi utegnili vojno končati, toda vsa moč je v rokah letalcev in tehnikov, ki jim je malenkost razpršiti vsako zbrano množico. Letalci in tehniki predstavljajo sploh nekakšno družbeno elito v teh klavrnih časih, ki dela. kar hoče in se ji ne more nič upirati. Končno se l. 1950. častitljivemu češkoslovaškemu predsed. Benešu posreči, da doseže na konferenci v Pragi premirje med vojskujočimi se državami. Ni pravi mir, toda ljudje nimajo več sile, da bi se bojevali dalje in vrhu tega prične med njimi, kakor po zadnji svetovni vojni hripa, razsajati neznana kužna bolezen ki pobere do 1. 1957., ko sama preneha, ogromno večino še preostalega evropskega prebivalstva. Potem pa je tudi konec evropske civilizacije. Mesta so prazna, ljudje žive kakor v galsko-rimskih časih v majhnih skupinah na deželi in nimajo med seboj nobenih zvez. Tu pa tam izhaja kakšen lokalni listič, toda telefon in brzojav ne funkcionirata več. Fotografija je skoraj neznana, kratke železniške proge so se sprelevile v konjske železnice. Neki Titus Cobbett je 1.1958. potoval s kolegom iz Rima v Bordeaux in njegov dnevnik je značilen dokument za ta žalostni čas. Ceste so povsod tako zapuščene, da se bohoti po njih trava, Monte Carlo je v r?zv3linah, v Marseilleu je v svoje veliko začudenje zagledal še nekoliko ladij po — 1000 do 3000 ton, kar je za to dobo svetovnega bankrota, ko ni nikjer nobenih trgovinskih stikov, res pravi čudež. V Frejusu pride do velikega letališča in je ves začuden nad duševno in moralno močjo letalcev, ki skušajo organizirati novo združenje sveta. V Bordeauxu ostavi kolo in neki letalec ga pelje do pariških, od tam pa ao londonskih razvalin, kjer skušajo drzni naseljenci spremeniti razdejana tla nekdanjega Hydeparka v plodna tla. Wells objavlja tudi izvlečke poročila, ki ga je poslal angleški konzul 1958. iz VVashmgtona (kajti dežela je postala že tako brezpomembna, da ne premore niti poslanika več). Zedinjene države so se sicer znale odtegniti vojni, toda blazna denarna politika, nesposobnost, da bi proizvodnjo in potrošnjo spravile v sklad, sta jih vrgla v prepad, ki ga je dopolnila potem še velika epidemija. Amerika se je razcepila v nebroj brezpomembnih državic. Washingtonski predsednik je konzula L. 1945. se pokažejo znaki izčrpanosti. _ in mu med dru&im z veseljem pove- Ljudje gladujejo m nimajo niti energije, "j ^ Jda se kažejo končno makl nove pro- speritete. Vladi je spet uspelo, da je otvorila parno plovbo na Mississippiju, a to leto je pridelala že 140 avtomobilov, dočim jih je lansko leto samo 72. Po dolgem opisu te propasti vsepovsod, obravnava Wells dobo obnove. Ustanovitelj moderne svetovne države bi bil neki sociolog de Windt, ki zbira med razvalinami ccr čisto slučajno. Nova Shawova drama Avtor » Svete Ivane« je napisal novo dramo »Na sipini«, katero so te dni igrali v Londonu z velikanskim uspehom. Kakor »Cesar Amerike«, st bavi tudi ta drama s političnimi razmerami. Obravnava sodobne politične struje v Angliji in večina prizorov se odigrava v Downing Streetu 10, kjer skuša izvesti angleški ministrski predsednik reformo v marksističnem pravcu. Ta poskus klaverno propade, nakar pride državnik do prepričan ia. da je edini izhod diktatura V stavku »Boljše je imeti enega samega diktatorja, kakor umazane, majhne diktatorje v vsakem kotu« vršiči ideja drame. Drama je zbudila posebno pozornost zaradi tega, ker zatajuje Shaw v nji vsa načela svojega dosedanjega »intelektualnega socializma«. Spomenik Doumerju NEKAJ ZA VSE Pater Perigeon, ki je odkril peneči se šampanjec, je kot prvi uvedel tudi plutovi-nasti zamašek. ★ V stari Mehiki so bogastvo kakšnega rodu cenili po količini soli, ki jo je imel. V Zedinjenih dTžavah prijavijo vsako leto kakšnih 20.000 oseb kot pogrešane. V Perziji so že v 12. stoletju redno uporabljali golobjo pošto. ★ V Labradorju traja zima 8 mesecev. ★ Rimljan Sergij Orata je izumil že v 1. stol. pred našim štetjem kurjenje z vročim zrakom. m b ■ V Aurillaxu, rojstnem kraju tragično preminulega francoskega državnega predsednika Doumerja, bodo odkrili pokojniku spomenik ČE BEREŠ TO, IZVEŠ da je neki izumitelj v Stockholmu priglasil patent za magnetno kijucavnico, ki una to svojstvo, da potegne sama ključe-vo brado v odprtino; da so na irancoski rivieri te dni odkrili nov pies, ki izvira iz Anglije ter pojde pod naslovom »Jadikovanje« po vsem svetu. Ples ima šest iigur in se pleše na zelo omejenem prostoru, da se predvaja po evropskih centrih Vatikanski tilm, ki prikazuje življenje papeža, Sikstinsko kapelo, pinakoteko in druge vatikanske znamenitosti; da je odpotovala na otok sv. Helene skupina Francozov, ki hočejo preurediti podi-rajočo se hišo, kjer je sklenil svoje življenje Napoleon Bonaparte; da je najavil konkurz hotel za pse v New Yorku, ki so ga odprli pred tremi leti in je imel vedno premalo gostov; da je pozval ameriški prezident Roosevelt tvorničarja Forda v »trust možganov Zedinjenih držav«; da je brat ruskega komisarj.*. za zunanje zadeve Litvinova likalec hlač ▼ Ameriki ter mu je zdaj 63 let; da je zaprosil poljski krvnik Braun pred kratkim za upokojitev in da se je za njegovo mesto ponudilo 1200 kandidatov, med njimi 6 akademikov; da je sodišče v New Jerseyu obsodilo nekaj obiskovalcev gledališča na denarno globo, ker so prišli prehlajeni k neki predstavi in s kihanjem motili zbranost. poslušalcev; da je v Lyonu v neki garaži eksplodirala steklenica kisika, pri čemer je bilo ranjenih 50 oseb; da so na Dunaju zaprli Raimundovo gledališče, ki ima že 40 letno gledališko tradicijo; da bodo o tvorili v Zedinjenih državah 2000 novih letališč; da so na dvorišču jetnišnice v Lomži na Poljskem te dni obesili tri zločince, ki so ubili neko štiričlansko družino. Eden izmed morilcev je stopil pod vislice s cigareto v ustih; da se je v gledališču v Mexico City zrušil strop na gledalce ter poškodoval 70 oseb; da je italijanski ministrski svet sklenil, da smejo zavzemati ženske v javnih službah samo 5 odst. razpoložljivih mest; da bo 1. decembra v dvorani ljubljanskega »Uniona« tradicionalni novinarski koncert Iz »tretjega carstva" če ima Flihrer rojstni dan... Kazensko sodišče v Essenu je odredilo aretacijo v Poruhrju zelo znanega duhovnika dr. Klinkhammerja, ker je imel na rojstni dan kancelarja Hitlerja pridigo, v kateri se je pregrešil proti tako zvanemu kancelarjevemu paragrafu. Sodišče za zaščito države je obsodilo obtoženca na pol leta ječe. Strokovne šole enake univerzi Na zborovanju nemškega dijaštva v Berlinu je