Cena Din I— U t!uto*mU, 2. aprila 1936 tete l. Sta. H Hauptmannove senzacije se ni kmet HemžKa rlniln znhieita, da rdsltnnl ..mctitnnr ilcrokcllubic p ncjni“ Hami sc nttini cdgcttctili London, 2. aprila. Podrobnosti o nemških predlogih, ki jih jc poslanik v. Ribbentrop včeraj izročil britanskemu zunanjemu ministru Edemi so naslednje: Nota, ki sc z njo sporoča nemški odgovor, je zelo obsežna. Nemški predlogi vsebujejo .27 točk in se delijo na tri glavne dele. Prvi del obsega pravna razmišljanja in utemeljevanja, zakaj nemška vlada ne more pristati na spome-rieo držav-podpisnic jokarnske pogodbe. Nemška vlada misli vrhu tega, da istočasni razgovori med zastopniki britanskega, francoskega in belgijskega generalnega štaba niso v skladu z razgovori, ki naj se vrše z Nemčijo. Dalje pravi nato, da je Francija že z versajsko pogodbo kršila Wilsonovib tl točk, to je glavno pravno osnovo, na kateri je temeljilo premirje podpisano 18. novembra 1918. Nemška vlada misli, da bi morali razgovori za resnično dosego evropskega miru biti razdeljeni v tri glavne faze, in sicer: t. Določitev, kakšni naj bodo razgovori. 2. Prvo razdobje konkretnih razgovorov za sporazum o varnosti Evrope. 3. Posebni razgovori o nekaterih vprašanjih, v prvi vrsti razgovori za zboljšanje gospodarskega razmerja med posameznimi državami, glede na to, da so gospodarske težkoče v znatni meri vzrok sedanjih težkih političnih razmer v Evropi. Pecdlcgl m pno dobo V spomenici g. Edenu, *ta vidna tale dva predloga pa prvo dobo, ki j® predlog za pogajanja predvideva: 1. ta doba uaj traja štiri mesece, medtem Francija, Belgija in Nemčija ne smejo izpre-minjati sedanjega položaja na meji v Porenju; 2. imenovati je treba nevtralno komisijo, ki naj nadzira točno izvedbo te obveznosti. Diplomatskemu sotrudniku Reuterja so pojasnili, da je vsaka opomba o utrjevalnili delih izostala, ker Nemčija med .navedeno začasno dobo štirih mesecev ne more zgraditi nobene utrdbe v Porenju. Za duma dobo plebiscit v Nemili! Drugi drl nemških predlogov obsega 17 točk. V tem delu se v glavnem ponavljajo isti predlogi, ki jih je že navajala nemška spomenica 7. marcu, kakor na pr., predlog o sklenitvi paktov o nenapadanju s Francijo. Belgijo in morda Holandijo za 23 let in s poroštvom Veli.ke Britanije in Italije, predlog o letalskem paktu z zapadnimi državami, predlog o nenapadalnem paktu z Litvo, predlog o nemški vrnitvi v DN v pričakovanju, da se v doglednem času urode kolonijalni problemi, problem odtekanja pakta DN od versajske pogodbe. Nemčija se obveže, da ne bo povečala svojih čet v Porenju, pod pogojem, da tudi Francija in Belgija ne bosta okrepili svojih čet v ombejnih pokrajinah proti Nemčiji. Nato predlaga nemška ponudba, da se Francija in Nemčija obvežeta, da v svojem javnem pouku in svojem tisku ne bosta dovolili, da se oslabšajo odnosa ji med Francijo in Nemčijo. )alje predlag ustanovitev posebnega frunco-sko-nemškegn odbora v okviru DN, ki bi razpravljal o vseh pritožbah, nanašajočih se na francosko-nemško razmerje. Nemčija predlaga, da naj se po možnosti v Franciji in v Nemčiji izvrši plebiscit, ki bi ratificiral sporazum o teh predlogih. Dalje predlaga Nemčija odbor treh članov, ki naj prouči razmere na meji med Nemčijo, F rancijo in Belgijo, in sicer na obeh straneh meje. Ta odbor naj bi predlagal iz-premembe vojaških razmer, ki vladajo na obeh straneh meje. Obe zainteresirani stranki, bi imeli pravico obrniti se do tega odbora v posameznih vprašanjih. Pri velikih rzpremembah v vojni moči na tej ali oni strani, bi britanski in italijanski vojaški odposlanci imeli pravico izvesti preiskavo na kraju samem. Obe zainteresirani stranki se obvežeta, da bosta brezpogojno odobrili zahteve odbora treh. Nemčija se