PRIMORSKI DNEVNIK
Abb^JSF?''3 v gotovim /”'	np	]•
.—«»*»ie i gruppo - Cena 35 lir
Leto XVII. - Št. 206 (4980)
TRST, četrtek 31. avgusta 1961
Goulart odpotoval z letalom v Netv York, nato pa v Buenos Aires
Brazilija je
Benys se je
pred državljansko preselil v Rio de
vojno?
Janeiro
Jutri se začne izvenblokovska konferenca
Položaj v deželi se je poslabšal, ker je parlamentarna komisija zavrnila veto Vojaskih ministrov - Kongres se seli v Goiano? - Letalonosilka «Minas Gerais» pluje proti obali zvezne države Rio Grande do Sul - Goulart bo še danes prispel v Porto Alegre, kjer bo ustanovil novo vlado?
PARI2 On
ie °dpot'nvai’ T PodPredsednik Brazilije Joao Goulart Spremljat-, danes z letalom ob 13.30 v New York. carvalhogar-n»-gov tainik Pasca in senator Barros
J>iko, iujn 2 New Yorka bodo nadaljevali pot v Melja, da y)n0^Tler^ka letalska družba «Panagra>> pa jav-*večer in j !°u'art odpotoval iz New Yorka še danes °ueno5 Aires V ^odiijih jutranjih urah prispel v
!a^NewPv °,dhodu Gou' efeik »CanriTi? je par!X,';
‘ervju, ki " de» ob-1avil
!ednik «Ca'nriL°rK je Pariški ierviu ki a de* obiavil in-Sllskem,! Je G°ulart dal tegori	nisntou.,
n>m v ci.
i?! * nasS11. z?oenja Gou-,1 VeJte	rUlrrli besedami:
» sem trrtn°],m čitateljem. ' Umaknem °dločen' da “ ‘rr>imi »n.?'. Pred reakcio-
i m pisateliu Paulu fran aY°jim biva-coski prestolni-
silami. Ustav
vilbflm brezam -drzave sel 1 Sv°je „odl?sanja uvelj f tem Pirav!«- Prim lvljeni„ zrtvovati svo zgledu
ni in za-sem a-
Priprav-svo-mo*
■ ra* učitelja Ge-častil stvat ' kakor da bi i, ‘iskeg, “Srarnega in in-«V.ide^*le » p.z°'etariata mojo ? aasnrnv n • vPrašanje : Vit. ste lrn	vas dolži-
Govtia to?»	’ kaJ pra-
Vic2-°m^ .An od8°voril z na-tt3 ! dobmJ;-S,te morda kdaj »IvJj 'I0s, ‘sleče2a marksi-,na sebi podobne
Ch Odpel Pri-tem si -ie
velikn sraJC0 m po-.materp ^u®dalio s po-e, nato pa sem. Bra-.
It d«; matere v,-a !i',,ekl: ,£* “Ožje, n. ‘ Uburi, llžan sein. nid-bslh*1* z j* J11 nima nobe-«0 .."'"tri, dlalektičnim mate-ijtfc^ika v ° Pragniatistič-teži za reševa-Ijji. c10, , n.J na praktičnem C2ako se P°jav-
t ,rCf.a?iliie RPrskem. življJe-t	m	«	Res je sicer, da
oibe, kakor na <la v?mu , ^Kuimo, imajo v Sljv,?vao v dl komunisti; to-šl«M, . tlaš. e.m smislu pred-E'banJ
^v0mlBtyo "Vi „ideologi d1 • kate-
0vn° PoSSl tuJe- Ne-slovite Var-
Ikj!|
»C16® rVvolu >NaPravimo
Ht’a,Pteden • 50 za *iud‘ !«a	0 Proti° bo ’iudstv0
ifeSS1** kakšpa
■ P
4,1i v,Ieži^a. ki ea na-Slšn Prev0Se,aviti v Brazi-0 h odsn? p oblasti, je h'8, v- bom ^oril: *Za trd-
Nej ie Seda?mePil ,S‘Ste' tratiš' UstavJ J v veljavi, y»l V,!!'89 rel°Ea 'n 'lemo-riti. z Bn	Nadalje-
"? n. J' z?« S(Podarskimi re-Jih ..'mpaliv/pj. s postop-'8 v tdstev .p °. Proizvajal-Jater .k°čljiv .i oda nahajam ?8ko , gre ? .Položaju, v fto.V*5Ub,le za mojo Ifkptt *'8 nL,?edania kriza !tlank. pr°ti n ' m°ii osebi 6 SiS; kar p °Sramu moje
»Ja tš:
^‘^Pirn v®?-T0r s Par‘
'h^ari^mpke d«?liem bra‘ Llton. rl«m . e dela (PTB),
N.1V WnB.biv*il» rnini-kal pah°m, k J m harroso n^ajslt m0je me je spret iH° in Potovanju „„ vn°loSije. dni tolmač
A,'«	i"*
hGoul°nVarndev pred-
«4?- ie atoiPorne ^mw#nlU rii 9si V senat« borbe v "a V pogQnat„°t dejal: -Le mpi
8Ji ^»dn** Pri t°da zdi ^ tri-žPi vQkrvtiost u P°zablJa r'Vi, n s Primerih ,a,ere smo ib i ki etP, da knze' Pre-l > irtl« obra° K^arša> De-
m^traa-P3^0 HSe 8ovo-ha’, da ^?er>tu, ,dzamatienem
upiramo temu kapitalu, nam je uspelo ohraniti eno naših največjih nacionalnih bogastev, petrolej, s tem da smo izločili tuje družbe od izkoriščanja tega bogastva..
Medtem se v Braziliji položaj še vedno ni razčistil. Odnosi med parlamentom in vojaškimi poveljniki so še vedno na mrtvi točki kar zadeva položaj podpredsednika Gou-larta. Po poslednjih vesteh iz prestolnice se zdi, da namerava parlament priporočili tako rešitev, da bi Goulart prevzel predsedstvo republike, kakor to predvideva ustava, toda pod pogojem, da bi dejansko oblast izvrševal ministrski svet s svojim predsednikom, Vendar pa je pravosodni minister Martin Ro-driguez baje izjavil, da vojaški ministri ne pristajajo na rešitev, na podlagi katere bi ((voditelj levega krila laburistične stranke« Goulart postal predsednik republike. Tudi ni še nobenega znaka, da bi ti ministri menjali svoje stališče, ki nasprotuje vrnitvi Goularta v domovino.
V zvezni državi Kto Grande do Sul, predvsem v njenem glavnem mestu Porto Alegre (ki je hkrati rojstni kraj Goularta) narašča napetost. Sedež guvernerja Brizzole, ki podpira Goularta, so obdali z barikadami, hkrati pa so postavili močne oborožene oddelke pod neposrednim poveljstvom guvernerja. 39 radijskih postaj južnih zveznih držav Rio Grande do Sul, Santa Catha-rina in Parana oddaja proglase v podporo Goularta in rodoljubne pesmi. V govoru, ki ga je guverner imel sinoči, je izjavil, da sta tretja armada in peto letalsko področje na strani ustave in proti vsakršni umetni oviri, da bi Goulart prevzel predsedstvo republike Tako stališče je sporočil general Machado Lopes, poveljnik tretje armade. Brizzola je hkrati kategorično demantiral časopisne vesti v Rio de Ja-neiru, na podlagi katerih je tretja armada baje na strani maršala Penysa.
Po vesteh, ki so prišle iz Brasilie, so generalu Jose Machado Lopesu odvzeli poveljstvo tretje armade. Lopes je namreč glavni Goulartov pristaš v vojski. Brazilska agencija kASAPRESS« javlja, da je ustrezni uradni ukaz podpisal danes zjutraj predsednik Mazzilli. Namesto generala Lo-pesa dodaja ista agencija, so imenovali šefa generalštaba vojske generala Osvalda Cor-deira de Fario.
Mešana parlamentarna komisija je odklonila veto vojaških ministrov, ker smatra da njihova opozicija Goular-tovi vrnitvi v domovino ni utemeljena; hkrati pa je komisija svetovala kongresu popravek ustave v zvezi z vzpostavitvijo parlamentarnega režima.
Začasni predsednik Mazzilli je razrešil razne generale njihovih funkcij in imenoval armadnega generala Osvalda Cordeira de Fario za poveljnika tretje armade, majorja Roberta Moreiro Garceza pa
za predsednika sveta za državno varnost.
Izvedelo se je, da je bivši predsednik Kubiček izjavil; da je ((pesimist glede tega, da bi se mogli ogniti državljanski vojni«. Dodal je, da obstajala samo dve možni rešitvi sedanje krize:	((Popustiti pred
grožnjo nasilja, ali boriti se z nasiljem proti nasilju.« Kubiček je še potrdil svojo podporo Goulartu.
Dnevnik «0 Jornal. javlja, da je guverner zvezne države Guanabara (katere glavno mesto je Rio de Janeiro) Carlos Lacerda baje izjavil bivšemu , predsedniku republike Kubičku, da je pri-
Jar.eiru je kasneje javila, da dia bo Goulart odpotoval da-
je Carlos Lacerda podal o-stavko na svoj položaj. Pozneje je glasnik guvernerja to vest dčmantiral.
V Rio de Janeiru je ves tisk podvržen strogi cenzuri. Štiri dnevnike so zaplenili.
Brazilska radijska postaja «Zakonitost» javlja, da je poveljnik tretje armade general Machado Lopes odklonil pokorščino obrambnemu ministru maršalu Denysu, ki ga je danes zjutraj odstavil.
Ko' je Goulart prispel v New York in so ga novinarji vprašali, v kateri kraj Brazilije namerava oditi, je dejal: «V najbližji in najbolj prak-
pravljen podati ostavko | in fičen»;<j na vprašanje, če gre oditi v Evropo, da bi se du- za Rio^ Cjrande hovi pomirili.
Radijska postaja v Rio de
za Rio Gran de do Sul, je dejal »morda«.
Po vesteh argentinskega ra-
nes ponoči iz Netv Yorka proti Buenos Airesu, od koder bo odšel v. Porto Alegre. To mesto, ki je glavno mesto zvezne države Rio Grande do Sul, namerava Goulart baje proglasiti za začasno prestolnico s sedežem brazilske u-stavne vlade.
Nekateri parlamentarci so odpotovali v Goiano (zvezna država Goias), da bi poizvedeli, ali bi se kongres mogel preseliti tja v primeru potrebe.
Obrambni minister Denys se je preselil v Rio de Janeiro v palačo vojnega ministrstva, kjer ima boljše zveze z vso deželo.
Letalonosilka »Minas Ge-rais* pluje proti obali zvezne države Rio Grande do Sul.