imel rajhovski inšpektor Roehlich govor, v katerem je opozarjal na predsto-ječe reforme v nemškem šolstvu. Po njegovi izjavi bo nemška vlada popolnoma izenačila strokovne šole z univerzami, ker hoče odpraviti zavist in mržnjo, ki vlada med vseučiliščniki in obiskovalci strokovnih šol. Prešernost akademikov velja po Roehlichovi izjavi iztrebiti do najtanjše korenine. Zaščitena barva V Nemčiji pride v najkrajšem času Hitlerjeva rjava barva pod zaporo. Blago v tej barvi se bo smelo prodajati samo z izrecnim dovoljenjem. Vodja želi V listu »Breslauer N. Nachrichten« stoji inserat: »Moj Fiihrer želi, da se oženim. Zato iščem nevesto evangeljske vere čiste arijske rase, svetlolaso, visoke rasti in zaokroženih oblik s premoženjem«. Kaj stane češka nevesta V češkoslovaško - nemškem obmejnem ozemlju Nachoda se je tekom stoletij udomačila tradicija, da so prihajali Nemci iz rajha po neveste v češke družine na čeških tleh. Tradicija noče nikakor ponehati, zato so nemške obmejne oblasti izdale naredbo, da se mora ta praksa nehati s 1. januarjem 1934. Po tem roku bo moral vsak rajhovski Nemec, ki bo hotel vzeti Čehinjo za ženo. plačati 200 mark. Shaw o Hitlerju Bernard G. Shaw je imel te dni v Fa-bianovi družbi v Londonu predavanje o Hitlerju. Dejal je med drugim: »Najbolj me zanima Hitlerjev obraz, ki kaže vedno nejevoljo. Takšen obraz bi pristojal vsakemu državniku. Naši ministri ne kažejo nikoli nejevolje na obrazu, čeprav jim tu pa tam nagaja kakšna stvar. Glede Zidov pa bi se jaz na Hitlerjevem mestu postavil na stališče, da mora vsak Zid vzeti za ženo arijsko dekle. Tako bi se rase dodobra pomešale med sabo. In potomci iz takšnih zakonov bi gotovo bili boljši kakor otroci iz čistih ras ene in iste vrste.« Za previdne kegljače so v Kaliforniji iznašli posebno igro podiranje kegljev med dokaj nenavadnimi ovirami girlsov Zimske suknje raglane, obleke, smokinge in večerne obleke za gospode v neprekosljivih kvalitetah najceneje pri Drago Schwab, Ljubljana Smrt velikega francoskega gledališkega praktika Chautempsa oblegajo Francoski novinarji si beležijo izjave, ki jim jih daje predsednik nove francoske vlade g. Camille Chautemps Firmin Gemier, francoski igralec in gledališki organizator svetovnega slovesa je te dni preminul Giljotina na potovanju M. Deibler, ki prikrajša človeka za glavo Pariški krvnik, monsieur Deibler, se je pojavU te dni na kratkem gostovanju v mestu Betune. Ni prišel sam. Vzel je svoje orodje s seboj, giljotino, ki so jo j>o-stavili javno pred poslopje državne jetnišnice. Popoldne je potem javno, kakor je to na Francoskem običaj, obglavil roparskega morilca Alfonza Lemeira, ki je pred smrtjo še obžaloval svoj zločin. To je bU v kratkem času že drugi Deib-lerjev obisk v Betunu, kajti tri tedne prej je na isti način spravil na oni svet Poljaka Quozinskega. Lemeirovega pajdaša. Deibler je v zadnjih časih sploh veliko na potovanjih in za bližnjo bodočnost se mu obetajo nova. Pred vsem je računati s tem, da pojde v Bastijo na Korziki, kjer sta bUa nedavno pred sodniki zadnja dva viteza korziških goščav, bandita Torre in Caviglioli. Francoske oblasti so izvedle energično akcijo, da očistijo Korziko dokončno tipov, ki so delali njene ceste ne-sigurne, napadali potnike, plenili poštne vozove, požigali vasi. Ta akcija je bila tež- Izlet skozi Saharo Dva mlada Angleža, William Donkin in Norman Pearn, opisujeta v angleških listih drzno potovanje, ki sta ga napravila z naj-skromnejšimi sredstvi skozi Saharo z namenom, da spoznata ljudi in deželo ter napravita fotografske in kinematografske posnetke. Ze lansko leto sta iz Tugurta v Alžiru prodrla 1000 km v puščavo. V letošnjem poletju, ki je bil za to pač najmanj pripraven čas, sta odšla isto tako iz Tugurta. Tu sta si kupila štiri velblode, a zelo srednje kakovosti, najela sta tudi domačina za vodjo, ki ni bil posebno bister, a se je razumel na svoj posel. Sama ste se pre-oblekla v Arabca, da bi doživela v oazah čim boljši sprejem- Preživljala sta se z datelji, zelenjavo, čajem, sladkorjem in z vodo, ki sta jo imela v kozjih mehovih s seboj. Tako sta prepotovala 2700 km in ste prispela pred kratkim na cilj potovanja, v mesto Kano. Kako tvegano pot sta šla, je razvidno že iz tega, da je na njej lansko leto od žeje umrlo 40 ljudi. Novo sredstvo proti raku Vodji milanskega zavoda za zatiranje raka je po desetletnih poskusih uspelo izdelati preparat, ki s pomočjo injekcij ali kot dodatek k jedem dviga odpornost proti raku in ozdravlja zločeste otekline baje popolnoma. Preparat je izdelan iz žlez-nih ekstraktov vranice, timusove žleze in kostnih produktov. Statističnega materiala o učinkih te snovi še ni, pač pa pride že v bližnjem času na dan. Žaromet, ki sveti 200 km daleč Nedavno je neka ameriška tvornica zgradila žaromet, ki doseže res skrajne meje. Žaromet daje svetlobo treh milijonov sveč. Njegov optični sistem obstoji iz primarnega reflektorja, iz posrebrenega stekla ter iz drugotnega reflektorja iz istovrstnega materiala, ki meče zaradi svoje oblike vso svetlobo, ki gre navadno v izgubo, v glavni stožec leče. Svetloba tega žaromete sega v daljavo 200 km. LetaliSče le Bourget Francoski letalski minister Cot je odločil, da se mora sedanja radiogoniometrič-na naprava na letališču Le Bourget poleg Pariza izpopolniti s še eno opazovalnico. Naprava bo postavljena v treh mesecih. Stara postaja bo le v primeru potrebe nadomeščala novo, obe skupaj pa bosta r>ri slabem vremenu omogečali orientacijo letalcem in pristajanje na zemlji. Ljudožrstvo v Belgijskem Kongu Oblasti v Belgijskem Kongu se že dalj časa bavijo s proučevanjem 80 umorov, ki so jih izvršili domačini, oblečeni v kožuhe leopardov. Osem morilcev so oblasti obsodile na smrt, dva na dvajset let ječe itd. Po vsakem umoru so priredili kanibali pojedino, kjer so jedli človeško meso umorjene žrtve. Otroška trupla v kanalu Iz Quebeca poročajo, da so našli delavci, Id čistijo kanale, zadnje dni v podzemskih hodnikih trupla 18 novorojencev, ki so jih pometale zločinske matere v kanale z namenom, da jih odplavi voda. Odkritje je izzvalo nepopisno senzacijo. Policija je odredila strogo preiskavo v vseh sumljivih primerih. ZA KRATEK ČAS češki kipar Hergesell je dejal: »Napraviti portret, to ni nobena umetnost; toda bedaku dopovedati, da predstavlja njega: to je umetnost!