obveže, da bo stopila v zvezo s svojimi vzh. sosedi, to je z Avstrijo, Češkoslovaško, Litvo in Poljsko. Nemčija predlaga, da se ustanovi za vse to posebno izvoljeno sodišče. Prot s »pretiranim Ucreknljutiicnt* V tretjem delu navaja nemška nota predlog o sklicanju mednarodne konference, ki bi ji bila naloga urediti vsa odprta vprašanja, ki ,ovirajo utrditev miru. V zvezi s tem predlaga za program te konference tudi razne ukrepe o pretiranem človekoljubje v vojni. NewYork, 2. aprila. AA. Havas poroča iz. Trcnlona: Izvršitev smrtne kazni nad Hauptmannom so odložili za 48 ur na zahtevo pristojne okrožne porote. Odločitev o tem je padla tako rekoč nekaj minut pred časom, ki je bil določen za izvršitev kazni. Omenjena porota je ves popoldan proučevala akte o bivšem odvetniku Pavlu Vendelu, ki je bil svojčas priznal, da je ubil Lindberghovega otroka, pozneje pa jc spremenil svojo izjavo. Upravnik kaznilnice Dinbefling, ki bi moral vse pripraviti za izvršilev smrtne kazni, izjavlja, da je v poslednjem trenutku dobil akt, da se izvršitev kazni odloži z motivacijo, da ic pristojna porota odkrila v vsej zadevi nove momente, katere je treba pred izvršitvijo proučiti. Na vprašanje časnikarjev, če bo smrtna kazen v četrtek zvečer gotovo -zvršena, ;c Dinberling rekel, da ne more prav nič odgovoriti na to vprašanje. Največjo senzacijo pa je izzvala iziova Hoim. uma, guverneja države New Jersev, ki je rekel, da ic upravnik kazenskega zavoda Dinberling postopal brez njegove vednosti iri soglasnosti, ko ie odločil izvršitev smrtne kazni na zahtevo okrožne porote. V nekaterih krogih, kjer so prepričani, da jc Hauptmann resnično kriv izjavljajo, da se sedaj, ko so izčrpana vsa zakonska sredstva, uvajajo različni dramatični preokreti, da bi tako Hauptmannu rosili glavo. Guverner Hofmanu je odložil za 30 dni izvršitev smrtne kazni nad Hauptmannom. Ne\VYork, 2. aprila. AA. DNB poroča iz Tren-tona: Hauptmann je včeraj poslal guvernerju Hof-mannu pismo in to pismo je vodja guvernerjevega kabineta snoči izročil javnosti. Pismo jo sestavljeno v zelo ganljivih besedah. Hauptmann prosi v imenu svoje žene in v imenu svojega malega otroka še enkrat Hofmanriu, da naj mu izprosi pomilostitev in prepričuje guvernerja tudi ob tej priliki, da ie popolnoma nedolžen, kar se liče umora Lindberghovega otroka. Nato govori Hauptmann v svojem pismu o izredni vlogi, ki jo je v reli zadevi igral dr. Condon na podlagi tega pravi Hauptmann, da še ni popolnoma razsvetljen ves slučaj. Trenton, 2. aprila, m. Upravnik kaznilnice Tomberling je izjavil, da bo Hauptmann usmrčen v petek ob 20. uri-lokalnega časa. Italijani tožijo Imntoze Haag, 2.-aprila. AA. Ituluauska .vlada je vložilo pirecf stamim mednarodnim sodiščem ttežbo zoper francosko vlado zaradi spora, nastalega med obema vlndarita, ž ukrepi pri raziskovanju in eksplo-atiranju fosfata v Maroku, bodisi s strani uprave gozdov in rudnikov v Maroku, bodisi po oblastvi in naposled po francoski vladi, kot državi, ki ima nad Mhrokom protektorat. Po italijanski tezi so li ukrepi v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Maroka in Francije, kakor jih navaja splošni dokument, objavljen na konferenci v Algesirasu leta 1906 m francoško-nemška pogodba leta 1911, pogodba, ki ji ie pristopila tudi italijanska vlada. Naknadno storjeni ukrepi se po sodbi italijanske vlade ne skladajo z mednarodnimi obveznostmi po katerih morata Maroko in francoska vlada spoštovati pravice, ki gredo italijanskim družbam Hitlerjevske aptilst&e ioli Dunaj, 2. aprila. AA. Včeraj »o krožili na Dunaju glasovi o namerah nemških .