VČERAJ SO PRISPELI NASER, ABUD, KEITA, BEN KEPA, MAKARIOS IN DORTICOS
Danes pridejo: Burgiba, cesar Haile Selasie, kralj Hasan II, U Nu, Abdulah Osman in Seku Ture - Jutri pa bo dopotoval še Nehru Brazilija se konference ne bo udeležila
%	-	............^. . . ................... .	..	...j,
BEOGRAD, 30. — Predsednik republike maršal Tito, gostitelj konference voditeljev izvenblokovskih držav, je imel danes naporno, toda prijetno delo. Od zjutraj do pozno popoldne je na letališču v Batajnici osebno izrekel dobrodošlico voditeljem delegacij, ki s0 danes prispele v Beograd. Poleg tega so visoke goste pozdravu
li še Edvard Kardeij. Ale- dsednik ZAR, Naser, pred-ksander Rankovič m druge sednik republike Mali Mobi-
ugleane jugoslovanske osebnosti in voditelji diplomat-skin misij akreditirani v Beogradu.
Med prvimi je prispela v Beograd sudanska delegacija na čelu s predsednikom generalom Abudom. Abud je na letališču izjavil, da nudi sestanek v Beogradu izredno možnost, da se izpolni skupna naloga: zavarovanje in ohranitev svetovnega miru, ki je tako ne-obhoden v današnjem svetu.
| Kmalu zatem so s poseb-i nim letalom prispeli iz Kaira
Segnijeve izjave o poslanici Hruščeva Fanfaniju
Poslanica	potrjuje
Nennijevo	pismo	beog
Jutri bo seja vlade - Včerajšnji poskusi izvolitve sicilskega deželnega predsednika so vnovič ostali brezuspešni - Poglavarji izvenblokovskih držav na poti skozi Rim v Beograd
RIM. — Tudi v Rimu je začelo danes prevladovati nad notranjepolitičnimi dogodki zanimanje za beograjsko konferenco, čeprav zunanji minister Segni v svojih izjavah, ki jih objavlja neki ilustrirani rimski tednik, obravnava nadvse zanimivo vprašanje poslanice Hruščeva Fanfaniju, katere	“
vsebina še vedno ni znana.
Iz Segnijevih izjav se je zvedelo le to, da v svojem pismu Hruščev v bistvu potrjuje tiste izjave, ki jih je dal Fanfaniju in Segniju med njunim moskovskim obiskom. Prav tako se potrjuje na podlagi pisma, tisti vtis, ki sta ga oba italijanska državnika dobila v Moskvi, čeprav je položaj še vedno težaven ter je tveganje še precejšnje, ker ga dogodki v Berlinu niso izboljšali, temveč poslabšali.
Klub temu pa obstaja možnost za pogajanja in — po besedah Segnija — prevladuje pri italijanski vladi vtis, da tudi Hruščev «lahko nekaj ponudi in da je pripravljen to tudi nuditi«. Italijanska vlada je mnenja, da nikakor ne obstajajo ugodni pogoji za zavlačevanje,' temveč da je sleherna izguba časa nevarna.
To je v glavnem povedal Segni dopisniku omenjenega tednika, ki objavlja ves razgovor zelo obširno. V razgovoru se je Segni dotaknil tudi odnosov Italije z zavezniki ter pri tem poudaril, da se italijanska vlada popolnoma strinja z zavezniki glede osnovnih vprašanj, kar pomeni tudi glede Berlina.
Italija pa pri tem ni poklicana, da bi dala glede Berlina posebno pobudo ali pa nase
‘ok,
U-^riti bi»st, ^ trenutku v
*kvj' stek°nflilttamavnaS'ena
ti Sju na8njen'i k‘ n °' Ve:	u	naših k Poeno-
Problemov:
ituN4 r6šilaeesa desetletja 1 yakPPUostVOI'm ■ zadr' bia;. 'kL-Carvafk aj tri*
O paksen je ° nadalje-I«	/Pen q	ba primer
M- Patr, *' se Erosove o-
ilS s7'da d"
>a bi /^meniti -
da
ki°eorPejen5ag°tovil de-'St i se pretirae osebno ob-^ “1 vJ nfc trd'ti, da lu^Pstavitv^^ ostavko ^ dlktature.
tak,* P'ati
S ‘ahuP-PstaidfvjVo j ostavko S>ti V‘£‘ diktature. Sle/tke: /ene n,P,. Podpirali
T5lak0	njegove
‘6Sn tavit rhi0 i Primer > dimelj.Ponovno
s-S ^
rje,
^ia'^0 dk| Program?'., h ‘S' Cepia«2!.- * Pomisli-
V Pral* . •* m kiK od-'* ^v^orski ‘kakšen je
,-<	-•'Jamo
•On 'm jsi lraj nri *“*h*wcuu agencija *-,rx Vi Ort začeni«^Prem° oči, za poudarja, da je morala N«!111 el°bne	“mivat.	sprejeti ta sklep pod pnti-
gPojil, paste pa do skom mednarodnega položaja, Pr°Pašča k?r ku' ki »-> ga ustvarile impenali-pPamesf« !3ase go- stične dežele: »Politika vodil-av zatn a, bi ga "ih sil NATO, ZDA, Velike • ker se Britanije, Francije in Nem-
Plačevati
kapitalu
prevzela nase posredovalno
IIIIMIIIHIMIIIIMiltinillltnillltlllllllllllllllHIIIIIIIIIMIlillllllllHIOlllllllllll'11!
ZSSR bo obnovila jedrske poskuse
MOSKVA, 30. — Agenciji ANSA in AFP javljata da je TASS sporočila, da je Sovjet-ska zveza obnovila poskuse z jedrskimi eksplozijami.
Agencija ANSA Reuter in UPI javljajo iz Washingtona, da je ameriško zunanje mini-si rstvo sporočilo danes zvečer, da je prestreglo sovjetsko radijsko poročilo, v katerem je rečeno, da je sklenila obnoviti poskuse z jedrskim orožjem. Isto ministrstvo dodaja, da se v poročilu TASS za,tnuje da -sklep sovjetske vlade da bo vršila poskusne eksplozije z jeorskim orožjem, služi tudi za okrepitev varnosti nase dežele in drugih držav socialističnega tabora. Te izsiljene ukrepe sovjetske vlade navdihujejo napori za za-vč; io vanje trajnega miru in težnja da se ustvari nepre-mostljiva pregrada proti nevarnosti nove vojne..
V izjavi, ki jo je objavila agencija TASS, Sovjetska zvč.
ške zvezne republike kakor tudi politika tega napadalnega bloka v celoti, ne puščajo ZSSR druge poti. Spričo dejstva, da ZDA in njihovi zavezniki grozijo z orožjem, smatra sovjetska vlada za svo. jo dolžnost, sprejeti vse ukrepe, da bi bila Sovjetska zveza povsem v stanju onesposobiti vsakršnega napadalca, če bi skušal napasti ZSSR « -Sovjetska vlada ne bi izvršila svoje svete dolžnosti do vseh narodov, ki se bolijo za miroljubno življenje, če ne bi izrabila vseh svojih možnosti za izpopolnitev najbolj učinkovitih vrst orožja, ki morejo ohladiti vroče glave v prestolnicah nekaterih velesil NATO. Sovjetska vlada poudarja, da je ZSSR pripravila načrte za izdelavo vrsta hipermočnih jedrskih bomb katerih moč je enaka 20,' 30, 50, in 100 milijonom tor, tritoda. Silovite rakete, podobne onim, ki sta jih Gagarin in Titov uporabila za svoje kozmične polete okrog Zemlje, morajo prenesti take jedrske bombe na kateri koli kraj globusa, iz katerega bi mogel priti napad na ZSSR ali na druge socialistične dežele*.
vlogo, na kar se ni nikoli mislilo, ker morajo biti a-tiantske države glede tega vprašanja strnjene. Segni se je dotaknil tudi vprašanja razorožitve, o katerem naj bi se razpravljalo skupaj s pogajanji glede Berlina. Pri terr je poudaril, da bi morali dati pogajanjem o razorožitvi celo prednost pred Berlinom.
Sicer pa se bo o vseh teh vprašanjih razpravljalo v petek dopoldne na seji ministrskega sveta. Na dnevnem redu seje bo poleg tega v prvi vrsti še ustanovitev komisije za proučevanje južnotirolske-ga spora. Verjetno pa bodo ministri obravnavali tudi Sa-ragatovo zahtevo, naj sedanja vlada odstopi, da bi se ustanovila vlada levega centra. O tej Saragatovi zahtevi so novinarji vprašali danes tudi Nennij-a, ki ie predsedoval seji vodstva PSI. Toda Nenni je odgovoril le, da Saragatove zahteve predstavljajo vsekakor «nov element v nastalem političnem položaju«.
Toda vodstvo PSI se je sestalo samo, da bi odobrilo besedilo poslanice, ki jo bosta izročila člana vodstva Pierac-cini in Vittorelli predsedstvu beograjske izvenblokov-ske konference, kamor sta nato že odpotovala kot opazovalca. Poslanica bo nosila podpis Pietra Nennija.
V Palermu pa je deželna skupščina za Sicilijo ponovno poskušala izvoliti novega deželnega predsednika. Po številnih glasovanjih pa ji to ni uspelo ter bo s poskusom po-•■■■•■■iHtiiimiiiiHiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii
Javorški pri Russu
RIM, 30. — Podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Carlo Russo je danes sprejel jugoslovanskega veleposlanika Mihajla Javorškega, s katerim se je zadržal dalj časa v razgovoru o konferenci izvenblokovskih držav Beogradu in o razvoju itali-jansko-jugoslovanskih odnosov.
novila 1■ septembra. Vse kaže, da bo skupščina razpuščena in da bodo razpisane nove volitve.
Kot smo že poudarili, se prav v Rimu najbolj pozna vzdušje, ki vlada pred zgodovinsko važno izvenblokovsko konferenco v Beogradu. Skozi Rim potujejo namreč mnogi poglavarji izvenblokovskih dežel ali predsedniki njihovih vlad. Kot je bilo napovedano, je danes predsednik republike Gronchi sprejel — na njuni poti v Beograd — najprej predsednika Somalije
Adena Abdula Osmana, zvečer pa še maroškega kralja Hasana II. V Rimu se je ustavila danes nadalje še gospa SiriiPa Bandaranaike, predsednica vlade Cejlona, s svojim spremstvom in na letališču jo je sprejel med drugimi tudi jugoslovanski veleposlanik Javorški. Prešnjo noč je prispel v Rim na poti v Beograd tudi kralj Nepala, Mahendra Birbi-kram Sah Dev s soprogo in z zunanjim ministrom, s katerima je popoldne nato nadaljeval pot v Beograd.
do Kelta in novi predsednik začasne alžirske vlade Ben Jusef Ben Keda. Z istim letalom so prispeli tudi zunanji ministri Gane in Gvineje ter posebni odposlanec maroškega kralja Balafrej in člani delegacije ZAR.