« ka in krvava, na obeh straneh ja padlo precej mož. Banditi, ki niso padli z orožjem v roki, so prišli pred sodnike in so ostavili glave pod giljotino. Zadnja dva, že omenjena Torre in Caviglioli, ki jima obtožnica očita skupno ll človeških življenj, pa prideta sedaj na vrsto. Tudi v Grenoblu bo Deibler bržkone skrajšal dva človeka za glavo. Tam stojita pred sodniki neki odvetnik Bonnet in njegova ljubavnica, vdova Colombetova, ki sta obtožena, da sta zvabila v skrit kraj in umorila neko bogato trgovko, Marijo Moulinovo. žrtev sama, Moulinova, bi nekoč kmalu prišla v stike z g. Deiblerjem. Pred leti so našli na deželni cesti umorjeno notarjevo ženo Hodoyerjevo iz Lyona. Preiskava je dognala, da je odšla pred svojo smrtjo v družbi Moulinove, ki jo je zvabila s seboj pod pretvezo, da se je notar Hodoyer smrtno ponesrečil z avtomobilom, kar pa ni bilo res. Samo to, da Moulinovi niso mogli dokazati umora, jo je rešilo giljotine, toda usoda jo je končno le doletela. Zimska moda v Parizu Originalna obleka iz pikčastnega tula, okrašena s peresi čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" ANEKDOTA Sloviti igralec Josef Kainz je bil strasten kadilec. Pred vsakim nastopom in v odmorih med posameznimi dejanji je moral pokaditi vsaj cigareto. V času, ko je bil na Dunaju, se je hotel pisatelj Arthur Schnitzler spoprijateljiti ž njim in ga pripraviti do tega, da bi igral glavno ulogo v kakšnem njegovem delu. Toda Kainz je ostal hladen in se ni dal pridobiti. Tedaj se je Schnitzler izmislil izboren trik. v svojem delu »Med-igra« je ustvaril glavnega junaka, kapel-nika, tako, da je na odru neprestano kadil. Kainz je z veseljem prevzel takšno ulogo in sedemdeset večerov zaporedoma je prhajal na od«r s tlečo huvanko. Takrat sta se pa s ftchnitzlerjem nerazdruž-Ijivo spoprijateljili. VSAK DAN ENA »Slišal sem, da iščete novega blagajnika.« »Iščem prav za prav dva, blagajnika, novega, ki ga še nimam, in starega, ki je pobegnil.« ŠPORT »Tek uedinjenja« odgoden na 17. decembra Prireditelj ASK Primorje, je letos izjemoma preložil svojo sportno-nacionalno manifestacijo »Tek uedinjenja«, nad katero je blagovolil prevzeti najvišje pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj Aleksander I., od 1 decembra na kraljev rojstni dan, 17. decembra, ker smatra, da je to najprimernejši način zahvale svojemu visokemu pokrovitelju. Častno predsedstvo nad prireditvijo so do sedaj prevzeli: predsednik ministrskega sveta g. dr. Milan Srskič, ministra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj, predsednik narodne skupščine g. dr. Kosta Kumanudi, ban dravske banovine g. dr. Drago Maru-čič, komandant dravske divizijske oblasti, g. general Cukavac, župan ljubljanski g. dr. Dinko Puc, I. namestnik staroste Sokola kr. Jugoslavije g. Engelbert Gangl in predsednik JLAS g Veljko Ugrinič. Prirediteljski odbor, katerega častni predsednik je veliki prijatelj športnega pokreta podžupan ljubljanski g. prof. Evgen Jarc in ki ga kot predsednik vodi znani ljubljanski zdravnik g. dr. Prodan Josip, dela s polno paro. Uspelo mu je zagotoviti si dosedaj sodelovanje dveh najboljših tekačev Rumunije, Boigarije in Grčije. Pričakuje pa tudi sodelovanje povabljenih držav češkoslovaške, Poljske in Turčije. Iz vseh krajev dravske banovine je prijavljenih že lepo število tekmovalcev, računa se z gotovostjo tudi na polnoštevilen nastop odličnih atletov iz Maribora, ki so 1. decembra zadržani zaradi sodelovanja prt jTeku osvobojenja«. Vse interesente obveščamo, da je odbor zaprosil za znižano vožnjo za udeležence proslave in pričakuje ugodno rešitev tekom prihodnjih dni. Opozarjamo tudi vse tekmovalce in zainteresirane klube, da je program prireditve ostal isti, preložen je bil samo zadnji rok za prijave do 16. decembra. Saort na deželi Siv Korotan : SK Sloga (Ljubljana) 4 : 0 (2 : 0). V nedeljo se je v Kranju vršila prva tekma za zimski pokal v prid brezposelnih igracev. Tekma se je pričela ob 14.25. Začetni udarec ima Korotan. kateri pa ne drži žoge ter je Sloga do 20 min. v lahki premoči. Opazilo se je. da v napadu Sloge ia pravega razumevanja. Počasi pridobiva na terenu Korotan ki igra na nrodo-re. V 25. minuti diktirano enajstmetrovko zaradi roke branilca Sloge pretvori srednji napadalec Korotana v gol 1 : 0 za Ko- rotan. Kmalu zatem lep predor Korotana in srednji napadalec zviša na 2 . 0. Proti koncu prvega polčasa nepada zopet Sloga. Nekateri igrači poskušajo s šolo akcijami, kar pa ne rodi uspeha V 12. min. drugega polčasa nepričakovan napad Korotana. ki doseže tretji gol, katerega bi moral vratar Sloge držati. Korotan ima več od igre in doseže v 16. min. po prostem strelu, pri katerem se žoga odbije od prečke, četrti gol. Proti koncu zopet napada Sloga, katere pa se ne uveljavi, ker igrači ne drže svojih mest. Dobri vratar Sloge drži neverjetne žoge. Ako bi v tem stilu branil od početka igre, bi bil rezultat za Slogo vsekakor bolj ugoden. V celoti je bila igra fair. Pri gostih je bilo premalo skupne igre. Korotan je borbeno moštvo, le nekateri preveč zadržuie-jo žogo. Sodil je namesto delegiranega ss. g. Lu-kežiča g. Potušek v splošnem dobro, samo v presoji of sidov je odškodoval goste. Službeno iz LNP. Seja k. o. danes ob 20. v nebotičniku, IV. nadstropje. ASK Primorje. (Tajništvo.) Naprošajo se člani in prijatelji kluba, da se udeležijo nocoj proslave Uedinjenja, ki jo priredi društvo »Tabor« v salonu pri »Levu«. Prav tako se naprošajo člani in prijatelji kluba, da se polnoštevilno udeležijo sprevoda, ki ga v isto proslavo priredijo Združene boi-ne organizacije v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz dnevnega časopisja. SK Ilirija. Članstvo se poziva, da se udeleži manifestacijskega obhoda na dan uedinjenja. Zbirališče na Kongresnem trgu ob 16.30. SK Ilirija (table-tenls sekcija). Danes odpade trening, pač pa se bo vršil izjemo-mo v petek že od 16. dalje. 2SK Hermes (nogometna sekcija). Jutri ob 10. sestanek naslednjih igračev na igrišču: Oblak, Ferjan, Daneu, Franetič, Kretič, Erlih, Prešern, Sočan, Močnik, Brodnik, Primar, škrajnar, Bračič, Ko-vačič, Martinček, Lorbek, Ozebek. Zaradi nedeljske tekme važno. Smučarski klub Ljubljana poziva vse svoje članstvo, naj se vsak klubov tekmovalec kakor tudi smučar-turist zavaruje za primer nezgode, člani lahko dobijo Informacije v klubskih zadevah dnevno (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki) v klubskem lokalu v Zvezdi, II. nadstropje, levo, kler se vršijo tudi seje upravnega in tehničnega odbora ter konzorcija za zrradbo doma. SK Jadran. Danes ob 20. članski sestanek pri Sokliču. Pozivajo se. da prineso čevlje: Kosmač, Kisel, Benedetič, Oven I., na sestanek, v nedeljo igramo s Primorjem za zimski pokal za brezposelne igrače. o k o I § ( v o Sokolska župa Ljubljana. Ven članstvo ljubljanskih in okoliških društev pozivamo. da se udeleži v eimvečjem števil j manifeetačne povorke v proslavo 15-letnice našega narodnega uedinjenja 1. decembra ob 17., ki jo prirede bojevniške organizacije nacionalnih, prosvetnih in strokovnih orga-s sodelovanjem sokolstva in vseh ostalih r.