-napadalnih oddelkov, da v 24 tovornih avtomobilih, prepeljejo iz Nemčije y Avstrijo dve skupini »napadalcev«, baje ž.e zbranih na tromeji meti Nemčijo, Češkoslovaško in Avstrijo. Toda še včeraj je .prišlo poluradno poročilo; ki ugotavlja, da 'so ti' glasovi neresnični, vendar pa na meji prav tako Btidno* kakor prej zasledujejo vsako gibanje. Podoben demanti je izdalo tudi ministrstvo za narodno obratnbp v Pragi. Tudi češkoslovaške vojaške, oblasti s.o namreč dobile poročilo, da so bili ti tov,orni avtomobili zbrani od 27- do 28. m.orca na tromeji na bavarski strani, da prekoračijo češkoslovaška tla. in .vpadejo v Avstrijo. Tudi v avstrijskih utjadrjiK krogih trde v zvezi s temi glasovi, ki so prišli iz inozemstva, da niso opazili ničesar nepravilnega in sumljivega. Švicarsko obrambne posolilo Bern, 2. aprila. A A. (DNB). t)u poskrili primerno finančna sredstva za narodno obrambo bo zvezni svet v ponedeljek razpisal posojilo v znesku sto milijonov švicarskih frankov. Obrestna mera bo nizka. Švicarsko težko topništvo bo povečano ža 12 novih in težkih baterij, obenem pa modernizirana tudi obramba proti letalskim napadom. KcmunisU na F čilskem Varšava, 1: aprila. AA. (DNB). Policija ie aretirala okoli 60. komunističnih prvakov. V bližini Varšave, so oblastva odkrila skrivnostno komunistično tiskarno; pri tej priliki jc policija zaplenila mnogo komunističnega propagandnega gradiva. Zaplenila je tudi blagajno komunistične stranke. Med aretiranci so tudi. člani osrednjega odbora komunistične stranke ža Varšavo. Aretiranci so večji Židje. Drobne Budimpešta, 2. aprila. Vodja opozicijske stran ke malih kmeiov Tybor Eckhard je imel včeraj tukaj predavanje, y katerem je ostro kritiziral zunanjo politiko' Madjarske.' V tem oziru je izjavil, da je za Madjarsko kompromis v Podonavju edina rešitev. Zato je-sedaj zadnji obenem pa tudi psihološki trenutek. Ankara. 2. aprila, m. Tukajšnji politični krogi mislijo, da bo na predstoječem sestanku sveta držav balkanskega sporazuma prišlo na dnevni red tudi vprašanje in pogajanja za sodelovanje generalnih štabov teli držav. Na ta način bi se ustvaril enoten nastop držav Balkanskega sporazuma v vseh mednarodnih vojaških 'vprašanjih, ki se tičejo držav, Članic. Balkanskega sporazume.. nefftne puslcdlte italllaitste zmage pred Ausc Pol o Abcbe odpeta Ria, 2. aprila. Poročilo it 171. pravi: Na področju jezera Alangi t smeri proti Kroramu se je včeraj 31. marca rrlila velika bitka. Vojska abesinskega cesarja z vso gardo, oborožena z modernim orožjem vseh vrst, je napadla naie postojanke južno od Majcena. Bitka se je končala s popolno zmago italijanskega orožja. Abesinski napadu so trajali od 6 zjutraj do 18 zvečer in 90 bili izvedeni deloma frontalno, deloma ob bokih. Tl napadi so bili odbitL Naie čete so preile ▼ protinapad in pognale sorražr’ Belgrad. Streli varanega soproga Ljubljana, 2. aprila. Kakor blisk se je včeraj v večernih urah raznesla vest o razburljivem dogodku v Zenski bolnišnici Tam se v sobi, kjer jc še pet drugih bolnic, zdravi 23 letna Pančur Marija, žena trgovskega sotrudnika Pančurja Stanislava iz Viča. Varani soprog Javna tajnost jc bila, da mlada žena s svojim 46 letnim možem ne postopa tako, kakor bi morala. lo so Opazile bolnice tudi v bolnišnici, kamor je vedno prihajal ženin ljubimec Kramar Viljem, brezposelni puškarski pomočnik iz Mestnega trga. Ta je prinašal bolnici razne priboljške ter se je že iz občevanja med obema videlo njuno lju-bavno razmerje. 1 o pa mlada žena tudi ni skrivala in je celo z veseljem pripovedovala sobolnicam o tem, kako ji ni do moža in kako je srečna ž Kramarjem. Kako malo ji je do moža, jc dokazala tudi pri zaslišanju, kjer je odgovarjala tako cinično, da je vzbudila splošno ogorčenje. 