N«jve£ji tkmnla dnmak
. v Zriniž<»n8li državah
V«|ja za vse leto ... $6.00 Za pol leta » • • • • $3,00
Zrn New York celo leto -	$7.00
Za hwwiwlto celo leto	$7.00
TELEFON: OHelaea 3—1242
No. 210. — Stev. 210.
£LAS NARODA
List slovenskih delavcev yAmeriki.	,
Entered as Second Claw Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879?
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 8, 1936—TOREK, 8. SEPTEMBRA, 1936
The largest Slovenian Dally in the United States*
fiipcd every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers.
——■s——oM^
TELEFON: CHelsea 3—1242
Volume XLIV. — Letnik XLIV,
PRODIRANJE SPANSK1H FASISTOV USTAVLJENO
NEVARNOST, DA BI PADEL MADRID FAŠISTOM V ROKE, JE SLEDNJIČ ODSTRANJENA
Na jugozapadu so se uporniki umaknili 15 milj. — Nevarnost za Madrid odstranjena. — San Sebastian v nevarnosti. — Komunisti ga bodo branili do konca. — Jose Asensio — novi poveljnik španske armade.
MADRID, Španska, 7. septembra. — Vojna sreča v španski državljanski vojni se je nagnila na stran vlade, ko so njene čete zasedle zelo važno mesto Talavera de Reina, ki je ključ do Madrida z jugozapada.
Vladne čete so pognale nazaj fašiste za 1 5 milj zapadno od Talavere, ki se nahaja 75 milj jugo-zapadno od Madrida. Okoli mesta so se vršili boji vec dni.
Vlada je uverjena, da je bilo fašistično prodiranje proti Toledu in Madridu vstavljeno. Padec trdnjave Alcazar v Toledu je mogoče vsak čas pričakovati.
Predno so uporniki zapustili Talavero, so ustrelili 75 vladnih ujetnikov, med njimi tudi 23 let starega poveljnika Andres Martina.
Major Carlos Contreras, ki je sporočil padec Talavere, je rekel:
"Naša zmaga je odstranila nevarnost, ki je pretila Madridu. Četudi bi fašisti predrli naše vrste, Madrida ne bi nikdar dobili v svoje roke, kajti mesto bi popolnoma uničili, ravno tako, ko naši vojaki rajše izvrše samomor, kot pa bi se predali sovražniku in njegovemu mučenju."
TOLEDO, Spanbka, 7. septembra. — Vladne čete v Toledu obstreljujejo trdnjavo Alcazar z južne strani.	-	. 4
Vladni vojaki se pripravljajo na naskok ter so razstrelili stopnice, ki vodijo iz gorenjih nadstropij v podzemske hodnike, kjer se branitelji skrivajo skupno -z ženami in otroci.
HENDAYE. Francija, 7. septembra. — Dva fa šbstična oddelka sta na potu iz gorečega Iruna proti San Sebastianu, ki je sedaj odrezan od Barcelone, od koder je dobival vojne potrebščine.
Polkovnik Beorlegui, ki je poveljeval četam, ki so zavzele Irun, se je vrnil v Vero ranjen, njegovi vojaki pa se vesele težko pridobljene zmage .katero so plačali s 500 mrtvimi.
Fašisti prihajajo proti San Sebastianu od vzhoda in juga.
San Sebastian, ki je slovito obmorsko kopališče in se nahaja 8 milj zapadno od Iruna, je obkoljen od vseh strani ter je z morja izpostavljen topovom uporniških bojnih ladij.
Med branitelji mesta je prišlo do resnega spora, ko so nekateri, v namenu, da mesto ubranijo razdejanja, zahtevali, da se posadka poda, komunisti pa so izjavili, da se bodo borili do smrti.
Uporniki, ki so zavzeli Irun, so se obrnili proti San Sebastanu in sedaj obstreljujejo vladne postojanke okoli mesta, hotec pognati brariitelje v mesto.
MADRID, Španska, 7. septembra. — Ministrski predsednik Francisco Largo Caballero je postavil za vrhovnega poveljnika vladnih čet generala Jose Asensio. S tem je bilo postavljeno enotno poveljstvo, kar je bilo dosegaj pomanjkljivo, vsled česar vladne operacije tudi niso bile dovolj uspešne*
General Asensio je stopil v armado leta 1907, dva dni prej, kot poveljnik upornikov gen. Franci-pco Franco, Oba sta stara 42 let.
Državni tajnik se zavzema za mir
DESET UNIJ IZKLJUČENIH IZ FEDERACIJE
Unije niso hotele izstopiti iz Lewi$ovega odbora. — Delavska Federacija izgubila treti-no članov.
WASHINOTON, D. C., 7. septembra. — Organizirano delavstvo je v sobpto prvič v 50 letih napovedalo državljansko vojno. V tem boju je nad polčetrt mlljon delavcev.
Predsedni-k Ameriške Delavske Federacije Wm. Green je izključil 10 unij, ki so včlanjene v CIO in ki štejejo 1,500,000 članov.
Green pravi, da je Lewisova stranka izstopila iz Federacije.
"Petega avgusta," je rekel Green, "je izvrševalni odbor American Federation of Labor pozval unije, včlanjene v CIO, da se naj v 30 dneli odločijo, ako hočejo "prekiniti zveze z delavsko federacijo, ali pa se naj odpovedo članstvu v CIO.
"Organizacije v CIO. so prišle do svojega sklepa. Njihovi zastopniki so se odločili, da še dalje ostanejo člani CIO in da izstopijo iz A. F. of L."
"Zunaj smo in zunaj hočemo ostati,'' je odgovoril Lewis, "dokler zavzema A F. of Labor svoje sebično stališče. Svojo kampanjo bomo nadaljevali in organizirali neorganizirane delavce."
Delavska Federacija bo pričela pridobivati člane v jeklarski industriji in v vseh industrijah, kjer je Lewisov odbor pričel svojo organizacijsko kampanjo.
WASHINGTON, D. C., 7. septembra.—Predsednik United Mine Workers of America in .predsednik industrijskega odbora CIO, John L. Lewis, je rekel gflede izključitve desetih unij iz Delavske Federacije:
"Ako je skupina državljanov pognana iz mesta in so mestna vrata zaprta, je naravno, da se bodo zbrali, da se branijo proti zverinam v gozdu."
naroČite se na "glas NARODA". .največji slo venski dnevnik v 7dr država^
VELIKE TEŽAVE Z OSVOJENIM ___OZEMLJEM
Vojaštvo je odkorakalo iz Addis Ababe v se ne-zadeno ozemlje. *— Benito ima neguševo haljo.
RIM, Italija, 7. septembra.
—	Italija je v Abesjniji zopet pričela obsežne vojaške operacije. Oddelek eritrejskih in a-besinskih vojakov je odpotovalo iz Addis Ababe, da pokonča upornike v se nezavzetili krajih, predno preneha veliko deževje.
Na vsakem vojaškem avtomobilu, ki vozi bencin in munici-jo, je italijanski šofer v spremstvu oboroženih domačinov".
Deževno doba še ni končana. Zadnje teden se je solnce samo nekolikokrat pokazalo.
Podkralj maršal R. Grazio-ni je nadziral vojake preil njihovim odhodom. Eritrejci so med korakanjem peli bojne pesmi. Abesiuci so nosili puške in krive sablje. Abesincem poveljuje ras Hailu, ki je Italijanom pokazal svojo udanost s tem, da je <v juliju in avgustu pomagal Italijanom proti abe-sinskim upornikom, ki so pogosto prišli blizu Addis Ababe.
Italijansko poročilo iz Addis Ababe pravi, da 'bo do konca deževne dobe podjarniljena cela dežela.
RIM, Italija, 7. septembra.
—	Ministrski predsednik Benito Mussolini je danes nosil ha ljo, ki je bala nekdaj last premaganega abesinskega cesarja Haile Selassiea. Haljo, ki je bila -okrašena z levjo grivo, je ogrnil okoli Mussolinijevili ram ras Gugsa, ki je takoj v začetku abesinske voji^e dezertiral k Italijanom in je sedaj gover-ner province Ttfgrai.
Haljo, katero je cesar Haile Selassie pred <več leti podaril svojemu zetu rasn Gugsi, je Gugsa podaril Mussolini]u v palači Veneziia.
Pri tem je ras Gugsa rekel: "Pod italijansko zastavo bo a-besinsko prebivalstvo uživalo mir in napredek." Mussolini se mu je zahvalil.
ABESINUA IN LIGA NARODOV
Liga narodov si prizadeva pridobiti Italijo.--
Zasedanje Lige narodov 18. septembra.
' ŽENEVA, Švica, 7. septembra. — Generalni tajnik Lige narodov Joseph A. Avenol je odpotoval v Rim na posvetovanje z italijanskim vnanjim ministrom grofom Galeazzo Cia-no glede zasedanje Lige narodov 18. septembra.
Italija se ni vdeleževala sej Lige narodov, odkar je pričela vojno z Abesinijo in je izjavila, da njeni delegati toliko časa ne bodo iprisotni pri Ligi-nali sejah, dokler je na seji navzoč tudi abesius*ki delegat.
Liga narodov, ako hoče pridobiti Mussolinija, mora na prihodnji svoji seji abesinske-mu delegatu odreči jjravico biti navzoč. Neguš Haile Selassie bo najbrže imenoval svojega zastopnika, ali pa bo mogoče še celo sam prišel.