-ancr.alnih. prosvetnih in strokovnih ".rga nizati j. Udeležba v civilu z znakom. Zbirališče sokol&tva je ob 16.30 na Kongresnem trgu pred univerzo. Sokol I, Ljubljana — Tabor vabi članstvo in naraščaj k svečani proslavi praznika zedinjenja, ki bo skupno za vsa ljubljanska sokolska društva drevi ob 20. v veliki dvorani na Taboru. Obenem vabi vse pripadnike društva, da prisostvujejo svečani zaobljubi novega č!?nstva in naraščaja jutri ob pol 11. v vs'iki dvorani na Taboru. Obleka civilna z znakom. Sokolsko društvo Ljubljana — Šiška obvešča svoje članstvo, da Do redni občni zbor 29. decembra 1933 ob pol 20. v veliki dvo-ani Sokolskega doma. Sokolsko društvo Ljubljana III. za Bežigradom obvešča vse svoje članstvo, naraščaj in deeo, da se vrši danee. dne 30. novembra t. 1. proslava 15-letnice Narodnega Uedinjenja na Taboru ob 8. uri zvečer, kcje se mora udeležiti korporativno vse članstvo in naraščaj, v civilu s znakom. V petek dne 1. decembra 19^3 se vrši proslava oh 11. uri dopoldne v društven! telovadnici ob Tyrševi cesti. Na tej proslavi se bo prevedla d^ca in narašča i ter se bo zaobl jubilo tekom Ma 1933 pristopivše novo članstvo. Udeležba te proslave je za članstvo, naraščaj in deco strogo obvezna. Sokolsko društvo Ljubljana IV poziva svoje članstvo in naraščaj, da s? udel-ži skupne proslava praznika Uedinjenja danes ob 20. na Tabor.i v civilu z znakom. V r.e-delio 3. decembra ob 10 dopoldne se bo vršila v telovadnici šole na Prulah interna društvena proslava. Te proslave se morajo udeležiti vsi člani, ki so med letom pristopili k društvu, ter vse ostalo članstvo, naraščaj in deea- Sokol Moste pri Ljubljani priredi danes. 30. t. m. ob 20. v dvorani Kino Moste Sokolsko akademijo v proslavo loletnice zedinjenja. Na sporedj petje in pestre telovadne točke Vabimo tudi ljubljansko občinstvo. da nap podpre v borbi za zmago nacionalne misli v Mostah. Sokol na Viču proslavi praznik zedinjenja jutri dopoldne ob 11. s slavnostno sejo in zaobljubo novega članstva. Zjutraj ob 8. se društvo udeleži zahvalne službe božje v farni cerkvi. Zbor članstva ob tri-četrt na 8 v Sokolskem dom j Popoldne se ud'-'ežimo slavnostnega obhoda v Ljubljani; zbor ob pol 17 na Kongresnem trgu. V nedeljo 3. decembra bo ob 20 slavnostna akademija s pestrim sporedom in nastopom znanega pevca g. Fraicla. Vabljeni! Sokol v Štepanji vasi. Proslava praznika uedinjenja bo 1 decembra ob 19 (po manifestacijskem sprevodu " Ljubljani) v društveni telovadnici Udeležba članstva in naraščaja obvezna. Obleka civilna z znakom. Mladinska prireditev trboveljskega Sokola. Mladinski nrosvetni o; sek Sokola je začel ood vodstvom agi'nega br Pahorja prosvetne prireditve za s"kolsko mladino V nedelio popoldne se ie vršila v veliki dvoran1 Sokolskega doma taka prireditev Sodeloval ie tudi mlad nsk; nevsk zbor pod vodstvom br Suligoi« Mlad5 sokolji so nastopiTi z deklamaci jami in mladinsko igro »V Korotan«, ki jo je vodila sestra Ramovševa. S skioptičnimi slil ami so bi- le prikazane mladini lepote naše zemlje tostran in onstran meja. Te vrste mladinskih prireditev je le pozdraviti! Sokol Celje. 1. decembra bo celjsko sokolsko društvo na prav svečan način slavilo pomen tega dne, ko se je po tisočletju razkosanosti in robstva Jugoslovenov ustvarila s potok: krvi in loz naša narodna država. Na predvečer bo ob 20. v gledališču svečana akademija z bogatim sporedom: 1. govor br. stroste; 2. držvna himna; 3. v izvajanju orkestra Glasbene Matice z gosti in člani železničarske godbe rod vodstvom gosp. ravnatelja Sancina: »Predigra k Hermanovemu turnirju« in »Ponočno veseljačenje v Gornjem Celju« !iz »Celjske suite« (K. Sancin); 4. recitacija F. Altbrecht: Epilog k Bezručevim »Šleskim pesmim«; 5. skupine moškega naraščaja; 6, »Vešče«, izvaja ženski naraščaj; 7. na bradlji, člani; 8. preskoki čez mizo, moški naraščaj; 9. Chopinov valček, članice; 10. na drogu, člani. Uprizori se dramski prizor V Jeienca »Na Kosovo!« v režiji M. Ko-šiča s sodelovanjem ss. Rajhove, Sadarje-ve in Poderžaieve ter br. Veluščka in Marjana Sadaria. — Cene so znižane dramske, vstopnice so v prediprodaji v knjigarni K. Goričaria vdove. — 1. decembra ob po! 11. bo v Sokolskem domu v Gaberiu društvena proslava z govorom, deklamacijami in petjem zbora mestne narodne šole pod vodstvom br. C. Preglja. Izvršba se bo prisega novega članstva ter se bodo tekmovalcem razdelile priznanice za njihove uspehe v telovadbi. Udeležba članstva in naraščaja je obvezna, vstopnine ni. Četrtek, 30. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 18: Vzroki otroških slabih lastnosti. — 18.30: Pogovor s poslušalci. _ 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Plošče po željah poslušalcev. _ 20: Pr°noa iz Beograda. — 22: Čas, poročila, radio iazz. BEOGRAD 19: Narodne pesmi. — 20: Koncertni večer beograjskih skladateljev. — 21: Recitacije. — 21.20: Orkester. — 22: Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba, — 20: Prenos iz B »ograda. _ 22.1o: Plesna muzika. — PRAGA 19 30: Prenos iz Brna. — 20.30: Slušna igra. — 22.25: Smetanov? komorne skladbe. — BRNO 19.30: Onereta — 20 30: Prenos iz Prage. _ VARŠAVA 20: Koncert orkestia in solistov. _ 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 22: Koncert ciganske kapele. — DUNAJ 12: Orkester. — 17.15- Pevski in'klavirski koncert _ 18.55: Prmos opere >Aidar iz Gledališča. — 22.40: Lahka elasba. — RER LTN 20 05: Velik? plesni večer. — KONIGSBERG 20- Mešan program.— 2135: Litera-ren večer - 22 30- Poročila iz Amerike. -MCHLACKER 20.10: Trozvočie lirike. — 21 Zabaven program _ 22.45: Plošče. - 23 Nadalievanfe zabavmga programa. — 21: No^ni Vorip^rt _ 155' Tz nemških ooer — RTTm\TPESTA 17.30: Ciganska godba. — 19 30- Francoske šnansko in itabnnsk* ne-ssmi _ 20 45 Violinski koncert Jrana Ma-nčra — 2210: Lahka godba orkestra. — 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.15: Peemi. — 20.30: Simfoničen koncart. On je $ctdcvoC}en s svojim radio-aparatom. Najnovejše Tungsram bariieve cevi dajejo aparatu selektivnost in prijeten zvok. — Kadar kupujete radio-aparat, zahtevajte izrecno, da naj bo opremljen z najmodernejšimi Tungsram radio cevmi. Repertoar tiABODNBGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 30.: Sveta Ivana. Četrtek. Petek. 