1 preiskava še ni mogla dognati. Najbolj verjetno |«i je, da je Kramar oddal 6 strelov, oči katerih so tri je zadeli Pančurja, ki se je zgrudil pri vratih v mlaki krvi. Na strele je nastala na celem oddelku velika zmeda, ranjenemu Pančurju pa so priskočili na pomoč sestre in dežurni zdravnik, dočim so sc ob-j iskovalci bolnišnice in druge osebe, ki so bilo ta-j krat v bližini, razbežale na vse strani, tako da je Kramar z revolverjem v roki prav lahko pobegnil skozi hodnik na stopnice ter izginil. Pol centimetra mimo glave lina od krogel, ki jih je Kramar izstrelil, bi 1 pkoraj smrtno zadela bolnico, ki je ležala v postelji blizu vrat. Ona je namreč med prepirom, ki je nastal med Kramarjem in Pančurjem, stavila neko pripombo in radi ie pripombe je najbrž Kramar pomeril revo Ibersko cev tudi nanjo. K sreči ni bilo hujšega, kakor da je naboj odstrigel bolnici šop las. Le pol centimetra je manj-I kato, da se krogla ni zarila bolnici v glavo. Tekmeca ob bolniški oostelii j Pančur v smrtni borbi Ko jc tudi včeraj bil ob 13 dovoljen vstop za obiske, jc prišel k Pančurjcvi najprej Stanislav Pančur, takoj za njim pa tudi Kramar Oba sta se ob postelji sprva popolnoma mirno razgovarjala. Opažali pa je že bilo, da postaja razmerje med obema tekmecema napeto in napetost je dosegla vrhunec, ko je Kramar odšel iz sobe ter se čez nekaj časa vrnil z zavitkom pomaranč in jih dal bolnici. Nekaj ostrejših besed je zadostovalo, da je Kramar vzrojil in pozval Pančurja, naj se takoj odstrani iz sobe. Vsi so opazili na Kramarju izredno razdraženost. Pančur je razburljivost Kramarja očividno prav dobro poznal in je v bojazni, da ne pride, do resnejšega konflikta, hotel odditi iz sobe. Medtem pa, ko je Pančur šel proti vratom je Kramar sikal za njim v veliki jezi ter hipoma segel po revolverju. Tri strele v hrbet Istočasno so že začeli odjekati revolverski streli. Koliko nabojev jo prav za prav izstrelil, Pančurja so takoj prepeljali na kirurgični oddelek splošne bolnišnice. Zadet je bil, kakor rečeno s tremi naboji, od katerih je eden v hrbtenici, drugi v desnem boku, tretji pa v levem stegnu. Njegovo stanje je zelo resno in zdravniki dvomijo, če ga bodo mogli ohraniti pri življenju. O Kramarju ni sledu Varnostne oblasti »o takoj stopile z vsem sve jim aparatom na delo, da izsledijo Kramarja. Ven-dar pa so Kramarja videli zadnjič, kojje včeraj po dogodku z revolverjem v roki zdirjal po stopnicah najprej na vrt bolnišnice, od koder je izginil neznano kam. Verjetno je, da se skriva Kramar nekje v Ljubljani ali v njeni najbližji okolici. Kajti policija jo takoj po dogodku ukrenila vse potrebno, da se Kramarju onemogoči beg iz mesta. Kramar, o katerem ima policija točne podatke in opis, bo najbrž v najkrajšem času padel v roke varnostnim organom. Proračun za Metliko — mesto Metlika, t. aprilu. V torek, dne 31. marca jc bil popoldne ob petih sklican občinski odbor k seji, da razpravlja o proračunskem osnutku za leto 1936-3'/. G. predsednik Malešič je v začetku seje pozdravil vse navzoče odbornike ter je podal predsedniško poročilo od zadnje seje. Predvsem je poročal o tekočih zadevah, o vodovodu in odmeri vodarine za mesto Metlika. Prečitan je bil tudi dopis kr. banske uprave o poslovanju v občinah. Dalje jc občinski, odbor razpravljal o občinskih uslužbencih. Po novih odredbah mora vsaka občina imeti uslužbenca za vojaške zadeve. Ker pa še niso na nov urejeni novi statuti, so taka mesta začasno oddana le kot dnevničarsku mestu. Kompetenti Pa morajo ob razglasu novega veljavnega, statuta vložiti novo prošnjo za nastavitev, potem ko je bilo službeno meslo razpisano. Po daljši debati je dnevničarsko meslo za vojaške in druge posle potom glasovanju z listki bilo oddano finančnemu inšpektorju v pokoju g. A. Mucu. Kot nadaljna točka dnevnega reda občinske seje je bila debata o proračunu zu leto 1936-37. Takoj v