Z drugim posebnim letalom so prispeli nekateri člani delegacij Malija, Gane, Gvineje, Maroka in Alžirije. Zatem so prav tako s posebnimi letali dopotovale delegacije Kube pod vodstvom Dorticosa, Cipra, Libanona, Cejlona in Nepala. Vodja delegacije Cipra, nadškof Makarios, je po prihodu v Beograd izjavil prepričanje, da bo konferenca v Beogradu začetek resnih in skupnih naporov vseh udeležencev konference, da konstruktivno prispeva k rešitvi mednarodnih vprašanj in premostitvi globokega prepada med Vzhodom in Zahodom ki predstavlja stvarno nevarnost za svetovni mir in varnost človeštva.
Jutri bodo prispele delegacije Tunisa, Gvineje, Etiopije, Burme, Iraka, Somalije in Maroka. Po nekaterih vesteh bo ndijska delegacija prispela še. le na sam dan konference. Po najnovejših vesteh se konference ne bodo udeležili kot opazovalci zastopniki Brazilije in Cila.
Skupno se bo konference u deležilo 24 delegacij in sicer: Afganistana (premier Daud Kan), Alžirije (predsednik začasne vlade Ben Jusef Ben Keda), Burme (premier (U Nu), Kambodže (princ Noro-don Sihanuk), Cejlona (premier Sirimavo Bandaranaike), Cipra (predsednik republike, nadškof Makarios), Kube (predsednik republike dr. O-svaldo Dorticos), Etiopije (ce-sar Haile Selasie I.), Gane (predsednik republike dr. Nkrumah), Gvineje (predsednik republike Seku Ture). Indije (premier Nehru), Indonezije (predsednik republike dr. Sukarno), Iraka (zunanji minister dr. Hašem Giava), Libanona (premier Saleb Salam), Malija (predsednik re-
1
Prizor z beograjskega letališča, kamor prihajajo v teh dneh poglavarji držav in vlad na izvenblokovsko konferenco; predsednik Tito je ob prihodu prisrčno objel indonezijskega predsednika Sukarna
publike Mobido Keita), Maro- , nik Jemena v OZN), Jugosla-
ka (kralj Hasan II.). Nepala (kralj Maharam Djabiradža Mahendra Ir Bikram Sah E-va), Sa-udove Arabije (Ibrahim Soveiel, zunanji minister), Somalije (predsednik re. publike Badel Abdulah Osman), Sudana (predsednik republike vojnega sveta Ibrahim Abud), Tunizije (predsednik republike Burgiba), ZAR (predsednik republike Naser), Jemena (princ Seiful Islam El Lusan, stalni zastop-
iiiimmmmimiinimiuimiiiiiiimmiiiiiiHiMiimiiiiiMiiiiiiiimiiniiminimiiiiiimimminmiMmiimmmimmiii
Vedno bolj aktualno vprašanje pogajanj med Vzhodom in Zahodom
Kennedy	imenoval
za svojega	predstavnik	v
Adenauer «grozi» z nevtralnostjo Zahodne Nemčije, če bodo
velesile «popuščale» vladi ZSSR
Kennedyjeva poslanica voditeljem dežel, ki sodelujejo na beograjski konferenci
Zadnji upornik
DJAKARTA, 30. — Povelj, stvo indonezijske vojske je sporočilo, da se je v ponedeljek predal bivši uporniški predsednik vlade Saasrudin Praviranegara, in sicer v neki vasi v severnem predelu otoka Sumatre, Skupaj z njim se je predalo še 33 drugih u-porniških voditeljev.
 «» —
«Discovercr 29>
VANDENBERG, 30. — Ameriško letalstvo je danes izstrelilo satelit vrste «Discoverer» z raketo «Thor-Agena», ki sedaj kroži okrog Zemlje. Satelit tehta 140 kilogramov. V roku od enega do štirih dni po izstrelitvi, bo satelit odvrgel tulec, ki ga bodo skušali rešiti pri Havajskih otokih.
RIM. 30. — Giancarlo Pajet-ta, član vodstva KPI, ki se je pred tedni ponesrečil na Poljskem, je že toliko okreval, da se je danes vrnil v Rim.
LONDON, 30. — Vse londonsko časopisje zatrjuje, da bo Thompson, veleposlanik ZDA v Moskvi, napravil korak pri Gromiku in mu predočil potrebo, da glede vprašanja Berlina ‘pride do sestanka med Vzhodom in Zahodom. Listi dodajajo, da bi temu koraku utegnil slediti podoben korak angleškega veleposlanika.
Desničarski konservativni list <?Daily Express» piše: »Angloameriška pobuda za zmanjšanje napetosti v Berlinu bo nastopila čez dan ali dva» in dodaja, da Francija ne nasprotuje temu diplomatskemu koraku ZDA in Velike Britanije. «Daily Telegraph« pa pravi: »Namesto da bi predlagali pogajanja za celotno rešitev nemškega vprašanja, se bodo zahodne vlade omejile, zaradi u. govorov francoske vlade, na sondiranje terena v Maskvi po normalnih diplomatskih poteh«, in dodaja, da nekateri zahodni diplomati odkrito kritizirajo zadržanje Francije. Ti diplomati smatrajo, da bi formalna zahteva po pogajanjih mogla že sedaj privesti do splošne rešitve nemškega vprašanja; hkrati podčrtavajo dejstvo, da Je zahodno javno mnenje v celoti naklonjeno takemu koraku. p0 mnenju «Daily Heralda« se zdi, da se vsi strinjajo glede tega, da mora priti do pogajanj o Berlinu in o Nemčiji; toda «o čem se bodo vršila ta pogajanja?« se sprašuje omenjeni list in dodaja: «Mi vemo zelo dobro, s kakšnimi predlogi bi sovjetski delegati utegnili sesti za konferenčno mizo; to pa. o čemer sedaj ni{ ne vemo, so predlogi, ki bi jih mogli ’ predložiti zahodni delegati.«
V francoskih uradnih krogih niti potrjujejo niti demantirajo vesti v angleškcjm in ameriškem tisku, na podlagi katerih zahodne velesile ne nameravajo odgovoriti, vsaj v tem trenutku, na sovjetsko noto od 3. avgusta in o tem, da so ameriškemu veleposlaniku v Moskvi poverili
nalogo, da sondira namene sovjetske vlade v zvezi z nemškim vprašanjem; vendar se v političnih krogih smatra, da so te vesti točne. V teh krogih se hkrati smatra, da je bistvenega pomena, da Zahod izrazi svojo voljo do pogajanj s Sovjetsko zvezo še pred začetkom konference izvenblokovskih dežel, ki se bo začela prihodnji petek v Beogradu.
Nato se bodo zunanji ministri Velike Britanije, ZDA, Francije in Zahodne Nemčije sestali prihodnji mesec v New Yorku. S tem v zvezi je francosko zunanje ministrstvo izdalo sporočilo, da bo do tega sestanka prišlo prihodnjega 14. septembra, skladno s sporazumom, ki so ga dosegli na nedavnem sestanku teh mini strov v Parizu.
V Parizu zatrjujejo, da A; meričani, Angleži in Zahodni Nemci skušajo še vedno prepričati Francijo o potrebi čimprejšnjih pogajanj s Sovjetsko zvezo in o tem, da se z neposrednim stikom z Moskvo u-gotovi možnost razgovorov s Sovjetsko zvezo o celotnem nemškem vprašanju, vštevši tudi vprašanje Berlina. V o-stalem pa se v krogih fran eoskega zunanjega ministrstva kaže skrajna rezerviranost o vsem, kar zadeva potek posvetovanj med zavezniki in razvoj položaja na mednarodnem diplomatskem in političnem področju.
Predsednik Kennedy je danes sprejel veleposlanika bonnske vlade Wilhelma Gre-weja, ki mu je izročil osebna pismo kanclerja Adenauerja. Po razgovoru je Grewe izjavil novinarjem, da je s Ken-nedyjem govoril o novih u-
činkovitih protiukrepih, ki bi jih zahodne velesile utegnile sprejeti v primeru, da b;vse položaj v Berlinu poslabšal. Po njegovem mnenju je predsednik Kennedy povsem soglašal z vsebino Adenauerje-vega pisma; dodal je, da ga bodo mogli o tem vprašati na tiskovni konferenci, ki jo bo predsednik imel danes zvečer.
(cNew York Times« objavlja poročilo intervjuja, v kafe-rem se zatrjuje, da je kancler Adenauer v pismu, ki ga je poslal predsedniku Kennedy-ju, izrazil «hudo zaskrbljenost«, da bi kakršna koli sprememba zavezniških pozicij v zahodnem Berlinu utegnila okrepiti nevtralistično tendenco v Zahodni Nemčiji. S tem v zvezi se dodaja, da bi v takem primeru postala nujna težnja, da bi nevtralna vloga med Vzhodom in Zahodom po; stala postopno celo odločujoči činiteli v politiki Zahodne Nemčije.
V predvolilni kampanji v Zahodni Nemčiji je urislo do hudega polemičnega spopada med Adenauerjem in socialdemokrati, predvsem z zupa-Tom zah. Berlina Brandtom, ker je kancler Adenauer teh poslednjih dneh v svojih volilnih govorih zatlIe‘ val med drugim tudi to, da .vse, kar se dogaja v Berlinu od 13. avgusta dalje, r redstavlja očitno in ze vna-nrei pripravljeno pomoč Hru-
ščeva socialdemokratski stranki.
Tak način volilne kam-
panje proti socialdemokratom ie naletel na zgražanje tudi med samimi prijatelji in pristaši starega državnika, ki odkrito obsojajo njegove be-«ede in se povsem strinjajo z ostrim odgovorom, ki ga je
medtem ko gre dejansko za krivico, ki je bila storjena vsemu nemškemu' narodu*. Tudi hamburški dnevnik «Die \Velt*, ki ne skriva svojih simpatij do Adenauerjeve •emokristjanske stranke, da-:i veljajo pretežno ministru :a gospodarstvo Erhardu, piše, da je tako zadržanje kan clerja ‘ Adenauerja povsem .nerazumljivo* in postavlja zahtevo, da se o tem javno izjasni, demokristianska stranka santa.- Kljub temu pa A-der.auer vztraja pri svojem slališčp, ki ga je, skušal, pojasniti,' ki , jo., je danes razširil’' tiskovni urad - demokrist-janske stranke in krščanskosocialne zveze, in v kateri zlasti poudarja, da se imamo zahvaliti samo dejstvu, da je Zahodna Nemčija vključena v atlantsko zavezništvo, če so se »rdeči tanki* ustavili na demarkacijski črti in niso pregazili tudi zahodnega Berlina.
