STUDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUBLJANA
SI. 281


Posamezna ilevflka 30 stot.
Letnik Ll
UtfUkl(i
8 mtHce l 82r
L «§0 vet — v UraMl I IBltBKt, Mfj

I al RMNC U-f celo leto L 7i—, v iMcematvo tnete&M 30 det. — O^iinlni a 1 mnt prMtoca U tigavihe in obrtne «gUie 75 itot, u ^blla L 1.20, ctiiK denarnih M»idw L l-itot zm besede, najmanj L 3-
EDINOST
Uredriitre la apravoiitTo: Trrt (3), ulica & Francetu d'AnUi 20. Te« leloo 11-57. Dopisi u{ k pobijajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* ■tecite te denar pa apravnUtvu, Rokopisi te ne Ttača|o. Nefreakirana
plsir.a se ne tpaeemajo. — Last, založba in tisk TIskarne „Edinost* PoduredniStvo w Gorici: ulica Closue Carducd št. 7, L n. — Telet 5t 827 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Al faun kallaiicbll kanski režim. To se je že poskusilo na NvVv D lila n 91% w Irskem z zadnjo vstajo. Istotako bi se
carstvo
Povojna doba je brez dvoma revolucionarna, polna dalekosežnih sprememb. Spremembe in preobrati ne tavzemajo sicer povsod oblik klasičnih revolucij, toda vsi dogodki, ki so »ledili zadnji vojni, nas poučujejo Čedalje bolj očitno, da je napočila po vojni v resnici nova doba in da se nahajamo — skoro bi se reklo — na pragu bodočnosti, ki obeta postati bodočnost splošnega preustroja človeštva
Najnovejši dogodek, ki priča o takem splošnem stremljenju po preuredbah, je dalekosežna sprememba, ki jo je izdelala letošnja, britanska imperialna konferenca glede bodoče sestave britanskega imperija, največjega, kar jih pomni zgodovina. Posebna komisija te konference pod predsednistvom Bal-four-ja se je bavila nad mesec dni z *rpra5anjem, kakšni naj bodo bodoči Bdnošaji med posameznimi dominioni, ki sestavljajo angleški svetovni imperij. Te dni so bili objavljeni rezultati teh posvetovanj, takoimenovani Bal-four-jev protokol. Spremembe, ki jih določa ta protokol, so tako zasežne, da se lahlG© reče, da britanski svetovni imperij ne obstoja več. Na njegovo me-j$to stopa nekaka nova družba držav, katere so popolnoma neodvisne druga od druge. V enoto jih spaja edino le še raiha vez skupnega vladarja, ki je angleški kralj.
Vsi deminioni so sprejeli na letošnji imperialni konferenci podložnost angleškemu kralju, a v vseh ostalih pogledih so se popolnoma ločili drug* od drugega, Bistvena sprememba, ki je nastala, obstoji v tem, da je bila londonska vlada takorekoč ponižana za eno stopnjo. Medtem ko je bila prej kljub zelo široki avtonomiji posameznih dominionov vendar le tudi vlada celega imperija, sedaj to njeno prvenstvo odpade. Ne bo več vodila skupne zunanje politike, temveč bo imel vsak dominion svojo samostojno zunanjo' politiko in sveje posebne diplomatske zastopnike, sklepali bodo mednarodne pogodbe popolnoma neodvisno od Londona. Dosedanji kraljevi guvernerji, ki ho bili imenovani v posamezne dominione, ne bodo več predstavniki londonske vlade, temveč direktno kralja samega. Dalje ti guvernerji najbrže ne bodo smeli več biti Angleži, temveč domačini. Skratka dosedanji angleški dominioni bodo popolnoma neodvisne države, ki bodo tvorile le še nekako personalno unijo.
Ta dalekosežna sprememba se bo seveda najraziičneje ocenjevala. Eni bodo videli v njej le povsem naraven zaključek razvoja, ki se je začel že leta 1830 v Kanadi, dosegel svoj vrhunec po vojni v irski Svobodne irske države ter se ustalil pri drugih dom in ionih že med vojno kot gotovo dejstvo, katerega London ni mogel več prezirati. Balfourjev protokol pomeni s tega vidika znaten na-oredek v konsolidaciji britanskega carstva na federalistični podlagi. Na drugi strani pa stoji dejstvo, da britansko carstvo ne bo več imelo skupne In enotne zunanje politike. Ako se upošteva to dejstvo, potem se lahko reče, da britanskega carstva faktično ni več. zakaj odnošaji med dominioni in Anglijo se ne bodo v bodoče prav nič razlikovali od odnošajev istih dominionov s katerokoli drugo državo, na pr. Italijo, Nemčijo itd.
Anglija bo seveda obdržala kljub temu vodilno vlogo. Toda če jo bo hotela stalno ohraniti, bo morala biti pripravljena na najtežje žrtve. Predvsem bo morala prenesti težišče svoje politike iz Evrope v področja, ki so bližja dominionom, torej na Tihi in Indijski ocean. Posledica bo ta, da se bo Anglija uveljavljala v Evropi le v toliko, kolikor bodo zahtevali oziri na njen položaj kot svetovne sile. Za čisto kontinentalna vprašanja se bo mogla še manj brigati nego do sedaj.
S tem, da se bo morala Anglija pretvoriti v izvenevropsko silo, v kateri bodo nadvladovali oddaljeni interesi, ki niso v nikaki neposredni zvezi z evropskimi vprašanji, bo seveda zgubila mnogo na svojem vplivu in na svoji veljavi tudi vsa Evropa kot taka. V tem pogledu bodo imeli sklepi letošnje imperialne konference gotovo zelo važne posledice z ozirom na položaj ostalih evropskih držav, predvsem Italije, Francije, Rusije in Nemčije.
Kar se tiče posledic preuredbe britanskega carstva za bodočnost njega samega, je težko prerokovati. So razlogi za optimistično kakor za pesimistično tolmačenje Balfourjevega protokola. Edina vez, ki spaja' posamezne dele — razen Indije in kolonij, glede katerih ostane po starem — je kraljeva oseba. Z drugimi besedami: edina skupna lastnost dominionov je v tem, da so monarhije, ki jim vlada isti vladar, kateremu so dolžne zvestobo. Ta vez bi se torej takoj pretrgala, čim bi izbruhnila v enem ali drugem dominionu revolucija ter bi nastopil republi-
dominioni avtomatično oprostili podložnosti angleškemu kralju« če bi padla monarhija na Angleškem.
Hassellnl In Brioni se nesestsneti
RIM, 24. (Izv.) Kakor je bilo pričakovati, je danes vest o predstojećem sestanku med vladnim predsednikom on. Mussolinijem in francoskim zunanjim ministrom Briandom resne zanikava tako z italijanske kakor tudi ^s francoske strani._
IfBMtflla za pokrajinske komisije
ki določajo konfinacije
RIM, 24. (Izv.) Kakor se zatrjuje so bila izdana prefektom potrebna navodila glede ustoličenja in* poslovanja posebnih pokrajinskih komisij, katere predvideva novi zakon o javni varnosti v svrho obrambe države. Kakor znano poverja novi zakon dotičnim komisijam presojanje o ovadbah in predlogih policije, da se ta ali ona oseba ko*i-finira. Skoro v vseh pokrajinah so komisije že pričele s svejim delom.
RIM. 24. (Izv.) Danes se je sestala in se tekom prihodnjih dni z&pet sestane na rimski prefekturi posebna komisija, ki je bila ustanovljena v zvezi s poslednjimi odredbami za obrambo države. Komisija je sestavljena iz prefekta, državnega pravdnika, kvestorja, poveljnika orožniške legije in enega konzula narodne milice. Na današnji seji niso še bili sprejeti nikaki predlo-
Rimski MMMM*
RIM, 24. (Izv.) Rimske liste niso nikakor zadovoljiil včerajšnji predlogi višjega gospodarskega sveta glede borbe proti draginji. Vsi listi »o enodušnoi mnenja, da je treba od posvetovanja preiti tudi čimprej k dejanjem. Najbolj odločen v borbi proti draginji je «11 Lavoro d'Italia», ki se že dalj časa ukvarja z draginjskim vprašanjem. Ta list zahteva, da je treba trgovini cene iztisniti, toda tudi «Tribuna» in «Gior-nale d'Italia» sta mnenja, da je potrebno, da se predlagrajo ''različne mere, med katerimi so ustanovitev velikih skladišč, podpiranje zadružništva, zmanjšanje števila malih trgovcev, katerih je vse preveč, določevanje maksimalnih cenikov s strani posameznih občinskih uprav itd.	_ V b©rbo proti draginji bi morala po mnenju « Tribune » poseči tudi zveza trgovcev, kateri stojijo na čelu zvesti in zanesljivi lašisti. Vsi listi so torej mnenja, da ^e po'ožaj postal nevzdržen in da mu je treba nujne odpomoči za-
________ kaj vpr^anjc borb«? proti draginji je
irski vstaji in ustanovitvi vpra£nje, katero je treba razrešiti brez
nadaljnega odkladanja.
Imenovanje rektorjev I tali jamskih naiven
RIM, 24. (Izv.) Naučni minister je imenoval v teh dneh rektorje nekaterih univerz. Pri izbiranju, je minister polagal važnost na to, da so imenovanci tudi zanesljivi fašisti.
Trgovinska pogodba mod Italije te Grčijo podpisoma
RIM, 24. (Izv.) Danes ob 17.30 je bil podpisan v dvorani i zmage v palači Chigi definitivni test trgovinske pogodbe med Italijo in Grčijo. Pri podpiaanju so bili navzoči ministrski predsednik on. Mussolini in nekateri visoki uradniki raznih ministerstev ter grfilg zastopniki, ki so vodili pogajam j a. Orimo-ni j a podpisan j a je trajala samo nekoliko minut. Predsednik vlade je spregovoril nekoliko besed, s katerimi je pozdravil važen dogodek, ki priča o prisrčnih odnošajih, ki vladajo med Italijo in Grško. Jutri se bo vršil v Grand hotelu obed na čast grške delegacije. Pogajanja za ravnokar sklenjeno trgovinsko pogodbo, so bila precej težavna in dolgotrajna. Težave je povzročalo vprašanje pravic obeh pogodbenikov do obrežne plovbe, katere Grčija nikakor ni hotela priznati Ita-liji. Kakor zatrjuje «Tribuna», je bilo tudi to vprašanje za Italijo ugodno rešeno.
Liktorsko posojili
Seja ingesL naredne skupštine t Rađić v
nunrpAn ot	ivr„	BEOGRAD, 24. (Izv.) Za danes dopol-
"^"SSSir1*	skupščine se > S	^	°dV
skih SOTOdOT	•» debata o zakonskem načrtu za i fa- Je blla odpovedana, ker med radi-
RIM, 24. Mesto	Je Po-tp^p^^^^Ze ^^e ^vormi	ni f0 mogoče doseči
že prvi dan nad 10 mUijKJnovlirliktorJ	meznj predStavniki opozicije,	glede ustave poročila an-
skega posojila. Oficirji i* fafisti	takSKrnljoradnik Vujić, davMovlee-1	odbora za narodno skupsčmo
«Leonessa* v Brescii so podpisali 108 vec Grol Jnadalje federalista Zanič iu LtTn.^lV PaS,ICe,Vega131na
1_______^„i_____;Jt	deta. Radikali so v strahu, da se jim
tisoč lir.
Minister zjl narodno gospodarstvo on. Belluzzo je naslovil te dni na vse zavode in šol«, ki so podrejene ministrstvu za* nafodno gospodarstvo, poziv, da prispevajo v največji meri k liktorskemu posojilu.
Iz poročil, ki jih je prejelo gospodarsko ministrstvo, je razvidno, da so se pozivu on. Belluzzija do sedaj odzvali številni državni in pokrajinski gospodarski zavodi,
RIM, 24. Vrhovni »vet zavoda «Banca d'I tali a » je sklenil podpisati 50 milijonov lir za liktorsko posojilo.
Zastopniki lombardijskih, ligurskih in emilianskih zavodov «Societa elet-triche» so na včerajšnjem zborovanju enoglasno sklenili podpisati večji znesek za posojilo.
V svrho določitve smernic propagande za liktorsko posojilo se bodo dne 25. t. m. sestali v Milanu vsi lombardij-ski senatorji in poslanci.
Pri zavodu «Banca popolare di Mila-no» so meščani podpisali včeraj nad pol milijona lir posojila.
Voditelji in uradniki milanskega zavarovalnega zavoda so podpisali 353 tisoč 800 lir posojila. Milanska podružnica «Banco di Napoli* je do sedaj nabrala okolu 50 tisoč posojila.
Nadalje je sklenilo udruženje faši-stovskih pomorščakov v Genovi podpisati stotisoč lir, «Ban ca d'America» in «Banca ~d'Italia» 5 milijonov lir in «Banca Mutua popoiare» v Lodi 300 tisoč lir. ^^^—_
KMiflitacIJe
BENETKE, 24. Pod predsedstvom prefekta se je včeraj sestala pokrajinska komisija, ki jo predvideva čl. 171 novega policijskega zakona ter je sklenila, da se takoj odpošlje v konfinacijo sedem socijalistov, med katerimi se nahaja tudi bivši poslanec Iginio Bovi.
VERONA, 24. RaZun bivšega poslanca Conce, Ubertija in dr. Germigna-nija in drugih 11 oseb je bil konfiniran
Vuletić ter musliman Kulenovič. Vsi so navajali celo vrsto neprimernih postopanj uradništva v posameznih delih države.