začetku čitanja posameznih postavk proračuna je pred- sednik omenil, da je bilo v novem proračunu z ozirom na težko sedanje gospodarsko stanje potrebno zopetno znižanje. V novem proračunu znašajo izdatki 320.000 din, dohodki pa 183.000 din. Primanjkljaj 135.000'sc bo kril s 110% dokladami, ki so pa tudi nižje od lanskega leta. Iz vrste posameznih postavk proračuna bi samo omeniti, da je gasilstvu bilo dodeljnih 3000 din. Za letošnje leto pa se jc na predlog podnačelnika gasilske župe podelila podpora 1000 din novoustanovljeni gasilski četi v Križevski vasi ki spada tudi v metliško mestno občino. Gasilska četa v Križevski vasi si namerava letošnje leto postaviti gasilski dom in je zato potrebna pomoči starejših in močnejših čet. Prošnji Slomškove družine v Mariboru, ki zbira darove za stroške beatifikacije božjega služabnika Slomška, je bila odobrena vsota 100 dinarjev. Proračun je bil nato sprejet soglasno in bo predložen višji oblasti v končno odobritev. Po. čitanju nekaterih vloženih prošenj od strani posameznih siromašnih ljudi, je odbor sklepal o podporah in njihovem gmotnem stanju. Ko je bil dnevni red izčrpan, je ob četrt na 10 zvečer, zaključil stjo g. predsednik I. Malešič. Nadomestek za sankcije Zagreb, 2. aprila. AA. Po zaključitvi gospodarskih razgovorov med Nemčijo in Jugoslavijo jc izšlo tole sporočilo: S trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Jugoslavijo sklenjeno 1. maja 1934 sta se ustanovila nemški in jugoslovanski državni odbor za urejanje in pospeševanje jugoslovansko-jiemškega trgovinskega razmerja, zlasti zu izvedbo trgovinske pogodbe. Ta dva odbora sta imela 17. marca 1936 v Zagrebu svoj drugi sestanek in sta danes končala svoje delo. Na tem drugem sestanku sta odbora imela priložnost popolnoma proučiti vsa gospodarska vprašanja, nastala med Nemčijo in Jugoslavijo lansko leto, in se posvetovati o odstranitvi težkoč, ki so sc tu pa tam pojavile. Posebna nalogu obeh odborov je bila poskrbeti, da se najdejo pota in načini, kako bi sc približno izenačil obojestranski izvoz in uvoz, ker je to glavni pogoj za zravnanje plačilne bilance in za pravilno funkcioniranje plačilnega prometa, ki že zdavnui obstoji med Nemčijo in Jugoslavijo. V tej smeri sta Stanje boln. zavarovanja v državi Belgrad, 2. aprila. AA. Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bilo meseca januarja v vsej državi zavarovanih pri krajevnih organih osrednjega urada 548.300 delavcev in nameščencev, med njimi 387.880 moških in 164.200 žensk. V primeru s številom članstva istega meseca leta 1935 beleži največji porast zaposlitve okrožni urad v Belgradu za 4400 članov, nato v Osijeku za 4386 in v Zagrebu za 4145 članov. Pri zasebnih bolniških blagajnah kažejo v istem časovnem razdobju vse tri bolniške blagajne porast članstva. Povečanje je največje pri društvu »Merkur« v Zagrebu za 961 članov, relativno pa pri blagajni net-grajske trgovske mladine v Belgradu za 1—88%. Meseca januarja 1936 je znašalo število zavarovanih delavcev in nameščencev s stalnim dnevnim zaslužkom do 8 Din 8*2.664, z zaslužkom od 8 do 24 Din 246.235, z zaslužkom od 24 do 34 Din 81,526, z zaslužkom od 34 do 18 Din 59.006 in z zaslužkom več ko 48 Din 65.788. Povprečen zavarovan zaslužek znaša 21.40 Din, to je v primeri z zaslužkom istega meseca 1035 za 0.44 Din manj. Celotni zavarovani zaslužek je znašal 293.3 milijona Din decembra 1935. Porast celotnega zavarovanega zaslužka v primeri l istim mesecem lanskega leta znaša 6.07%. 