Na tiskovni konferenci je Kennedy sporočil, da je imenoval gen. Luciusa Claya za svojega osebnega predstavnika v Berlinu z rangom veleposlanika. Clay bo prispel v Berlin 15. septembra in bo ostal tam dokler bo »potrebno*. Glede Berlina je Ken-redy dejal, da je potrebno r.ajti miroljubno rešitev tega vp-rašanja, ker pri sedanjem stanju oborožitve prihaja v poštev samo taka rešitev. Glede Brazilije je dejal, da si želi, da bi našla rešitev sedanje krize brez tujega vmešavanja. Ob zaključku je prečital poslanico, ki jo je naslovil voditeljem dežel ki sodelujejo na beograjski konferenci, in v kateri poudarja veliko število točk, , glede ZDA strinjajo
vije (predsednik republike maršal Tito).
Poleg 24 šefov delegacij je v delegacijah 171 članov. Kot opazovalci se bodo konference udeležili zastopniki Bolivije in Ekvadorja. Poleg tega se bodo konference udeležili zastopniki političnih strank, med drugimi združene nacionalne stranke neodvisnosti Severne Rodezije, nacionalne demokratične stranke Južne Rodezije, nacionalne unije Ruanda Urundi, unije naroda Angole, glavnega gibanja za o-svoboditev Angole, narodnega kongresa Ugande, nacionalnega kongresa Ugande, afriške nacionalne unije Kenije, gibanje naroda južnozahodne Afrike, laburistične stranke Malte, socialistične stranke Italije, združene socialistične stranke Francije, britanskega gibanja za osvoboditev kolonij, nacionalnega odbora ZAR zoper jedrsko oborožitev, socialdemokratske siranke Japonske, socialistične stranke Japonske, japonskih sindikatov in svetovne federacije bivših borcev.
V centru za tisk je bilo danes še bolj živahno kot prejšnje dni. Število prijavljenih novinarjev se približuje 1000. Novinarjem bo omogočeno spremljanje konference po televiziji v centru za tisk, kjer so instalirane najmodernejše naprave, ki omogočajo najhitrejše poročanje redakcijam. Poleg tega bo samo nekaterim novinarjem omogočeno zaradi nezadostnega prostora, da spremljajo delo plenarne seje neposredno z galerije sejne dvorane. Fotoreporterji in televizijski snematelji bodo dobili posgbr.e izkaznice, ki jim bodo omogočale snemanje v dvorani zvezne skupščine. Vse javne seje konference bodo prenašane po televiziji. Organizacija centra za tisk omogoča novinarjem, da v najkrajšem času dostavijo svojim redakcijam tudi govorne posnetke in slike.
B. B.
S.l Adenauerju njegov ne-1 katerih se	ZDA	strinjajo s
nesredni nasprotnik socialde-	stališčem izvenblokovskih ^
mekratski kandidat Brandt.
• Ftari gospod je izgubil pa-
met: on še vedno Sleda na stvari kakor da bi šlo za
polemiko	strankami.
že' ter zaključuje z zeljo, da bi beokrajski razgovori prispevali k temu. da bi se ves svet približal tem skupnim ciljem.
Jepišev pri Titu
BEOGRAD 30. — (ANSA) Maršal Tito je danes zjutraj v svdii začasni rezidenci na beograjskem letališču sprejel sovjetskega veleposlanika A-lekseja Jepiševa na njegovo prošnjo. V novinarskih in diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da je Jepišev izročil predsedniku Titu osebno poslanico Nikite Hruščeva. Ne izključuje se, možnost, da je v pismu poleg izražene zelje za uspeh beograjske kon-feience in pozdrava delegacijam, ki prihajajo v Beograd, omenjeno v pismu tuai vprašanje Berlina,
— «»-----
Mon!f>omery potuje
LONDON, 30.	— Maršal
Montgomery je sporočil, da bo v petek odpotoval na obisk v Peking, kamor ga je povabil Maocetung. Poudaril je, da bo to potovanje povsem informacijskega značaja, ker hoče vodeti, kaj se na Kitajskem dogaja. Zaradi tega ne bo i-mel nikakršnih govorov ne konferenc. Na Kitajskem se bo zadržal tri tedne. Nato pa bo obiskal še Japonsko m Kanado.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
31. avgusta
Torek in sreda na festivalu v Benetkah
Lani v Marienbadu ter Bandit
Dne 17. septembra tega leta bo okoli 37 milijonov državljanov zahodnonemške republike volilo četrti nemški «Bundestag». Vsak volivec bo imel dva glasova: s tako i-menovanim «prvim glasom« bo soodločal o izvolitvi kandidata v svojem volivnem o-kraju — tu se voli z relativno večino kakor v Veliki Britaniji — z «drugim glasom« pa o sestavi deželne liste po sorazmerni volivni pravici. Tako bo 247 poslancev izbranih z neposrednimi in enako število s posrednimi volitvami. Nadaljnja posebnost zahodnonemškega vo-livnega prava je tako imenovana «omejitev na 5%». Po »jej mora vsaka stranka dobiti na celotnem zahodno-nemškem področju 5 odstotkov vseh glasov ali vsaj tri sedeže v parlamentu pri neposrednih volitvah, da jo u-ppštevajo pri preračunavanju «drugih glasov«. Ta omejitev je naperjena predvsem proti malim strankam, kot so to Vsenemška stranka, Nemška zveza za mir, komunistične volivne skupnosti in desničarski radikali. Samo zastopstvo danske manjšine «Južnošlesviška volivska zveza«, je po zahodnonemško-danski državni pogodbi rešeno tega nedemokratičnega bremena.
Volivni boj v letu 1961 je najdražji v nemški zgodovini Govorijo, da naj bi bilo v celoti porabljenih 180 milijonov mark, pretežni del od finančno močnih desničarskih strank.
Za politično ((dedno posest« si stranka dr. Adenauerja lahko šteje 26 votivnih okrajev, v katerih je leta 1957 dobila čez dve tretjini ((prvih glasov«, SPD pa nekatere volivne okraje v Bremenu, Hamburgu, Hannovru, F.ssenu, Dortmundu in drugih industrijskih središčih. Za glasove se potegujejo naslednje stranke:
1. ((Krščansko " demokratična zvezan (CDU) pod predsedstvom kanclerja dr. Konrada Adenauerja. Drugi vodilni kandidat je po preskušanju javnega mnenja ugotovljeni favorit volivcev in verjetni naslednik Adenauerja, prof. Ludwig Erhard, sedanji zahodnonemški gospodarski minister. CDU je dobila leta 1949	7,4 milijona
glasov (31%) in 139 sedežev v parlamentu, leta 1953 12,4 milijona glasov (45%) in 243 sedežev v parlamentu, in nazadnje 15 milijonov glasov (50,2%) in 270 sedežev v Bundestagu. Ob koncu tretje legislativne dobe nemškega Bundestaga pa je CDU pripadalo še dosti več poslancev, ker je v stranko prestopil veiik del poslancev nekdanje «Nemške stranke«. Samo pacifistični poslanec Peter Nellen je zapustil frakcijo CDU in se pridruži) SPD. CDU se opira predvsem na veliki kapital in na politični kler. Njeni volivci so predvsem v podeželskih o-krožjih, med mestnim malomeščanstvom in med pripadniki «Nemške kmečke zveze«, v neštetih organizacijah pregnancev ter vojaških in tradicijskih združenj. Tudi bistven del katoliškega delavstva je pod vplivom te najmočnejše zahodnonemške stranke.
2. «Krščanskosocialna zvezan (CSU) pod predsedstvom zahodnonemškega vojnega ministra Franz-Josepha Straussa. Njen drugi vodilni kandidat je bivši bavarski ministrski predsednik Hoescherl. CSU obstaja do danes samo na Bavarskem in v Posarju ter je v celoti priključena CDU. Spočetka se je v nasprotju s CDU zavzemala za močno protiprusovske in federalistične misli, ki so segale prav do odkritega separatizma. Danes si skuša tudi V severnonemških deželah ustvariti vzporedno s CDU lastne deželne organizacije, da bi zagotovila predsedniku stranke krepko oporo, ko bi odšel dr. Adenauer. Pri sestavljanju vlad in večinskih sorazmerij ima CSU v parlamentu odločilno vlogo, tako da ima v Bonnu dosti več in dosti vplivnejših položajev, kot bi ji pripadali po resnični moči. Število glasov pri zadnjih volitvah je vključeno v številu glasov za CDU.
3.«Socialdemokratska stranka Nemčije» (SPD) pod predsedstvom Ericha Ollenhauer-ja. Njen vodilni kandidat je župan zahodnega Berlina Willy Brandt. Odkar so bili iz SPD izločeni dr. Viktor A-gartz in drugi levi socialisti je strankino jedro pod Ollen-hauerjem in Herbertom Weh-nerjem očitno prešlo na desno krilo. Z volivnim programom, ki je v vseh bistvenih točkah kopija programa CDU, skuša SPD dobiti zase omahljive plasti malomeščanstva. Nasledek tega pa je za zdaj ]• veliko nezadovoljstvo med strankinimi člani, ki se nočejo odreči socialističnim zahtevam. Posebno najmočnejši nemški sindikat, zveza kovinarskih delavcev pod Otto-nom Brennerjem, se v vedno ostrejših formulacijah odvrača od revizionističnega ((kapitulantskega programa« desničarskega strankinega v»dstva (Waldemar von Knd-
ringen, Fritz Erler in Willy 1 vala na prvo strankino zbo-
Eichler)! Leta 1949 je SPD dobila 6,9 milijona glasov (29%) in 131 sedežev v Bundestagu, 1953 7,9 milijona glasov (29%) in 151 sedežev v parlamentu in leta 1957 9,5 milijona glasov (32%) in 169 mandatov v Bundestagu.
A «Svobodna demokratična stranka« (FDP) pod predsedstvom nosilca viteškega kpi-a Ericha Mendeja. Odkar je bilo izločeno malomeščansko-iberalni krilo pod vodstvom nekdanjega	ministrskega
predsednika dežele Baden-Wuerttemberg, Reinolda Ma-yerja, je FDP povsem zaplula v nacionalno-konservativ-ne vode. Odkar je tudi predsednik koncerna IG-Farben-werke, Menne, izrazil pripravljenost, da bo kandidiral za FDP, ni mogoče več dvomiti, da je ta nekdaj malomeščanska stranka dobila ve-likokapitalistični značaj. Taktično FDP vijuga med CDU-CSU in SPD, da bi se mogla ohraniti kot tako imenovana ((tretja sila«. Vendar veljajo njene simpatije pač bolj po značaju sorodni CDU-CSU, s katero je 8 let vladala v koaliciji. Leta 1949 je FDP dobi-2,8 milijona glasov (11%) in 52 sedežev v Bundestagu, leta 1953 2,6 milijona glasov (10 %) in 48 sedežev v parlamentu, leta 1957 2,3 milijona glasov (8%). Počasno na-zi.dovanje glasov je med drugim pripisati temu, da je ((Demokratična ljudska stranka«, ki je pripadala SPD, prestopila v CDU.