S posebno pozornostjo je bil poslušan govor sam. demokrata dr. Grigori-ja Božovića, ki je navajal celo vrsto primerov zlorabljanja oblasti v južni Srbiji. V imenu radičevcev je dr. Ban-kovič izjavil, da s<^ radićevci sicer proti razbijanju shodov, ,da pa ne bodo glasovali za nujnost, ker so predlog vložili sam. demokrati. Razvila se je živahna debata. Končno je povzel besedo notranji minister Maksimo vic, ki je navajal, da je debata zašla s tira.
bodo radićevci v tem vprašanju izneverili in v obče se kažejo novi sintomi napetih odnošajev med radikali in radićevci. Ves razvoj nadaljnih dogodkov se pričakuje od prihoda Stjepana Radića v Beograd.
Aretacije na Romunskem
BUKAREŠT, 24. V zvezi z zaroto v korist bivšega prestolonaslednika Ka-rola, ki je bila odkrita preteklo soboto, so bile izvršene številne nove aretacije. Policija je baje aretirala mnogo uglednih meščanov in častnikov v Bukarešti
in na deželi. Oblasti nočejo dati nika-Vlada sicer obsoja take incidente naukih podatkov in pojasnil.
podpisan ukaz, da se bodo volitve v tudi bivši ravnatelj popolarskega lista oblastne skupščine vršile 23. januarja
zborovanjih, kakor .so jih navedli govorniki. in se z njimi ne more solida-lizirati. Obenem pa je tudi nemogoče, da. bi se sprejela nujnost zakonskega predloga. Maksimović je zaključil svoj govor z navedbo, da bo v najboljšem slučaju bilo mogoče, da se izvoli poseben odbor, ki bo proučil vse navedene dogodke. Z večino radikalov in radičevcev je bil knčno predlog SDS odbit.	_
Seja ministrskega sveta
BEOGRAD, 24. (Izv.) Seja ministrskega sveta se je vršila od 19-21.30, na kateri so razpravljali o volitvah v oblastne skupščine. Razen tega pa je bil zaslišan tudi direktor oddelka za izvrševanje mednarodnih pogodb dr. Ry-bar o pogajanjih s francosko delegacijo glede sklenitve trgovske pogodbe.
OMestne velltve v Ju$esle«9l
se vršijo doc 23. januarja 1927.
BEOGRAD, 24. (Izv.) Iz vladnih krogov se doznava, da je iz Topole prispel podpis ukaza, da se oblastne volitve vršijo dne 23. januarja 1927. Notranji minister Maksimović ima baje namero, da ta ukaz objavi šele jutri ali najpozneje pojutrišnjem. Po seji vlade je danes izjavil novinarjem neki član zborovanjih opozicionalnih volilcev in-vlade naslednje: «Iz Topole je prispel! tervenira policija brez vsakega razloga.
Kakor pravijo dosedanja poročila, je policija prišla na sled zaroti v korist Sbivšega romunskega prestolonaslednika Karola. Vlada je radi tega izvršila številne aretacije in Bratianu, ki se najbolj boji povratka prestolonaslednika, je izjavil, da bo vlada z najstrožjimi odredbami preprečila povratek Karola. Ministrski predsednik Averescu je imel konferenco z vojnim ministrom in šefom generalnega štaba. Na Jkonferenci je bilo sklenjeno, da se vsi pristaši Karola odstranijo iz vojske, pa naj bodo še tako visoki ali zaslužni oficirji. Nadalje je vlada okrepila prejšnje Čete in izvedla obsežno pregrupa-cijo, da je vsak puč nemogoč. V Pariz so bili poslani številni detektivi, da opazujejo delovanje Karola in da preprečijo njegov povratek. Poseben delegat vlade je bil poslan h kraljici Mariji, da jo obvesti o ukrepih vlade. Vsako poročanje o nameravani zaroti je vlada prepovedala ter zaplenila vse liste, ki so o tem poročali.
Volilni boj na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 24. Vsi opozicionalni listi prinašajo podrobnosti o nasilju, ki ga izvajajo oblasti po naredbi ministrstva notranjih del proti opoziciji. Na
«Verona del Popolo* Tullio Tomba.
AQUILA, 24. Pokrajinska komisija v Aguill je obsodila na dveletno kon-
1. 1927-, o čemer je obvestil ministrski svet tudi predsednik vlade. Ako 'Radiću to ne ugaja, naj izvaja konsekven-
V mnogih mestih je policija prireditev zborovanj kratkomalo zabranila.
Maršal D laz prejel češko odlikeramfe
RIM, 24. (Izv.) Danes je izročil Češki
Iiti-ja in Josipa Rebeisa, ki sta že delj' radikali lahko izvedejo volitve brez
tona T7r»rii1n čiiraVinrt TtrrttvacrnTirin nrnti'! njih. Za tO imajo Oni takoj VeČinO». V
časa vodila živahno propagando proti vladi ter gojila odnošaje s prevratnimi elementi v inozemstvu.
takoj
7 mrtvih In 18 ranjenih
Seja izvršilnega odbora ZSSR
___	MOSKVA, 24. Predsedništvo komu-
fin^ijo"a^a^tI"drr5v^čiška' Ip^ ce in naj radićevci "gredo"iz vlade. Ker nistične eksekutive je sklicalo sejo ki
ti«	___u:	i1 radikali lahko izvedeio volitve brez se bo vršila v začetku decembra. Zi-
novjev na tej seji ne bo sodeloval. Predsedoval bo seii Buharin.
Neuffe raa Frsncoskem
PARIZ, 24. Na Francoskem traja še zmerom slabo vreme. Nalivi, poplave in viharji so na dnevnem redu in povzročajo ogromno škodo.
Iz Boulogne sur Mer poročajo, da je včeraj divjala na morju huda nevihta in da se je parnik «Riviera» le s težavo preril v pristanišče. Dva potnika sta bila ranjena.
Iz Marseillea pa javljajo, da je francoski parnik «Nemesco», ki je pred par dnevi zapustil Marseille in je bil namenjen v Casablanco, zavozil pri rtiču Gatta na plitvino. Posadka, ki je štela
lep* se je zrnSila na delavce Staliti m t vodja aretiran
BENETKE, 24. Danes zjutraj se je zgodila v Muranu strašna nesreča. Neka cementna lopa se je zrušila na delavce ter jih pokopala pod ruševina mL Rešilni oddelki so potegnili izpod ruševin 7 mrtvih in 18 ranjenih, med katerimi je 7 zelo težko ranjenih. Domnevajo, da je neereča zahtevala Še več žrtev in da se nahajajo nekateri delavci še vedno pod ruševinami. Stavbeni vodja inž. Đeil'Olivo je bil aretiran.
Mareani r avdijraci pri papežu
. RIM, 24. Danes zvečer-je papež sprejel v privatni avdijenci slavnega izumitelja senatorja Guglielma Marconija.
istem smislu je novinarjem dal pojasnila minister dr. Srskić, dočim je predsednik vlade Uzunović izjavil: «Ako je ukaz tu bo objavljen, ker se mora ob-javiti».
BEOGRAD, 24. (Izv.) Med radikali vzbuja precejšnje ogorčenje pisanje Radića v današnjem «Domu», v katerem zopet ostro izpada proti radika^ lom in proti lastni vladi ter zatrjuje, da je vladna večina stvarno že propadla, ker služi samo še za to, da sank-cijonira postopanje, s katerim zadržuje redn/o parlamentarno ! delovanje. Ob enem je Radić v današnjem «Domu» nastopil tudi proti oblastnim volitvam. Radićevci se W )Beogradu zadržujejo
Mtftl čfthisbHHSke vlade
Pogajanja s Slovaki
PRAGA, 24. Pogajanja s Slovaško ljudsko stranko za vstop v vlado še niso zaključena, čeprav se že ta teden prične glasovanje <o proračunu in' je vlada brez slovaške pomoči v manjšini. Sedaj sta prevzela posredovanje med vlado in Slovaki s češke strani dr. Kramar, s slovaške pa dr. Buday. To je češka javnost zelo mnogo komentirala, ker je dr. Kramar šef opozicijo-nalne narodno-demokratske stranke, a se sedaj trudi, da reši vlado in ji zasi-jgura večino. Pričakujejo, da bo ven-
popolnoma rezervirano z izjavljanjem,.
da je treba počakati Radićev prihod v j 24 mož, se je rešila.
Beograd, da Radić in Uzunović razči- {---
stista stanje stvari.	(Glej zadnja telef. poročila na IV. str.)
DNEVNE
Ob dvajsetletnici
Včeraj je preteklo dvajset let, odkar je umrl v Gorici naš pesnik Simon Gregorčič. Njegova življenjska pot iz kmečke hiše na Vršnem do groba je bila težka, polna dušnega in telesnega trpljenja. Doba, v kateri je živel, je vrgla mnogoter cvet na njega, tudi je mnog sovražen val pljusknil obenj. Vsem velikim ljudem je v dobi, v kateri so rojeni, težko živeti, sodba sodobnikov navadno nikoli ni docela pravična, nagiblje se na eno ali na drugo
darle prišlo do sporazuma s Slovaki, stran. Šele doba, ki sledi po smrti, iz-
Vlaaa je baje pripravljena devoliti Slo-
___, " \ 'K . , J - .	/vakom velike koncesije na cerkvenem
posianiK pri Kvinnaiu maršalu uaiijerpolju Vge žkofjje v giovaški bi se na
novo razdelile in bi Slovaška dobila
Diazu češko odlikovanje Belega ona. Izročitev odlikovanja se je izvršila v uradu maršala Diaza. Češki poslanik
je v svojem govoru povdarjal prisrčno kvena ^cestva dovolila vlada razne jn iskreno prijateljstvo, ki vlada med i	a VlaQa a7
tudi lastno nadškofijo. Poleg tega bi ostale cerkvene Šole in bi tudi za cer-
Cehoslovaško in Italijo. Maršal Diaz je v svojem odgovoru povdarjal hrabrost čeških legij, ki so se v svetovni vojni bojevale pod italijansko zastavo.
Guverner Teruzzi pri kralj«
RIM, 24. Danes ob 15. uri je Nj. Vel. kralj sprejel v posebni avdijenci guvernerja Girenajke ekscelenco Teruzzi j a ter se je ž njim delj časa razgo-varjal.
ugodnosti. _
Hovl nemiri no Grškem
LONDON, 24. Po zanesljivih vesteh, je grška vlada proglasila za celo Grško obsedno stanje. V zadnjem času so se dogajali vedno pogosteje napadi monarhi stov na policijo in bilo je tudi več napadov na vojašnice. Zaplenjeni so monarhistični listi. Bila so tudi najdena tajna skladišča orožja. Parlament je sklican na nujno zasedanje.
liže vso naplavino lažne hvale in graje, pesnik se pokaže tak kot je.
Pesnik Simon Gregorčič je ostal Čistejši in lepši kot poprej. Sila njegove duše, ki je razlita v pesniku, je premagala smrt in živi v zasluženem veli-častju — vse drugo, kar je šlo preko njega, je mrtvo.
Naš pesnik!
Pri nobenem slovenskem pesniku ne moremo s tako neovrgljivostjo podčrtati, da je bil naš. Ne samo, da je bil slovenski! Bil je sin naših Gora, ki gledajo na morje. In kar je Še mnogo več, so bile njegove tople pesmi izraz nade zemlje in njenega solnca. Ali pa smo bili mi in naša zemlja izraz njega samega; eno se prepleta z drugim in1
Ne Čudimo se tedaj, če je postal Simon naš najljubši in med vsemi sloji našega naroda najbolj poznani pesnik! Odrasli ljudje, ki so danes že umrli, so ga poznali in ljubili. Njegove pesmi niso nesli v grob. Pesem je ostala mladini, ki je danes že odrasla in pesnika in njegove besede ni pozabila Prenesla je svojo dedščino na otroke. In tako gre Šimnova pesem iz roda v rod, kot relikvija naroda in še ne mora izgubiti.
Kdor pozna Gregorčiča in njegovo pesem in jo ljubi, mora ljubiti tudi našo zemljo in rod, ki sta tesno zvezana z njo. Iz rodu so bile rodu napisane, položene ne samo v usta, ampak tudi v kri.
Dvajset let!
Koliko smo od tedaj prestali! Koliko prorokovanega se je med tem časom zgodilo! In vendar se nam zdi, da je bilo šele včeraj, ko je ležal na mrtvaškem odru in so bile hiše odete v črnino. Leta gine jo v življenju posameznikov naglo, v življenju narodov ne pomenijo nič. Kakor vihra pride in lomi desetletja, a zopet gre in iz dna pepela se dvignejo novi domovi. Strahoto svetovne vojne, težo begunstva smo preživeli; vse je šlo, narod in pesmi so ostale. Življenjska sila v ognju brušenih pokol en j in lepota Či^tc besede, ki je
ne vemo, pesnik...
kje neha narod in začenjalnaS1* pot " 1iubeCe^a so veCni-
F. B.
a
V Trstu, dne 25. novembra 1920.
Kflplsl Imen občin Id vosi
Prefekt tržaške pokrajine je predpisal z nedavno okrožnico občinam pokrajine, da dajo napisati v središču občine in v frakcijah, s&ozi katere gredo ceste uporabne za kamjone, ime dotičnih krajev. Ime se mora dati napisati na hišah na o-beh straneh ceste na koncu krajev. Ime se ima dalje naslikati direktno na zidovih dotičnih hiš v višini 3 metrov in pol, v belem pravokotniku in s črnimi črkami, ki morajo biti 50 centimetrov visoke. V hribih mora biti poleg imena označena tudi višina kraja s številkami, ki so 25 cm visoke.