1. decembra ob 15.: Robinzon ne ema umreti Premiera. Izvem Sobota, 2.: Turške kumare. Izven. Znižane c«ne. OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 30.: Zaprto Petek. 1 decembra: Mala Floramve. Izven. Znižane cene. Sobota. 2.: Stoji, stoji Liubljanca. Premiera. Izven. ★ Premiera f drami. Jutri ob 15. uprizori drama prvič prekrasno Forstejevo igro >Ro-hinzon ne sme umrefti«. Komad je razdeljen na 8 slik in ie nekako nadaljevanje »Robinzona«, odnosno njegovega avtorja Danica Defoeja. o katerem je znano, da prav tako kakor Karel May nikoli ni prebival v tujih deželah in si je vso zgodbo samo izmislil. Naslovno uloeo igra s. Gregorin. gonilno pero vsega komada, malo Mand ga. Šaričeva, Danielovega eina Toma g Cesar. Režijo ima prof. Sesrt. Opozarjamo, da se ta komad ne bo igral za abonma. Ena najpriljubljeneiših operet naš ega repertoarja fe brez dvoma 6pliteka opereta »Mala Floramye«. Živahna vsebina in lepe dovzetne melodije odlikujejo to delo v marsičem tudi pred sličnimi tujimi deli. Tidi tokrat gostuje v ulogi Sjor Reppa e. Dmbajifi iz Zagreba »Mala Floramve« se poje na narodni praznik 1. decembra ob 20. po znižanih opernih cenah. Premiera nove operetne revije »Stoji, stoji Ljubljan'ea«. ki jo je režija označila s podnaslovom »Satirično prijazna revija v 11 slikah«, bo v soboto v naši operi. Glavni junaki revije so: Novinar Korenčkov Gustl. njegovo dekle Frtaučkova Nežka ta Ro-ckefeller, ki pa v resnici ni Rockefeller Poleg teh nastopi veliko število še drugih značilnih oseb, ki izpopolnjujejo satirično prijazno sliko ljubljanskega življenja. Nekateri prizori bodo po svoji originalnosti prav gotovo vzbudili veiiko smeha to zabave, zlasti pa bo posebna scenska senzacija Prešernov spomenik, ki ob pozni uri oživi. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU tl*«tni dom Začetek ob 20. Sobota. 2.: Deseti brat. Nedelja. 3. ob 15.: Deseti brat . ★ V soboto * večer in v nedeljo popoldne ponovi Šentjakobsko gledališče prekrasno narodno igro »Deseti brat«, ki je bil od poset-nikov tako navdušeno sprejet, da so bile skoro vse predstave razprodane. Kdo ne pozna romantičnega Jurčičevega romana »Deseti brate. Še vedno živi v naših 9rcih. Zato ga pa je vedno radi vidimo na deskah ter uživamo lepoto kmečke govorice. Dramatizacija se je g. KlemenČiSu izredno posrečila, to je priznal vsakdo, ki je prisostvoval predstavi. Vabimo naše občinstvo, da si ogleda to lepo narodno igro. Nedeljska popoldanska predstava pa je predvsem namenjena naši mladini in zunanjim obiskovalcem. Sobotna predstava se prične točno ob 20., nedeljska pa točno ob 15. Vstoonioe se bodo dobile od petka dalje od 10. do 12. in od 15. do 17 pri blagajni v I. nadstropju Mestnega dom-i Mariborsko gledališč« Začetek ob 20 Četrtek, 30.: Akademija Sokola - matice. 5etek, 1. decembra ob 15.: Akademija Sokola - matice«. — Ob 20.: Deseti brat Slavnostna predstava. Gostovanje priljubljenega operetnega tenorja Djuke Trbuhoviča bo prihodnji teden. Nastopil bo v privlačni Granichstadtenovi opereti »Orlov« kot Dorošineki, ki je nedvomno njegova najboljša uloga ter je z njo nastopil uspešno tjdi v inozemstvu. — cahti nevatnoUi priporočajo zdravniki, da obračate posebno pozornost negovanju ust in da usta in tudi grlo večkrat na dan skrbno izperete. Izredno in preizkušeno sredstvo za izpiranje ust je iana francosko vinsko žganje. Njegove prvovrstne snovi učinkujejo osvežujoče. Istotako je Diana odlično sredstvo za ostale svrhe telesnega negovanja, zlasti za vtiranje pri utrujenosti in izmučenosti po prevelikih naporih. Učinek obkladka na glavi in vratu se pojači, ako obklad-ke poškropite z DIANA francoskim vinskim žganjem Zahtevajte izrecno I>IA\A in zavrnite energično vsako pona-redbo! DOBIVA SE POVSOD NAS PRIZNANO IZVRSTNI IN CISTO DOMAČI IZDELEK. tCa/LU£A\Wo — "ŠT -vtomu IDOZtktm ^fe^^ivu voEUuiBotot vt^ujiBotot immeAuk-^ Srebrne krone staro zlato in srebro k o p a j e rafinerija drafih kori-n v Ljubljani. I!kaka ulic« SteT. 86 — vbod it VtdoTdanrfie cecte — pri gMtiilni Možina. 70 Više niste naročili skupine romanov tz »Ju-trove« knjižnice po znižanih cenah II Naročite, da boste deležni dobro-dejneea razvedrila! ZAHVALA Ob prerani in bridki izgubi našega nepozabnega očeta, gospoda l?ana IIi iu i ca se tem potom iskreno zahvaljujemo za vsa pismena in ustno izražena sožalja ter vsem številnim darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. Zahvalo izrekamo tudi čč. gg. duhovnikoma v Komendi za častno spremstvo pri pogrebu, nadalje g. šefu Ljubljanske gradbene družbe stavb. Ivan- Briclju za njegovo požrtvovalnost in trud za časa bolezni ter vsem poslovodjem Ljubljanske gradbene družbe. Prisrčna zahvala gg. dr. Blumauerju, pri-mariju deželne bolnice in dr. Breclju za ves trud ob njegovi težki bolezni. Iskreno se zahvaljujemo gg. pevcem ln gasilnemu društvu v Mostah in Komendi za ganljive žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli ter spremili blagopokojnika v tako častnem številu na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Bog bodi plačnik! Križ pri Kamniku, dne 29. novembra 1933. 12248 Žalujoči ostali« Mestm pogrebni ta v od Občin* Ljub;j«o® * Strankam Izven Zagreba smo poslali brezplačno posebni božični cenik. Kdor ga še ni dobil, naj ga takoj zahteva, ker se mu s tem nudi prilika, da si nabavi za cenen denar darilo za Božič. V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena mati, babica, prababica in tašča, gospa Marija Samsonom - Kanska ja VDOVA PO DRŽ. SVETNIKU danes ob 15. uri po kratkem mukapolneni trpljenju mirno v Gospodu zaspala. / Pogreb nepozabne bo v petek, dne 1. decembra 1933 ob %15. uri iz niše žalosti Krekov trg 7, na pokopališče k Sv. Križu. Panihida se bo darovala na domu Krekov trg 7 v četrtek, dne 30. t. m. ob 3. uri popoldne. Ljubljana, dne 29. novembra 1933. 12247 žalujoči ostali. P. H.: 39 Življenje- film Roman *Da. tetka, prav imaš. Treba je, da zveš vse.« Najprej z zastajajoči™ glasom, nato čedalje pogumneie poroča kneginjj o Sokolovem strašnem naznanilu na vrtni veselici in o njegovi grožnji. Čedalje laže ji je pri srcu, ko si tako olajšuje dušo. Nato nekaj časa obe molčita. Cez minuto ali kaj reče Marja Fedorovna: »Sokolov se je zlagal.« »Da. zlagal se je. A kako naj ga postavim na laž?