15 letni fant ukradel bratu 10.000 Din 15 letni Anton Kores je kljub svoji mladosti že zrel ptiček. Nešteto tatvin ima fantič že na vesti in parkrat so ga predlagali za prisilno delav nico, pa je bil za tak zavod še premlad. Sedaj pa ima najlepše izglede, da se bo šel za nekaj let pokorit na prisilno delo. Ukradel je namreč svojemu lastnemu bratu Adolfu, ki je šofer v Mariboru, vse njegove prihranke 10.000 Din ter browning pištolo. S plenom je reznanokain pobegnil ter ga sedaj zasleduje policija odbora našlo solticijo, ki jc v toliko zadovoljiva, kor ne terja, da bi sc to izrovnnnjc bilance izvršilo z omejitvijo trgovinskega prometa, temveč z njegovim obojestranskim povečanjem prometu v nekaterih panogah, kjer bi prišel v poštev dopolnilni uvoz, ki presega meje dosedanje obojestranske izmenjave blaga. Poleg teh najvažnejših problemov, ki se tičejo izmenjave blaga so uredili tudi mnogo drugih tehničnih vprašanj, ki stoje, čeprav se tičejo blagovnega prometa, predvsem v lesni zvezi s plačilnim prometom. Tako bo ureditev tudi teh vprašanj olajšala mirno izvajanje obstoječih sporazumov o plačilnem prometu. Pogajanj o teli vprašanjih so se udeležili zastopniki obeh strank. Naposled so tudi našli način, kako naj se omogoči tujski promet ined Nernčiio in Jugoslavijo Od dnevu, ko stopi v veljavo današnji sporazum, bodo mogli nemški izletniki lože potovali v Jugoslavijo kakor doslej, naši pa v Nemčijo. Belgrajske vesti Belgrad, 2. aprila, m. V smislu čl. 31 finančnega zakona za proračunsko leto 1936/37 je finančni minister izdal uredbo o banovinskih trošarinah. Ta uredba je stopila včeraj v veljavo. Belgrad, 2. aprila, ni. Z včerajšnjim dnem je začela z. obratom velika železniška delavnica za popravljanje vagonov in lokomotiv v Kraljevu. Sedaj se je v tej delavnici povečalo samo število upravnega osebja s lem, da so se izvršile večje premestitve iz drugih železniških delavnic, Belgrad, 2. aprila, m. Akcijski odbor JNS se je sedaj konstituiral ter izvolil za svojega jired-sednika Nikola Uzunoviča, za podpredsednika pa senatorja Jovana Banjaniiia, za tajnika pa Dušana Zivaniča, bivšega narodnega poslanca. Belgrad. 2. aprila, m. BSK je sklenil turnejo ! s skandinavskimi državami in to s švedsko in Norveško v poletnih mesecih; istotako so zaključena pogajanja za turnejo v Maroko in Alžir. Za zimske mesece pa pripravlja turnejo v Južno Ameriko ter bo nastopil proli Braziliji, proti Uruguayu, Argon, tini in Chileju. Ta turneja se bo predvidoma izvedla v decembru, januarju in februarju. Belgrad, 2. aprila, in. V soboto zvečer bo semkaj |)rispelo moštvo dunajske Avstrije, ki bo nastopilo v nedeljo |>roli BSK. V smislu pogodbe mora nastopiti Avstrija s Bledečo poelavo: Zerer, Antlitz, Nausch, IJock, Gaal, Riegler, Moiser, Stron, Sindelar, Adalbrecht, Jerusalem. G. Pucelj ima besedo Z ozirom na razna izvijanja, ki i'h ie g Pucelj objavil v svojem odgovoru v »Jutru« v zvezi s Pcčkovo smrtjo, vprašamo gospoda Puclja. 1. ali je premestil pokojnega Pečka iz poIi- tičnih razlogov, 2. ali pa iz kakih osebnih lastnosti, ki jih je imel pokojni Peček. In končno: Kakšni jugoslovanski nagibi in državni interesi so gospoda senatorja vodili, da je Dremestil v Laško svojega zeta in hčerko? Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 2. aprila: Frančišek P. jutri, petek, 3. aprila: Rihard. i * i i Lekarne. Nočno službo imajo: dr. Piccoli, lyr-ševa 6, mr. Hočevar, Celovška 62 in mr. Oartus, Moste. Kaj bo danes Alpinistična šola TK Skala: Ob 20 predavanje prof. Marjana Lipovška o opremi alpinista. Oratorij »Kristus« je največje in najmočnejše pevsko delo slavnega pianista in skladatelja Frana I iszto in daleč prekaša njegove oratorije Le-gende o sv. Elizabeti in nedokončani njegov ora-toru Sv. Stanislav. V ponedeljek, dne 6. t. m. se , bo to delo prvič javno izvajalo na koncertu Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Poliča v veliki Unionski dvorani. Kot solisti sodelujejo Zvonimira Zupevčeva, Milena i Strukelj-Verbičeva, Anton Drmota in ravnatelj j julij Betetto. Pri orglah mons. Stanko Premrl. 