, s to določbo se hoče odstraniti neprilike, ki nastajajo radi pomanjkljivih ka-Jttpotov, ter uvesti enotne kažipote tolik'o v interesu domačega in mednarodnega turizma kolikor tudi v interesu našega gospodarskega razvoja.
Določbe o zbirkah
Tukajšnja kr. prefektura razglaša:
«C1. 157. zakona o javni varnosti, enotnega besedila, odobrenega s kr. odlokom od 6. novembra 1926, št. 1848, odreja, da se brez dovoljenja prožnega Varnostnega ohlastva ne smejo vršiti zbirke denarja i d predmetov niti s pomočjo listov ali nabiralnih pol. Dovoljenje se lahko dš. le tedaj, če se nabirajo denar ali predmeti v patriotične, človekoljubne, znanstvene ali dobrodelne svrhe ali za blaženje javnih nezgod.
Opozarjajo se vsi, ki bi bili prizadeti, da se ne zgodi, da bi morebitni pobudniki zbirk, naj bi bilo tudi v dobrodelne svrhe, ne prišli — bodisi tudi v dobri veri — v navzkrižje z novim zakonom o javni var-nosti.
Ravnateljstva listov se opozarjajo, da ne smejo objavljati poročil o zbirkah, Če nimajo gotovosti, da so dotične zbirke dovoljene v predpisani obliki od varnostnega oblastva. _
SMRTNA KOSA
Iz Hrušice nam poročajo, da je v torek umrl tamkaj v 71. letu starosti davčni eksekutor v p. g. Andrej Ukovič. Pokojnik je bil trden značaj, priljubljena in obče spoštovana oseba. Bil je oče pok. Rudolfa Ukoviča, enega izmed mučenikov, ki so bili ustreljeni od Avstrijcev v Radgoni povodom vojaškega punta v 1. 1918.
Užaloščeni družini naše iskreno sožalje.
Knjige Goriška Natice
so po tolikem splošnem težkem pričakovanju izšle. Bogat književni dar Matice bo v p riče tku zimo priletno izae-naoil naše čitanja željno ljudstvo.
Izdala je Matica letos sledeče knjige:
1.	Koledar za leto 1327. z bogato in pestro vsebino.
2.	Dr. Bačarjevo knjigo I. del: Zdravje in bolezen v domači hiš L
3.	Bamir Feiglov roman: dlak al»
4.	Naši kraji v preteklosti — zgodovinske črtice.
5.	Prvi koraki, ter še 6. Sv. Frančišek Asiški, spisan od Frana Bevka kot fakultativna knjiga.
Z razpešiljatvijo knjig se je že pričelo. Poverjeniki, stannjoči blizu mesta Gorice, so naprošeni, da pridejo ponj o sami. Drugim se pa bodo odposlale z najbolj pripravnimi prometnimi sredstvi.
Poverjeniki in prijatelji Matice naj takoj p žično z nabiranjem članov za prihodnje leto.
grabil puško, ki je ležala na dnu Solna. Toda pri tem je dregnil s petelinom ob čoln in tako sprožil strel, ki mu je — ker je bila puška nabita s šibrami —strašno razmesaril desno roko. Nesrečnemu lovcu sta prihitela na pomoč dva njegova brata, ki sta lovila v bližini v drugem čolnu. Ko sta mu za silo obvezala rano, sta ga spremila v trg, kjer je ranjenec dobil prvo zdravniško pomoč. Na zdravnikov nasvet je bil Pinotti prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti, ako ne nastopijo kake komplikacije, najmanj 40 dni.
Tržaško sodišče
Člen 271.
Fiorentin Anton iz Pule je dne 5. novembra naznanil tukajšnjemu občinskemu uradu rojstvo hčerke Ileane-Marije, porojene iz naravnega zakona obtoženca z Irmo Bandič. Fiorentin je bil cerkveno poročen z omenjeno gospodično in ni mislil na to, da je pred zakonom priznan samo civilni zakon in se je glasom obtožnice pri naznanitvi po krivem priznal za postavnega očeta in moža Ircnc Bandič. Tudi dejstvo, da se je on dne 10. decembra pr. 1. poročil civilno z imenovano, ne more spremeniti stvari in državni pravd-.nik zahteva za obtoženca 7 mesecev in 15 dni zapora, kakor sodišče tudi razsodi, a olajša Fiorentiniju kazen s pogojnostjo. Ista «e tudi ne vpiše v kazensko spričevalo.
Tatvina lt hlodov lesa.
Včeraj so se pred tržaškim kazenskim senatom zagovarjali radi kvalificirane tatvine Posega Andrej, Lozar Ivan in Fajdiga Franc. Obtoženi so, da so v aprilu 192Gu odnesli Josipu Jurca, lesnemu trgovcu, 10 hlodov lesa, vrednih 2000 lir.
Lozar priznava dejanje. Imel je ženo doma bolno in Fajdiga — tudi trgovec z lesom — mu je ob priliki posodil 100 lir. Lozar mu je obljubil za to vsoto les, kar je Fajdiga sprejel v razmerju 70 lir za kub. meter. Posega je les peljal proti domu Fajdige in dobil za to 20 lir.
Fajdiga pravi, da ni vedel odkod je les Tega tudi ni vprašal. Dal je Lozarju 100 L in potem še 50, Posegi pa 20 lir.
Jurca pove, da mu je zmanjkalo 60 hlodov — toda les je dobil nazaj. Na vprašanje branitelja, odv. Zennara, pove Jurca, da svota 200 lir zanj ni ravno velika.
Brani Fajdigo odv. Zennaro, ki skuša dokazati
tatvini svojih prstov vmes, in prosi sodišče zanj oprostilne razsodbe.
Sodišče je obsodilo Posego in Lozarja na pet mesecev ječe in oprostilo Fajdigo radi nezadostnih dokazov.
Y* 'l11.'^' .1^ Adria; Sy. Kan-Jadran; igr. Pro-«se oglašamo v «Novicah», le žal, da znani j^k: 1-irroiorfr-B.zovic*; tfr. Obzor: «ocoI-Bar- dopisnik ne čita «Novic». Ne, dragi mla-
k«.;, t v w c - -	I ^ ne oglašamo se samo, kadar imamo
j,j ^ I--?" - Sw>cm	1 kako prireditev. Poročali smo v naših li-
kati člena 23 pnvUb za prvenstvene tekme. 8tih tudi ° letini, O vremenu, O davkih, O Izjeme niso t nobenem slučaju dovoljene.	, in. učiteljstvu itd. Popolnoma iz trte
Članice morajo dvifiaiti izkaznice igralcev pri Je pa izvita trditev in podla laž, da je komisarjih, ki prinesejo pred tekmo na igr&če, naša mladina razdeljena V dva tabora. ker_ četa, ki ne bo posedovala izkaznic S. U., iz- j Res je ravno narobe. Vsi vaščani smo slož-gnbi *ekmo Iorfait. Irfraraicc se bodo izročile le ni in edini. Zavedamo se, da živimo v tež-proti plačilu članarine članov.	kih časih in da mora vladati med nami
SAVEZ SODNIKOV	sloga in ljubezen, bolj kakor kdaj poprej.
Uradao poročilo	Trditev mladega dopisnika, da je med
Nedeljske trk— L divizija: Adria-Tommaseo, našo mladino tabor, ki bi živel samo za g. Kras; Obzor-Prosveta, g, Sancin; Zora-Concor- ples, kvartanje, popivanje, je naravnost dia, g. Bertoncelf,	j izmišljena! Dopisnik teh vrstic nisem več
— H. divizija: Jadran-Rocol, g. Novak; Barko*-1 mladenič, mladeniška leta so daleč za lge-Bazovica, g. Pirjevec; Primorje-Sv. Ivan, gospod jnenoj, ravno radi tega lahko tudi izre-
P ertot-
— Hazena: Rocol-Proeveta, g. Pavlovič; Sparfa-Priroorje, g. Kjuder.	S. S.
TEHNIČNO VODSTVO HAZEKE Dvade« poročilo
Telone za ^Spominsko ploftčo- S. U. Odobrene t slone: Primorje-Prosveta 0:6 (forfait); Adria-Sparta <fc6 (Iorfait).
čem sodbo o naši mladini. Z mirno vestjo lahko trdim, da take mladine, kot je sedaj pri nas, že dolgo nismo imeli. Priključena je skoraj vsa mladina našemu bralnemu in pevsk. društvu « Primorsko«. A tudi o ostalih, ki niso včlanjeni, ne moremo reči prav nič slabega. Obnašajo se vsi prav dostojno. Glede vaškega načelnika pa naj
TEHNIČNO VODSTVO BAZENE
Uradno redovanje Prosveta, Trst Sparta	1 1 — — 6 — 2
Adria	| — — I — 6 0
Primorje	1 — — 1	6 0
T. V. H. Komisar.
„ Nedeljske tekme: Igrišče Adnfe ob 10 zj.: Sparta-j bo siedeče pojasnilo: Bili smo res nekaj Pfjmorie, ifrižče Obzor ob 13J0: Rocol-Prosveta. ča&& brer vaškega načelnika, in tO radi
dML^'	£or- tega, ker se je bivši načelnik g Ivan Tul,
1». v. H. Komisar. sam odpovedal temu nehvaležnemu mestu. Prosil je že skoraj leto dni, naj ga nadomestimo z drugim. Ker pa velika ve-l «Spominsko ploS2o» S. U.1 čina vaščanov pripoznavamo vrline in za-1 i — — 6 — 2 sluge g. Tul a, nismo hoteli niti slišati o
njegovi odpovedi. Kljub temu pa je vztrajal pri svoji odpovedi in pod pritiskom razmer se je samovoljno umaknil, za kar je gotovo vsem žal! Prisiljeni smo bili misliti na drugega načelnika. Izbrali smo si tudi sedaj moža s soglasnim sklepom vseh vaščanov, moža, ki bo znal braniti naše interese. Ta mož je g. Josip Stefančič, sodni cenilec, daleč naokoli poznan kot pošten, pravičen, zaveden, zna-čajen mož. Ni čakal «krone» 25 let! Bra-
Iz triaSke pokrajin«
IZ SEŽANE
Na zadnjem trgu je bilo vzlic deževja na prodaj 544 glav živine, in sicer: goveje živine 133 glav, konj 28 in prašičev 383.
Kupčijav sled deževnega vremena — z, - .	,	. x.. ._.
govedino srednja, boljša s prašički, ki so (^ftl*;^1™?^™^! Zl^Ltl'?™ se skoro vsi razprodali. Cene so jim bile "	~ "	"	™
5—8 tedenskim od 00—100 lir glava. Prihodnji tržni dan hov sled praznika v pondeljek, t. j. 13. decembra t. 1.
Vesti Iz Istre
IZ HAČIOU
V «Edinosti» z dne 9. t. m. je bil priob-čen dopis iz naše vasi, v katerem je neki mlad nepoklican dopisnik nagrmadil precej netočnih poročil. Predvsem ni res, da da ta pravzaprav ni imel pri j se glas iz naše vasi redko sliši. Večkrat
tudi on in le s težavo smo ga preprosili, da je sprejel načelništvo.
za liktorsko posojilo!
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG
24. t. m.
Trg se drži zlate srednje mere. Nagiba se raje k slabemu, kajti vesten obiskovalec trža&kega blagovnega trga bi našel današnji tržni dan precej slabega.
Bazen krompirja je bilo vse blago zastopano v neznatnih količinah.
Izvzemši jabolka seveda, ki so sedaj najvažnejši produkt sezije. Cene so bile sledeče:
Zelenjava: krompir 60—80, pesa 50—90, malancane 150—180, buče —.—, paprika zeleno-rdeča 180—220, grah —.—, selen 120—l(i0, paradižniki —.—, fižol v stročju 300—360, zelje belo 60—90, karfi-jol 100—200. zelje zeleno 100—120, vrzote i0—80, čebula 50—70, česen 150—220.
Sadje: jabolka 60—300, hruške 100— 400, kostanj 80—120, «marroni» 100—200, grojdje 280—500, pomaranče 120—150 lir za zaboj. Limone 30—35 lir za zaboj.
SEMENSKI KROMPIR.
Čas prijav za naročilo semenskega krem pirja iz Jugoslavije poteka. Večina kmetijskih zadrug je že storila svojo dolžnost in si zagotovila pravočasno dobave semenskega krompirja.
Tržaška kmetijska družba, ki je letos dobila glasom kr. dekreta od 24. avgusta t. L dovoljenje za uvoz inozemskega krompirja, bo v kratkem zaključila sprejemanje naročil.
Opozarjamo naše kmetovalce in zadruge, da je letos radi povo-ctiiji mnogo krompirja segnilo in da je tudi pri nas pomanjkanje krompirja.
Ne odlašajte z naročili na zadnji trenutek, da ne bo prepozno.
Iz tržaškega življenja
žalosten epilog nesreče
Kakor smo poročali, je bila v pondeljek popoldne prepeljana v mestno bolnišnico 14-letna Eleonora Kirchmayer iz Sv. Križa pri Tomaju, ki je zjutraj, ko je doma kuhala kavo, zadobila hude opekline. Kakor znano, je deklica prilila v ogenj nekoliko petroleja, pri Čemer je nastal velik plamen, ki jo je ožgal po obrazu in vratu. Sprva so zdravniki upali, da bodo nesrečni deklici rešili življenje, toda pozneje se je njeno stanje začelo naglo slabšati in sinoči je revica izdihnila.
Nezgoda na lovu
53-1 etni trgovec Fran Pinotti, stanujoč v Gradežu v ulici Riva S. Vito št. 13, se je včeraj predpoldne mudil na lovu na povodne ptice v bližini domačega kraja. Ko je plul s čolnom nedaleč od brega, mu je prišel na strel lep kljunač. Da ne bi zamudil ugodne prilike, je Pinotti urno po-
Zloraba službene oblasti
Pred tukajšnjim vojaškim sodiščem se je včeraj vršila razprava proti 20-letnemu Ivanu Ceeacci, rodem iz Tuscanije v rimski pokrajini, in 21-Ietnemu Rozariju De Mauro, rodom iz Motta Sant'Anastasia v pokrajini Catanija, obdolženima zločina zlorabe službene oblasti. Mladeniča, ki sta bila svojčas dodeljena legiji finančnih stražnikov v Trstu, sta meseca avgusta t. 1. ustavljala pri rižanskem mostu, ne da bi bila za to pooblaščena, kmete, ki so V nočnih urah vozili v Trst poljske pridelke, in s pretvezo, da nimajo v redu luči pri vozu, iztirjevala denarne globe v znesku od 10-30 lir. Na ugovore kmetov, ki niso ničesar vedeli o kakih posebnih predpisih glede luči pri vosih, sta stražnika odgovarjala, da gre za čisto nov zakon, ki predpisuje za take prestopke globo. Večkrat se je tudi zgodilo, da sta mladeniča telesno preiskala kmete; nekaterim, ki niso hoteli plačati globe, sta pa grozila, da jih bosta gnala na po» veljništvo v Herpeljah. To se je dogajalo tekom več noči, končno pa je zvedelo za zadevo — za kar gre zasluga tržnemu komisarju na trgu Cavour — finančno po-veljništvo, ki je takoj odredilo preiskavo, ki je dovedla do aretacije De Mauro in Cecaccija.
Pri razpravi sta obtoženca priznala, da sta terjala globe od kmetov, a do denarja sta prišla le v dveh slučajih; enkrat sta prejela petna jet lir, drugi ft pa osemdeset lir. Cecacci se je izgovarjal, da ga je privedla do nepoštenega dejanja o-kolščina, da je bila mati težko bolna, hotel jo je poslati domov,v Rim, zato je nujno rabil denar.
Zaslišanih je mnogo prič, ki so v splošnem potrdile okolščine, navedene v obtožnici. Priča Ivan Savron je razen tega izjavil, da mu je bila pri telesni preiskavi zaplenjena žepna ura, ki se nahaja med obtožilnim materijalom.
Po govorih državnega pravdnika odvet. Pizzillo in branitelja odv. Contrerasa se je sodni dvor umaknil na posvetovanje, nakar je predsednik polkovnik Pucci pre-čital razsodbo. Obtoženca sta bila obsojena vsak na eno leto, 5 mesecev in 11 dni vojaškega zapora, na globo v znesku 300 lir in izgubo za dobo dveh let vseh javnih pravic.
¥esti z Goriškega
Goriške mestne v^ati
Oksedfea
Bivši kanalski župan g. Angeli Karel se je moral včeraj po petdesetletnem svojem življenju prvič zagovarjati pred sod-nijo za kaznivo dejanje. Poslikali so mu hišo z raznimi napisi in pa s sliko min. j vjce radi prehitre°vožnje, s katero se ogro-predsednika. Za nekoliko časa potem je j £ajo v prvi vrsti otroci, mnogi kolesarji pa
bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Pri tej priliki naj se poudari, da drve kolesarji po bregu, pa bodisi iz mesta ali od mesta proti Placuti, s tako naglico, da se je res čuditi, da se ne dogajajo večkrat podobne nesreče. Ako bi mestni redarji večkrat posečali Placuto, bi večkrat morali tega ali onega zapisati v svoje buk
RO&ZNJ Najdeno trupla
Pred dnevi je šel naš domačin k SočL^ da polovi nekaj drv, ki jih je nosila reki s seboj. Na produ je opazil moleti čevel| Oz peska. Ko ga je hotel odstraniti, se j* uveril, da ne tiči v pesku samo čevelj, marveč tudi truplo. Obveščeni so bili o te| najdbi takoj karabinerji. Dognalo se je^ da je žensko truplo moralo ležati Že de!| časa v vodi in ugotovilo se je slednjič", da je bila utopljenka ona Ivana Lampe, kateri se je pred tedni spodrsnilo, ko je šla po brvi črez Idrijco v Spodnji Idriji. Truplo je bilo pokopano na tukajšnjem pokopališču.
KOREN Hiša t nevarnosti
Ni dolgo od tegu, ko sem poročal, kako sta se dve hiši v naši občini pc* drli. Nenavadno velika voda je bila iz-podkopala temelje obema. V pondeljefc je zopet začela vidoma rasti Vipava. Iz hiš v bližini mosta so nekateri že nosili predmete na varno. Ni manjkalo mnogo, da bi reka izstopila. Radi moče je pa prišla v veliko nevarnost hišai tukajšnjega črevljarja Nemca Tvana. Vsi znaki kažejo, da se pri prihodnji povodnji podere.
IDRIJA PRI BACI
Smrtna kosa. Preteklo nedeljo je tukaj umrl po dolgi in mučni bolezni Alojzij Kovačič. Pokojnik je bil vedno zaveden Slovenec in skrben gospodar. Pred boleznijo je bil uslužben pri železnici na postaji Sv. Lucija. Radi bo lezni pa je moral ta posel opustiti. Sedaj pa je, komaj petdesetleten, moral umreti in zapustiti ženo in štiri nedorasle otroke. Pokoj njegovi duši! Žalujočim ostalim naše sožalje.
pobelil svojo hišo. Obtožili so ga žalitve (nimaj0 ministrskega predsednika Mussolinija in tilke. ga obsodili na 8 mesecev in 10 dni ječe, 850 lir denarne globe ter na plačilo sodnih stroškov.
Razlastitev zemlpšČ v Desklah in An. korem
Videmski prefekt proglaša s svojim odlokom št. 23937. V. razširjevalna dela ce-
ne zvonca, ne zavore, niti sve-
Čukov koledar
za 1. 1927. izide tudi letos in sicer še do sejma sv. Andreja.
Novi predpisa glede klanja.
Komisar goriškega mesta obvešča mešči^istvo, da se morajo odslej vse
mentne tovarne na Anhovem kot dela živali klati v javni klavnici, torej tudi javne koristL. R»*i tega lahko razlasti j prašiči in ovce Kdor ^ pregreši proti
tvornica zemljišča, potrebna za njeno raz- f r>rwir>isu in kdor J nri tem za-Strjenje. Tozadevna dela so se morala pri- temu preapisu m Kaor se pn tem začeti de 12. novembra tel. leta ter morajo lot*> *>o nioral plačati denarno globo, biti končana v teku enega leta.	j obenem se mu zaklana žival odvzame
in še sodniji se naznani.
Deželani umrli v goriških bolnišnicah
Minuli teden (od 14. do 20. nov.) so umrli v goriških bolnišnicali sledeči
TELESNA VZGOJA
SPORT
TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA Uradno poročilo Odobrene tekač: Šparta-Prosveta 2:0 (Iorfait).
Prenesene tekme: Adria-Zora, Tommaseo-Con
cordia na koncc tour-tekem.
Nedeljske tekme: 1. divizija: igrišče Adria: Adria-Tommaseo; igr. Obzor: Obzor-Prosveta; igr. Trstenik: Zora-Coneordia.
— II. divizija: igrišče Herpelje: Jadran-Rocol; igr. Trstenik: Bark ovije-Bazovica; igr. Prosek: Primorje-Sv. Ivan.
Tekma Barkovlje-Bazovica prične ob IX uri, ostale ob 14.30 uri.
Opomin igralcem: Opara (Prosveta); Cesar, Šteblaj, Mahne, Saksida II (Adria); Cimolino (Zora); Muha, Martelanc, Prelog (Tommaseo) radi nekorektnega vedenja.
Poziv članicam: Naj skrbijo, da bodo igralci točno poučeni o tehničnih pravilih nogometa, da se izognemo neljubim incidentom tekom tekem Koledar tour-tekem IL divizij*
L nedelja: igr. Herpelje: Jadran-Rocol; igr. Trstenik: Barkovlje-Bazovica; igr. Prosek: Pi Sv. Ivan.
IL nedelja: igr. Bazovica: Bazovica-Jadran; igri-Sče Obzor: Rocol-Sv. Ivan; Igr. Trstenik; Bark ovije-Primorje.
m. nedelja: igr. Herpelje: Jadran-Barkovtje; igr. Bazovica: Bazovica-Sv. Ivan; igr. Prosek: Primorjc-Rocol.
IV. nedelj« r igr. Herpelie: Jadran-Primorje;
Sklepi apravMfa mdbmrm furlanska krajine iz se|* 23. ummbrm 192«.
a)	Zadeve, ki so se odobrile:
Dornberg: Dolg pri deželi bivših okrajnih cest iz leta 1924;
Kofsko: Prispevek nacijonalni družbi «Dante Alighieri»;
Ksmeii: Dvig vloge pri goriški hranilnici;
Tolmin: Izpremembe bilance 1926, prispevek za ustanovitev BalilLa (fašistov-skega naraščaja);
BrosUrica: Bilanca 1926;
Srpraka: Prispevek poplavijencem;
Bife: Bilanca 1906;
Kojsko: Najem dolga za šolske zadeve; črezsoča: Dostavek "k1 pravilniku občinske policije;
Gorica: Đostavek k pravilniku mestne policije;
Bil Jana: Dostavek k pravilniku občinske policije;
Bate: Organski pravilnik;
Kr. komisija: Stroški za počastitev Nj. Kr. V. prestolonaslednika.
b)	Zadeve, ki so se odložile:
Lirak: Prispevek sa pokopališče v Grap-pi;
Renče: Pristojbina za javne plese;
Podgora: Nabava električne energije;
Znanost In umetnost
Pri Avg. And. Buciku
Ko je v maju 1 1923. Bucik razstavi) v družbi z Dolinarjem v Jakopičevem paviljonu, je bilo mnogo krika in vika po Ljubljani. I« nikdar si niso morda kritike tako nasprotovale kot tedaj. Medtem ko so nekateri kritiki razglasili Bucika za velikega umetnika, za virtuoza risanja, ki mu ni para ne med slovenskimi ne med jugoslovenskimi umetniki sploh, so drugi pisali o njem, da je sladek in naslade« in da so v njihovih portretih zajete komaj maske, ne pa duše.
Ravno te nasprotujoče si kritike so še bolj razdražile mojo radovednost, in ko s0 je Bucik povrnil med nas, sem željno stopil do njega.
* * •
Zunaj mračen popoldan. Dež je pršil in pršil iz megle brez kraja in konca. Po cestah blato, dežniki in avtomobili. Tramvaji polni.
Zgnetel sem se v tramvajski voz in so odpeljal v Rojan. Blizu cerkve sem oprezno preskakoval blatna jezerca in se naposled rešil v vežo visoke hiše. V tretjem nadstropju sem potrkal. Odpreti mi je pri-išel Bucik .sam. Odložil sem dežnik in plašč in sem vstopil v salon.
Objel me je prijeten somrak, ki je lil skozi zavese treh velikih oken. Sel sem po mehkih preprogah v sredo sobane in se ozrl naokoli. Kot v pravljicah iz tisoč in ene noči! Ves pod so pokrivale perzijske in kitajske preproge. V kotu me je vabila v svoje mehko naročje orijentalska zofa z neštetimi pisanimi blazinami in z zavesami, ki so segale prav do stropa. Dve mizi iz Napoleonove dobe, tam zanimiva omarica in na njej tabernakel s krasnimi rezbarijami neznanega slovenskega umetnika. Čisto zraven Bucikov portret, zna
^____I------------— — - ~ -— — - — - - — —— - •	sr	~	'	--- r
detelani: Furlan Fran, kmet, 29 let no Dolinarjevo delo. Tu steklena omarica, star, iz Prvačine; Rijavec Marija, 28 let stara, iz Čepovana; Polenčič vd. Antonija roj. Fon, 53 let stara, iz Tolmina.
Dvanajstkratna poplava Soče v letošnji jeseni
Dvanajstkrat so se letošnjo jesen zgostili oblaki nad na&o pokrajino, dvanajstkrat skozi tri, štiri dneve neprestano usipali ogromne množine vode nad njo. Zemlja je skoz in skoz premo-
čena, gozdovi že po večini posekani in spravil že vse ostale dragocenosti nazaj
Na mizah pokritih z orijentalskimi vezeninami so dehteli v kitajskih vazali rdeči nageljni.
Obstal sem pred stekleno omarico tn strmel. Tu so se zopet gnetle japonske, kitajske in indijske vaze, kozarci, stekleničke, porcelanasta posoda, podstavki in razna druga drobnjad, vsaka zase mala umetnina.
Bucik je odprl stekleno omarico, vzel iz nje porcelanasto posodo in vsul na mizo prstane, 'dragulje, amulete: vse žive priče njegovega tavanja po svetu. Ko je
rebra gola, tako da vse padavine kar brž zdrve po strujicah, stru j ah in grapah v dolino, pobero kar dobe na poti pred sabo, napolne strugo potokov in rek ter vale dalje v sivi, motni poplavi proti ^Furlaniji štore dreves, brvi, ruše travnikov in zemlje ter po dnu votlo bobneče skalovje.
Voda je v pondeljek zopet dosegla
Četrti eenildk od 22. BOTMitoa 1I2S.