« »Zaai razumem, zakaj je bilo MiiKoviču toliko do tega dvoboja. Olga. koiikanj te ljubi!« »Da, tetka. Veroval je vame.« Stara kneginja zamišljena gleda predse. »Sokolov in Mihajlov.« mrmra kakor sama pri sebi. »v kakšni zvezi utegneta biti? Jasno je. da sta ti hotela izsiliti nekaj denarja in izkoristiti tvoj strah pred škandalom. Ta Mihajlov je rajbrže vse zasnoval.« »Tudi jaz mislim.« »Ne verjamem, da bi se upala klicati policijo. In če bi tudi poiz" kusila — mene. dete, ni prav nič strah.« »Ničesar se nama ni bati, tetka.« »A Milkovič mora zdaj vse zvedeti.« Oči Olge Nikolajevne se zasvetijo. 'Ali mu smem povedati, tetka? Obljubiti sem ti morala, da bom molčala. Oh, strašno težko je bilo —« Z neskončno dobrotno kretnjo jo potegne Marja Fedorovma k sebi: »Dete, koliko si morala pretrpeti. Ne, zdaj ne smeš več molčati. Veroval je vate, čeprav mu gotovo ni bilo lahko. Znal bo prenesti resnico in te bo razumel. Kdor ljubi, je zmožen vsakega odpuščanja.« »Jutri mu povem.« Marja Fedorovna jo poljubi na čelo. »Ljubo dete,« zašepeče pri tem. Večer tega dne, ki ie toli bogat z dogodki, jima prinese novo presenečenje. O davišnji nevihti ni v Nizzi skoraj nobenga sledu. Po korzu stopajo izprehajalci, iz kavarn se, kakor vsak večer, vabljivo razlega godba, iin pozno solnce obliva blagoslovljeno deželo s poslednjo vijoličasto svetlobo. Vonj smokvovcev in pomarančev-cev plava v zraku. Marja Fedorovna in Olga Nikolajevna stopata po parku, ki se počasi temni, ter uživata sladki zrak in krasno večerno razpoloženje ob morju. Tedaj pride za njima sluga s pismom na pladnju. »Sel ga je pravkar prinesel.« Olga Nikolajevna začudeno odpre pisanje. Udržana osuplost ji odseva na obrazu, ko preleti vrstice. Nato poda pismo teti. »Preberi ga, prosim, za časa je prišlo.« # Mihajlov se hudobno reži. štrleča uhlja mu migljeta. Kar smešno ga je pogledati. Pred njim stojita dva velika, odpria kovčega, v katera sklada Sokolovljeve reči, ki jih jemlje iz omar. Vse ostalo je že pospravil. Pisalna miza je prazna. Denar, ki je bil v predalu, je skrbno stresel v svoj lastni žep. Enako je storil z vsem. kar je imelo kako vred" nost. Moj Bog, kadar se ponuja človeku prilika, bi bil tepec, ako ie ne bi zgrabil za rep. In ta prilika je za Mihajlova kakor nalašč. Odkritja se mu ni bati. Sokolov mu je sam dal nekaj vrstic za vodstvo malega hotela, da ga je naprosil, naj spravi njegove stvari na postajo. Pripomnil je, da bo Mihajlov poravnal tudi račun. Nu, torej! Mihajlov .ie plačal račun iz denarja, ki ga je našel. Zdaj ima mir. da lahko opravi vse drugo, in dovolj časa, da more pri tem zložno premisliti, kar mu roji po glavi. Konec koncev: zadeva je imenitno izpodletela. Jugoslovan ni mrtev. Mihajlov je to že spretno dognal. Telefoniral je ravnateljstvu hotela »Miramare« in vprašal, kako se počuti monsieur Mil" kovic. Odgovorili so mu. da »obžalovanja vredna nezgoda mon-sieuria Miikoviča« na srečo ni tako huda. kakor je bilo izprva videti, in da se počuti dokaj dobro. Komplikacij se ni bati. Prav! Mihajlov ni neumen. Z vso pravico si pravi: stvar ie izpodletela, Sokolov se je opekel, in zdaj mu v Nizzi gorijo tla pod nogami. Tako je, če se človek prevzame! Mihajlova nič ne miče, da bi se zaradi njega podajal v nevarnost. Razen tega pa še ni pozabil prizora, ko ga je hotel Sokolov pritisniti k tlom, češ, naj poliže ostanek razbite steklenice žganja. O, Mihajlov ni Sokolovljev sluga! Zadovoljno se hahlja sam pri sebi. Jad rno naloži kovčega. O, vse to se bo še prileglo. Tudi Mihajlov rad nosi lepe obleke. In vrabec v roki je zmerom boljši od go" loba na strehi. Polkovnika Petrova ni več. Živa duša ga ne oživi. V miru naj počiva! Mihajlov si prižge novo cigareto iz Sokolovljeve bogate zaloge. Tobak ni slab. Boljši je od »mahorke«! Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanju: vsaka beseda Din Z.— ter enkratna pri-fojbina ra šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo zaračunajo nad hI je vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto 1 Din beseda. t* da Janje 4as-!ova a.!: za šifro 5 Dio — Oslabi si-dalo' i-n materija!« ni d g'. (vM"'f"k »Jutra« pod > fro »Sk-obelnik«. 4324^ 7 Grobnico a" pwor za dva groba ak ss«;. kii; 'm. Ponudbe z nav^.lbo cene na oglasni od ](-'f-k -.Jutra« pod šif-o ►L>;> prostor«. 42734-7 Vsaka otjst-'1a 50 dinanip naslov* sli >-» Sifm no S Din (II Stroinika Krojaška pomočnika za fiuo in veliik-o delo, t.er vajenca sprejme Jelovš'k. Kon?^«?-n,i trg štev. S I. 4328G 1 ' ?!**"'! -fle iT"!. k -ok''!noh:!!. "e/.tii im 'znrgn popri "ia ti«» -[>'■-; m f- ttfcoj Mi • ;a M klaužina Br« < ovčp. p..s at: samo p> mr-ie p-D libe z navedbo /l h' ■■ v!" ov -n r>rpp;si -pr! ^evo1 n n nzla^ni oddelek »J rra« ->od »St.ro}n'k ">'•« 431 «0 1 Frizerko d ib-o ;iKj i!r-rko. »«k j «!* ,''•{ 'lrj'' t>rejime salon Bevčič na Smar.tlD«!>ki ctri.i štev. 22. .43232-1 Prodajalko s kavcijo v gotovini takoj *.p-ej;m-eTO v službo. Začet-n>tv> ima p-»dnoKt. — Po-n:id'bp »•;} oirT is).1 i-li^Vk ».l itra' p-d =ifro »SOOfU. 4tl?4opo'dne Ce.^a na Rf»iaik št. 15. 4S36S-1 Natakarica z da!;5o prakso, pridna, po-štena, delovna ter vljudna :n ljubezniva, ki bi op-av^ala tudi vse gostilniške r^ie. d-obi nanioSp-nje v g.i»=t:Inii v Mariboru. Ponudbe z nnvedfto «!n?l»o v;in:n na pod-nžimco Jutra v Mariboru pod »Po^rena«. 40270-1 SoIicHatoria izurjenegfi išče odvetniška p'?a™na. Neožonjeni r dol-go'etn:m: spričeval? ima;o »rednost. Ponudbe na po-1rii7.n'>o ,Jiitrf!« v Mariboru pod znač-ko »V«,Jii* 4 "3277-l Frizersko vajenko ki ev je ir učila, sprejme iaki>j ralijn Nf>vakovič. Mi-kkišiit-va. eerta štev. 40. 4S^S-44 i S^ipda SO par; 4a dajenja naslova aH »ji Šifro pa 3 Din (2' Trgovski pomočnik lirarp.ši. verzira>n v vr f-b e'rtrkah mešane i.rgorine. [»rodajo t-c. praktiP^n sadjar a vrste«) fovee 'n «J!»ret.en ribic, želi v katerikoli etrok' iiamešSeiije. — Gre tudi kot i5-kiadiši>n'k. pi>t-n k. eve^it. kot slnga i'l inkaisant kakega vefije 23 prijetja Conj. invnudb« uu oglasni od-di-lek »Jutra« fi.vj »V-e^tranrkc uporab i ji v io r> št-en«. 45152-2 Elektromonter absolvent elektro^tehn. delo-vod-ike šole. s ključavni carskim i« §»fe.rekim izpitom. »tar 26 let, vojaščine prost, trezen, mcirljiv vn siguren v poe*l'U. išče primarno s'u,ž.Ui) v Sloveniji. Na i'-nv pove oglasai oddelek »Jutre«. 4Si64-2 Plačilna natakarica ki govori nemšiko in poseduje oeebno pravico. Išče mesto kjerkoli v Sloveniji. Vzame tudi goetilnn na ra čun nli v na'''m. Ponudbt-na oglns-ni oddelek »Jutra« pod »Marljiva«. 