69 članski orkester je sestavljen iz Orkestra!-nega društva Glasbene Matice, iz orkestra drž. j konservatorija in godbenikov vojaške godbe. Prav j posebno še opozarjamo, da je Glasbena Matica 1 dala postaviti za ta koncert v Unionsko dvorano orgle. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20 Ceiriek, 2. aprila: »Pesem s ceste«. Izven. Cene od 10 din navzdol. Pelek, 3. aprila: Zaprto. OPERA Začetek ob 20 Celrlek, 2. aprila. »Apropos. kaj dela An- dula?« Red Četrtek. Petek, 3. aprilu ob 15. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Dijaška predstava. Cene od 5 do 15 din. Sobota, 4. aprila: »Saloma«. Izven. Znižane cent. Radio Programi Radio Ljubljana: Četrtek, 2. aprila: 12 Operni zbori (ploščo). 12.43 ('romonsku napoved, poročilu. — 18 Napoved času, objava sporedu, obvoatilu. — 13.13 Oešku lahiku glu&bu (piošoe). — 14 Vremeuako poročilo, borati tečaji. — IS Glasbeni prizori iz živalstvu (Uadij«ki orkester). — 18.40 Slovenščina zu Slovencu (k. dr: itudolt' Koiu- p) Napoved času, vremenska napoved, poro- čilu ob.juvu sporeda, obvestila. — 11).30 Nuc. ura: Sokolsko prodavaujc (iz Beltfruda). — 20 Prenos iz Bcl-graida: Koncert zboru »Jadranska Straža , Radijski orkester, Narodno pesmi poje klIič. Katarina Jova- novič. — 22 Napoved času, vremenska, napoved, j>oro-čilu, objava sporeda. — ‘22.15 Radijski olik ester. h Dragi programi: Četrtek, 2. aprila: Belprad: ‘20 Koncert glasbenega odseku Jadranske struže. — ‘21 Rapsodija izvaja Radijski orkester. — 21.35 Narodne peturn. — 22 Komorni koncert. — Bclprad 11.: 8 Baritonist Cvejič poje. — 14 Jugoslovanski skladatelji: Slovan Mokra-lijue (predavanje g. skladatelju Biutčkega). — 27.45 Predktvuuje g. dr. Stran j a ko vtič a »Borci za balkansko sodelovanje«. — 22.20 Balkanska narodna glasba. — Zaprek: ‘20 Bosanske sevdalinke. — 211.30 Prenos iz Bcl-gruda —22.15 Prenos Lv. kavarne. — Dunaj: 11).zb Slta-kcojiuarjeva igra Koralska princesa«. Snimalo se bo lovljenje koral in -morskih gob ter brušenje in izdelovanje koral za nakit. V sredi leta pa bo prišla v severno Dalmacijo tudi še ena filmska skupina, ki bo posnela najbolj zanimive in najlepše dele naše riviere, kar bo porabila za večjo vrsto svojih novih filmov. V Dalmaciji pa §e pripravlja teren za nove zvočne filme, ki jih bo posnela tretja filmska družba, v kateri igrata Svetislav Petrovič in Dubrovčan Tino Paliera. Ta dva sta prišla izbrat teren za velik zvočni film, ki bo ves posnet v Dalmaciji in sicer večji del v Dubrovniku in njegovi okolici. strokovnjak. Graška univerza ga jc počastila s časinim doktoratom. Ko jc šc deloval v Sarajevu, je gojil tesne znanstvene in prijateljske stike z številnimi srbskimi in bolgarskimi znanstveniki, osobito z velikim učenjakom Cvijičcm. Pred leti se je umaknil iz javnega življenja ter je preživel večino časa na svojem krasnem posetvu v Hrastju pod Pohorjem, kjer je urejeval svoje znanstveno gradivo ter ga prirejal za izdajo. Po njegovi zaslugi ima mariborski muzej tudi vzorno urejeno vLirl/r» rvfir* ■ tako, Da bi se pokoril,« je dejal. Da bi pretrpel svojo kazen.« To je zvenelo tako, kakor da je že dolgo časa mislil na to. Berger ga je gledal začudeno in mislivo. Potem je zmajal z glavo. »Kaj bi to koristilo,« je rekel. »Ne verujem v vnanjo pokoro.« >A v notranjo?« >To pač. Toda zadeva z njo je že urejena.« Potem je dejal težko, kakor da bi ga njegove lastne besede obtoževale: »Sedim tu pred vami in poslušam vaše izpovedi, a nimam občutja, da imam hudodelca pred seboj. Morda vam zveni čudno, toda večkrat me je spreletela misel, da pri vsem tem, kar ste mi bili pripovedoval), ne gre za nas. Kakor da so vse to drugi doživeli.