Anglija in Francija sicer želite imeti Mussolinija za prijatelja, toda Italiji nikakor nočeta prznati osvojitve Abesi ni je. Dokler je Mussolini ztve-zan s Hitlerjem, bodo Anglija. Francija in Rusija skrbele, da ostane v Abesiniji upor živ. Poleg tega pa morajo tudi pritiskati na Italijo, da v Abesiniji ne organizira vojske domačinov.
ZVEZA PROTI RUSU!
ROJSTNI DAN KRALJA PETRA
BEOGRAD, Jugoslavija, 7. septembra. — Rojstni dan kralja Petra je bil proslavljen z veliko vojaško parado. Mesto mladega kralja, ki se nahaja na počitnicah na Bledu, je nadziral parado regent knez Pavel.
Kralj Peter, kd je star 13 let, ne bo zasedel prestola do svojega 18. leta.
Kralj Peter se nahaja v taborišču boy skavtov na Bledu, kjer živi enifco s tremi skiibski-
mi, tremi hrvatskimi in dvema slovenskima dečkoma.
BEOGRAD, Jugoslavija, 7. septembra. — Pri paradi ob priliki rojstnega dne kralja Petra je bilo mogoče videti veliko izboljšanje v opremi jugoslovanske vojske. Jugoslovanska armada ima sedaj tudi aipinski polk s posebno opremo za -boj visoko >v gorah. V parada je bilo mnogo tankov ter težke in lahko artilerije.
RIM, Italija, 4. septembra. — Vsled obiska bolgarskega kralja Borisa pri Mussoliniju se potrjuje domnevanja, da se v osrednji Evropi snuje blok proti sovjetski Rusiji.
Mussolini je sprejel bolgarskega kralja v privatni aVdi-jenci v palači Venezia v sredo popoldjne.
Tajni sestanek je oživil vesti, po katerih skušate Nemčija in Italija osnovati srednjeevropski (blok šestih -držav, v katerem bodo vključene tudi Bolgarska, Avstrija, Madžarska in Poljska.
Borisov obisk iv Italiji je prišel nepričakovano, kajti o njegovem prihodu <ni -bilo ničesar znanega.
Kot znano, Bolgarska ni hotela stopiti v balkansko zvezo, katero tvorij«o Jugoslavija, Grška, Romunska in Turčija in je edina balkapska država, ki ni vezana ipo nobeni avezi.
Protikomunistični blok ds-rednje Evroipe bo zid proti razširjanju komunizma v osrednjo m zapadno Evropo.
Prejšnji teden je tudi madžarski regent admiral Hor-thy obiskal kanclerja Hitlerja v Berohtesgadenu, kjer sta tudi razpravljala o tem bloku.
ZNANOST IN TEHNIKA BOSTA OMOGOČIL! STRAŠNO VOJNO
WASHINGTON, D. C., 7. septembra. — Na
mednarodni konferenci inžinirjev je govoril ameriški državni tajnik Hull ter pozival vse navzoče na boj proti nevarnosti vojne. Najprej je omenjal silne uspehe, ki jih je dosegla tehnika v zadnjih desetletjih, nato pa nadaljeval:
KRALJ EDVARD NA TURŠKEM
Predsednik Kemal Ata-turk je pozdravil kralja. — Kralj Edvard je nastopil pot domov.
ISTANBUL, Turčija, 7. sep. Jahta k j a Edvarda Nah-lin je v spremstvu angleških in turških rušilcev pristala poleg Dolma Bagče palače.
Ko je kralj stopil na suho, so ga pozdravili predsednik Kemal Ataturk, turški poslanik v Londonu Fethi Okyar, ministrski (predsednik, vnanji ministri in drugi visoki turški uradniki. Kralj se je v spremstvu predsednika Ataturkji v odprtem avtomobilu peljal v angle-ko poslaništvo. V pristanišču in pred poslaništvom je bila zbrana velika množica.
Kemal Ataturk je ostal v .poslaništvu 20 minut. Kralj se je pozneje Krnil na jahto, kjer je kosil.
Popoldne je kralj v spremstvu angleškega poslanika sir Percy Loraine obiskal predsednika Ataturka v predsedniški palač.
Kralj Edvard je bil navdušeno pozdravlje in časopisje je priobčilo dolge članke, ki po-vdarjajo tradicijonalno prijateljstvo Anglije do Turčije.
ISTANBUL, Turčija, 7. sep. —Angleški kralj Edvard se je odpravil na pot domov preko Dunaja. Predsednik Ataturk se je od kralja poslovil v predsedniškem vlaku, ki je bil pripeljan z azijske strani na evropsko stran.
Kralj Edvard in predsednik Ataturk sta &e sestala štirikrat. Tekom svojega bivanja v Istanbulu si je'kralj ogledal zna menitosti mesta. Zlasti se je zanimal za stare slike, katere razkriva v mošeji sv. Zofije a-meriški arhelog T. Whittmore. I Zadnji večer je kralj večerjal v javni restavraciji.
PREPREČENA STAVKA
MINNEAPOLIS, Minn., 7. septembra. — V protest proti-državnemu administratorju V. Ghristgau-u je nameravalo danes zastavkati 47,000 delavcev, ki so zaposleni pri Worits Progress Administration. Stavka je bila v zadnjem hipu preprečena.
—	Tehnika je pa zmožna producirati tudi sredstva za razdejanje ter vojne stroje, ka> terim se ne more nič ustavljati. Žal, da posvečajo znanstveniki toliko svoje energije temu namenu. Vi* ste tukaj zbrani v duhu prijateljskega sodelovanja ter ste prosti vsakega šovinizma in političnih namenov. Vaš cilj naj bo služiti miru in stvari civilizacije. Socijalni napredek je mogoč le v svetu, ki mu ni treba vedno trepetati pred pretečo vojno.
—	Pomilovanja vredno dejstvo je, da so na svetu še vedno nekateri vplivni državniki, ki jim je bolj pri srcu vojna kakor pa mir. Človeštvo mo-ra priti prej ali slej do zaključka, da je vojna grozoten mlin, čigar kamni s<J Sebičnost; gonilna sila sta mu pa strah in sovraštvo; zrno, ki se melje, je pa junaška mladina. KoučnL produkt tega mlina je pa smrt, smrt mladine, smrt uade in smrt civilizacije.
—	Vojne, ki so so vršile v preteklosti, niso nobeno merilo za vojne bodočnosti. Če bo zopet izbruhnila vojna, se je ne bodo udeleževale le uniform i-i ane armade in mornarice pač pa vse prebivalstvo prizadetih dežel. Letala, strupeni plini iu drugo moderno bojno orožje bo spremenilo svet v pravcati pekel. Zatrdno upam, da se bodo vlade zavedle svoje velike dolžnosti, ki jo imajo napram narodom ter ne bodo zdrvele v prepad, iz katerega ni več rešitve.
BLUM NOČE VSTREČI KOMUNISTOM
PARIZ, Francija, 7. sep. — Francoski komunisti zahtevajo od ministrskega predsednika Bluma, da Francija pomaga španski vladi v državljanski vojni ter. so rv podporo svoje zahteve razglasili enourno splošno stavko 230,000 delavcev. Blum pa je to zahtevo odločno zavrnil.
Na velikem socijalističnem zborovanju v Luna parku je Blum rekel, da se bo Francija strogo držala nevtralnosti. Komunisti pa so mu odgovorili, da bo ta francoska politika vodila do samomora špaaiskega naroda, ker Italija m Nemčija o-borožujeta upornike.
Blum .pa jim je odgovoril, da ni nifcakega dokaza, da bi katera država prelomila svojo obljubo, da -bo ostala nevtralna v španski državljanski vojni.
ZGODOVINA REPUBLIKANSKE STRANKE
V začetku politične zgodovine Združenih držav je stranka, ki je zastopala osnovna načela, fijdentifirana dandanes z republikansko stranko, je bila znana pod imenom ^Federalistična stranka". Čudno je, da nasprotna stranka, ki je bila predhodnica današnje demo-, kratične stranke, se je tedaj naizivala '1 republikanska'\ Federalist! so kasneje prevzeli ime "Whigs" in ravno pred začetkom civilne vojne so prevzeli ime "republikanci." Že tedalj se je stara republikanska stranka nazivala "demokratična stranka."
Po navadi delimo ameriško politično zgodovino v tri dobe. V prvi dobi imamo politično borbo med federal isti in republikanci (1789—1816) v drugi dobi med Whigs in demokrati (1830—1856) in v -tretji dobi med republikanci in demokrati (od 1. 1856 do današnjega dne.)
Po sprejemu federalne ustave je Aleksander Hamilton zastopal nekatera gospodarska načela, ki so v toku časa razdelila deželo v dve mogočni nasprotujoči <n skupini. Njegovi pristaši so kmalu postali znani pod imenom "Federalisti." Glavna načela, ki so jih zastopali, so bila: 1. fundiranje narodnega dolga; 2. prevzemanje državnih dolgov, napravljenih tekom revolucije; 3. zaščitne carine; 4. zdrava narodna valuta: 5. podpiranje ameriških prevoznih ladij; 6. primerna vojna obrana. Hamilton je polagal večjo važnost na trgovino in industrij v kot pa poljedelstvo.
Ta načela so se dotikala gospodarskih interesov vseh skupin in distribucije narodnega bogastva, kakor tudi cen vseh potrebščin. Pomenjala so, kaka gospodarska skupina naj prevladuje v javnem življenju. Udejstvovanje teh načel je moralo dovajati do odločne industrializacije dežele ob koncentraciji bogastva in bankar-stva, do ustanovitve veliko poteznih industrij. Naravno je, da so ta načela vzbujala na-sprotstvo in so morala izzivati ustvarjanje druge mogočne politične stranke.