4S251-2 Lončeno peč i>koro novo proda Joe. Bergman. Ljubljana. Po-ijaneka ceeta štev. 85. 45136 6 Frizerka z znanjem nemščine, vešča vseh v et roko gipadajočih del. išče službo za takoj ali poznoie. Cenj. dornpe n3 o£r'fli=n.i odi'elfk »Juitra« pod »Dob-a frizerka«. 43266-2 Brivski pomočnik volaščino ppoat. išče službo za takoj a'i pozneje. — Ppnt, d'oniRp n;n ojrVis. od do'ok ^Juitra« pod zmačko »Nekadilec«. Gostilniški štedilnik še *t-oje5. na 3 p'ate. ter razen gostilniški. ckz:t. ka varniški -mar poetn' prodam. — Na ng'ed vsaki čar pri Zupančiču no Ce lovški cesti Si. 43106-6 Vsak komad pohištva po načrtu ali vzorcu Vam takoj izdela po najnižji ceni mrzansbvo Albert Cerne, Zg. Šiška pn remizi. 543-6 Šivilja za oblfke in perilo, gre na dom. Ponudbe no oglasni od«Mek »Jutra« pod šifro »Nizka c e oa n. 4-3317 -2 Mlada rir<>da?alka Šiviljo r-'di neizučeno. z. laMuiai P -!).wibe nu og as. oddelek »Jntra« pod -Enostavna-. Iščem kuharico ki zna sanMtfH-ojno kuhati d.,-bro meščansko hrano in ki Zi-fl oprav':3ii tudi drn-gt joepedi.n.Vkfl dela. Po n:n5be no oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -Plača 410 IVtt'. 4S59C-1 vešča nemiščii.ne. išče kakršnakoli službo. Ponodbe na oarla^ni oddelek »JimCta« pod šifro »Skiom.na«. 433:9-2 Vrtnar s.mički. s 151et.no p-rckso. išče stalno s'hžIk>. Nastopi laliko s januar.iem. Nti-ijlov pove oglasni oiiidelek »Jutra«. 43231-2 Alladenka izvežba-na kirharica. zmožna vs'i-.h gos.podin;«kih po-»lov, išče shr/,bo t» tako;. Naslov v -oglasnem oddpikn -Jut™-. 43290-2 G fn Rotmao: av sin Med tem se je bil avtomobil pripodil do nasprotnega plotu in predrl tudi njega. Tako je prišel na sosednji vrt. kjer so sedele na balkonu tri dame. ki so pile kavo in brezskrbno kramljale. Vsaka besed« i Diu. j j sa lajanj* na«lov* tl: j «» Šifra pa 5 Din. (16l j 200.000 Din kapitala potrebujem za sovam o ži-vežne stroke Dobro idoč predmet in visok zoslužik. Ponudbe ca ogas. oddelek »Jutra« pod »Soudeležbo -sodelovanje«. 4322Č-16 3G00 Din posojila za 2 meseca, nujno p", os:m damo ali gospoda — proti garanciji in obrestim. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro »Treinutna stiska«. 43224-16 Hranilne kniižice z večjo v'ogo — Zadružne zveze in Mesitme hranilnice Iju.Mj. hranilnice, prodam najvišjemn ponudniku. Po-midibe na og'r.«ni oddolpk »Jutra« pod »Za d»oar„. 43242-16 10.000 Din posojila samo za 3 mesece Iščem tata bu.!a eija na prvo me. sto na veliko kmetijo aH na drugo poses-t, kj-er j« gostiln« in trgovina, oboje je brez dolga. Informacije daje Anfton Gegmar, žabni-ca pr«ta Škofja Loka. 43313-16 Družabnico-frizerko dobro izurjeno, s kapitalom 2n.000_30.000 Din sprejmem v orvovrsten salo-n v Linb'jan,i'. Ponudbe na osi. oddelek »Jntra pod š'fro »Dobra z« rad« s. 43257-16 Finanserja ali družabnika z raipoViT.;iiiv;m kap''" lom 3°0—"on.OiVl DTn. s sodpio-van;em. za osnovanje brrz-kO'niknrei^ine tovarne diiiev-oo po.;,r"h.irrei'imem.o pod ze-> ueodiarlimi pogoii 'n veliko m.o/jnostjo z.,»s1u.Žka. — Ponudbe ua podraS. ,T«t'a v pod šifio -Do-nnča tovarna«. 432S0-16 OirU« ug. zua&ija p" 1 DiO b<»t>ča; u la . janje naslova aii ca šifro S Din. — Oglan ! W.ial«M'ra značiia vsa f ka be<<»4» So par; ' dajanj« nasipa ali «a šafoo pa .s Din (fi) : Perje jnaje (6oh«nu) ku 96 Din. ourje (čihffO) ks 26 Dm U. vrsto kg 16 Din r> a ! i puh kff po 160 Din azpo5';1ja rv. p^-opiri pov '.etjn n»iminje 5 kg L. 3roz/>vi6. Zagrpb. Ilica R2 312 3 Božična Irevesa 1300—9ii00 kunadov od 1 do S m vsokosti. usrodno orodo Renrlk Zechner. le«, 'rg. r.ibeliče i»ri Dta v o 43162 6 Otroški štedilnik večji, z lepo posodo, po-c e mi na tp r o daj. Na sil o v r i« e oglasni oddelek »Juto««. 43226-6 Snemalni in projekcijski aDarat PntJie-Babv super. prodom. Ponudbe na 017'ni:. oddelek »Jutra« pod »Din 2200«. 43216-6 Spalno opravo z vzmeti, dobro ohranjeno kuipim takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ■43260-12 in tmseda 1 Din. ia dajanje naslova al; 'A S'fro rra 5 fVn. C35' Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 Vsaka Oeiseda 1 Dlu. za dajanja naslov« ali ia fcifro pa 5 Din. fl9 Vsaka b useda i Pij,; Za dajanj« nosova aii ra Šifro pa 5 Din. (10) Štirisedežen avto osebni, v dobrem stanju poceni prodam Naslov po ve oglasni oddelek »Jutra« 43233-10 Pohištvo j Vsaka beseda i Djal. J i ca dajanje naslova ali ' 1 ta Ufro pa 5 Din (131 f Moderno jedilnico novo — in dobro ohranjen planino ali klavir kupim na hranilno knjižico Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod znaoko »Takoj krapi m.'c. 43145-1.2 Novo spalnico za 1500 Din prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Ju*ra«. 43272 12 Redka prilika! Oddam lepo gostilno na /e lo prometnem kraju v Zagrebu. Pred gostilno tramvajska in avtobusna posia-ja. Odda s-e takoj z inventarjem radi bolezni v rodbini. Samo ro^ni refbk' i ti naj se javijo na naslov: Gomberl Anton. Z 3 z r e b. Kačičeva 10. 43222-10 Več pisar, prostorov nasiproti glavne pošte takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43243-19 Za gotovino kupim hišo (vilo) s tremi sta novanjl v Ljubljani. — Ponudbe takoj ped »Za gotov denar« na ogl. odd. »uUtra«. 42995-20 Mlečne kisline 40 kg, za prehrano, proda AVilfan. Trži«. 48221-33 Enonadstropno vilo na periferiji Celja prodam za 220.000 Din — tudi na hranilne knjižice. Po»iud'he na podružnico »Ju.tra« v Celju pod »Ugodnost'. 43233-20 j Vsaka b»«»d» 1 Din: : t* dajanje nasiova aH ! ia iifro t« 5 Din. (17) Gostilno na račun aH v najem vzame poročen par v Ljubljani ali v okolici, takoj. — Najemnina in garancija s.i-gumi. ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strokovnjak 1034«. 43230-17 V*sika b«seda 1 Dui. a dajanje oaalorva ali «a Aifro pa 5 Din (Si. Hišo z vrtom ali majhno posestvo ob železnici pri Ljubljani, ali mpfl Celjem in Biež;eani! kupim. Ponudbo na n«s:ov Dožpfa poštni preda. IO! Ljubljana. 42787 20 Več zemljišča na Bledu proti vložnim knjižicam Mestne hranilnice ljubljanske pn dam Pojasnila daje Stanko Florjančič, trgovina z želiznino. Lbibljana. Sv. Petra ces-ta štev. 33. 43310-20 V NiKa titKSe.ta ta lajanje naslova za šilro t»a 5 Din '32 1 Di,u. { ova al: f Na prostovoljni sodni dražbi bo prodana hiša št. 27 v Sp. Hudiitji pri Celju, , z vrtom, njivo in trgovinskim inventarjem dne 7. decembra 1033. v pisarni ;avnega notarja dr. Stoja n Ivana v Celjn. ki da;e po trebna pojasnila. 43100-32 Vsaka OtMttMl* } (>i:. i* 'lajanje naslova aii m Jifro p» o Din. (38) Čebulo v vsaki množini !*> 53 para razpošilja F. M i k I, Sv. Marjeta Pri Moška n;e:h 43144 33 Orehova jederca v vsaki množini nudi Se ver & Kornp.. Ljubljana. Gosposvptsk« cesta štev 5 4202! 33 Frsni caj Dobrega vina 30 h' starega, proda graščina Stari grad pri Novem mestu. 43214-33 j Vsaka beaeda l Din. I j za dajanja naslova aH | j ta Šifro pa 6 Dio. (21} f ' .' Trisob. stanovanje oddam takoj aH pozne;e v Dravski ulici 0. 43218-21 Enosob. stanovanje s pri ti k lina mi oddam takoj v Mostah. Koroščeva ulica št. Ll. 43220-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam. Po-iz\e se v trgovini Kovačič. Tj-rševa (Dunajska) ceP:a št. 82. 43.93-21 i Vsaka boseda 50 par. ia da.ns.nje aaslova »Ji Aa Sifr« 3 Din (29) Čedno sobo v sredini mesta takoj oddam solidnemu gospodu — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43243-23 2 mesečni sobi takoj oddim v Maistr-vri ulici 14. 43106 23 Sobo s posebnim vhodom, od-d,->m s 1. decembrom. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43184-23 "sg: je prikladno sredstvo pri vseh obolenjih pljuč, pri kašlju, bronhijal-nem katarju, hripi. naduhi, vnetju sapnika, a pospešuje tudi presnovo. Pospešena presnova skrajša proces zdravljenja. Dobi se v vseh lekarnah. Prsni čaj »Triglavska reža«, dr. z o. z., 6t. Vid nad Ljubljano. Odobrilo ministrstvo za narodno zdravje S broj 20.542-33. 12052 Sobo z balkonom ;epo opr> mijeno. takoj ad-dam 2 gospodoma na Poganski cesti 13/11. evu. 43176 23 Opremljeno sobo soinčno. s popolnoma se-pariranim vhodom, oddam s 1. decembrom sta'nim gospodom. Ogledati v Knaf-Ijevi ulici štev. 13/11. 42164-23 Kabinet dobro ohranjen, z razsvetljavo in postrežbo oddam I takoj za 300 D:n mesečno v Knafljevi ulici štev 13/11 42103 23 Sobico oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43:36-23 Lepo sobo event. z v>o oskrbo — po ni>zki ceni oddam gospodični. Istotam sprejmem tudi abonente na zelo dobro domačo in poceni hrano. Tyrževa 31. dvorišče, levo. " 43256-23 Opremljeno sobo ev«»t. tudi s hrano oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v oghisnem oddelku »Jutra«. 43254-23 Svetlo sobo z 2 peste!jama. oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43261-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, z eno ali dvema posteljama. 110 do 130 za osebo, oddam blizu tramva;u v Šiški — Čeme to v a 31/1-4. 43269-23 Sobico pritlično, z vh-odom s stopnišča — prazno ali delmo opremljeno oddam gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 43201-23 Lepo sobo oddam v vili ob Tivolu — Skrabčer-a 6. 43237-23 Boljšo gospodično kot sostanovalko sprejmem v lepo sobo v Floriiaos-ki uKci 17/1. 43202-23 Sostanovalca «pre:mem v sobo s prost:m vhodom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 43285-23 nit VsaJta oessoda 50 parj ( za dajanj« naslova aii za Šifro 8 Din. (3?- Prazno sobo s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na o gladi in omebča koio Zel o koristno -.ud: za pranje obraza ker o-lpiavi sojedce. — 1 škatlica 8 Dn Zoper rdečico rok in ozebiine s« apo^rablja knfrin led LETAt.EUM F.1-nst.vpno in nenadiknluvo sredst\o. k teluj* :«ikoj. ker učinkuje lelo oe-M-^no zaradi svojih »esla viri — l komad 10 Din. Zahtevajte v drogerijah ali pišite na: NOBILIOR parfumerijo, Zagreb. Ilica 34. Sobo z 2 posteljama oddam v Rožni ulici 1". 13 43235-23 Separirano sobo 'epo opremljeno, soinčno. - souporabo koftaloice. v centru mesta oiMam 1 ali 2 gospodoma. oz:r. bo,'u:š(.-•rit zakonskemu nam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4r)234-23 SCrhO srp;i-:rino. oddam solidni oriebi. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. 43247-v3 ODrem"eno sobo soinčno. oddam na R:tn«ki cest.;. NaMov v og'asm-rr oddelku »Jii-ra'. -4)262-23 Dva gospoda čez dan odsotna, sprejmem na stanovanje, oddam pa prazno sobo s nn.; m vhodom K oln Ivorcska ulica štev. 2-1. 435.V2 23 Prazro sobo s souporabo kulrnie in po-~el»n'ni vhodom, v centru :m«:i od' mi Naslov pove o-sr^asni oddelek »Jutra-. 431-S9 23 Tri gospodične vzamem v veliko, svetilo 'n solnč-no sobo. s so-uiiorabo k-ona'n'Ce hrano, perfom. elektrik« n kurjavo za "Vfii D'n Naslov pove >g' ddolek »Jutra« 4-3275 2? Separirano sobo majhno in preprosto — v bližini trnovske policije ali ?objeka išče za takoj vos dan odsotna gospodična. — Ponudbo na ogas. oddelek »Jutra« pod »Točna p'ač-nic-a'. 48339-28,» Sobo opreimiljeno ali prazno, s pos"b":m vhodom, iščem. Ponudbe z navedbo eone^ in k-aja na ojr'asni oddelek »Jutra« pod »Bližina centra — center«. 43!lou-2S,'a " se o bo kop: s 1 na ned boljša gospoda ■ti dve a'i eno k-po so-s posebnim vhodom in aln.ico. v centru mes*a. deoem'l«rom. Ponudbe osrlasn: odde'ek »Jutra« značko »lOOfl«. 43204-28'a Olga Pros-im d o p : s na moio značiko. 43241-24 •. saksi beseda 1 Din: «a lajanje naslova aii M, šifro pa 5 Din (30^ Lasulje Miklavževa in vsakovrstne gledališke -izposoji! je M. Pchlk-ajšek. Sv. Petra ee sta št 12 — Ljubljana. 42593 30 Cenj. občinstvu naznanjam otvoritev modne koniekcijo obleke is deklice ot! 5—15 leta. Iste « zvršu ejo Qa Želv, tudi p« meri. N*3 zalogi pa ie velikn z.b ra oajnnvj. šib >blek. kaiiOi Midš gu-basiih kri oiuz, šosklh hal' itd Ogled brezobvezen S« prljv.ročfl Michs.lifek. S'nTarjevo ahea štev T/l J T 42806-30 Cenjene dame! Prodajamo lepe in f:ne Jamske klobuke po lastnih cenah. Poslužite se prilike, dokler traja zaloga. Frane Bernik. d. z o. z.. Dunajska cesta 12 (Ma.janovo dvorišče). Istotam se sprejemajo popravi-.«. 4č>2-7i-30 Vsaka b«sedai;s.' > postopala. A. Magdlč. d-gerr,k o. 43279 ril I 5 , Vsaka baseda 50 parj ia dajanje naslova »In za šifro pa 3 Din. (28) Pelerina tcninozelcna, je brila izgubljena 28. novembra na Šmarski ce^t:. — Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda mehaniku An-žiču v Sntberjlh. 4324;- 2j Pes volčje pasme, ki siliši na ime »Lord-, je bi! z verige ukraden v ponedeljek. — Kdor o njem kaj ve so na-p-oša. da sipo r o čl na naslov: Franz Alojiiij. Lj.ub-ijana VII. Goriška uiica 1'. 43270-27 Dobermane člstokrvme, z rodovnikom poceni proda A'ibin Vreček. L;-ubl;ano VII. Celovška c. št, 34. 43263-27 Vsaka beseda 1 Din; ia dajanje naslova ali r* šifro pa 5 Din. (40) Slabotni moški Ne g'»de na vrrok slabost'., starus« in druge neprilike. se Vam lak o j povrnejo normalne m rške sile Nika kih piln.1 rabift Ir d-uglb notranjih s:edst-ev 1 Specialne pr ns.pekVe pošilja ilio di skrotno v isprti kuverti bret zunanjega napisa — oroti p^šil;« tv- 5 Dir. v ?namkah »Salus«. Zagr«b. 6 J > Sivska 10 3dynvoret> AI0J7 Novak Vsj v Ljubljani