« Rognos ga je pazno pogledal. Potem je odvrnil svoje oči. -Tako najbrž tudi je,« je dejal. Sedel je s povešenim pogledom in z rokami na telesu. Berger ga je še nekaj časa gledal, nato je šel obotavljajoč se v smeri proti svojemu zimskemu površniku in si ga oblekel. Njegoš obraz je pri tem dobil mračen in bolesten izraz. In precej časa je trajalo, preden je ta teža zdrsnila razenj. Nato je s klobukom v rokah stopi) pred Rognosa, ki ga jc ves čas gledal resno in skoraj slovesno. »Tu imate moj zbogom,« inu je rekel. »Tako mi je, kakor pri pogrebu.« Kakor brez pomoči je majal z glavo. In Rognos je vstal ter mu molče dal svojo roko. Nobeden od obeh ni mogel več spregovoriti. Le roke sta si še stisnila. Šele, ko je hotel zapreti vrata za seboj, je Berger rekel: »Ne pričakujte me. Končano je. Ne povrnem se več sem.« 7. Tako je Bergerja že drugič vzelo s seboj valovje dogajanja. Vendar ne tako nenadoma, kakor prvikrat in tudi ne s takimi zunanjimi vtisi, ki jih človek ni mogel prenesti. Ali pretreslo ga je tudi zdaj in to do mozga. Spominjanje in domišljija sta ga razbičala in razvnela tako, da niti najmanj ni poskusil, da se zadrži. Tekal je globoko v noč po ulicah, napolnjen do roba. To, kar mu je tako določno in tesnobno stalo pred očmi ni bilo Rognosovo dolgo poročilo, ki je bilo kljub vsemu le pretresljiva razlaga dogodka, ki se je dogodil že pred osmimi leti. Ne, to kar še je zažrlo vanj z isto rodovitnostjo, kakor takral, ko se je zgodilo, so bile Rogno-sove besede: »Vem namreč, kdo je (juisthusa ubil.:: Pač zato, ker so na mah razložile ves zamotan dogodek. Občutje, ki ga je doživel, ko je bil slišal te besede in ko mu jo njihova resničnost počasi in z grozotno določnostjo bila vzšla, je zatemnilo vsa druga občutja. Udaril sem ga v obraz, je mislil, in nisem mogel drugače. To je bil edin odgovor, edin, ki sem ga mogel dijti in ki me je vsaj malo sprostil. Ali mar nisem imel pravice do njega, četudi je bilo že prepozno in sem ga pozneje obžaloval? , Prekoračil je cesto, ne da bi to opazil. Moj Bog, kaj sem doživel, je zaječalo v njem. Moja velika želja se je izpolnila, vem to, toda ko bi vnaprej vedel, kako, bi si je ne bil nikdar želel. Ravno on! On! Groza ga je spreletela; zmajeval je z glavo, kakor da bi se mogel rešiti bremena in ga vreči od sebe. Ne, ni šlo, tega se ni mogel otresti. Kar je bilo, je bilo;' tisti, ki je hodil po ulici, je bil on sam, oni pa, ki je bil z njim skupaj, je bil Rognos. Bilo je ob dveh ponoči, ko se je vrnil domov. Ko je stopil v spalnico, je Helena sedela v postelji in ga omotična od napol prebujenosti preplašeno gledala. »Kaj pa vendar misliš?« ga je vprašala. »Ali mar ne veš, da moraš ob šestih vstati?« Prikimal ji je pomirjajoče in se začel slačili, no da bi jo pogledal. »Ali se je kaj zgodilo?«: »Zakaj?« »Ker se mi zdiš tako zmeden?« »A tako. — Ne, nič ni.« Mučilo ga je, da je ležala in ga gledala. Takoj mu je bilo lažje, ko je lahko luč ugasnil. Obrnil ji je hrbet in zlezel pod odejo, da bi bil sam s svojim doživljajem. Tedaj ga je vprašala in njen glas je bil nekam budne jši: »Ali si bil ves večer pri Rognosu?« »Da, skoraj. Potem pa sem se še malo sprehodil-« »Ali nisi pomislil na to, da je smešno, tako pozno v noč, ko moraš tako zgodaj vstati.« »Ne,« je odgovoril nepotrpežljivo. »To nikogar nič ne briga. Sploh pa ti lahko rečem, da je zdaj vse končano med nama, če te to kaj tolažil.« »Končano?« »Da. Sprejel je službo v inozemstvu.< Tedaj je vprašala z ljubosumno radovednostjo v glasu: »Ali si zaradi tega tako razburjen? >Lahko noč,« je odgovoril in se močneje zavil % odejo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/UL Telefon 2994 in 2996 Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiček-