99 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJ E 2001 XXXII mentorsko delo (npr. pomoč učitelja tehnike in tehnologije učiteljicam razrednega pouka pri izvedbi tehniškega dne). Možna je organizacija dni dejavnosti v okviru projektnih tednov in raziskovalnih taborov. Primer, kako izvesti tehniški dan z učenci: ure aktivnosti učencev 1 opredelitev cilja in nalog določitev skupin, kriterijev, poteka, pripomočkov 2 izvedba nalog po posameznih skupinah 2 obdelava podatkov, priprava poročila po skupinah predstavitev in vrednotenje razstava ... VARNOST UČENCEV Pri izvedbi nekaterih dni dejavnosti, zlasti zunaj šole je treba biti pozoren na vse možnosti nevarnih situacij. Te se najpogosteje pojavljajo pri gibanju (promet), pri obiskih kmetij, obrtnikov in tovarn (stroji in naprave), pri ogledih v naravi (zdrsi, jame, vreme...), pri razisko¬ vanjih (npr. oporečni odpadki na divjih odlagališčih) ipd. Če nevarnosti kljub trudu ni mogoče izločiti, je bolje izbrati druge vsebine. O tehniških dnevih boste več našli na spletni strani Zavod RS za šolstvo: http://zavod.zrsss.si/pps/teh/ tehniski.html. LU Mag. Dragica Zvar Zavod RS za šolstvo S O L S K I PEVSKI ZBOR V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI > O z 6 2001 XXXII 100 VZGOJA IN IZOBRAŽEV oblikovanje in izenačevanje vokalov, izboljševanje izkoriščanja pevskih organov, razvijanje glavinega registra, razvijanje občutka za interpretacijo) in • posamezne cilje zborovskega petja (oblikovanje glasu in informativna glasbena znanja na konkretni razvojni stopnji otrok). Izbira glasbenih vsebin mora ustrezati kriterijem umetniške vrednosti, raznolikosti in primernosti določeni starostni stopnji. Kriteriji izbora glasbenih vsebin se nanašajo na pesemski program in na sposobnosti pevcev. Zborovodja sestavi pesemski program, ki je odvisen od dolžine in težavnostne stopnje N J E posamezne pesmi ter od števila in vsebine nastopov, koncertov, revij in tekmovanj. Pri izboru pesemskega programa upošteva razvojno stopnjo in starost pevcev, izvedbene možnosti - glasovni obseg pevcev, primernost besedil ter pestrost programa. Načrt dela pevskega zbora naj bo del letnega delovnega načrta vsake šole. V njem naj bodo načrtovani: letno število pevskih vaj, priložnostni nastopi, koncerti, snemanja in tekmovanja ter izbira pesemskega programa s podrobno pripravo izbranih skladb za delo s posameznim zborom. ii i Z Dr. Marija Kavkler Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše VKLJUČEVANJE POSEBNIMI POT N Uspeh šolskih reform je pomembno odvisen od uspešnosti vključevanja otrok s posebnimi vzgojno- izobraževalnimi potrebami v šolsko okolje. Številni dokumenti, kot so Konvencija o otrokovih pravicah (1989), dokument Združenih narodov »Izobraževanje za vse« (2000), dokumenti UNICEF-a in UNESC-a — dokumenti, poudarjajo enakost pravic vseh otrok, tudi otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, do optimalnega sodelovanja in vključevanja v socialno _ okolje. Vpliv vseh teh gibanj lahko zaznamo tudi v slovenski šolski zakonodaji, saj je že Zakon o osnovni I—. šoli (1996) uzakonil integracijo otrok s posebnimi vzgojno- izobraževalnimi potrebami. Po štirih letih pa je bil W) sprejet še Zakon o usmeijanju otrok s posebnimi potrebami (2000), ki med drugim opredeljuje značilnosti Q izobraževalnih programov in sam proces usmerjanja. Strokovni delavci na šoli morajo dobro poznati zakone in podzakonske dokumente, ki opredeljujejo populacijo otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi , potrebami in oblike pomoči, ki jim po zakonu pripadajo. v Le tako lahko uspešno svetujejo staršem in iščejo vse vrste pomoči, ki pripada otroku in učitelju, ki dela z otrokom s posebnimi potrebami. OTROK S REBAMI Preventivno pa moramo v devetletki posebno pozornost posvetiti razvojnim značilnostim otrok v prvem razredu, se pomembno razlikujejo od prvošolcev v osemletki. Neupoštevanje njihovih razvojnih značilnosti lahko pomembno poveča število otrok, ki bodo dosegali nižje izobraževalne rezultate, kot bi jih glede na svoje zmožnosti lahko. Rizična je tudi skupina otrok iz drugačnega socio-kulturnega okolja, ki v predšolskem obdobju ne bo imela več priložnosti za pridobivanje osnovnih pogojev za formalno učenje (grafomotorne spretnosti, sposobnost poslušanja, razvoj besedišča itd.), ker je ukinjena mala šola. KATERI OTROCI IMAJO POSEBNE VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNE POTREBE? V populaciji osnovnošolskih otrok je 20 do 25 odstotkov otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, ki so nanizane na kontinuumu od lažjih do zelo izrazitih. Največ otrok ima splošne in specifične učne težave. Med otroke s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami spadajo tudi nadarjeni otroci.