Tozadevna komisija se je sestala pri goriški trgovski obrtni zbornici pod pred-
runorje-
Solkan: Nabava zemljišča od notarja višek poplave. To pot nista narastli Čibeja; pogodba s tvrdko Mattiroli;	"toliko ne Idrijca in ne Bača, pač pa
Vipava in Soča.
V Gorah je divjal orkan ter razkril cerkev v vasi Krnu ter deloma ono na sedstvom "komisarjevega namestnika Or- j LibuŠnjem. Tudi na Bovškem je vihar zana Antona in določila četrti cenilnik za .zopet povzročil precej škode. Na pre-glavne jestvine na debelo na goriškem; dUsju cesti so napravili škodo usadi.
rU^ t^nKM I . Je	grabljenja listja
navadne testenine (vštevši zavoj) 340^345, i J^ pripravljanja drvi za zimo. sladkor v kristalih €90—6*93, semensko (Ljudje se ne morejo ganiti izpod stre-
olje 740—75)0, slanina domača 820—840, slanina amerikanska 760—780, mast 820— 840, kava navadna 2300—2350, polenovka 520—540, ječmen §t. 10 L 210—220, fižol druge vrste 150—160, fižol prve vrste 190— 200, krompir 50—60. — V teh zneskih ni všteta užitnina.
Kolesarja sta trčila
V sredo zjutraj okrog 8. ure je bil poslan trgovski uslužbenec 15-letni Rudolf Vižintin, doma iz Sovodenj, na trg po svojega gospodarja trgovca z jestvinami Ma-niacca. Vozil je pravilno na desni strani. V tem pridrvi iz Semeniške ulice po bre-
he, listje je vse premočeno in gnije počasi v gozdu, ker ga ne morejo ljudje grabiti. Vlada radi tega precej občutno pomanjkanje stelje. Vasi v bližini Gorice kot n. pr. one na banjški planoti ter v kanalski dolini pa ne morejo pripraviti drvi za drobno kupčijo.
onesvestil, ni treba omeniti. Mesarski po-igr. Bazovica: Bazorica-Rocol; igr. Tisteak: Bar- j močnik jo je popihal na svojem kolesu. kovlje-Sv. Ivan	'Dečka so spravili ljudje z izvoščekom v
PEVKA Kmetijski nateča}.
Na predlog kmetijske potovalne šole v Gorici je bil včeraj 23. t. m. otvorjen kmetijski tečaj za kmečke mladeniče občine Podgore. Poučevalo se bo ob sredah in gu neki mesarski vajenec ki je trčil prav! sobotah od 3—3 ure pop. v ljudski Šoli v na mestu, kjer se Placuta razširi, s tako ; Pevmi. Tečaj bo imel 80 učnih ur. Pouče-močjo v vozečega Vižintina, da je ta padel val bo učitelj kmetijstva Radinja Anton, vznak. Iz tilnika kakor tudi Iz desnega. Oni mladeniči, kateri mislijo postati kme-ušesa se mu je takoj ulila kri.^ Da se je tovalci in se v kmetijstvu izpopolniti, se
vabijo, da se vpišejo v tečaj in da bodo redno obiskovali pouk v svojo lastno korist in napredek kmetijstva.
v omarico, je obdržal v rokah še en prstan in je rekel:
»Najdragocenejši pa je ta le. To je sta-roegiptovski prstan s pravim skarabejem, ki ima vrednost ravno tako velikega bri-ljanta. Dobil sem ga od neke angleške plemenitašinje v Rusiji».
Ozrl sem se po stenah, ki so bile vse pokrite s slikami. Mrak se je tako zgostil, da je bilo komaj kaj razločiti.
«To so vse vaše stvari?« sem vprašal Bucika
«Ne», je odgovoril smehljaje, »nisem tak oboževatelj svojih del.»
In medtem, ko je užigal svečo v starinskem svečniku z zanimivim zelenim senčilom, je še dodal:
«To so povečini dragocene originalne radirunge in lesorezi starih mojstrov».
In ko je prišel s svečo blizu, je nadaljeval:
«To je Van Dyckov portret Petra Bren-gela, to delo je od Tripola, to je Callot, to so znamenite rimske panorame od ar+ii-.tekta Piranesija, tu je slavni Ceh Holar.
Naštel je tako še kopico znamenitih imen, pohvalil pri vsaki sliki to in ono in končno se je ustavil pred veliko skico.
«To je najdragocenejša slika, kar jih imam, bržkone Raffaelovo delo». Zažarel mu je obraz.
«Vi ljubite stare mojstre?« sem ga vprašal.
«Ljubim jih» je odvrnil, ker so zdravi, silni, nedosegljivi!»
«Vi ne verujete, da se tudi danes lahko rodijo ljudje kot Michelangelo, Raffael in drugi?«
«Dana£nji človek je vse preveč enostranski — in mora biti enostranski. Boj za obstanek je vedno hujši in umetnik nima več časa za velike umetnine. Nekoč je bilo to drugače: umetniki so imeli časa za meditacijo. Cerkve so bile bogate in so lahko bogato plačevale. Tudi kralji, knez:, velikaši so kupili nešteto slik, nekateri
V Trstu, One 25. novembra 1826.
•EDINOST«
mogoče samo iz nečimernosti, — ali umetnikom so vendarle pomagalij® I Odložil je svečnik na -mizo, ponudil mi je cigareto, prižgal še sebi eno, nato se Je zamislil.
«Stari mojstri! Dandanes jih omalovažujejo, a verjamite mi, samo zato, ker jih ne razumejo. Tudi jaz sem bil dalj Časa v zmoti, a zdaj spoznavam vso njih veličino." In ko je stresel pepel v kitajski pepelnik, je nadaljeval:
«Pa ne samo v slikarstvu, tudi v literaturi so stari klasiki neprekosljivi in medtem ko se vseh modernistov kmalu naveličam, mi ostajajo oni zvesti prijatelji. Ne vem, če mi boste verjeli, ali še te dneve z veseljem prebiram Homerja in Sofokleja.» • «Za katerega mojstra ste najbolj navdušeni?« Sedel je in se zamislil. «NekoJiko težko se je odločiti za enega a M drugega. Morda je meni najbolj pri srcu pozna renesanca, Tintoreito
Tu je že baročni duh, ki pa je že ves prepojen s kJasičnostjo. V kiparstvu pa mi bolj ugaja periklejska kot helenistična doba».
Bucik je vstal, vrgel ogorek cigarete v pepelnik, nato se je spomnili <rKaj ne bi malo čaja?» Izginil je v kuhinjo.	_ -
Hazgledal sem se po sobani — in čudno kako so se vsa ta nasprotja v slogih zlivala v prijetno harmonijo.
Stopil sem do okna in sem se zagledal tam v veliko temno sliko, ki je prej nisem opazil. Tu me je Bucik zasačil in se opravičeval.
«Cisto sem vam pozabil povedati: To je slika moje matere. Eno mojih prvih del. Tu ni še nobenega sloga in nobenega vpliva: delal sem pač, kot sem vide I.»
Iz temnega ozadja izstopa živ, bled obraz starke.
«Imate še kaj svojih ptvari?» «To je ena mojih boljših stvari», je dejal medtem, ko je vieitei ženski pomet izza mize.
«Portret igralke Nablocke« je še dodal, »zanimive ženske».
Iz omare barv je sijal bled izrazit obraz. «Tu mi kritiki ne morejo očitati, da se laskam portretirani; na tem obrazu je vse napisano: slabo in dobro, grdo in lepo.» «So vam kdaj to očitali?« «Očitali so mi in morda so imeli včasih prav. Ali, moj Bog, človek mora pač tudi živeti! žaiibog -je do zdaj tako, da kar ugaia umetniku, ne ugaja publiki. Pri portretu ima fumetnik Je itak najmanj svobode. Vse ga ovira in mu brani razmah. Le nekoliko več svobode in vse gre bolje. Zato se mi posrečijo najbolj portreti prijateljev. Škoda, da nisem milijonar, v tem slučaju bi lahko ustvarjal samo umetnine.«
Spomnil se je na čaj. Kmalu se je vrnil iz kuhinje. Potegnil je mizico k zofi, nalii dve čaši in sedla sva na mehke blazine. Ko si je prižigal novo cigareto, je še dejal: «Saj imate tudi vi rajši dobro slivovko kot slab rum!»
Zunaj je deževalo, midva sva pila čaj in sva kadila. Bucik pa je nadaljevali
«Kritiki so mi vendarle delali krivic** Ce sem slikal lepe ljudi in poudaril na njih to, kar mi je na njih najbolj ugajalo, to vendar še ni nikako koketiranje z njimi. Ali ne delajo tako vsi umetniki? Ali ne poudarjajo vsi to, kar se jim zdi lepše in bistvenejše, in opuščajo to, kar moii in kvari? V čem drugače razlika med umetnino in fotografijo?* Bucik se je počasi razgrel. Njegove mirne, skoraj preračun jene geste so postale za spoznanje bolj živahne, v obraz mu je dahnila komaj vidna toplina.
•Skoda, da ne poznate mojih zadnjih stvari V meni je nastal precejšen preobrat. Zapustil sem impresijonizem in sem si ustvaril čisto svoj stil.» k V čem obstoja ta razlika?« •Držim se pravila, doseči z najmanjšimi sredstvi, čim največji vtis.»
Vstal je in je vzel iz miznice kup fotografij.
«To so moja zadnja dela, ali na fotografiji je marsikaj zabrisanega in ne morejo vam dati pravega vtisa, vendar en original imam slučajno še tlomaa. In med tem ko sem ogledoval fotografije, je prinesel od nekod ženski portret, delan v tem novem slogu. Res, nekaj čisto drugačnega te nove stvari! Nič več tiste iskane sladke poezije barv: enostavno vse, močno, monumentalno.
Bucik je spravil sliko in fotografije in je dejal:
«Ta moj novi način ni morda kako posnemanje, do tega sloga sem se preril po velikih izkušnjah in bojih. Da, tudi po bojiliU je dodal skoro trdo, kot da bi čutil, da sem tudi jaz med njegovimi nasprotniki.
«Tudi jaz se trudim«, je nadaljeval tir vatmo. Niso vsi površni in nečimerni, če bodi »o radi na izprehode in če so čedno ofclefeni. Sam Dostojevski se je parfumi-ral mnogo je dal na eleganco Platon in celo Sokrat; Aristotel pa je bil naravnost izrazit škric. Vendar ne pride nikomur na misel, da bo zaradi tega le velikane manj upošteval. A včasih je vse več necimer-nosti v človeku z rastrgano obleko. Ali niste nikdar videli človeka, ki je s svojimi dolgimi, nepočesanimi lasmi opozarjal
mimoidoče: postojte, poglejte me, jaz sem pesnik! Prosim vas, ali ni to mnogo več nečimemosti! Nekje sem čital: skozi umazano obleko je silila na dan njegova ne-čimernost — in dobro je povedano 1»
Utihnil je, vrnil se je k mizici, dolil v obe čaši novega čaja, pogreznil se je v mehke blazine in se zamislil.
Opazoval sem ga Njegovi rdečkastozla-ti lasje so biU skrbno počesani s skoro pretirano prečo ob strani. Obraz je bil tako skrbno obrit, da sem kar oddaleč čutil gladko nežno polt, ki je dehtela po kolin-ski vodi Na malih aristokratskih rokah so se svetili negovani nohti. Po vsaki gesti po vsaki besedi se je poznalo, da je živel mnogo v aristokratski družbi.
Izpil sem čaj. Prijetno razpoloženje me je objelo.
«Gospod Bucik, povejte mi kaj iz svojega življenja*.
Narahlo se je nasmehnil in je pripovedoval:
«Moje Življenje je precej romantično. Moj oče je bil veleposestnik, a je kasneje prodal posestvo in se preselil v Trst. Tu sem se jaz tudi rodil, a vzr as tel sem v Gorici. Ko sem končal goriško realko, sem opustil tehniko in sem se vpisal na privatno slikarsko Šolo in kasneje na dunajsko slikarsko akademijo. Postal sem vojak in udeležil sem se svetovne vojne, a imel sem srečo, že prvo leto sem prišel v rusko ujetništvo. Tu sem bil tri leta gost nekega ruskega kneza - mecena. 2ivel sem v Moskvi in občeval sem z raznimi umetniki. To so bila zame zlata leta! Takrat sem prišel v dotiko tudi z različnimi interesantnimi ženskami. Pa to vas ne zanima? Eno leto sem nato prebil na Kitajskem. Od tam sem se vračal skozi Indijo proti domu, med potoma pa sem se ustavil nekaj časa še v Egiptu.
Kakor vidite sem prebrodil dosti sveta! Po vojni sem se klatil zopet mnogo pd Italiji, šel sem v Prago, nekaj časa sem se ustavil v Sloveniji in zdaj živim povečini v Gradcu ali na Dunaju.»
«Ste mnogo delali, mnogo razstavili?« «Delal precej, Vsega skupaj sem napravil okoli 400 portretov, drugih stvari pa razmeroma malo. Razstavil sem samo dvakrat, ker mi res ni bilo do razstav. Naročila sem dobival s pomočjo zvez in pravzaprav se v tem oziru res ne morem pritoževati. Ne vemr če je kateri slovenski slikar več zaslužil od mene.
Kar se tiče razstav pa — da me ne boste slabo razumeli! Nisem proti razstavam — nasprotno! A razstave bi morale vsebovati samo najzrelejše stvari. Samo umetniki, ki so se že izkristalizirali, ki so nasii svoj izraz in ki nam imajo kaj lepega pokazati, samo taki bi morali biti zastopani na razstavah. Od mojih slik bi bile šele moje zadnje stvari res godne za tako razstavo.*
«Kdaj ste začeli slikati?" Segel je po novi cigareti In je odgovarjal:
«Zgodaj, zelo ^^odaj? Imel sem menda štiri leta, ko sem že rezljal razne stvari iz papirja. Iz tiste dobe se spominjam, da sem napravil za Božič jaslice! Pred hlevček pa sem prilepil natakarja v fraku, ki je serviral kavo. Izrezal sem ga iz nekega; modnega lista. Ta se mi je zde! tu mnogo bolj važen kot vsi pastirji.
Nekoč sem v prvem razredu namesto računske naloge narisal konja, učitelj sam ga je močno občudoval. Močno sem se razvil kasneje kot študent na realki.*
Zagledal se je v koiobarčke dima, ki so se počasi dvigali proti stropu, in se zamislil. V očeh sem mu bral, kako preletava spomin vso njegovo zgodnjo mladost. Nisem ga hotel motiti. Šele ko sem spozna! na obrazu, da je film njegovih spominov ugasnil, sem ga vprašal:
aKateri so po vašem najboljši naši upodabljajoči umetniki?«
Odgovoril je z mirno odločnostjo: •Slovenci smo močni predvsem v literaturi. Enega Prešerna ali Cankarja v slikarstvu še Čakamo. Za najboljšega smatram brata kralja, Kosa in Dolinarja — in izmed starejših Jakopiča. »
•In Grohar?»	* tijfrjei
«Grohar je edini naš klasiki Pred par leti so odkrili na zgodovinski razstavi v Ljubljani baje še celo kopico naših velikih umetnikov.*
«V te jaz ne verujem!» je odvrnil Bucik smehljaje. «Pa kaj se vam zdijo naši Primorci?« •Najmlajših ne poznam. Spazzapan j© dekorativen, rafiniran risar. Tuđi Pilon je talent, toda kam utegne on te priti, to ve sajn ljubi Bog! Vse preveč izpreminja in malo težko je verjeti, da je vse to pri njem doživljeno!*
Pogovor je kipel vedno živahneje. Sto vprašanj sva načela, in naj sva govorila o literaturi, filozofiji, o potitiki ali o čemerkoli že, nikjer mu nI odpovedala beseda.
Včasih se mi je zdelo, da se — svest si svojih moči — za nalašč postavlja na ekstremno stališče, da lahko pokaže vso svojo rafiniranost v debati. Kar Čudil sem se njegovim govorom, ki so bili polni drznih domislekov, posejani tupatam s paradoksi.
«S čim se že drugače pečate?* •Z vsem mogočim. Zanima me lepa knjiga, bodisi literarna kakor znanstvena, zanima me glasba, zanima gledališče.
Pečam se z inscenacijo, tupatam napravim tudi kako karikaturo in tudi pišem. Pišem članke, o vsem mogočem, seveda zase,* in pri tem je pokazal na kup rokopisov v m izniči.
•Zadnji čas sem se poglobil v naravo. Poznate tisto čustvo, ko Človek Čuti, da Je majhen delec vesoljstva? Vse okoli vas zaživi, drevesa m celo trava. Takrat se vam zdi lepa vsaka najmanjša bilka
Iz takih trenutkov so znoje «OIjke». Tu ni nič več tistega iskanja lučnih efektov kot ga vidimo pri impresijonistih, ampak drevo samo na sebi da gotov občutek.*
Nadaljeval je in vedno več topline je bilo v njegovih besedah.
•Kot vidite, delam in snujem. Cesar pa se najbolj veselim, so večje kompozicije. Za te sem izdelal ie več Studij. Dve mitološki sliki mi kar ne dasta miru in se jih lotim v najkrajšem času. Tudi religijozni motivi me zanimajo. Originalna bo po moji zasnovi •Zadnja večerja«, ki jo imam premišljeno do najmanjših podrobnosti.* Bogve koliko Saša sva se že pogovarjala Soba je bila prijetno zakajena« Noč je že črno pobarvala vsa okna.
Tam iz kuhinje je zadišalo po večerji. Vstal sem in sem se poslovil. Od dima, čaja in vsega omamljen sem skoro nezavedno brodil po blatu proti kavarni.
Povsod vlaga in noč. Le ls dalje so žarke luči ostro bodle skozi gosto meglo.
Albert Širok.
S tužnim srcem naznanjamo vaem sorodnikom, prijateljem in znancem; da je oai nadvse ljubljeni aoptog, oče, stari oče
ANDREJ UKOVIČ
▼pole. davčni ekaekntor v Hru61ci pri Podgradu
23. L m., po težki in moč .i bolezni, previden s svetoUjstvi, v starosti 71 let, preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil 25. novembra, ob 9. uri zjutraj, iz hiše žalosti na domače pokopališče.	HRUŠICA. dne 24. novembra 1926.
Uršula, soproga. Amalij«, Rozallja, hčeri, vnuki in vnukinje. (1221)
PR0ĐA SE mlin, hiša, žaga z iako dobro vodno močjo, obokanim hlevom is kozolcem ter ob driavm cesti v Jugoslaviji z velikim vrtom in neka i posestva, velikim hlevom, lokali pripravni za gostilno, trgovino, mesnico in pekarno. Krasna lega. Pojasnila, pri g. Andrej« Križaju,. Vel. Otok, Postojna.	1787
ZAHVALA
Odkar so usahnile oči in onemela IičE w ^ r^« Joiti. sw oh idri-uata našeg* predragega pokojnika g. ji št. 10.	i888
DREVESRI IABSOLINSJ
Drevesni karbolinej ali de n dr ki je sredstvo, katero rabijo napredni sadjerejci že nad deset let za pokenčavaaje raznih drevesnih škodljivcev, kakor keparjev, krvave uši, jabolčnega molja in nruškovega bolhača. Z uspehom ga rabijo tudi proti zalegi listnih uši, proteničarja, zlatniee, glogovega belina, jabolčnega z av i jača, cve-todera in raznih drugih sadnemu drevju škodljivih žuželk. Z njim se zdravi tudi rak, zatira mah in lis&j ter trosi raznih giivic, ki prezimujejo po drevju.
Kdaj im kako se aporaUja karboHnef?
Drevesni karbolinej ali dendrin uporabljamo po zimi in spomladi, dokler je drevje še golo.
Rabimo ga na ta način, da drevje z njim Škropimo ali pa da tekočino s kakim čopičem razmažemo po vejah ali deblu.
Za škropljenje razredčimo karbolinej z vodo, in sicer tako. da vzamemo na en liter karbolineja & do 10 litrov vode. S to tekočino lahko škropimo vse pečkasto sadno drevje. Za breskve, marelice in ostalo koščičasto sadno drevje denemo na en liter do 15 litrov vode. Škropiti pa smemo le pozimi in nikdar ne, ko je drevje zeleno. Kadar zmrzuje, ne smemo škropiti. Za ^kropljenje vzamemo navadno škropilnico, ki jo rabimo za modro galico. Škropiti moramo tako, da zmočimo drevje popolnoma od vrba do tal.
Za mazanje debel in debelejših vej denemo na 1 liter karbolineja 4 do b' litrov vode. Raskavo kožo moramo pred mazanjem ostrgati s strgal jo, mah in lišaj pa odstraniti s ščetjo. Šele potem lahko s čopičem namažemo deblo in debelejše veje tako, da pride tekočina tudi med razpoke in v razna skrivališča prav do dna. Tekočino v posodi moramo med delom večkrat premešati.
Drevesni karbolinej ali dendrin je tekočina temnorujave barve. Ce mu prili-jemo vode in malo pomešamo, sc napravi umazano bela barva, ki je podobna mleku.
To sredstvo ima v zalogi Tržaška kmetijska dražba v Trsta.
TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA V TRSTU
ima v zalogi:
fliaifim vseh vrst za jesensko in zimsko setev, naročena iz Nemčije.
Detalje: domačo ali triletno in lucerno ali večno deteljo zajamčeno, brez predeni ce, zadnjega pridelka.
tim: francosko pahovko (klasnica), mačji rep, laško ljulko, angleško ljulko itd. •
17%.
in smo začutili med nami neko pusto, ^olečo praznino, ki še bolj poveličuje j bolečino bridke izgube, smo prejeli to-j £iko in toliko izrazov in dejanj iskrenega sočuvstvovanja, za Katere izrekamo naj prisrčne jšo zahvalo.
MALI OGLASI
IŠČE MESTA v trgovini fes t vin ▼ mesta ali na dežeK dvajsetleten mladenič, prost vojaščine. Naslov pove goriška upravništvo.
ČEVLJARSKI delavec se išče. Rozzol in Monie
*t. IOOO.	mi
ŽIVINOREJCI r tozorf V zalogi piva v Ajdovščini dobite po ugodni ceni ječmenov slad fMalz) za krmljenje iivine.	1778
SMILAJOD (Trpoški sok J, izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanja, kašlju in kataru, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni CasteLlanovich, Trst, Via Gtuliani 42 (paralelna ulica Via delTlstria). (1524)
PESNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. 1481
IERL1TZ-SCH8IIvu F,bio 23 ^ ln
i prevedi v vseh jezikih. (1518
BOŽIČNA drevesca, v večjih količinah kupi Trgovsko, kmetijsko društvo. Trst, via Raffineria 4. 1784
SOBA, meblirana, luč, s prostim vhodom, sc da v najem. Via GiuKa 54, I.	1785
DRUŽABNIKA s 15-20 tisoč lir gotovine iščem za dobičkanosso trgovino. Ponudbe pod «Gotovost-> na uprav»štvo.	1786
BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 {podaljšana Ginnastica), lastna vila, teL 20-64. 1428
BABICA, avtorizirana, sprejema noseč«. Govori slovensko. Slavec, Via Gnili a 29. Telefon 33-1 £
1517
BABICA diplomirana sprejema noseče. Via Ma-donnina 10, U.	1773
SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove ki-romant v Via detla Pieta 12, vrata 6.	1771

Okrepče valno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI,
BLFDICI in za OKREVANJE	(1200;
LEKARNA ZANETTI - TRST - ViaMazzini
fE PiCiNC Stro^ 231 $tva"iet vezenje in pletenje, za
dom ln vsako obrtnijo. - Potrebščine -Vi« Huda vecchia 3 Napeljave z motor, pogonom. Popravila - za magistratoca -Brezplačen pouk v vezenja*
14—16» in 15 do 18—20%, fosforove
kisline.
Čilski sottter 15—16% dušika. kmmm*jirr ndfit 20—21» dušika. Kalijeva sol, 40—42» kalija.
znamke «Mayfahrt», pluge, plužna telesa, travniške in njivske brane, mlečne posnemalnike, gnojne se-salke in drugo kmetijsko ročno orodje.
Umetna gnojila iz naše zaloge, posebno kalijevo sol 49 0% labko naročite: v Vlpavir pri Kmetski posojilnici; v Trnovem: pri Mlekarski zadrugi, katera ima tudi slamoreznice znamke May-fahrt in Češke pluge; ▼	v trgovini Goljevšček;
v Pnrimki: v skladišču tamkajšnje mlekarne, v oskrbi Kmetske Posojilnice in Hranilnice v Blatenji vasi; v Dolini: pri g, Josip«! Jerjan.
WIBI
UKUiBA T TB8TU
I
It- -
II
V dobroznaoih skladiščih
Tkanine In izdelanih oblek za moške in dečke
„ALLE GRANDI FABBRICHE"
Trst — Corso GaHbaldi štev. tO — Telefon 31-21 dobita vadao popolne izbero«
OBLEKE tz volnenega blaga za moške ed.........L 145. — naprej
OBLEKE « „ dolge hlače, za dt£ke . .......L 78.—	„
OBLEKE športne, volnene, kratke hlače z« dečke . . .... L 45. -	„
PALETO TS ali RANOLANS, blago z dvojnim Učen, za am*ke . . L 1la.	.
PALETOTS ali RANG LAN S, blago z dvojnim licem, za dečke od L 90.—	.
PALETOTS ali RANGLAVS, blago z dvojnim Ucem, za otroke od L 65. -	„ HLAČE za moške aH dečke, vsakovrstno blago po L 39, 35, 45, GO itd. POVRŠNIKI Gabardin, Covercoats ali angleško ln Češko btago za moške
Hi edrasle dečke od...............L 1f®»-	*
DEŽNI PLAŠ&, garnirani, za moške aH dečke od ....... L 90.-	„
PLAŠČI toden, s pokrivalo«^ za iolarje od.........L 45.—	„
POD V LAKE iz velUlddge kože, za površnike od.......L 75.—	„
GILETS plrtrnl, fantazija, vsake vrste.
Zaloga tu- in inozemskega sukna
n —mfil« po nari, ki se izvr&sgejo točno » z jamstvom v uii krofačtrici L reda
v prvem nastropgv iste stavbe. NB. Blage, ki ne ogsja, tudi ako |e bilo naročeno po meri, se zamenja ali pa se vrne denar
PODLISTBK
JU LES VERNE:
(170)
Skrivnostni otok
—	Obljubljamo, je odgovoril Cir Smith zase in za prijatelje.
—	Gospoda, je nadaljeval kapitan, jutri bom mrtev.*
Odmignil je s kretnjo roke Harbertu, ki mu je hotel ugovarjati.
«Jutri bom umrl in ne želim si drugega groba razen Nautilusa. On bodi moj grob? Vsi moji prijale'j* počivajo v globokem morskem naročju in tako hočem tudi jas počivati.«
Globoko molčanje je sledilo tem besedam kapitana Nema.
«Poslušajte me, gospoda, je zopet začeL Nautilus je v tej jami ujet, ker duo pri vbodu se je ;'vigmkK Toda dasi ne more zapustiti te	more pa potoniti na dno
in liram t i moje telo^>
Resno in pobožno so naseljenci poslušali besede umirajočega.
»Jutri, po moji smrti, gospod Smith, je nadaljevai kapitan, boste vi in vači tovariši zapustili Nautilusa, ko- vsi zakladi, ki so na njem, naj se potope z menoj, samo en spomin na princa Dakksrjs naj vam ostane. Tista skrinja tam... vsebuje več in i \ jo nov diamantov, večinoma so Se iz tistih Časov, ko sem kot oče m soprog verjel v srečo; poleg tega je tam tudi mnogo biserov, ki sem jih s prijatelji pobral na dnu morja. S temi zakladi boste mogli kedaj marsikaj dobrega napraviti. Za može, kot ste vi, gospod Smith, in važi tovariši, ne bo zlato nevarno. Todi tam gori bom spremljal vate dela in ne bojim se jihb»
Po kratkem počitku, ki ga je bil skrajno oslabeli kapitan neobhodno potreben, je nadaljeval:
«Jutri vzemite to skrinjo, zapustite dvorano i zaprite vrata; nato se podajte na platformo in zaprite krovne line a njihovimi zaMopeL
—	Zgodilo ne bo, kapitan, je rekel Cir Smith.
—	Dobro. Potem se vkrcajte v čela, ki
vas je semkaj pripeljal. Toda pred no zapustite Nautilusa, veslajte k zadnjemu delu in odprite tam v višini plovne črte oba petelina. Voda bo napolnila rezervoarje in Nautilus bo polagoma poniknil, dokler se ne ustavi na dnu morja.*
Ker je C&ru Smithu ušla kretnja, je kapitan pristavili
«Ne bojte se ničesar — potopili boste samo mrliča.*
Ne Cir Smith ne nihče med njegovimi tovariši se niso upali ugovarjati kapitanu Nema. Zaupal jim je svojo poslednjo voljo, — in oni niso mogli drugega kakor jo izpolniti.
•Ali mi to obljubljata, gospodje? je vpra-ial kapitan Nemo.
— Obljubljamo, kapitan,* je odgovoril inienir.
Kapitan se je zahvalil s kretnjo in prosil naseljence, naj ga paste sa nekaj ur "■»"P Gedeon Spilett jo sicer vztrtjal pri tem, da ostane pri njem, če bi nastopila kriza, toda umirajoči ga je zavrnil z besedami: «Do jutri sem še Sir,
Vsi so zapustili dvorano, prekoračili knjižnico, jedilnico in prišli v sprednji, strojni del, kjer so bili nameščeni električni aparati, ki so oskrbovali podmornik z gonilno silo, lučjo in gorko to.
Nautilus, ki je bil prava mojstrovina, je vseboval vse polno mojstrskih naprav, ki jih je inženfr navdušeno ogledoval.
Naseljenci so se povzpeli na platformo, ki je molela sedem do osem čevljev iznad vode. Tam no se polegli poleg velike debele steklene leče, ki je pokrivala odprtino, iz katere se je usipaval ven snop svetlobnih trakov. Za to odprtino se je nahajala kabina s krmilom sa krmilarja, ki je obračal Nautilusa skozi njegovo tekočo okolico, katero je na veHko daljavo razsvetljevala električna luč.
Or Smith bi njegovi tovariži so spočetka molčali, ker so biU preveč prevzeti od vsega, kar sa ravnokar videli in slišali, in srce se jim je krčOo ob misli, da se njihov zaičitnik, ki jbnof je tolikokrat pomagal in katerega so poznali iele eno uro, nahaja na predvečera smrti?
Kakorkoli bi izpadla sodba poznejšega
; sveta o tem skoraj izvenčloveškem bitju, I princ Dakkar je bil eden izmed nenavad-1 »lih pojavov, o katerih spomin nikdar ne zamre.
«To je mož! je rekel Pencroff. Kdo bi si mislil, da je kivel na dnu morja, ln če pomislim, da ni tudi tam na&ei miru l
—	Nautilus, je pripomnil Ayrton, bi nam utegnil služiti, da bi na njem zapustili otok Uncoln in poiskali obljudene zemlje.
—	Za vraga! je vzkliknil Pencroff, jaz ne bi hotel voditi take ladje. Na morju jadrati, — to Se, toda pod morjem ne!
—	Meni pa se rdi, je pripomnil poročevalec, da ni tako težko ravnati s podtmor-nikom, kakor je Nautilus, Pencroff, in da bi se v kratkem tega naučili. Tu se ni treba bati ne neviht ne nased. Nekaj čevljev pod površino so vode morja mirne kakor v jezeru.
—	Morda? je odgovoril mornar, toda meni je svež veter na krovu dobro opremljene jadrenice veliko ljubši. Ladje zidar mo» da plavajo na vodi ne pa pod njo.
« EDINOST*
V Trstu, dne 25. novembra 1926.
O šampanjcu
; Le malokdo je med nami Slovenci, plasti tostran meje, ki si lahko privošči ,kdaj, četudi samo ob izrednih prilikah, steklenico šampanjca. Pa tudi če ga je kdaj že pil, ne hrepeni navadno več po ^njem, ker šampanjec, ki ga je pil, skoraj gotovo ni bil — kakor se pravi — ,«grande marque», ker kdor si privošči tak šampanjec, mora globoko seči v žep. Sicer pa šampanjec ni tako neznansko drag, ampak piti ga ne smemo v kabaretu, kjer je navadno hudo «slan». Kljub temu da se pri nas šampanjca tako malo popije, pa bo zanimalo, zlasti vinogradnike vedeti, kaj je pravzaprav pravi šampanjec.
Šampanjec je peneče se vino, ki so ga začeli prvič pridelovati v provinciji Champagne (izg. Šampanj) na severnem Francoskem. Prvi ga je začel izdelovati menih po imenu Perignon v benediktinskem samostanu Haut-Vil-lers v Šampanji. To je bilo proti koncu 17. stoletja. V začetku je izdeloval samo omenjeni samostan šampanjec, in šele proti koncu 18. stoletja so ga začele izdelovati tudi druge tvrdke v Šampanj i, kjer je še dandanes središče izdelovanja najboljših znamk šampanjca. Pač so pozneje začeli izdelovati tudi po ostalih državah taka šumeča vina, ki so jili, seveda po krivici, imenovali šampanjec Kljub temu, da se je posrečilo nemškim in drugim izdelovalcem šampanjca doseči kakovost šampanjca, pridelanega v Šampanji, so francoske znamke šampanjca najbolj cenjene.
Pravi šampanjec je od 9Ve—11 stopinj močno vino, včasih sladko (doux), včasih nekoliko sladko (demi sec, ali dry), ali pa tudi brez sladkobe (sec, ali extra dry). To stoji zabeleženo na steklenicah in vsak si lahko po svojem okusu izbere šampanjec. Šampanjec se peni, ali kakor se pravi, musira. To lastnost mu daje ogljenčeva kislina, ki jo vsebuje raztopljeno v obliki plina. Od količine te kisline v šampanjcu zavisi močnost musiranja in jakost poka, ko se steklenica odpre. Pritisk v steklenicah je navadno 4—5 atmosfer močan. Po močnosti pritiska v steklenicah ločijo Francozi šampanjce v «grand mousseux», «mousseux» in «cremnat». Najmanj pritiska imajo zadnji šampanjci. Kakovost in vrednost šampanjca, pa ni toliko odvisna od močnosti pritiska, temveč od večje ali manjše lastnosti šampanjca, da se tudi še v kozarcu dlje časa peni. Da šampanjec ne izgubi hitro svoje peno-vitosti, ga serviraio ohlajenega v ledu. Najboljši je pri 7—8 stop. C. Serviranje mrzlejšoga šampanjca ni pravilno. Tudi namišljeno pokanje in/ spuščanje zamaškov v zra.k je pri odpiranju steklenic neumestno. Kozarci za šampanjec morajo biti iz tankega stekla, oblike so lahko koničaste, ali pa tudi široko odprti v obliki lijca. ali čaše. V prvih ohrani šampanjec dlje časa pe-novitost, v drugih pa pride bnket šampanjca, ki pa ne sme biti nikoli premočan, bolj do veljave.
Najboljši šampanjec se izdeluje ,dobrozrelega grozdja od rulandca (Pi-not gris, sivi burgundec) in belega bur-gundca, slabše vrste pa iz portugalke in game j a (Gamay). Nemci ga izdelujejo iz renskega rizlinga. Ker so pa te
v velika mesta in bogata kopališča, škem časopisju. Po njegovem mnenju je kjer bogati ljudje s šampanjcem sla- ona. gonja pač posledica nerazumevanja
vijo boga Bacchusa
Na ta način napravljeni šampanjec je pravi šampanjec. Drugi šampanjci ki jih napravijo kakor sodavico umetnim dodatkom ogljenčeve kisline, so le peneča se vina, takozvani «fa-con». Ta peneča se vina niso veliko dražja od navadnega vina, po kakovosti se pa ne morejo niti primerjati s pravimi šampanjci.	J. Ušaj.
Razne zanimivosti
Telefonske budilk«. Telefonsko ravnateljstvo v Budimpešti je uvedlo pred kratkim zanimivo novotarijo, takoime-novane telefonske budilke; tako da danes lahko vržejo naročniki telefona v Budimpešti svoje ure budilke med staro železo. Lahko se namreč dajo buditi od telefonske centrale. Ni treba drugega, nego da naznanijo centrali, ob kateri uri želijo biti prebujeni, in ob določenem času zjutraj jih vzdigne iz sna telefonski zvonček.
Dosedanji uspehi, ki jih je dosegla budimpeštanska telefonska centrala, pa kažejo, da od te novotarije ne bo sila dobička. Bodisi da se budimpeštanski naročniki telefona ženirajcu povedati telefonistkam, kdaj navadno vstajajo, bodisi da imajo kake druge tehtne pomisleke proti telefonskim budilkam, dejstvo je, da se je naročilo nanje samo dvajset oseb. Sicer pa niso telefonske budilke posebno draga šala, kajti eno klicanje stane le 1500 madžarskih kron, t. j. niti pol lire. Naročila na telefonske budilke se sprejemajo prvega vsakega meseca. Po tozadevnih predpisih smejo telefonistke buditi le z aparait, na katerih je pritrjen poseben zvonček. To pa radi tega, da bi ne mogel nihče buditi po telefonu ljudi, ki tega niso naročili. Dokler ni bilo teh zvončkov, se *je često dogajalo, da so poredneži za šalo dajali buditi svoje prijatelje iz sladkega jutranjega sna.
Stara pesem o hvaležnosti
Kiku Degami, hrabra in patrijotična plesalka, ki so jo še pred par leti slavili kot nacijonalno junakinjo po vsej Japonski, je umrla te dneve. Opij jo je bil uničil. Kiku Degaani je bilo zelo lepo dekle. Ko so prišle leta 1920. japonske čete v Vladivostok, da zaustavijo prodiranje rdeče armade, se je Kiku Degami prijavila pri japonskem armadnem vodstvu in mu sporočila svoj načrt. Sprejeta je bila kot dobrovoljka in poslana na bojišče. Kmalu nato je nastopila v mestu, kjer je bil glavni stan rdeče armade, lepa in srč-kana kitajska kurtizana, ki se je znala približati poveljnikom rdeče armade in si pridobila njihovo zaupanje. Hodila je z njimi okrog in služila kot vohunka. Ko je nehala vojna, se ji je posrečil beg in prispela je končno po /čudnih dogodbah v svojo domovino. JCo je vohunila, se ji je večkrat posrečilo rešiti japonske Čete pred gotovo jiogubo. Ko se je vrnila na Japonsko in se je raznesla vest o njenem požrtvovalnem delovanju za japonski narod v sovražnikovem taboru, jo je občinstvo navdušeno častilo, listi so jo primerjali z «Jeanne d'Arc», francosko ju-
'pakinjo, izročila se ji je zahvala, pisa-jvrste*" razen belega * burgundca irT^riz- na dragocenem papirju, podelilo se linga, vrste z rdečim in celo črnim I J* J e najvišje odlikovanje — m kmalu, grozdjem, odlijejo mošt, čim ga zma-> prekmalu je bila pozaoljena. Dekli-stijo, od tropin. Na ta način napravijo kl Je žrtvovala vse, ki so jo vojaki
iz črnega grozdja belo vino. Mošt pustijo popolnoma prevreti in ga potem meseca decembra pretočijo. Kmalu nato ga. čistijo z ribjim klejem. Natcusledi najvažnejše opravilo, ki zahteva veliko izkušnje ter jako mnogo znanja. To o-pravilo, na katero polagajo toliko važnost, je izjednačenje kakovosti, ki pri eni znamki šampanjca ne sme biti keno leto slabša, a drugo boljša, ampak vedno enaka. V svrho izjednačenja kakovosti razpolagajo tvrdke, ki se ba-vijo s pridelovanjem šampanjca, z velikimi zalogami vina od več let in z izredno velikimi sodi. Po izvršenem izjednačenju dodajo vinu natančno po potrebi izračunano količino čistega sladkorja (do 25 gr na liter) in umetnih .kipelnih glivic. To v sodu dobro premešajo in potem natoči jo s tem vinom steklenice iz močnega stekla. Te steklenice dobro zamašijo z zamaškom, ki g-a povežejo z žico, da ga ne more kipeče vino izbacniti. Te steklenice naložijo v velike skladnice v podzemske kipelne kleti, ki segajo po več nadstropij pod zemljo. Tu začne šampanjec v steklenicah tiho in počasi kipeti in ogljenčeva kislina, ki se pri ki-pcr.ju razvija, povzroči v steklenicah napetost. To kipenje traja od enega do treh let in s tem bi bil šampanjec gotov, če ne bi se radi kipenja v steklenicah napravilo drožje, katero se pa mora na vsak način spraviti veru iz steklenic. To opravilo, ki se imenuje de-gožiranje, zahteva veliko vaje in spretnosti in ga radi pomanjkanja prostora tu ne bom opisoval. Po izvršenem de-gožiranju dodajo s posebnimi pripravami šampanjcu likerja Od količine tega likerja je odvisna potem sladkost šampanjca. Končno zamašijo ponovno šampanjec s posebno dobrimi in močnimi zamaški. steklenice ozaljšajo s
nazivali «sibirsko krizantemo», je morala ustanoviti javno pralnico, da se je mogla preživljati. Huda se ji je godila Zopet je postala to, kar je bila prej, javna deklica, Geisha, nastopala je v čajarni v Nagasaki. Vdala se je opij u in sedaj, ko je umrla, se je je zopet spomnil z vso hvaležnostjo japonski narod in obsul gTob «sibirske krizan-teme» s krizantemami in v srce sega-jočimi poslovilnimi besedami.
Človeška dirka
Nenadoma se je v Kapstadtu (Južna Afrika) raznesla vest, da so bila odkrita v bližini Lichtenburga obsežna diamantna polja. Začela je dirka m udeležilo se je te dirke dvanajst tisoč ljudi, kateri so vztrajali na tej dolgi poti le radi pohlepa po bogastvu.
Zadnje telefonsko poročilo
Hussollnl o italiJansko-nemSklh . odnofrjih
BERLIN, 24. (Izv.) Danes je razposlala telegrafska unija vsebino razgovora, katerega je imel njen rimski poročevalec z om Mussolinijem. V tem razgovoru je on. Mussolini obrazložil nemškemu poročevalcu svojo notranjo politiko, katera je privedla do najnovejših ukrepov vlade in pa svojo zunanjo politiko napram Nemčiji.
Ko se je izkazalo sodelovanje z opozicijo za nemogoče, ker ista ni hotela priznati fažistovske revolucije, in ko je pričela doba atentatov, tedaj smo bili prisiljeni podvzeti izjemne mere. Poseben tribunal, katerega smo ustanovili, ni bil nikak revolucij ski tribunal, kakor ga inozemski listi zlobno označujejo. Njegova ustanovitev je bila potrebna radi počasnosti italijanskega sodnega postopanja. Novi tribunah bodo hitro postopali: danes zločin,
«anini„„ s„ „	___jutri kazen. Zato je izključena možnost
štanjolom m z Lelo kolikor mogoče JkakršnegakoK maščevanja. V svojih na-
enostavno etjketo. Tako opremljene ste-j da]jnih izvajanjih je on. Mussolini obso-klenice razpošiljajo potem v pletenih jal ono gonjo, ki se zlasti v poslednjem koših in zabojih po celem svetu, zlasti času uprizarja proti fašizmu tudi v nem-
in nepoznavanja dejanskega položaja v Italiji.
O italijansko-nemških odnošajih se je on. Mussolini izrazil, da so nadvse prijateljski in da bodo še bolj prijateljski, ker se tudi trgovski odnošaji med obema državama vedno ugodnejše razvijajo. Dobro voljo kažeta obe strani tudi v pogajanjih za arbitražno pogodbo, ki so v teku med Italijo in Nemčijo. Pa tudi v mnogih drugih vprašanjih bi bilo mogoče doseči sporazum, ki bi bil koristen za obe državi. Tako bi bil na pr. mogoč sporazum tudi v vprašanju mednarodne kontrole nad razorožitvijo Nemčije, ker bi se Italija mogoče približala angfeSfcemu stališču v tem kočljivem vprašanju, «Sploh bi morali narodi», je zaključil on. Mussolini, «bolje spoznavati na podlagi sodelovanja svoje sosede, pa ne potom klevet in obrekovanj.« — '
Francoska zuruUb politika
PARIZ, 24. (Izv.) Danes se je udeležil francoski zun. minister Briand seje parlamentarne komisije za zunanje zadeve. Po tej je bilo izdano sledeče uradno poročilo: Danes je poda! v komisiji za zunanje zadeve zun. minister Briand poročilo o najvažnejših vprašanjih sedanje zunanje politike. Po poročilu o delovanju Zveze narodov je mfo. Briand poročal o razvoju francosko-nemških pogajanj,' Iki so v teku in ki se bodo nadaljevala v okviru mirovnih pogodb. O francosko-ita-lijanskih odnošajih je min. Briand izjavil, da bo Francijo tudi nadalje vodil oni prijateljski duh, katerega je vedno kazala do svoje sosede. Ravno ta prijateljski duh je omogočil, da so bili urejeni in likvidirani poslednji dogodki. Trajen mir Evrope je mogoč le s sporazumom Štirih velikih držav, in sicer: AngHje* Francije, Nemčije in Italije. Kar se Italije tiče, zasleduje z veliko pažnjo- njeno zunanjo politiko.
Kakor poroča «Journa)», je francoski zun. minister Briand odgovoril parlamentarni komisiji za zun. zadeve na vprašanje o priključenju Avstrije k Nemčiji, daso samo združefte države Evrope edina garancija proti priključenju.
Francoski nfcrifftrski predsednik o potrebi narodnega sporazuma
PARIZ, 24. Vsi listi podčrtavajo izjavo Poincareja, ki jo je podal v svojem govoru v Tardeso, kjer je poudarjal potrebo narodnega sporazuma opozarjajoč, da finančna kriza, še vedno ni odpravljena in zato zahteva bodočnost naroda, da se vsi dobro misleči ljudje v državi zedinijo in se zavzamejo za odstranitev gospodarskih težkoč. Moralna sila drŽave, a zlasti intelektualna ekspanzija se mora pospešiti.
Poincarč je v svojem govoru pozdravil ministra pro-svete Herriota, ki je bil navzoč pri otvoritvi šole v Tardesu. Vsi udeleženci so toplo pozdravili Poinca-rćjev govor in so priredili Poincareju in Herriotu prisrčne ovacije.
Izjave dr. Stresemann a
razorožitvi, o izpraznitvi Porenja in o zbHiaaju t Fraaefjo.
BERLIN, 24. Včeraj se je vršila nestrpno pričakovana seja nemškega državnega zbora, na kateri je dr. Stresemann podal ekspoze o zunanji politiki.
Zastopniki vladne večine in opozicije so poslali svoje izjave, nakar je dobil besedo zunanji minister, ki je v svojem govoru naglašal najprej, da je treba odpraviti medzavezniško kontrolno komisijo, kajti razorožitev Nemčije je že dovršeno dejstvo. Nem&ja je dokazala, da hoče zadostiti vsem obveznostim, ki jih je prevzela z versailleeke mirovno pogodbo. Dolžnost zaveznikom je, da to upoštevajo in da izvajajo logično posledico: odstranitev kontrolne komisije. Tudi kar se +iče tajnih vojaških organizacij, ki delajo pod okriljem Sporta, Je nemška vlada dokazala, da ne dopušča kršitve zakonov: razpustila je društvi «WIIking» in «01ym-pia». Stresemann je sicer naglašal, da je vprašanje športnih druitev čisto interna-na zadeva Nemčije, v katero se tuje vlasti nimajo vmetevati,
Povdarjal je, da Nemčija lojalno izvršuje vse obveznosti, ki se nanašajo na razorožitev; zahtevati pa mora, da izvedejo razorožitev tudi vse ostale države. Razoroženim državam ne smejo ostati ob strani oborožene države, kajti tak položaj bi ne bil v skladu z enakostjo, ki mora obstojati /med vsemi članicami Družbe narodov.
Glede pogajanj s Francijo je Stresemann izjavil: «Sporaaum med Francijo in Nemčijo in konsolidacija odnošajev med obema državama tvorijo podlago za konsolidacijo Evrope.» Odpraviti pa je treba ovire, ki ločijo obe državi: okupa-čijo nemškega ozemlja. Za to treba medsebojnega zaupanja.
Vladne stranke so predložile resolucijo, s katero odobravajo politiko dr. Stresemanna. Nemški nacijonalci so zahtevali takojšnjo odpravo vojaške kontrole. Izjavili so, da nočejo revanše in da se ne protivijo zbližanju s Francijo.
Krasln umrl
LONDON, 24. (Izv.) Danes je umrl tukaj ruski poslanik inž. Krasin.
Inženir Krasin, ki je v poslednjem času vodil rusko poslaništvo, je bil pred vojno uaiužben pri eni izmed največjih elektrotehničnih družb v Nemčiji, ki mu je poverila važne organizacijske naloge. Po boljševiški revoluciji se je Krasin povrnil v Rusijo, kjer je bil imenovan za komisarja za narodno gospodarstvo. Kot tak je bil odločen Zagovornik one znane nove gospodarske politike, katero je pričel izvajati Lenin. Inž. Krasin si je pridobil za gospodarsko obnovo svoje domovine neminljivih zaslug in zato pomeni njegova smrt za sovjetsko Rusijo težak udarec.
. BORZNA POROČILA
Amsterdam 950—970, Belgija 330—333, Francija 82—83, London 115—116, New York 23.75—23.95. Španija 355—365, Švica 455—465, Atene 29.50—31, Berlin 560—570, Bukarešt 12.50—13.50, Praga 70.25—71, Ogrska 0.0325—0.0340, Dunaj 330—345, Zagreb 42—42.50.
Uradna cena zlata (23. X.) 460.58. Vojnoodškodninske obveznice 64.60.
Patent zo Šoferja
Popoln tečaj L 200.—. 53. tečaj se je končal danes. Prihodnji in zadnji tečaj začne v soboto, zadnji dan za vpisovanje. Pension za celo dobo tečaja L 200.—. Kralj, Opčine, zaloga koles*
Za Postojno in okolico posebna šola v PosiOjni, restavracija «Pri Levc». Začetek v pondeljek dne 29. t. m.
Najvttje cene platojem za )
KOŽE
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider. Jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjih in do-
Sprejemajo »e pošiljalve p
Evo kako sprejme val otrok zdravila posebuo p^ ricinovo olje.
Odvajalni čokoladni bonbon ARRIBA, katerega smatrajo otroci za slaščico, je edino sredstvo, katero pozdravijo, otroci s ploskanjem, na-; smehom in z izrazom veselja
'i
ARRIBA je edino čistilno sredstvo, ki učinkuje v resnici dobro. Dajte ga vaSim otrokom in vzemite ga tudi vi, ker koristi mladim in starim.
JAKOB BEVC
ur ar na In zlatarna Trst, Carnpo S. Giacomo 5
Zlato kupuje v vsaki množini jx> najvišjih cenah
Krona plačuje višje kot vsi drugi,
Za3»ega razno vrsta h ur in zlarenine.	1139
liillaut«. platin. 20-Ms ziali km\i
Zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Povh — urama
Trslj Via Hauinl 45 r.19
gsareafigiTfžsgss^
DOBIVA SE
Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti in razni kmetijski stroji.	(1112)
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V
TRSTU,
Ulica Torrebianca 19, in Raflineria 7.
Elektrotehnični zavod
Via Kazzini 3 Telefon
izvršuje točno in solidno vsnkršna dela svoje stroke, kakor električne napeljave, telefone stroje z električno gonilno silo, strelov .-de itd'.
Cenjenemu občinstvu se priprroča (1198)	Danilo Skerl.
NB. tu Opčine in oko! ico daje tozadevna pojasnila Ivan Marija Daneu, Opčine št. i 76.
MODNI SALON Trst - tfia KM slfeke 15 - Trsi
Okrašeni klobuki in klobučevina zadnje novosti po najzmernejših cenah. Specijaliteta za otroke. nco

n

Mafeko baržimasio kožo dobite z rabo novega seprekosljivega mila
BANFI
znamka Zlati petelin
Poskusite ga, ker je najfinejše na svetu. Škrob, boraks Banfi je najbojše
za likanje perila. , 1277


Za vsako potrebo na papirju Vam ustreže najsolidnejše in z najnižjimi cenami tvrdka
1113
□{□□□□□□□□□□□□□□□□□ODO
□ □
ZDRAVNIK
□
□
ki razpolaga z veliko
zalogo papirja in vrečic
Izvoz na debelo.
Trst, l/la P. L. Pulestrlna št. 1
am
i Dr. Fr. Ambrožicg
se je stalno naselil o
v Št Petru na Krasu R
in ordinira
□
a
o □
□
p
1165 □
g v Kffaolcovi mi od 9-12 in od 13-15 g □□□□□□□□□nnoDanononna
MRSC	j 1199 i Prm I MM partije j Meiots I 18 »H [UBIL
P redno pradate KRONE, GOLDINARJE ZLATO in SREBRO obiščite zlatarno STERMIN «.;££%.«> kjer dobite najvišje cene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice. 1220	
Tržaška poHillnicn in hranilnica
fegf str ovaca zadruga z omejenih poro5tv>ni
uradufa v tvoji lastni hiSI ulica Torrebianca 19« 1. nadst.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekovi račun iv vloga za čekovni promet, ter jih obrezuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema „Dinarfe" na tekoči ra£uii in jh obrestuje po degovoru. Davek od ulog plača zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru, fta razpolaga varnostni celica (sate)
Brodne ore za stranke o! 87» da 13 lo od 16 do 13
Ob nedeljah je urad zaprt
Stav. telel. 25-67.	986
najstarejši slov. denarni zavod