Tekom let do 1800 je federalistična stranka polagoma izgubila svoj vpliv vsled nekaterih jako nepopularnih mer, in leta 1800 je bil izvoljen predsednikom Thomas Jefferson nad kandidatom federalistov. Od teda'j za celih 28 let imeli smo predsednike, ki so se na-zivali 1 'republikanci," pri čemur ne smemo pozabljati, da ti "republikanci" so bili pravzaprav "demokrati" v kasnejši rabi tega političnega naslova.
V Kongresu je prevladovala ista stranka. Federalistična stranka je sicer postavljala svoje kaufdidate do 1. 1816, dokler se ni končno razpustila.
Takoj pred L 1831 so se nasprotniki vladajoče republi-kansko-demokratične stranke zopet organizirali pod imenom "nacijonalni repulblikanci" in postavili so Henry Clay-a za svojega predsedniškega kandidata. Niso uspeli, ali 1. 1834 so se združili z drugimi elementi in si prideli naslov "Whigs", katero ime je bilo prevzeto iz angleške politične zgodovine, kjer se je politična boirba vodila med "Tories" ('kouzervativci) in "Whigfe" (liberalci). Ta "Whig" stranka v Združenih državah je nominalno dbs^tajala do 1. 1856 in je dvakrat us pela izvoliti svojega predsedniškega kandidata: William Henry Harrison, 1. 1840 in generala Tavlora leta 1848. V glavnem se lahko reče, da so Whigs zastopali ista fundamentalna~ načela, kot bivši Federalist!, dasi vsled hitrega razvoja zajpada in juga dežela je bila postala pretežno poljedelska in so zato 4 Whigs' postopali jako previdno v zastopanje svojih osnovnih načel.
Leta 1850 je kapital, investiran v tovarnah, železnicah, rudnikih in mestnih podjetjih, že nadkriljeval vrednost vseh poljedelskih investicij med Atlantikom in Pacifikom. K starim političnim načelom, podedovanim od Hamiltona, se je bilo pridružilo pereče vprašanje suženjstva. Obe stranki, Whigs in demokrati, sta bili v razsnlu širom Severa in Vzhoda. C^as je bil zrel za nove politične grupacije. Tedaj se je ustanovila nova (tretja) republikanska stranka, ki je imela svojo prvo narodno konvencijo v Philadelphia i leta 1856 z odločno proti-suženjsko platformo. Leta 1860 je bil Abraham Lincoln izvoljen njenim prvim predsednikom. To je bil začetek sedanje republikanske stranke.
Od civilne vojne naprej je republikanska stranka kontrolirala ameriško vlado. V zadnjih desetletjih gospodarski napredek Združenih r^ržav dosegel pofpolni preobrat gospodarskega življenja. Razvile so se bile orjaške korporacije. Carine so bile višje in višje in tedaj je demokratična stranka začela svoj napad proti vele-kapitalu. Agrarni interesi so se začeli pojavljati na Zapadu v nasprotstvu proti velebiznisu.
Že leta 1901 se 'je začela pojavljati razpoka v republikanski stranki, ko je Theodore Roosevelt -zagovarjal nekatera
Brooklyn, N. Y.
Kot sta že poročala naš pe vodja Mr. Hude in podpisani, priredi slov. pevska društvo "Slovan" svoj piknik v nedeljo, dne 13. septembra. Topot si jc izbral "Slovan" prav gotovo vsem priljubljen hribček v gozdu nad "Revnim Lazarjem". Začetek ob 10. uri do-poklne. Dopoldne se bo ser viral pristni domači guljaž, popoldne in zvečer pa okusne kranjske klobase s kislim zeljem itd. Se razume, da k temu najboljše pijače ne bo manjka-
Ako kateri rojak ali rojakinja, še ne ve pravo pot, kako priti na omenjeni piknik, je najbolj pripravno, ako vzame Broadway-Jamaica Line do Queens Blvd. postaje. Nato zavite na levo ter sledite tračnicam cestne železnice ter boste dospeli naravnost v gozd, kateri se nathaja jedva kakih pet minut hoda od omenjene postaje na desni strani ceste.
Kličem Vam vsem skupaj! Na vedelo svidenje! Za slov. pev. društvo Slovan',
Anthony Svet, tajnik.
Alieste, kaj je predsodek?
No, vam bom pa jaz povedal, kaj je predsodek.
Predsodek je napačno utemeljena sodba, napačno utemeljeno. presojanje.
Večkrat sem že slišal žensko, ki je rekla:
—	Za ivse svet bi ga ne vzela, ker je premajhen. Za božjo voljo, saj sem jaz večja nego on. Kakšen par bi bila?
To je predsodek. Enostavno si je v glavo ubila, da so majhni za nič. Pa se presento moti. Majhni ljudje imajo velike lastnosti, In bas zaradi tega predsodka ostane stara devica. Bog se je usmili.
Njena prijateljica je bolj pametna.
Prijateljica namreč misli: — Leta gredo, pa naj bo v božjem imenu. Res ni prav posebno »velik in postaven, pa ga bom vseeno vzela.
Prijateljica namreč nima predsodkov. Blagor ji, ker jih nima. Dobila je moža, ki je navzlic svoji nizki postavi velik, dober in v vseh oziriih olrajt.
Tiste, ki -se majhnih branijo, običajno ivelike dobe. Potem šele vidijo, kaj so dobile.
Z majhnimi so mali križi, z velikimi pa veliki. In vsaka, ki ima velik križ, ve, kaj se to pravi.
Istotako je z moškimi. Ta ali oni si v glovo zabije, da noče take ali take.
Posebno proti rdečelaskam imajo predsodke.
—	Nak, rdeče pa že nočem— pravijo, — rdeče so zahrbtne in varajo svoje može.
To je vse skupaj laz. Takih žena kot rdečelaske, je malo.
Za drugim pa vsaka rada pogleda, ne samo taka, ki ima rdeče lase.
Ampak rdečelaske znajo ljubiti.
In kako tudi ne? Saj so vsepovsod sam žareč ogenj — od glave do nog.
Tudi pri jedi imajo nekateri grozne predsodke.
Današnja ženska ti zlepa ne bo pokusila jedi, v kateri je česen ali čebula.
Toda človeštvo 'bi bilo dosti bolj zdravo, če bi se ne balo česna in njegove sestrice čebule.
UNAMUNG PROTI MADRIDSKI VLADI
Vsi španski listi, ki izhajajo v območju uporniških mest podčrta vajo važnost izjav, ki jih je dal sloviti španski filozof Miguel de Unamuno ameriškemu novinarju. Unamuno, ki mu pravijo tudi "duhovni oče španske republike," se je javno priznal k uporniškemu gibanju ter ni odklonil naslova častnega svetnika mestne občine v Salamanci. Svoj prestop na stran uporniške akcije utemeljuje takole;
-Španska državljanska vojna ni, kakor se često zmotno trdi, borba med liberalizmom in fašizmom, to je boj med civilizacijo in anarhijo. To, kar danes predstavlja Madrid, ni niti socializem niti demokracija, naj-brže niti ne komunizem; to je z eno besedo povedano anarhija z vsemi pospremnimi pojavi.
Španiji vladajo danes anarhisti, ki nimajo nobene ideje. Njih edini smoter je uničevanje. Jaz ne stojim ne na levici ne na desnici, je pristavil učenjak. Madridska vlada je storila, da je moj sen o liberalni in svobodni republiki sprhnil v nič. O sebi lahko rečem samo to, je zaključil filozof, da se nisem prav nič apremenil, pač pa se je preobrazil madridski režim.
RAD BI IZVEDEL
za svojega brata Janeza Ličan. Cenjeni rojaki, ako kdo ve zanj naj mi piše, ee pa sam čita, naj mi se oglasi na naslov: MATIJA LIČAN, 35-11 E. 96th St., Chicago, 111.
(2x)
Saj svet itak ne more biti bolj smrljiv kakor je.
Napram petku imajo nekateri predsodke in napram trinaj-stema dnevu v mesecu.
V splošnem ima vsak človek predsodke. Nekateri take, dru-, gi drugačne.
Jaz imam naprimer predsodek proti dolgim ženskim ki-kljam, proti korzetom, proti politiki, proti prohibicigi in vodi v splošnem.
Dosti rojakov, posebno pa rojakinj ima proti meni in moji koloni velike predsodke.
Od rojakinj sem že dobil pisma sledeče vsebine.
— Nič bi ne rekla, če bi bil ledik. V tem slučaju bi se daio govoriti s teboj. Oh, saj vem, kakšni ste oženjeni moški, saj imam mojega že nad devet let.
Važno za potovanje
Kdor je namenjen potovati v stari kr4 ali dobiti kosa od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi v,se potrebno preskrbeti* da je potovanje udobno in bitre. *«to m zaupno obrnite na nas ža vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vlzeje in sploh vse,r kar za, potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroška.
• ■ ' Nedriavljani naj ne odlagajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljen)*. flUB-ENfRV PERMIT, trpi najmanl en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO	V ITALIJO
Za $ 2.55 .................... Din. 100 Za $ 9.00----------------Ur 100
9 5.00,________________ Din. 200	$ 17.40----------------- Lir 200
$ 7.20 .................... Din. 300	$ 43.00 ____________________ Lir 500
$11.70 ................... Din. 500	$ 82.80 ____________________ Lir 1000
W3.0O .................... Din. 1000	$164.00 ____________________ Ur 3*00
«45.00 ...»............... Din. 2000:	$245.00 _______________..... Lir 3000
KMM 8ECENE 8EDAJ RIT^&O MENJAJO 80 NAVBDJKNf
eopvHZM&E SPREMEMBI GOSI A^l DOL!
■:... /
z* izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH lirah dovoljujemo še boljše pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJfHr
Za Izplačilo % 5.— morate poslati_______________________J$ 5.75
$10_ -	- ....................$10.85
$15w— -	.....................$1«.—
" " ........................$»•-
$49«— " " .......................$41.25
" - ______________________m*$
Prejemnik dobi v starem, kraju UpUčUo ▼ dolarjih.
Nt^iA NAKAZILA lZVR${JJEMO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO tL— -
SLOVfeNIC PUBLISHING COMPANY
"Gla* Naroda"
tU WEST lfth, STREET	' •	NEW XOJ0K. K V.
Ali pa:
—	Čas je, da se oženiš, Zgaga, in da enkrat nehaš bezljati!
Hud predsodek proti moji koloni mora imeti tudi rojak, ki mi je ljubeznjivo sporočil:
—	Kaj pa čečkaš in mažeš vsak dan tiste neumnosti. Pusti pisarijo, saj -veš da nisi za njo, in se kakega 'poštenega dela lo-
SLOVEN3C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 Wast I Stb Street * New York, N. Y.
"Gla* Naroda"
(▲ Oor^otatton) Owned and Publljfced by | -4LOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank 8«kaer, President___L. Benedlk, Treaa
Place of bnabw of the corporation and addreaaee of above office^: ftt Wei 18m Btrmš, Bewfa of Manhattan. New Seek Gtj, N. I.
"OLA S NARODA" ~~ _ ____(Voice of the People)__
leaned Brery Day Except Sundays and Holidays
Ea celo leto Telja sa Ameriko In Za New To* *a oel'o le*o......*7.0C
...................-	Za pol leta.................... $3,«
Sa pol leta.................... $3.00 'Za Inaxemstro sa celo le$o......$7.0Q
Ba fetit feta ..................fijp za pol leta ..............$3J0
_ "	_Bobocrlpflon Yearly fOLOQ _
Dopisi bre* podpisa tn osebnosti se ne priobčujejo. Denar nal se UacotoU [»ttljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče nasnani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Aj^eement
"Olas Naroda" lxhaja vsaki dan l»v«emSa nedelj In pr«anlkov
-GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New Vortc. N. Y. "j Telephone: CHelsea 3—1242
^ftras y'agpPZ" '
New YbA;j Tu^gday, September 6š 1936
THE LARGEST ttt&WBNM DAILY W
Peter Zgaga
- ti • PBEDSOPKI
Dopisi.
MOC RUSKE VOJSKE
_ *
Nedavno je javilo svetovno časopisje kot eno največjih senzacij ogromno povečanje šteivila ruske stoječe vojske, ki se giblje sedaj okoli dveh milijonov bajonetov.
Naihajamo se še sredi komentarjev in vtisov, ki jih je izvalo povišanje roka .vojaške obvezne službe od enega na dve leti v Nemčiji, ki ga tolmačijo merocTaj«ni berlinski krogi kot odgovor na silovito povečanje ruske vojske. Po vsem tem je razumljivo, če se svetovna javnost pričenja intenzivno zanimati za .novo rusko vojsko, katere mirovno stanje znaša skoraj toliko, kakor mirovno stanje vseh evropskih velesil skupaj-
Med velikimi deli, ki jih je iavršil tekom zadnjih desetih let molčeči Gruzinec, Jožef Stalin, je gotovo skoraj največje, reorganzacija in modernizacija ruske vojske, ki je štela 1. januarja 1934. še samo 562,000 pušk. To število je narastlo v teku dveh let jla 1,300,000 in bo doseglo koncem letošnjega leta 2,000,000 bajonetov.
^poredno s tem stalnim povečanjem stogeče ivojske pa je napredovaLa tudi ruska industrija, ki je ilanes v stanju samo oskrbovati sovjetsko vojsko z vsem potrebnim vojnim ma-terijalom od pušk, preko strojnic, težke in lahko artiljerije, tankov, letal pa do najbolj nevarnih strupenih plinov.
Po podatkih ruskega glavnega generalnega štaba je štela sovjetska vojska 1. januarja 1936. 90 pehotnih in 23 konjeniških divizij s skupno 824 bataljoni pehote in 600 eskaldroni konjenice 2800 baterijami poljskega topništva, 300 baterijami težke artiljerije, 23 bataljoni pionirjev, 11 bataljoni pOnto-nirjev.
Poleg tega Je prideljenih posameznim sovjetskim ar-mijam še 90 samostojnih pionirskih čet, 23 samostojnih pionirskih * eskadronav, 14 polkov za vzdrževanje zveze (telefonisti, radiotelegrafisti itd.), 59 samostojnih bataljonov za zvezo, 46 samostojnih eskadronov za zvezo, 23 polkov tankov, 3 polki za borbo s strupenimi plini, 11 samostojnih bataljonov in 12 samostojnih čet za borbo s strupenimi plini, 114 letal-skh eskadrilj in 92 letalskih -bataljonov.
Stoječa vojska je danes oborožena z 20,000 lankimi strojnicami, s 16,000 težkimi strojnicami, 8400 poljskimi topovi, 900 težkimi topovi, 1600 topovi za infanterijsko borbo in ob rambo proti tankom in letalom, 4000 la'hkimi in težkimi tanki in s preko 5000 letali. Število tankov in ok lopni h avtomobilov bo doseglo še letos višino 8000 voz.
Sovjetska ivojska posveča posebno pozornost motoriza-ciji. Do sedaj je že 5 divizij popolnoma motoriziranih. Pri vseh 23 kavalerijskih divizjah je izvedena kompletna motorizaerja poizvedovalnih oddelkov. Poleg tega je da sedaj motorizirana že rvsa težka artiljerija, vse edinice za zvezo in poroceval-sko službo, vse edinice za borbo s strupenimi plini, vse edinice pontonirjev in pionirjev, vsi artiljerijskipolki, ki so prideljeni meposredno pod poveljstvo posameznih armij in vse protiletalske baterije. S pojačeno motorizacijo mislijo nadoknaditi sovjetski »vojskovodje pomanjkanje železniških-vez napram, ogroženim mejam in dati ruski vojski čim bolj ofenzivni in ipro-bojni značaj.
GRADNJA HIŠ — UČNI PREDMET.
Po vzorcu angleških šolskih metod, ki skušajo mladino vzgojiti pred vsenj za praktično življenje, je v letošnji zimi vodja neke kanadske deške na- , dal je value šole pripravil evoje 4 učence do tega, da bi pod voc^, stvom strokovnjakov zgTadili popolno enodružinsko bilo.
Dečki so se z navdušenjem o-prijeli te ideje prav radi so se udeleževali v ta namen potreb- j nega tearetičnega pouka, ki je ' pa bil zavoljo praktičnih vaj sam na sebi dovolj zanimiv. Kanalu nato, so začeli z gradnjo na šolskem dvorišča. Pod nadzorstvom strokovnjakov so deč-v ki izvršili vsa dela od temeljev do strehe, inštalacijo, notranjo I 1 opremo itd. V nekoliko meee*
dih fio dokončali popolnoma moderno opremljeno enodružinsko hišo z vsem, kar je v njej potrebno. Dečki so kaj ponosni na svoje delo, l^i ga bodo se-tdaj posvetili z oficielno slav-npstrjo.
POZOR NAROČNIKI!
Pazite na številke poleg naslova, ki vam jasno govore, do kdaj imate plačano naročnino. Obnovite jo, da nam ne bo tret ba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam delo in stroške, sebi pa zajamči-te redilo dostavljanje Usta.
I Besno Vas prosimo, da vpo-števate to opoooriiol
j Uprava "Glas Naroda*'
io.
''Slovan'' bo, kot običajno, zapel nekaj prav lepih pesmi, katerih glas tem mileje doni v prosti naravi. Da bo boljša zabava, bo tudi harmonika na razpolago. Pridite »v obilnem številu, da se skupaj malo po veselimo in pozabavamo v prosti naravi, predno nastopi zimska sezona, kar ne bo prav dolgo. Takrat se bomo seveda morali zadovoljiti z zabavami v dvoranah za zaprtimi durmi.
Torej izkoristite nedeljo 13. septembra ter pridite vsi': na "Slovanov" piknik na hribček v gozdu nad "Revnim Lazarjem".
V slučaju zelo slabega vremena, se vrši zabava v Slovenskem Narodnem Domu, na 253 Irving Avenue, Brooklyn, N.Y.
Naj omenim še, da razen o-glasa v tem listu, se ne bo pošiljalo za ta piknik posebnih ' vabil, kar naj blagovolijo rojaki in rojakinje, kakor tudi posamezna društva vpoštevati.
načela naprednijj agrarnih elementov. Končno je leta 1912 prišlo do popolne razcepitve v republikanski stranki, ko je Roosevelt ustanovil svojo "pro grešivnoStranko." Posledica je bila, da je po dolgih letih zopet zmagal demokrat Woodrow Wilson.
Po vojni so republikanci zopet prišli do oblasti v volitvah leta 1920. V dvanajstih letih republikance uprave se je polagala največja važnost na razvoj industrijalnega živfjenja, kot glavni vir ameriške pros-peritete.
Letošnja platforma republikanske stranke radikalno ne spreminja osnovnih načel, ki so vedno vodila to stranko, začenši od nekdanjih federalis-tov,	. ... -
*	t ^' t
mmmm"-"*^«-« ■	> '■^■jigrr-r*11''1**1 ■ ———----
__T
J^tew Yarkj Tuesday, ;Siapteml>efc(ft# 1936
THE LARGEST SLQVEN BDAILT 1N> UJ&k
J. CONRAD:
ČLOVEKA JE VRGLO NA KOPNO
Kennedy je podeželski zdravnik in biva v Colebrooku na obali eastbavski. Holm, ki se dviga kar koj za rdečimi strehami hiš malega mesta, pritiska ljubko glavno cesto k zidanemu nasipu, ki jo ščiti pred morjem. Onkraj nasipa se v širnem enakomernem loku razteza nerodovitno, peščeno obrežje, ki se nad njim temno odraža vas Brenzett — zvonik sredi gruče dreves — a zunaj je najoodaljenejša točka obzorja suhe zemlje označena z navpičnim stebrom svetilnika,
je v dalji videti ko majhen svinčnik Za vasjo Brenzett je zemlja nizka in ploščata. Vendar je obala preveč, dobro zavarovana spričo valov in časih se ustavi tu tudi kaka večja ladja, če ji sovražne sape branijo pluti dalje. Tedaj se zasidra nedaleč gostilne 'Ladja' v Brenzettu Podrt mlin na veter, ki dviga v bližini svojo razdrapano roko čez neki grič, ki ni večji ko kako smetišče, in kratek, debel kol kraj vode, ki je za kilometef oddaljen od hišice obrežnega čuvaja; to so predmeti, ki so vodnikom majhnih brodov dobro znani. Te so uradni pomorski znaki za krpo zanesljive kopne zemlje, ki so na pomorskih kartah narisani s kolobarjem s piči-cami v sredi in z mahjnim sidrom in z napisom okrog: "Moč-vara in školjke."
Višina valovite pokrajine presega štiroglati stolp cerkve v Colebrooku. Pobočje je zeleno in prepreženo z belo ces-ijoi. "Če stopa« navkreber po nji, zagleda? spodaj široko dolino, obsežno zeleno kotlino pašnikov in grmičevja, ki se razteza v notranjost dežele in končuje v samih škrlatastih črtkah in črtah.
Po tej dolini do Brenzietta in Colebrooka in v;še do Dara-
forda, za dvajset kilometrov oddaljenega trga, se razteza delovanje mojega prijatelja Kennedyja.
Minilo je že dokaj let, odkar me je, ko sem še bival v inozemstvu, povabil k sebi. Rad sem prišel in ker ni mogel zanemarjati svojih bolnikov, da bi mi delal družbo, me je jemal s seboj — časih po pet in štirideset kilometrov daleč v ■nem samem popoldnevu.
Nekega dne, ko sva zavila ob vsodu v večjo vas v senčnat drevored, sem na levi zapazil nizko, črno hišico z blestečimi se šipami, z zidom, poraslim z bršljanom, s streho, ki so bil^ kamenčki na njej in z vrtnica-mi-ovijalkanii ob polomljeni rešetki na vratih majhne veže. Kennedy je pridržal konja. Neka ženska, ki je stala v polni sončni svetlobi, je pravkar raz-obešala mokro rjuho na vrv med dvema starima jablanama, i-n medtem ko je rjaveč trmasto-hlastnil po doktorjevi levici, v rokavici iz debelega pasjega usnja, je doktor za ki kal čez živo mejo: "Kako pa je tvojemu otroku, Ami?"
Videl sem njej brezbrižni, rdeči obraz. Rdeč je bil, a ne radi zardele rdečine, marveč se je zdelo, ko da bi bil nekdo močno udrihal po njenih ploščatih licih. Bila je tršate postave in njeni redki prašnorja-vi lasje so bili na tilniku zviti v trd vozel A bila je prav mlada videti in njen glas je bil tih in boječ.
44Dobro, hvala."
Peljala sva se dalje.
" Je to kaka tvoja mlada bolnica!" sem pripomnil, nakar je doktor zamrmral:
"Njenega moža sem zdravil "
"Zdi se mi, da je kaj dolgočasna ženska," sem malomarno odvrnil.
"Je," ^je dejal Kennedy, "prav cudxa ženska je. Zadosti 'je, če pogledaš te njene roke, ki vibijo na teh kratkih lehteh, in tiste brezizrane, bolščeče, r j sive oči, pa že veš, kako je njeno notranjo življenje lenobno in topo. Taka to-po=:t je v njej, da bi človek mislil, da je za večne čase zavarovana pred kako domišljijo. In vendar je imela, kakršna je, dovolj bujno domišljijo, da se zaljubila."
Kenendv je govoril dalje: Ona je najstarejša izmed velikega števila otrok. Ko ji je bilo petnajst let, je šla v Neubarnshof služit. Tedaj sem zdravil Smithovko, ženo gospodarja, in sem ondi videl prvikrat ,to žensko. Smithovka, ženska dobrega nosu, jo je Vsako popoldne oblekla v lepo obleko. Ne vem, zakaj sem jo sploh začel gledati. So namreč obrazi, ki radi čudne pomanjkljivosti jasnih potez in izraza vzbujajo našo pozornost, slič-no, kakor če človek, hodeč v megli, pozorno gleda na kako brezizrazno obliko, ki nima slednjič ničesar zanimivejšega na sebi kot kaka deska za letake. Edino, kar je bilo posebnega na njej, je bilo to, da je začela jecljati, predan je prav spregovorila, a že prva njena beseda ni bila več jecljajoča. Če jo je kdo neprijazno nahru-lil, se je popolnoma zmedla. Imela pa je dobro srce. Nikoli ni nihče slišal, da bi bila kaj slabega spregovorila o kom in sleherno ži v o bitje je bilo deležno njene skrbnosti.
Njene kratkovidne oči so se s solzami liapolnile, če je zagledala kako ujeto miš. In nekoč so jo videli fantje, kako je klečala v mokri travi, da bi pomagala krastači. Dekle je hnela domišljijo, več domišlji-
je. kakor je človek potrebuje za razumevanje trpljenja drugih ljudi in za vzbujanje sočutja. Saj se je tudi zaljubila tako. Treba je namreč imeti domišljijo, da si sploh ustvariš pojem o lepoti, in še več je je treba, da najdeš svoj ideal v podobi tujca.
Kako je prišla do te lastnosti in s čim se je večala, je nerazrešljiva skrivnost. Rojena je bila v vasi in ni prišla nikoli delj ko v Colebrook ali mo-
(Nadaljevartje na 4. strani.)
EDVARD VHI
L. Ganghofer:	^^
1 iHI Grad Huberfrus	fiHU
"	iT	*t*T- f—
•	:: Roman ::	^^
V bližnjih dneh bodo vzeli iz kronske zakladnice v Towru britanski prstan kronanja, spo-ročni prstan Anglije, kakor ga! Wernerjev življenjepis."
31
"Ena njegovih najstarejših slik je "Pozni jeseni" na moč podolbna. In vendar, kakšna razlika! Takrat vroč, strasten boj s snovjo, in še tudi negotova roka. ki trepeta v viharju duše, .brez moči, da bi ga pričarala na platno. In sedaj izčiščen mir. popolna oblast nad snovjo, ii se je zunanje komaj kaj spremenila. Toda na znotraj je vse poglobljeno, vse se "zliva v ubranost. To je resničnost, dvignjena v umetnino. In razvoj tega motiva, od onega prvega poizkusa do danes — rekel bi skoro: To je
imemuljejo, da ga izročijo zlatarjem v predelavo. Ta dragoceni prstan se ujema v sedanji Obliki namreč samo za četrti prst desne roke, ker so bili zadnji angleški vladarji vsi poročeni, Ne more ga pa uporabljati kralj Edvard VIII., ki mo
Fonbeeku se je glas ogrel.
"Kar kdaj zaživi v njem, se trdno zakoreni-ni. Njegovo srce je kakor nebeški svet. Tu nič ne mine, samo vedno lepše nastaja. In to ne velja le za Wernerja — umetnika, takšen je tudi kot človek. Kdor je srčen dovolj, da ga ra kot samec nositi na prstu|-'Pozna' mora vzljubiti."
leve roke ki je določen za za- Iz oči Os5podi-ne Rleesbergove sta se utrni-ročni prstan	I
Prstan kronanja izvira iz ča- H na ™wn5e ^ teŽki kaplji* Tih° bi,°' sa" sa Edvarda Spoznavalca in se-|mo vod<>m<* J* žuborel. Ta nenadna tišina je stoji iz četverooglato brušene-jzmotila Tasila pri branju; -začuden se je ozrl ga safirja, ki ga obdajajo de-j kvišku in povesil list. Kiti se je globoko odda
-Minila, kakor bi <e bila v Fonbeckovim molkom rešila spon neke začaran ost i. Zdaj je opazila, da ima Klesbergova mokre oči. "Teta Gun-di?"
manti in so v njem vdelani rubini v podobi križa sv. Jurija. V naslednjih mesecih bodo v o-stalem očistili in po potrebi popravili vse predmete kronskega zaklada. Te dragocenosti prenašajo iz zakladnice ponoči in po možnosti že zjutraj, spravijo spet v Tower.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
T
i i


Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padižahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem
konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
» . .r. « ■ ■ •
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU I 1
IZ BAGuADA V MAMWJL
4 knjig«. § «Ufcw», 627 »l**nJ
Vsebina:
Smrt Mohamed fimina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Narr
Cena _______~____
KRIŽEM PO JUTBOVKM
4 knjige, 698 strani, a slikani
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu: Kako sem T Mekko romal; Pri fauna rili; Med Jeridl * Cena —.................LM
PO DIVJEM KMJDWT.1M]
' 4 knjte. W4 (Irani, s slikami Vsebina:
AmadUa; B6g 1» jrfe; Krona sveta; Med d**ma ognjema	. Cerat __________________1-64
PO DEŽEL* SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 nlH^il Vsebina:
Brata AladZlja; Koč* soteski; MlrkHt; Ob Vardatfn	Cetm .......................lJt
SATAN W ifiKARftOT
12 knjig. ■ slikami, 1704 strani
Vsebina:
Iserijenct; Turna Setar; Na sleda; Nevtr noatl nasproti; Almaden; V treh delib sreta:
Namočile jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 We«t Iflth Street	-'
JxdnJalec; Na lova; Spet n« divjem upada; Heienl mUijoni; Dediči
Gena _____________________3^4
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina.:
Kovat Slmen; Zaroaa s zaprekami: V golob-njaku; Mohamedanskl svetnik
Cena .......................Ltt
WM^f.TOV
It knjig, s slikami, 1153 strani
Vsebina..	^
prvikrat na divjem zapada; Za življenje; NSohM. lepa ludljanka; Prokle^tvo Klala; Za detektiva; Med Kuoianči in ApaCl; Na nevarnih potib; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančib; Wlunetova smrt; Wln-betova 9poroka
Ce^ ----------------»44
t L' % h
4 knjig«, s slikami, 597 strani Vsebina;
Boj x medvedom; Jama draguljev; Kon-fino —; Hib, In njegova pnnlednja pot
en» --------------------1-54
"Glas Naroda"
New Vork, N.. Y.
MILIJARDE NA DNU MORJA
Xietos so začeli pripravljati vse potrebno, da bi dvignili parnik <'IJUsitanio,', ki ga je potopila med vojno nemška podmornica. Na parnikn je bilo za več milijonov zlata. To delo bo zahftevalo mnogo stroškov, toda iskalci zaklada na dnu morja upajo, da se jim bo trud bogato poplačal, saj bi bil v primeru uspeha dobiček tisočkrat večji od stroškov. Nastala so cela podjetja za dviganje potopljenih ladij in pregledali so vse (sezname, da se prepričajo, v kateri ladji je bilo toliko zlata "ali drugih dragocenosti, da bi bilo vredno dvigniti jo. Mnoge ladje so se pa potopile tako, da nihče ne ve, kje leže. Tako je izginila v morskih valovih španska kri-žarka "Reina Regenta", ki je potegnila za seboj 400 mož posadke, dalje angleški poštni parnik "Liverpool" z bogatim tovorom na krovfu je pa bil« 480 potnikov. Leta 1904^se je potopila ladja "Lady Hamilton", v decembru istega leta je pogoltnilo morje parnik "Morrow" v decembru 1911 pa parnik '1 Asiatic Prince". Leta 1911 se je potopil ameriški parnik "Merida" ki je vozil za 4 milijone dolarjev zlata in srebra. Enako veli'k zaklad je iaginil v morskih valovih s parnikom "Egipt". Ta parnik leži dobrih 130 m pod morsko gladino in krije v sebi za 8 milijonov dolarjev zlata.
.Zaklad v vrednosti okrog 400 milijonov lorda Kitchene-ra se je pogreznil na dno morja s parnikom "New Hapshire", ki je zavozil 6. junija 1916 na mino in se potopil. Tudi angleški parnik "Laurentic" je potegnil na dno morja za dobrih 50 milijonov dolarjev zlata. Nekje v Indijskem oceanu počiva' v morju francoski parnik "Aifons Xn." na katerem je bilo za pol milfjona dolarjev al at a. Tudi fregata "San Francisco" ki se je potopila blizu irske obale, je potegnila na dno morja mnogo zlata. Moderna tehnika se je končno lotila tudi tega problema in hoče vse te zaklade dvigniti iz
"Kaj se je zgodilo:'" je vprašal Tasilo.
Gundi Kleesbergova je dvignila obraz; po belem pudru sta se vili dve temni brazdi. Tiho je rekla: L'Zelo me je prevzelo. Kako se go spod Forbeck oklepa svojega učitelja, lepo je to." Njene plahe oči so se pom udi le na mladem umetniku; pa tudi dvoje drugih oči je ! obviselo na njem, velikih in svetlih.
"Nič takega!" je dejal Forbeck. "Pjed leti te podobnosti še ni bilo. Izobličila se je šele pozneje, ko sem živel vedno skupaj z AVerner-jem. Skušala sva dognati, ali si nista najini družini vendar le kako v sorodu. Toda odkrila nisva niti najmanjše sledi, četudi sva prebrskala cerkvene matrike njegove in moje domovine tja do časa najinih pradedov. Werner^ je Zgornji Frank, jaz sem Švab iz Algiina. Od najinih družin je prebivala vsaka v svoji domači vasi s sorodstvom, ki ni segalo čez pet ur na okrog. Ne! Ta podobnost temelji na nečem drugem.'
Forbeckove oči so sanjavo zasijale.
"Naključje me je privedlo Werner ju na pot, sodil je, da imam nekaj daru in se zavzel zame. Zdaj smem že leta živeti z njim ko mlajši brat s starejšim. Kar znam, mi je dal Werner, mislim m čutim iz njega. Duhovno me je preobrazil v del s;*be samega. Ob tem dolgoletnem prisrčnem sožitju se je moralo zgoditi, da sem se mu prilieil tudi zunanje. Použil me je vsega, utonil sem v njegovi duhovni premoči in častihlepno stremim za svojim vzorom., Odtod njegove poteze tudi :na mojem obratu."
Kiti je zmajala z glavico. ".Teli kaj takega res mogoče?"
"Gotovo!" je menil Tasilo. "Živi dokaz i-maš pred seboj Vnanjega človeka ne oblikuje le meso, ki ga jemo opoldne, marveč tudi vse. kar nam polni glavo in srce. Ta pojav vidimo često pri možu in ženi, ki živita v srečnem za konu. Sčasoma sta si podobna tudi zunanje, kakor brat in sestra skoro."
Forbeck se je zmedel. "Meni pripisujete, kar je samo Wernerjeva zasluga. Ako bi ga poznali.."
Ali ga nisi še nikoli videla?" je vprašala
Kiti.
"Toda Tas! Mar naj bo to dokaz! Gospod Forbeck vendar ni s profesorjem Wernerjem oženj en.
Zdaj so se zasmejal i vsi. Kiti je povedala to I s tako zabavno resnobo, da se je morala namuzniti celo teta Gundi. Se med njegovim smehom je prinesel Frie pismo za Tasila. Ta je pisavo na kuverti m«*nda poznal, ker ga je hlastno odprl; ko je bral, se je pomiril. "Sel naj čaka, lx>m kar odgovoril. Položil je roko For-becku na ramo. "Oprostite —"
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dn&mtic v Zdruitdh drimtak
"Ne!" In dočim je segla spet po svojem de-lu, je Gundi Kleesberg dodala oklevajoče: — "Priznam — ker ga kot umetnika tako zelo spoštujem, bi me izredno zanimalo—"
"A tako? Ves ta čas ste govorili pač o Werner ju?" je dejal Tasilo, otrnil pepel s cigare in se obrnil proti teti Gundi. "In če vas ima radovednost: Prodstiavite si gospoda For-becka za petindvajset let starejšega, in zadeli boste približno, kakšen je Werner."
"To podobnost ste opazili tudi vi?" je vpra-tal Forbeck, vesel Tasilovih besed.
"Že takrat, ko sem vas spoznal. Govoril sem o tem tudi že z Wernerjem. To je neka čudna fiziološka posebnost."
Gundi Kleesbergova je boječe pogledala kvišku. Ali ste si z profesorjem WTernerjem v sorodu?"
Tasilo se je zasmejal. "Potem seveda bi bila stvar kaj preprosta in naravna."
Zdaj je postala radovedna tudi Kiti. "To je pa vqndar nenavadno nal^jučje."
Kiti se je dvignila. "Tas, pa menda ne, d?! I)i bila kaj neprijetnega?"
"Ne." Tasilo se je izognil sestrinemu pogle-du. "Neki moj klient, ki stanuje doli v Jezerskem dvoru, me sprašuje v svoji pravdni zadevi za svet. Oprosti!" Stopil je v hišo.
Tudi Gundi Kleesberg je vstala in menila, da bi jim sprehod po parku ;ne bil od škode. Kiti je pa imela druge načrte in jih je tudi izvedla. Nekaj minut kasneje so razpeli na po-košeni trati mrežo, in dočim je teta Gundi sedela s svojim delom v se.nci pod brestom, so švigale na sončni trati bele žoge sem in tja. Forbeck se je izkazal pri tem za tako dvomljivo »veščega, da mu je Kiti smeje se zaklicala: "No, čujte, gospod Forbeck, upam da vam gre slikanje boljše od rok ko tenis. Drugače kaže slaibo z nesmrtnostjo."
Kdo pa naj ima tudi oči pri žogi in stoji, ko frli tam onstran mreže sončsna postavica, in se smeji in iskri v mladem življenju, žareča od veselja nad igro in ljubka v slednji kretnji.
DALJE PRIDE
ŠPANSKA ARTILERIJA
Artilerijski oddelek španske armade v Guadarrama gorovju. VstaŠko prodiranje je bilo v ^ onem gorovju ustavljeno, in s tem je bil rešen Madrid.

United Press poroča iz Kap Palmasa v Liberiji, da je ondi izbruhnila huda državljanska vojna. Divjaki se z največjo grozovitostjc uničujejo med so-boj. Upor proti liberijski vladi je popoln, udeležujejo se moški, ženske in otroci. Vlada !je poslala proti upornikom svoje čete, toda do sedaj niso opravile nič.
V Kap Palma? vsak dan do-spevajo transporti ranjenih vojakov iz divjine. Ranjenci pri-
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
SHIPPING NEWS
Pišite nam za cene voznih listov, reservacljo kabin in pojasnila za potovanje.
To pravi Helga t:*ko ostro in zaničljivo, da Grondi šine kri v obraz. Četudi j ■ je sestra že pog-osto skušala žaliti in ponižati, tako ostro se "e ni nikdar izrazila. In sedaj to ni bilo ž&mo pro*i njej. temveč tudi proti njeni ljubljeni materi. Tedaj se vzravna Gon la, ki je vse tako potrpežljivo prenašala in se pripravi na fon.
"O, Helga, tak? zaničljivo ne smeš, soditi moje matere, bila je — —"
44Čudovita žena. vem. to si mi že tolikokrat povedala, da 5«?Jaj tei»i v resnic*, ne morem več slišati, še posebno lic, ker ^edaj vete. da je bila služkinja. V naših krogih takih sploh ne vpoštevarno.''
V Gondinih očeh se zabliska.
"Kalio grdo govoriš o moji ljiibi materi, Helga, tega ne morem trpeti. Mo.ia mati ni bila služkinja, pa tudi, če bi bi-.'a — a 11 smenio čioveka zaničevati, ako si mora služiti svoj i%ruli kot uslužbenec ?"
"No, ali )>i mogoče reda občevala z našim slugo, s šoferjem?*1
"Zakaj ne ak<. ^o z menoj na isti stopnji izobrazbe? Samo stopinja iz brr/oe j« merodajna. Tn ko bi mojo mater poznala, v vseh njenih dobrih, plemenitih lastnostih, tedaj ne bi jo pri neriftia s služkinjo. Moja mati je napravila izpit i*a učiteljico je gladko govorila francoščino in angleščino, pozneje tud; matajščino in holandščino. Bila je zelo glazbeno nadarjen i in z«mo ra;umna. Vso, kar vem, som se naučila od fcvoje matere."
Za ni tajiva pot«/a «?c i'rra okoli Helginih ustnic.
"Tvoji vzgoja kaži precej pomanjkljivosti. In to razumem zelo i.loiiro, K') ve.n, da tvoja mati ni bila dama."
Gondine oči so vedno bolj temne.
"Moja mat* j«- -.» ila .lama do koncev svojih prstov. Ako tukaj ve isili napravim kalj napačnega, pri tem njena vzgoja ni popolnoma nič kriva To so samo se majhni pogreški v občevanj**, ker smo pač na Daliomyju živeli ločeni od sveia. £»a pa nriogo reč zrraia kot ti, je gotovo."
Helga nekaj časa molči; morala je priznati, da jo je Gon da v znanju zelo neodknljevaia. Pa četudi si je to priznala, wndar Gon !i teg-i :»i hotela priznati. 11
44Ali se ne baltnš preveč, Gonda, ako si domišljuješ, da t<č znaš kot i *z!" 70 vp,-aša zaničfjivo.
"Bai.am! Nt' nič mi ni bolj daleč kot bahanje. Tudi ->e nočem ponašati s svojim znanjem; braniti hočem samo ^vojo mnter. Ali nisi tudi sama dognala, da obvladani francoščino in i-ng'^eino mnogo boljše kot ti? Ali nisi pred kratkim ama reki« da se čudiš, kaj vse znam? Malih po-greškov jrfede olike, ki se jim nisem mogla izogniti na Da-homvju, »eni se na.iilo odvadila. Prav redkokdaj se še zgodi, •Jj kaj napravim a:i ree?m, kar ne bi moglo prestati tvoje itroge soibe. Pa ro se bile samo malenkosti, ki z mojo vzgojo nimajo nikakega opravka."
Hek»a je uvidela, dn je šla predaleč in da je bila premagana Zato visoke dvigne rame in pravi:
4'XiVar se ne prepira jy_e, to je preveč navadno."
• Gonda se globoko oddahne.
"Ne. ne bove st prepirali. Toda prosim, ne govori več tako o moij materi; tega ne mo rem prenesti, ker sem jo imela preveč rada Tu l; jaz ne bom nikdar ničesar rekla proti tvoji materi."
Helga pa ošabno vrže glavo nazaj.
4	4 To *e tudi ne bi spodobilo, kajti moja mati je bila rojena barenesa Sant^D.''
"Ali je to kaj posebnega, Helga?" vpraša Gonda.
Helgi jo pogleda od zgoraj navzdol.
"Tesra seveda ne moreš raseumeti kot hči žene, ki si je kot podložniea slu?Ila kruh. Kako bi tedaj mogla kaj takega razumeti? Saj je tvoj oče ravno tako malo plemenit, kot tvoji mati."
Gonda jo začudena pogleda.
4'Zakaj pa praviš TVOJ oče? Ali ni ravno tako tvoj oče kot moj? Ah nisi tako ponosna, da je tvoj oče, kot sem jaz?"
Z nepopisnim Vrazom na svojem obrazu skomigne Hel-;ia z rarreni.
"PoLOsna? O, no, žal, da na očeta ne moram biti po-1 l-osna, ker nima n ri najmanjšega pojma o plemstvu."
Sunkoma se G on via vzravna ter s plamtečimi očmi pogleda sestro
"O, "ram te bor1 i! Kako moreš tako govoriti o najinem <»2etuJ?" zakliče jezno
5	pogledom, ki: naj bi izgledal premišljen, se ozre Helga
i?a Gondo, četudi je dobro opazila, da se je vedno bolj zagovorila.
4
"Ne T*azgrevaj se, kajti mogoče ne veš, da je oče moji materi za«tavi) svojo besedo, da se ne bo nikdar več oženil. Pa je vendarle storil in je moji ponosni materi za naslednico vzel v2gejittljico. Naj /-a svojo opravičbo navede karkoli, po naših strogih čnstnih postavah je postal brez časti."
Gonda zelo prebledi.
"Br^z ca iti! Ker ;:e mož z gorkim, čutečim srcem? Vem vaef Helgo, oče mi je vse povedal. Vem, kako mu je b:la izsiljena te obljuba, in kalfco je bil prisiljen v-ta zakon brez ljuib1 zni Iz Jobrote, da je pomiril tvojo bolehno razjarjeno mater, je dal to nespametno obljubo,« katere od njega ne Iji smtl nikdo zn literati. Noben pameten človek ne more misliti, da je taka obljuba obvezna."
"Te?*a ne mp^oš razr.meti. Beseda ostane beseda!"
"Na'/žlic temu pa ne more na časti najinega očeta nikdo dvomiti, hajmanj pa ti Helga! Prosim te, rotim te,, me daj, da bi oče kdaj slišal, da tako bresrčno govoriš o njem."
Ne4rc.Tiko negotovo jo Helga pogleda.
"Kaj pa hocesj Navajam samo resnična dejstva."
^ JMjt prihodnjimi ^
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
9.	septembra:
Manhattan y Havre Queen Mary v Cherbourg
10.	septembra:
ChamDlaln v Havre
12. septembra: He de France y Havre
Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen
16.	septembra:
Nornmndie v Havre
17.	septembra: Aquitania v Cherbourg
19. septembra:
Conte dl Savoia ▼ Genoa
22.	septembra: Bremen v Bremen
23.	septembra : Lafayette v Havre Washington v Havre
Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Paris v Havre
Vulcan ia v Tr§t
£9. septembra: Europa v Bremen
30. septembra:
Normandie v Havre
zemskega trpljenja, jim krivilo pleea in tlačilo poglede k tlom.
"Da,'' je dejal doktor na mojo pripombo o tem. "Človek bi si mislil, da 'je zemlja prekleta zato. ker so vsi tisti njeni otroci. ki živijo v najtesnejši zvezi z njo, tako okorne in robato postave in imajo hojo, kakor bi bila njih duša obtežena z verigami. Tn vendar bi bil mog-el videti hoditi po tej poti, sredi teh okornih ljudi, nekega mladega človeka, ki je bil gibčen, uren, nežnih udov, vitek in raven ko jelka, ki mu je bilo na zunaj videti, da vse v njem stremi kvišku, ko da je lahkega, radostnega srca. Saj se je mogoče dozdevalo tako le zato, ker je tu vse tako drugačno; zdelo se je, ko da se podplati njegovih nog ne dotikajo cestnega prahu. Skakal je preko ograj, stopal ko na peresih po nohočjili in zato ga je bilo moči že iz dalje spoznati. Imel je blesteče se, črne oči in se je tako razlikoval od vseh to hlju-di tukaj, da sem si časih radi njegovih svobodnih kretenj, njegovega krotkega, malo začudenega pogleda, radi njegove zelenkaste polti in ljubke drže mislil; da je kako gozdno bitje. Prišel je odondod."
Doktor je pokazal z bičen v stran in z vrha griča sva zagledala globoko spodaj pod seboj, onkraj valujočih drevesnih kro-šenj nekega parka, vzdolž center daljno, širno morje.	1
1. oktobra: Berengaria v Cherbourg
3. oktobra: Rex v Genoa
7. oktobra : Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre
9. oktobra: Bremen v Bremen
10. oktobra:
He de Prance v Havre Contt^ di Savoia v Genoa
14.	oktobra: Norinandie v Havre Aquitanla v Cherbourg
15.	oktobra: Saturuia v Trst
IG. oktobra:
Europa v Bremen
-'0. oktobra: Itoina v Genoa
21. oktobra :
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
"24. oktobra : Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen
28.	oktobra: Aquitania v Cherbourg
29.	oktobra :
a lie de France v Havre
31. oktobra: Vuleania v Trst
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
4. novembra: Queen Mary v Cherbourg
6. novembra: Europa v Bremen
7. novembra:
Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa
11. novembra:
Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
14.	novembra: Rex v Genoa
15.	novembra:
Queen Mary ▼ Cherbourg
1'0. novembra:
Bremen v Bremen
■_1. novembra:
Lafayette v Havre Saturnia v Trst
2.1. novembra:
Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
28. novembra: Conte di Savoia v Genoa
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do 'zdaj imate plačano naročnino. Prva Številka itomeni mesec, druga dan In tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj nagih roja kov-naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Lauibin
COLORADO:
Pueblo, Peter Culi«, A. SaftW Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič.
"LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch
Cicero. J./Fabian (Chicago, Cicero,
ln Illinois) Joliet, Mary Bamblch La Salle, J. Spelicb Mascoutah, Frank Angnstln North Chicago, Joe Zelene
KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik
MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vod o pivec
MICHIGAN: ' Detroit, Frank Stular
MINNESOTA: Chisbolm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Go ale Gilbert, Louis Vessel H ibbing, John PovSe Virgina, Frank Brvatlch
MONTANA: Roundup, M. U. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
NEW TORK: Gowanda, Kari Sfcnlata Little Falls, M IMt
OHIO:
Barberton, Frank Troba Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl' linger. Jacob Resnlk. John Slaralk Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John KumSe Youngstown, Anton KlkeU OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik
Export, Louis Supančič
Farrei, Jerry Okorn
Forest City, Matb Kamin
Greensburg, Frank Novak
Johnstown, John Polant*
Krayn, Ant. Taufclj
Luzerne, Frank Balloch
Midway, John 2ust
Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro
2. decembra:
Queen Mary y Cherbourg H. deecmbra: Champlain v Havre
decembra: Europa v Bremen -■». deecmbra: Vuleania v Trat 9. decembra: Normandie v Havre Aquitania r Cherbourg 12. deecmbra:
Rex v Genoa 15. decembra:
Bremen v Bremen 10. decembra:
Queen Mary t Cherbourg 26. decembra:
Normandie ▼ Havre -
Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AUis, Fr. Skok
Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar Diamond ville, Joe Rollch	V letošnjem Koledarju
Vsak zastopnik Izda patrdll« za m h 1»? lepili kratkih PO-prejel. Zamike tople vesti, ft bodo Zanimale
gpbava "fliah nakoda" ljubitelje lepotlovj^
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 West 18th Street i ; ; New York, N. Y,
povezujejo strašno stvari. Vojska liberijske vlade je do-bila 11 a! 02:, da mora vsako sel o, k jet se je dvignila sulica proti vladi, pozlati clo tal. Ta ukaz se dobesedno izvršuje. Živila uničujejo sproti, da se ne bi mo-ge1 okoristiti z njimi kakšen uporniški rod v sosedstvu-
Vlada kani upornike izstradati. Vojaki se poslužujejo proti nasprotnikom tudi meto-df. ki je mogoča sa:nio v Afriki. Prisilijo jih namnv da morajo
VOJNA V LIBERIJSKEM PRAGOZDU
Hči druge žene
mwznn Mzsoflfr* -
JHHHBHHHH^HMnMBMSMHBMnMHMIllMI
" New YorE, Tuesday, SeptemKer 8, 1936
TWlf r7 RAfflT TurJnr*ww nrrr.T ra n-m n
trupla padlih vojščakov iz last- i nih vrst sperTi in pojesti, med- ! tem ko mečejo ženske in otroke ' divjim zverem. Sretlišče nemi- * rov je v Sasstowreu, kamor je -vlada poslala primerne ojače- 1 nja, da izsili mir.
\ i
\	J
ČLOVEKA JE VRGLO I NA KOPNO
Nadaljevanje s 3. ttront. \
i?o(V še v Darnford. Tedaj je < v.o štiri lota služila pri S mi tli u. ~ Xoul >arns jo samotno ležeča I kmetija, za poldrugi kilometer z proe od eeste. in zadosealo ji je, \ dn je dan na dan gledala, isto njive isto holme in kotlino, ista j drevesa in isto j^rmičje, iste f obraze štirih dninarjev — dan > na <lan, mesor- za mesecem, leto c za letom. Niti malo ni bilo y videti, da )>> si želela kake za- j bave in z<lelo se mi 'je, da se 1 ne zna smehljati, ("asih se je 1 ob nedeljskih popoldnevih ob- > lekla v najlepšo obleko, a zra- t ven se je obula v najokomojše < škornje, si dala na «?lavo čudo- \ vito tennk sončnik, je prepleza- ■ la dvoje ojyraj in korakala pre- ; ko troje njiv in je šla kakih f dve sto metrov daleč — nič veA j Tam je bila n'jena rojstna lii- i šiea. Pomagala je svoji materi 1 odpraviti otroke, pomila jo po- ; sodo, poljubila najmlajšega 1 bratca in je šla nazaj v hišo -gospodarja. To je bilo vse — ( vsa njena pot, ves njen poči- 1 tek, vsi zabava. Videti je bi- <
10,	dr, si ničesar drugega ne že- 1
11.	A potom se je zaljubila — ] molče, trmasto — nemara brez- < upno. Počasi je prihajalo, a i učinkovalo ko mogočen čar. 1 Xjena ljubezen je bila takšna, i kakoršno so poznali še naši 1 starši: mogočen, usodepolni < nagon — ona sama obsedenost. 1 Da, tako jo bilo: polastil se je neki obraz, neka podoba, preši- • nil vse njene misli in čustva, < da je to podobo kar molila ko < pagani, dokler je ni iz te skriv- i nostne samopozabe, iz te za<-a- i ranosti, zamaknjenosti prebu- -dila neka groza, ki je bila podobna nerazumljivi bojazni kake živali."
Sonce je stalo že nizko na zahodnem nebesu in daljni, iz pobočja jarkov vstajajoči pašniki so se mrko lesketali. Zdelo se je, da se iz tihih, večernih njiv dviga čustvo iskrene žalosti, kakršno občutiš, ko poslušaš kako otožno pesem. "Ljudje, ki so naju srečavali, so stopali počasi, povešenih oči, brez smehljaja, ko da bi njih noge vleklo nizdol breme po-
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena .........................35(
ANDREJ HOFER ....................................................»O«
BENEŠKA VEDEŽEVAI.KA .................................35c
BE I GRAJSKI RISER ------------------------------------------35«
BOŽIČNI DAROVI ....................................................35e
BOJ IN ZMAfiA .......................................-...............20e
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45«
CVETKE (pravljire za stare in mlade)................30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25c
DEVICA ORLEANSKA ..X......................................50e
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35e
FRAN BARON TRENK ...........................................35e
FRA DIAVOLO ........................................................50«
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Frstn Mll-
?iiiski. veselomodrp liunioreske, 72 strani .35
HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA ................- 40«
JANKO IN METKA (kartonske slike za ctroke) 30c
KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v
Koreji) .......................................................30«
KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30«
KRVNA OSVETA (povest iz abruskifa gonO .....30«
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25t
LJ C DE V IT HRASTAR. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šinit) .................................30«
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON ... 75«
MARON. krščanski deček iz Libanona ................25c
MUSOLINO. ropar Kalabrije ................................40e
MRTVI CiOSTAČ ......................................................35c
MALI KI^ATEŽ (spisal Mark Twain) ................70«
MLADIM SRCEM (par krasnih črtie pisatelja
Meska) ......................................................... 25c
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40«
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50«
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal ,7os. Spilliuan. Cena .........30
PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zjjodoviue kanadske.
Spisal Ant. Huonrter. Cena ...............30
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ....................30
PABERKI IZ ROŽA ...............................................25c
PARIŠKI ZLATAR .............................................35e
POŽIGALEC ......................................................„...25«
PRSTI BOŽJI ............................................................30c
PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c
POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30e
PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez...........
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30«
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I. iv..................... 40« II. iv.................40e
PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vfiidimir Levstik. Roman za
mladino. Cena ...........................70
PRAŠKI JUDEK .....................................................25«
PATRIA (povest iz irske zgodovine) ___________________30«
POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................3D«
RDEČA IN BELA VRTNICA ...............................30c
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ____________30«
ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... .50
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
življenja. Cena ......................... .50
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti In nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ .60
SUEŠKI INVALID _______________________________________________35«
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrneev) ____________30«
SVETA NOTBURGA ..............................................35e
STEZOSLEDEC ______________________________________________________30c
SVETA NOČ (pripovedke) ____________________________________30«
TRI INDIJANSKE POVESTI ................. ...........30«
TURKI PRED DUNAJEM ____________________________________30c
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vet) I. zv. $1.30; II. iv. $1.40; IH. *v. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
Po ...........:................ .20
VOLK SPOKORNIK (spisal Fran« Meško; s
slikami) ___________________________________________________$1.00
Trda vez.......1.20
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po __________________________________________;_50e
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _______60«
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ___________________________25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I. del ----------- 40« H. del __________40e
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povest! In 13 povesti
spisal Engelbert GangI). t 1 zvezka...... M
VINSKI BRAT. (V. zv), Gdngl .............. .50
8 POVESTI. (IV. zv.)t Gangl ................ JS9
13 POVESTL (III. iv.), Gangl .............. M
ZBIRKA_
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.