5. aVsenemška stranka (Ge-samtdeutsche Partei, GdP) pod predsedstvom nekdanjega Gaupropagandleiterja Hen-leinovih fašistov na Sudetskem področju, Franka Seibo-tha in nosilca viteškega križa Heinricha Schneiderja. Vsenemška stranka je nasta-
a šele pred nekaj meseci z zvezo skrajno revanšističnih voditeljev razpuščenega »bloka pregnancev in brezpravnih« (BHE, Gesamtdeutscher Block) ter kmečkega krila prav tako razpuščene »Nemške stranke«. Prejšnji BHE bil več zmožen življenja, odkar je njegovo tako ime-nonavo «zmerno krilo« z voditeljem Waldemarjem Kraf-tom in dr. Oberlaenderjem piestopilo v CDU. Prav tako e bila «Nemška stranka« bistveno oslabljena, ker je prestopilo v CDU vsenem-ško krilo z voditeljem prometnim ministrom Seeboh-mom. Pot-em ko- se -ie - predsednik »Nemške stranke« Heinrich H e ,1.1 w e g e,,-razočaran umaknil v zasebno življenje, so se vnovič razcepili velfski člani kmečkih z''ez, ki so vnovič ustanovili »Spodnjesaiko deželno stranko«, in preostalo krilo pod vodstvom nacionalista Heinricha Schneiderja. ».Nemška stranka« in «Blok brezdomcev in brezpravnih« sta dobila, če,štejemo skupaj, leta 1949 0,9 milijona glasov (4%) in 17 sedežev v Bundestagu, leta 1953 2,5 milijona glasov (9%) in 42 mandatov, 1957 pa 2,4 milijona glasov (8%) in 17 mandatov. Spričo pogostnih cepitev, posebno pri nekdanji Nemški stranki, pa teh številk ne moremo uporabiti v primerjavi za prihodnje volitve v Bundestag. Dvomljivo je, ali bo GdP res dobila 3,5 milijona glasov, kakor trdi strankino vodstvo. Hude napetosti v strankinem vodstvu bodo po volitvah v Bundestag gotovo povzročile konec te stranke.
6. eNemška zveza za mir« (Deutsche Friedens - Union, DFU) pod predsedtvom Renate Riemeck, Karla grofa Westphalskega in Lorenza Knorra. V programu DFU je rečeno:	((Kristjani smo, ki jim verska pokorščina veleva, da razglasijo atomsko o-rožje za greh proti Bogu in njegovemu stvarstvu — socialisti, ki po politični pameti in po etiki načelno zametujemo uporabo vojaške sile v atomski dobi — liberalno misleči ljudje, ki vedo, da morejo svoboda, demokracija in blaginja uspevati le v miru, in konservativci, ki nočejo dovoliti, da bi bila dobra dediščini nemške preteklosti vnovič ogrožena. Zavzemamo se za popustitev napetosti, za mir in razorožitev — proti vojni in militarizmu.« To je stranka zbiranja sil, ki jo podpirajo predvsem «Zveza neodvisnih socialistov« (Vereinigung unab-heengiger Sozialisten, VUS), »Internacionala nasprotnikov vojaške službe« (IdK) in dZveza Nemcev« (Bund der Deutschen, BdD). Odkar je Arno Behrisch izstopil iz SPD, je DFU z enim poslancem zastopana v Bundestagu. Številk za primerjavo ni, ker je bila DFU Ustanovljena šele pred nekaj meseci. SPD, ki ji je ušlo k DFU nekaj njenih najboljših funkcionarjev, se boji, da bi se DFU posrečilo vdreti med razočarane socialistične in protimilitaristične volivske plasti SPD. Zahodnonemška vlada pa menda ne računa, da bi se DFU posrečilo preskočiti zapreko petih od-stotkov. Notranji minister Schroeder je doslej samo dal zapreti nekaj kandidatov DFU in prijeti na vlaku berlinsko delegacijo, ki je poto-
rovanje DFU. Utemeljitev za to: ((Politično so razpravljali...«
7. Komunistične volivske skupnosti (KWG). Te obstajajo izključno le v industrijskem območju ob Renu in v Porurju. Njihov namen je o-čitno ta, da bi centralnemu komiteju prepovedane {(Nemške komunistične stranke« (KPD) pokazale, kakšen je vpliv ilegalne stranke. Ker ni računati na neposredno zmago v kakem volivnem o-kraju, pozivajo kandidatje KWG (Max, Heitland, Josef Schroeder, Karl Schabrod, Emil Sender in Albert Stasch) volivce, naj svoj «drugi glas« vsekakor oddajo ((Nemški zvezi za mir«. V času, ko je bil ta članek napisan, so bili vsi kandidatje Komunističnih volivnih skupnosti v zaporu. Vsak dan je pričakovati, da bo komaj dne 9.7.1961 ustanovljena organizacija prepovedana. V prvem nemškem Bundestagu je bila KPD zastopana s 15 poslanci,
7. «Deutsche Reichspartei« (DRP) pod predsedstvom hamburškega zdravnika prof. Kunstmanna. To je desno-radikalna zveza prusovsko-monarhističnih in neofašističnih skupin, med katerimi je tudi razpuščena ((Socialistična Reichspartei«. Vendar nima več večjega pomena, odkar množice neofašistov u-činkoviteje zastopajo CDU/ SCU, FDP, GdP in druge velike stranke.
). «N em š k a skupnost» (Deutsche Gemeinschaft) pod predsedstvom Augusta Hauss-leitena je majhna neofašistična stranka z živahnimi zvezami v Avstriji. Nima večjega pomena.
Neofašistična »Nemška socialna zveza« (Deutsche So-ziale Union, DSU) Ottona Strasserja in «Fosarska ljudska stranka« (Saarlandische Volkspartei), zastopnica koristi pro-francoskih separatistov z Johannesom Hoffmam nom na čelu, pozivata svoje volivce, naj se v znamenju ugovora proti volivni postavi vzdržijo glasovanja. Katoliška «Nemška stranka centru-ma», separatistična ((Bavarska stranka« in prej omenjena »Dolnjesaška deželna stranka«, so se združile v akcijski odbor, vendar pri volitvah v Bundeitag ne bodo p Odvile , svodih kandidatov. Samo prej' omenjana «Južno-šlesvjška volivska zveza« je sklenila,' ' da bo na severu Zvezne republike agitirala za svoje kandidate med frizij-sklmi in danskimi manjšinskimi skupinami. Njen uspeh ni zanesljiv.
Po zadnjem ugotavljanju javnega mnenja, je CDU/ CSU daleč pred drugimi, in utegnilo bi se primeriti, da dobi v novem Bundestagu spet absolutno večino. SPD je nekaj napredovala na račun manjših strank, vendar ostaja močno v manjšini spr-čo združenega meščanskega bloka. Nemška zveza za mir je medtem očitno premagala zapreko petih odstotkov.
H. P. R.
Prizor iz Castellanijevega filma (iBpnditi), ki je bil predvajan sinoči na beneškem festivalu
uspeh Alaina Resnaisa in Castellanif
Občinstvo je zelo toplo sprejelo film jugoslovanske proizvodnje «Nasilje na trgu», ki ga je režiral Bercovichi
vrost-
BENETKE, 30. — Dva pomembna filma sta se v teh dveh dneh zvrstila 'na beneškem festivalu.- prvi je francoski film «Lant v Marienbadu«, drugi pa je italijanski ((Bandit«.
Režiser francoskega filma je Alain Resnais, ki je postal takoj slaven s svojim filmom aHirochima mon amour« O Resnaisu pa se bo mnogo govorilo tudi po jilmu «Lani v Marienbadu», kakor se bo govorilo tudi o samem filmu. Toda s tem nikakor ni rečeno, da se bodo ob tem filmu navduševale množice gledalcev, čeprav je tudi res, da jih bo mnogo, ki jih bo film prevzel. Izven vsakega dvoma je — naj bodo sodbe o filmu take ali take — da je režiser s tem delom dosegel uspeh. Resnais se je s svojim scenaristom postavil na stališče, da
vse «jasno» in «razumljit>o»; gledalec naj se nekoliko potrudi, kakor tedaj, ko stoji pred moderno sliko. Tudi te slike sr ne bo znal razlagati, vendar je slikar lahko ugleden in uspešen umetnik.
Resnais nas povede v starinski hotel,	kjer	je pol no
hodnikov preprečenih z debelimi preprogami, polno zapuščenih salonov, množica stebrov in baročnih okraskov po stropih. V teh prostorih žive kot brez življenja gostje, ki so si med seboj tuji. Eden od teh gostov začne dopovedovati neki ženski, da sta se lani srečala v nekem kopališču. Tedaj ji je on obljubil, da jo bo prihodnje leto prišel iskat in odvedel od njenega hladnega moža. Toda ženska se ga nič ne spominja in tudi t> tistem kopališču sploh ni bila prejšnje leto. «Pa je bilo v Martenbadu«, odgovori mo-
ni treba, da bi bilo v filmu   ...............................................................................................................................................
Dolga noč v kabinah žičnice nad prepadi in ledeniki Mont Blanca
Reševalna	akcija	zakl
vseh 81 blokiranih turistov so rešili
Nočno reševanje je bilo zelo otežkočeno zaradi premajhne hitrosti reševalnega kabla - Francoske oblasti so uvedle strogo preiskavo
CHAMONIX, 30. — Reševalne skupine so imele vso noč polne roke dela pri reševanju v kabinah žičnice Mont Blanca blokiranih turistov. Nesreča se je zgodila včeraj popoldne ob 13.45, ko je francosko reakcijsko letalo pretrgalo vlečni kabel.
Kot smo že poročali, je pri nesreči izgubilo življenje šest oseb, med njimi tudi dva Tržačana, ki so bile v treh kabinah in ki so zaradi pretrganega kabla zgrmele v globino. V blokiranih kabinah žičnice je ostalo 81 oseb, ki so jih deloma rešili že včeraj popoldne oziroma do večera, ostale pa so reševali ponoči, tako da so zadnji turisti zapustili svoje «kletke» danes dopoldne okoli 10. ure.
Najbolj dramatično je bilo reševanje 25 turistov, ki so bili blokirani v kabinah žičnice na področju Aiguille du Midi. Prva sta bila rešena dva Italijana, in sicer zakonca Furlani iz Rima, ki sta preživela 15 ur v kabini, in sicer nad 150 metrov globokim prepadom. Kabina, v kateri st« bila zakonca, je bila povlečena okoli 5. ure zjutraj do postaje pri koči na Gros Ro-gronu, od koder jih je potem helikopter francoske vojske prepeljal v Chamonix, kamqr sta prispela ob 8.15. Osem he:
likopterjev, ki so reševali turiste, je opravilo več poletov, ki so se zaključili kmalu po 10 uri, ko je bil zadnji turist pripeljan v Chamoriix.
Reševalna akcija je bila ponoči zelo otežkočena, čeprav so reševalne skupine osvetljevale področje z žarometi. Vodiči iz Chamonixa so v nočnih urah z zvočniki pozivali blokirane turiste, naj imajo zaupanje, saj bodo kmalu rešeni. »Ce vas zebe,« so opozarjali vodiči,, »nikar ne zaspite! Skušajte se segreti! Postavite sc ob vošega tovariša m se masirajta?« Potniki so na ta opozorila odgovarjali in tudi med seboj so tako glasno govorili, da jih je bilo slišati daleč naokoli.
Med tem časom so druge reševalne skupine pripeljale na varnostne postaje živež, zdravila, tople pijače in odeje, ki so bile na razpolago rešenim potnikom. Toda kot smo že omenili, je bila reševalna akcija zelo otežkočena, ker so lahko reševalni kabel vlekli le zelo počasi, v najboljšem prirperu 250 metrov na uro.
Turisti, ki so preživeli noč v kabini, so imeli vendarle srečo. Kljub temu, da so bili v višini skoraj 4000 metrov, je bila temperatura zraka le okoli 0 stopinj, kar je nekaj izrednega za to področje.. O-
Tri kabine na žičnici, ki vodi preko ledenikov Mont Blanca. Iz ene kabine so turiste že rešili, in sicer tako, da so jih z vrvjo spustili na sneg, ostali pa še čakajo, da pride vrsta tudi
nanje
bičajno doseže temperatura 10 in še več stopinj pod ničlo. Zato je izredna »toplota« o-zračja pripomogla, da ni bilo primerov žmrznjenja, kajti številni blokirani turisti so bili le lahko oblečeni, saj ni nihče pričakoval, da bo moral preživeti noč v takih okoliščinah.
Treba je tudi poudariti, da so vsi potniki, ki so preživeli nesrečo, pokazali dokajšnjo dozo poguma, saj ni prišlo do panike, ki bi lahko povzročila še mnogo hujšo nesrečo. Toda ko so jih helikopterji danes zjutraj pripeljali v Cha-monix, so marsikomu popustili živci in tu je prišlo do pre-nekaterih scen, ki so dokaza-1-* živčno izčrpanost ljudi, ki so preživeli tako strašno noč nad prepadi Mont Blanca.
Zakonca Furlani, ki sta prva prispela v kočo na Gros Rognonu, sta dobila živčni napad. Ko sta se odpravila proti helikopterju, ki bi ju mo-:al odpeljati v Chamonix, je Furlanijeva padla v nezavest in v Chamonixu ji je bilo treba pomagati, da je lahko z možem stopila v avto, ki ju le potem odpeljal v zbirno središče.
Med zadnjimi rešenimi turisti je v Chamonix prispel tudi 11 let in pol stari Andre Gorenflot, ki je bil skupaj s starši v eni izme dkabin. Novinarji so ga seveda takoj obstopili, ter mu zastavili nekaj vprašanj. Deček je dejal, da ga je ponoči zelo zeblo, vendar ga v družbi očeta in matere ni bilo strah. Povedal je tudi, da ni bil še nikoli tako visoko in je izrazil željo, da bi se še vrnil.
Vse drugačna pa je bila reakcija A. Rivageja iz Cam-braila, ki je bil v kabini skupno z ženo in sinom. Po 12 u-rah, ki jih je prebil v kabini, je odločno sklenil, da ne bo nikoli več stopil v kakšno kabino žičnice. «Se bom šel v hribe,« je zaključil, «toda le peš!«
Odvetnik Francois Plottier iz Bonnevilla, ki je bil v kabini skupno z ženo in hčerko, je svojo avanturo tako opisal: »Videl sem letalo in potem sem slišal izredno močan strel oziroma udarec. Najprej sem mislil, da je to posledica zračnega pritiska, ki ga je povzro. čilo reakcijsko letalo, potem pa se je kabina nenadoma premaknila z veliko brzino navzdol in se spet nenadoma ustavila kakih sto metrov nad zemljo oziroma snegom. Ves popoldan smo gledali ljudi, ki so prihajali na pobočje in videli smo tudi helikopterje, vendar nismo vedeli, kaj se je zgodilo. 12 ur smo čakali v kabini. Ko je padel mrak, je postalo zelo mrzlo in ob 22.30 smo prvič začutili, da se je kabina premaknila. Takoj smo vedeli, da nas rešujejo. Toda šele po več kot dveh u-rah smo lahko izstopili iz kabine.«
Tako in podobno pripovedujejo tudi drugi rešeni turisti. Vsi so seveda zelo zadovoljni, da jih ni doletela usoda šestih nesrečnih žrtev brezvestnega pilota. V tej zvezi je treba o-meniti, da so francoske policijske oblgsti ter poveljstvo vojaškega letalstva uvedli strogo preiskavo. Letalo, ki je povzročilo nesrečo, je bilo zaplenjeno, pilot pa je na razpolago preiskovalnim organom.
Računajo, da žičnica preko Mont Blanca	v	tem letu	ne
bo več delovala,	saj	bo za	po-
pravilo kabla	in	za	druga	de-
la potrebnih najmanj 70 dni.  «»------------------
Na Kitajskem huda epidemija kolere
TOKIO, 30. — Radio Peking je danes potrdil, da razsaja v Južni pokrajini Kwantunga epidemija kolere, dodal pa je, da je že nadzorovana. Po poročilu radia Peking je bilo doslej v treh okrajih pokrajine ugotovljenih 284 primerov kolere, od katerih 28 smrtnih.
Gre za prvo uradno potrditev kitajskih oblasti v zvezi z epidemijo Kolere, ki je zadela to južno kitajsko pokrajino, ki meji na Hong Kong. Po neuradnih in nepotrjenih
bi epidemija v
vesteh naj Kwantungu zahtevala že 30 tisoč žrtev, svetovna zdravstvena organizacija «WHO» pa je potrdila, da je treba pokrajino imeti za epidemično področje.
Pekinški radio je še dejal, da število primerov stalno upada.
ški, ki mu ženska polagoma začenja verjeti ali se vsaj dela, da mu verjame. Režiser ves čas spreminja sceno: sedanjost se izmenjuje s preteklostjo, dokler se vse že toliko ne izravna, da ženska ne čuti več sedanjosti ali preteklosti in ne več prisotnosti. In kar je bilo samo pripovedovanje, postane vedno bolj njeno doživljanje. Končno se čuti vedno bolj priklenjena na moškega, tako da se odloči zapustiti moža in oditi z neznanim moškim, ne da bi vedela kam.
Resnaisov film je popolnoma izven kolesnic navadnih filmov in je bilo zelo prav, da je prišel na festival. (V Cannesu ga baje niso hoteli). Saj je pra vtipičen film za festival. (Gotovo pa je, da u-speha filma «Hirochima mon amourn s tem svojim filmom Resnais ni ponovil). Lahko pomeni začetek vrste filmov.
katerimi mu bodo mogoče drugi režiserji sledili.
Neznanega moškega je igral Giorgio Albertazzi, ki smo ga tako videli tudi na platnu. Albertazzi je predober igralec, da ne bi uspel tudi v filmu, medlem ko igra moža Sa-cha Pitoeff, sin znanih ruskih igralcev. Obema se pridružuje Delphine Seyring.
Tudi o Castellaniju in njegovem filmu uBandit« bo mnogo govora. Toda za Castella-nijev film lahko že sedaj rečemo, da je režiser z njim u-spel. Nehote — ker smo ju pač videli v kratkem razdobju — se vsiljuje primerjava z ((Banditi iz Orgosola«. In čeprav je v «Banditih» manj akcije, vendar De Seta bo našel koga, ki mu bo njegov film celo bolj ugajal kot Ca stellanijev. Tudi Castellani je prikazal na platnu zaostalo pokrajino iz Južne Italije (prizorišče filma De Seta je Saramija). Tudi tukaj nastajajo banditi zaradi tega, ker jih družba sama rine na tako pot. V teh krajih je poleg karabinjerjev še druga eoblastn, ki sama kroji pravico in kateri se je težko ustavljati.
Mladenič, ki je ubogemu najemniku pomagal, da si je ob. delal polje in si tako omogočil plačati najemnino, se je že pregrešil proti volji gospodarja. ki hoče, da nihče — tudi brezposelni ne — ne gre pomagat najemniku, zato da ga lahko spet prežene z zemlje. Prav tako ne sme p oglodati za bogatejšim dekletom, ki ga varuje brat. Toda la brat neko noč obleži na czsri ustreljen in krivda pade na mladeniča, ki se imenuje Mi-chele Rende (Adelmo Di Fra-ia). Ko so ga ujeli, so ga ob-sodili na 18 let ječe. Toda t b prihodu zaveznikov (smo v letu 1S43) se reši iz ječe. Vrne se z ameriškimi vojaki v nji-hovi uniformi ter s papirji v
žepu, da je ji""-' p„nf kak voditelj v t>a5t
zasedejo kmetje ze1"*0'
prej bila neobdelane ^ chele odide v me$t0 L^r' cijo. Njega zapro, (t;
da bi ""
odpustijo, ne —	,
kjerkoli sprejeli. T°
r
r
le
spet zbeži in 2fl/
nje preganjane zveti ., vih. K	—A‘m
njemu (Serena Vergano), ‘ t„j.» se n noči v neki fc|
kvi poročil. Toda
moral pripeljati . je raje karabinjer ^ njegovo skrivališč«, uj m Miliella ubežita jem. Dekle hoče t« g ,/ v hmo človeka, k*
pripeljati duhovni^ ^ )lf<
jo ustreli, misleč
"'i J
n agraa1-
lil Michela, na či9wiri
bila razpisana n"«;”, p le se strašno mašcUJ > postreli vso družino, . sredi vasi, obkrožen binjerjih, pade. . ,gii
Castellani se je p/l:
od*.1 J
ta film zelo potrt'1- „ večinoma z Ijudtn'^
dobil, kjer je
terna'
pa je tudi mlado
še nahaia v ji*"- « ustr°"
fiim/.if
šoli ter z njo -e*J' jemljiv lik. To je jjj r gano, k' je tako A, naravnost do ve 1 jjš Značaj njene vl°ffe jf'
ji ni bilo treba dajat'
kako poglobljene 10
lahko njen nastop ?
uspeh Seveda Pa P° *f: reino " -
o veliki igralki- Dla jjit
pa je imel Frances«,
no, ki je Stigliana.
igral
ileč^
Včeraj popoldne » sporedu infornioti1’ jugoslovanski fHrn ‘ ([. trgu«, ki i a je r«z vichi. Film je bil vaj an na in smo ga ze *•“ Vsekakor moramo^ da je sicer ne PreV .e[c občinstvo film spT y likim odobravanje ^
ku se je zasilno' ^ j ko se je pokaza'^,rj film med vojno, pa je gledalce žflSr - . svojtl.	Jjt
Uspešno prep^ stena Frcne)
tfSr
LION, 30. -	„	s!£|,|,,
vzponu na centralo e J neya je Francon £ včeraj zvečer v za :er izjavil: «pillSLulere,, zapustila Col de o!et>'x
ob .18-3°Roic^ ^ ob vznozju «R°L j.
IIIIIIIIIIIIIHIIIUIIItlllllll Hilli HIIIIIIIIIIUIIIIIIIHIIIIlMItltlllMIIIIIIllltllllHIilllilitlHIIIIUlIHMIII
Sporočilo NASA
«Explorcr 13» je zgorel ob vrnitvi v atmosfero
WASHINGTON, 30. — NASA j do je izdala policijska preje sporočila, da se je umetni lektura na protest mestnega satelit «Explorer 13», ki je bil sveta, ki je izrekel svoje zgra-izstreljen v petek iz oporišča I žanje nad vedno večjim šte-
Wallops v Islandiji v svrho proučevanja mikrometeoritov, povrnil v atmosfero in zgorel.
Satelit je oddajal številne informacije.
NASA je pojasnila, da satelit «Explorere 13» ni dajal znakov že od nedelje in da se je zdelo, da je bila njegova krožna pot v vesolju nižja od predvidene. Menili so, da bi moral satelit, imenovan «Sod piva« po svoji izstrelitvi krožili o-krog Zemlje nekaj let.
Po drugi strani pa je NASA s sporočilom iz Pasadelle v Ka. liforniji zatrdila, da se bo število poskusnih izstrelitev rakete »Ranger«, namenjenih za raziskovanje Lune pred pristankom človeka na tem zemeljskem satelitu, povečalo od 5 na 9. Poročilo dodaja, da bodo prve štiri izstrelitve služile kot priprave za odpošiljatev televizijskih aparatov, katerih naloga bo pošiljati na Zemljo slike Lunine površine v trenutku trčenja rakete ob njo.
Prva izstrelitev rakete »Ranger« je bila izvedena preteklo sredo v Cape Canaveralu, ki naj bi ponesla na krožno pot v vesolje posebne preizkusne inštrumente, toda poskus se ni posrečil. Naslednja izstrelitev rakete «Ranger» je predvidena za prve dni oktobra.
Prepoved «clochardoni3
PARIZ, 30. — Znani pariški «clochards» ne bodo smeli več postopati okrog raznih spomenikov in predvsem ne v turistični sezoni. To odloč-
vilom «clochardsov», ki postopajo okrog najbolj slavnih spomenikov	in nadlegujejo
turiste s prosjačenjem.
Po rasističnih neredih
MONROE (Severna Karolina), 30. — Policija je včeraj zvečer zmanjšala od tisoč na petindvajset, dolarjev kavcijo za izpustitev na začasno svo bodo okrog 50 belcev in črncev, ki so bili aretirani preteklo nedeljo med rasističnimi neredi v Monroe med »Potniki svobode« in rasističnimi elementi. Med osebami, aretiranimi, ki so deležne tega ukrepa in ki so že bile izpuščene na svobodo, je tudi tr.iss Costance Leber iz Dur-hama v Angliji. Miss Lebei se je — kot smo že poročali — med neredi pridružila skupini črncev, da bi se skupno z njimi borila pred napadi belih rastistov.
 «»---------
, „„va ie 1
sko-poljska odpra stepi- ,
(' a j na pol poti v bivak je bil v P° \$. čer. Tedaj smo se p,eJ govarjali z naš‘rt" ,0|ji® ki, ki so bili za V %! navezave nad najn-'-.
iiutku sta se združili, ker so
ljaki potreboval' ^o
-:h nadaljevanje ’ n»
je potekalo d°kr.,.. t<e . sta dosegH najvlS ( P j/ tero sva že en . (jd ,/ segla jaz in PiusS1:. p dalje smo nalet®te vi*1-težave pete m
nje. Angleži in ^ 9i
šli pred nama, 14 gr»
rorala pobrati v5*oti.» j
ga pustili na P ^ i',
Julien in PiusSl ^ P'
poizkusila vzp°n posrečil.
Vrnjena kuhanj
NORFOLK. 30- j(’l sodišče v	tVV
dovolilo kubansk' ,)> |( ■1 »Batna de/** /J ko vrne v Kubo s , |
čin zavrnilo za/ /j' bar*** -
upnikov kuo»" bo zahtevali zaple jjVf1 na ‘ (n»
njeno prodajo ,s, |(llba :li .
MUENCHEN. 30. — Zdravstveno stanje filmskega igralca Forsta Buchholza moža francoske igralke Miriam Bru, ki se je včeraj zvečer ponesrečil pri prometni nezgodi v bližini Muenchena, se izboljšuje. Zaradi še ne pojasnjenih vzrokov se je igralčev, »Cadillac« zalegel v drevo. V prvem trenutku se je zdelo, da si je Bu-chholz prebil lobanjo, v resnici pa je dobil samo močan možganski pretres in druge poškodbe. Pripeljali so ga v kirurško kliniko muenchenske univerze,
3.800-tonsko l'"n,efi" if sko ladjo so os jiy.
folk nien poVel)n^e(s
nar.iev, ki sn	f
[ rositi ob'psti	v	(
ni azil. KubnnS' ijdj f sporočila, da K -it'1 jt,
last. ameriški, ,tj
ma pa je zah‘ ,sdi- / je kubanski ' ^[jd (1< na inozemskih ^ijo priti pod juriš 1
sodišča.
—-«*	4
ob nesreči
DŽAKARTA.
zijska vojna "‘nek9 jo n
žini otoka 49 oseb, zi
ča da se le ljena ladja 1 mi na kr°/vodP°
v Podeieb*V
kat/ /
jazen, da s°ft. fV gubile živlJe bilo 43 osebse je s«/ jusnjuje, če * ,e* J pila ah ne- ,,f P jj
ponedeljka
i rešitev j lomcev.
Zahodnonemške stranke
v borbi za vpliv v parlament
j^IMORSKI dnevnik
— 3 —
31. avgusta 1961
Četrtkova humoreska
en med šahisti
Žarko Petan
Pa
ma
p sindiv ,ne Sta se vpisala *ek On° ni šahovski kro-rimani 36, h°tel P°stati
fl" zevi Ve,lem°ister, ona *a v^rnojstra oziro-njen	žena- če bi bil
ali ce, 0ct soprog šahist
■*maneT03Ster' je t0
tilo Nn 1 prav nič mo-
PrebZ	no! 0dkar ie
da se - v nekem časniku, h nJU .?° sahovskem ne-^ biia il- n°Va eve&da,
da
Parce^v^0 šaflisti lepe de-
Sanostni»-lerii glavi je bil 9leie ~ ™vezda»
trdno
prepričana,
ne
s	.	 '»-C/
bičamo Pndevnike, ki ga Hlmska JPremljajo -hovsku ’  čvmetna ali šarmom ^ vselej zvezan s
On
bogastva, seveda
stai 'V7“ n* nikoli po-skro mJn ister- Niti kate9ornil Uaslova tretje-^ Prvi i, Sl ni Pridobil.
ca ,nT,„ yala njegova
na
s°Proga. Ta
ga bodo-
- igra zani usod' koie: ’ Je Potekala ta-
lSn!ietmeSecih so nde-
svoje 7a7a Prvič tehtali ^akljuf,^1 Za šahovnicami. Se še d Je hotelo, da sta
k kot tp JVem kolu sreča-? belimi meca- Č>n je igral 1'Surami °na Pa s črnimi
je rekei. *si-4i Predno^enSke po navar nirskem T 1 Toda po tur-tokrat j, a<P°redu igram
^ k*ieLlelimi- s*i se
j!a [n srn J16-’*. ie odgovore tTpn ezljivo povesila tp TePalnice man
V°lite’ začeli h07n’ če d0'
ie
sa ^po-
začei.,
Pni j]CfaiJv krneta pred
btkittn 7"° ie napravi-
£,eS/a kme!taVil ie še “ kmeta. Vzela ga
<S%’> i
bivate ?Zkllknil- ~ kraljev gam-
»rs šen*le skrivnost-
>V>- "Oto » K
%a 'n SP 0 ,s °bema roki, ' Ha globoko zami-
Vi0V° VOteZ° *
^S\o7Zaiala v tem
Pa 7K ie odgovorila, , “Ja ztr' ‘ pJk<°ldrn9o uro. Ko Jein kr,, nežnimi prsti
»Ja “ k°t
C,n‘ bti0Vrgn črnega k°-
nini tu i. azen njiju v
ri-- tli ae zdavnaj
Vsi
«0
So
Pr0;
m.ov
*ttu °*tite
brž 7 'e škJmPak koni ,7e se J:®?® žafco Na?-
PC7- res-' AH1'* j6 7ekeL -
*,o
7e Poznate %iUchče->»
WeCe
Pravila
vorila. «Ne-
kajkrat sem izostala. Ne vem niti, kako se premikajo vse figure.»
«No, to vam pa lahko takoj pokažem.»
S stolom vred se je preselil na nasprotno stran mize, tako ji je mogel bolj nazorno razlagati.
«Kraljica je najmočnejša figura na šahovnici,* je rekel. «Giblje se neomejeno na vse strani.*
•zNazaj tudi?*
«Kakopak! Nazaj in naprej.*
«Pa konj?*
«Konj lahko izjemoma preskakuje druge figure. Njegovi skoki so podobni črki L.*
Sklonil se ji je čez rame in vzel črnega konja. Pri tem so ga njeni voljni lasje prijetno zaščegetali pod nosom.
«Oprostite,* je zajecljal. «Kdaj smem napovedati šah?* je nedolžno vprašala.
«če napadete kraljico, o prostite, reči sem hotel kralja. Glejte, vaš konj je zdaj napovedal šah mojemu kralju. Napadel ga je. To seveda ni bilo pametno, ker ga bo moj kmet pojedel. Vidite?*
«Ah, kako ste grdi.* se je jezno našobila. «.Zakaj ste pojedli mojega konja. Bil je tako srčkan.*
Da bi premagal zadrego, se je zasmejal.
«Saj je to samo igra, ali ne?*
Ni takoj odgovorila. Pomenljivo ga je pooledala, potem pa je s trepetajočim glasom vprašala:
«Za vas je vse samo i-gra?*
Zardel je kot zrel paradižnik. Bolj očitno ni mogel razkriti svojih čustev.
«Oprostite, oprosti, nisem vedel...» se je zatikate o-pravičeval. «Nisem mogel misliti. Oprosti, draga .. .* Hvaležno ga je pooledala in, mu ponudila ustnice v poljub. Objel jo. je tako. nerodno, da je zvrnil šahovnico. Figure so se razletele vo tleh. Hotel se je skloniti. da bi jih pobral, na se ga je še tesneje oklenila. «Kar pusti,* je rekla. «Pokazal bi ti rad. kako nasprotnika matiraš.* «Matirati pa znam,* je rekla.
In to je res znala zelo dobro.
Zbori v Arezzu
AREZZO, 30. ~ Z podelitvijo nagrad zmagovalcem v gledališču Petrarca se je včeraj zaključilo letošnje IX. mednarodno pevsko tekmo* vanje «Guido D’Arezzo». Lep uspeh na tem tekmovanju je dosegel letos tudi tržaški zbor «S. Mana Maggioren.
I
— Si zamerkau a, Mihec, kaku so se začeli nekej zaletavat u nabrežinskega že-pa na? Jeli forte jezi ke uan jen ceu nabrežinski občinski svet ni tou podpisat za tiste nove hiše. Jen zde j nekej vrtajo jen raziskavajo, de ni rounou prou, de tu ni kulturno, de neče napredka, de je prfina rounou proti ustavi jen puhno takeh čakol. Ma kej be teli, de be mi Slovenci sami podpisovali naše smrtne obsodbe?
Znaš, Jakec, je treba zastopet.. .
— Sej zastopemo. Kadar be se dala ustava ponucat za nas zadešet, se zmislejo tudi na ustavo. Ma kamer je pej ustava kej nam u dobro, takrat se nanjo neč ne zmislejo. Takrat znajo pej samo: pridte jutre, manka an bolo, niste pršli na ta pravi u-jičjo, ste zamedili jen samo tako. Jen zde] gvišno prpraulajo spet kašnega komisarja, ke se je Messaggero z Vidma jen tudi pi-kolotova Cittadella začela zaletavat.
— E, kaj češ, Jakec, vsak nej gleda za svoje. Jen mi glejmo, de bomo lepu jen ob cajti toukli naš zgun. Vsak zase jen Buh za vse.
— Ma Mihec! Kej te je udarlo snnce u glavo, de govoriš talcu šempjasto? Pej od kadaj te ni neč mari kaku je z nami?
— Jakec, ne stoj taku na glas! Jest rečem, de je bulše se neč ne razbivat glavo za druge, ke pole pridejo ven sami dišpja-ceri.	Kej	je treba	tolko	čakol!
—	M a	sej si se	zmiri	tudi ti	interesirau
za vse reči jen tudi za politiko jen za komun	jen	smo se	zmiri	lepu zastopla!	Jen
zde j	pej	kar na	anbot,	de ni	treba	neč!
Kej be mogli govort od Campanile Sera al od Juventusa?
— Pos lušej me, Mihec. Dej mi povedat, kej se je zgodilo, de se si taku spremenit! Sej smo prjatla tolko let; kej nimaš tolko zaupanja u mene, de be me povedu, kej se je zgodilo. Sej, če se bojiš, te oblubem, de nt bom govoru naprej!
— Ben, nej bo! Ma ne smeš začent kričat! Si vidu, kaku se je zgodilo ses tistem inženirjem Sospisio, ke je biu predsednik fjere? Si vidu, kaku so ga tik tak odžagali samo zatu, ke je reku kakšno besedo, ke ni bla prou Fanfaneti? Jen jest pej nečem jemet sitnosti. Sem vre tolko let na tem pošti jen ne be tou bet na stara leta na cesti. Jen mene se zdi, de nas komisar z une hiše tam naspruti drži zadne cajte nekam de očo.
O Mihec, Mihec, se nisem mislu, de si tašen zaje! Kej češ, de be bli mi tašni moži, de be moučali za krivice, ke se godijo? Pole, viš, be jeh šele delali! Ma s tistem predsednikom od fjere so pej res grdu nardih. Ke uan je biu predsednik vre od začetka jen se je forte przadevau. de be šla baraka naprej. Jen prfina od svojga dnarja je dološu, samo de gre. Jen kadar je biu zdej u Trsti Fanfani mu je reku. de je treba Trsti pomagat jen de je treba oblube držat jen de čaka na dnar. Jen znaš kej mi je odgovoru Fanfani? De uan pej de čaka njegove demešione. Jen ke Sospisio n. tou od tega nanka slišat, so mi pej z Rima nečko poslali dekret, de so ga odžagali.
Ben, zdej videš, de je bulše moučat. Tisti predsednik od fjere je tou samo dobro jen samo ke se je upau nekej reč jen govort po pravici, so mi preči dali cebec.
Sredi osvobodilnega vala arabskih narodov
„	..	,	,	'	,	„	.	Demokracija	če jen krščanska les, ma bul-
gvisno de be blo bulse. Vsaj za še de moučiš jen de govoriš samo dobro
jen lepu, ke drgače . . .
nas dva.
Vzpon in smisel nove arabske književnosti
Kulturni razvoj, ki je bil več stoletij prekinjen zaradi suženjstva - Egiptovska književnost pred ostalimi
Kljub bogati tradiciji ima nova arabska književnost svoji začetek nekje v sredini preteklega stoletja ko je turško carstvo, ki je preživljalo vsakodnevne krize, zmanjšalo svoj pritisk in ko se je začela porajati ideja o osvoboditvi. Proti koncu prejš-njsga stoletja so najprej v Libanonu začeli izhajati književni časopisi, okrog katerih so se zbirale generacije piscev, ki so polagoma ptsiav-Ijali temelje novi arabski književnosti. Ta književnost ze na samem začetku poudarja nove svobodoliubne zahteve in nove zamisli. V *vojem članku ((Življenjska praksa — vir nove književnostiy>, ki se je pojavil v kairskem časopisu, je Teufik El Hakin delal, da je vsa arabska književnost postala izraz življenjske prakse in poudarila nove življenjske vreinote. Sodobna arabska književnost je pod neposrednim vplivom političnih doga-
janj. To je povsem razum- J pisal nekaj močnih psiholoških
Ijivo, ker so vse države a-rabskega sveta v obdobju izgradnje in državne konsolidacije, pa tudi kulturnega razcveta, ki je prav tako viden na vsakem koraku. Po dolgem kolonialnem suženjstvu mnoge od njih pravdaj začenjajo graditi v življenje v osvobojeni do vinif Alžir pa se še veu. bori za svojo svobodo. Tau , je povsem razumljivo, da v takem ozračju najde mesto samo progresivna, revolucionarna književnost, tesno povezana s potrebami vsega ljudstva.
Egiptovska književnost se s svojim značajem zelo pogosto postavlja pred ostale. V njej je nekaj pomembnih imen Posebna zasluga za razvoj psihološkega romana v njej pripada bratoma Taj-mur, Muhamedu (1892- 1921) in Mohmutu (1894). Prvi je umrl zelo mlad, vendar je v svojem kratkem življenju na-
tMiiiiiiiiiiiiMiimiiimmiiiiiimiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiniiiiiiimunmiiimiiiimmiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
S potovanja po zapadni jezikovni meji
Proti vasicama
najbolj	južni	r
Ueja spada samo jezikovno in upravno k Reziji, zemljepisno pa ne - Nemogoče prometne zveze - dokaz zanemarjanja teh krajev - Zgodba o mezgu na otoku Visu
Muzac, Učja. Kaj pa je to? bo marsikateri čitatelj vprašal. Malokdo od naših čitate-ljev bo razrešil to uganko in še manj je tistih, kr so tam bili. Zaradi tega jim je treba to pojasniti. Muzac je naj-severneiša vas zapadne. torej terske Beneške Slovenije. Učja pa je najbolj južna rezijanska vas, ki pa se ne nahaja v dolini reke Rezije, torej v pravi Reziji, ampak jo loči od te doline 1800 in več metrov visoka gorska veriga Muzcev, in leži v dolini hudournika Učj.a, ki se izliva v Sočo nedaleč od Žage. Zemljepisno Učja ne spada k Reziji, marveč le jezikovno, ker govorijo v Učji rezijansko narečje, m upravno, ker spada v rezijansko občino, ki ima svoj sedež v Ra-venci.
Iz Učje vodi v Ravenco in sploh v dolino Rezije le zelo strma pešpot čez gorsko verigo Muzcev in ako se hočeš iz Učje z avtobusom ali kakorkoli peljati v Rezijo, moraš napraviti dolgo potovanje od Učje pmti zapadu do Muzca,- kjer izvira Ter, od tam pa proti jugu po terski dolini do Cente (Tarcento). Potem severozapadno mimo Ratenja (Artegna) in Humi-
%
s7° a^'° Trst A
>26t, abavo r nekaj; 13,30:
fca 5 sv nat<> P ljo Rene tf,Jet<5n Jo tumi?aroSone in
17 00: Z*
l«‘‘sntri 17 7nsambel bv-°st 'l5i Umi! pesem
v •‘•v**?’?
Klai'mv'lu „in c°ncerto
'«5;	85	5	“	«
Četrtek, 31. avgusta ISitiI
erta gros-v F-duru,
C: N-T * z Ta Gunzek;
^>"1 nVaka"we8aRS,vetai
S-^i^ttnican0^
t£' 1b.w,,‘cati; 20.00:
7at; t£wk;	i«
kilejhp. Znani di-Sr > S? «b 2jbVo v od«>o-
0>va knjufa Ji «<>-
na ai„, J Ea »Prazno
■“Sit,
2 n^.Rebul
«Prazno a; na-
Trst
V*: Tr
N^xVtra"; 14.20: Ka-•55; Podoba
& Sl.*'
j*: ®bjavba za ':>b tki^ila-
°Per
S L1"«,
za
H'.00 Š,‘7Ua; Vi7br° )utro;
B,a " Zabaval }lj, 5 Do ? klavirll 5 svojim '5% aa ?eliah.	14.00:
lCpbfokhiJetno 7 Mel°-
nalm
Poročila;
na
'J**"*
antena. Pesmi; H .00.
gram lahke glasbe; 13.30; Prevedene pesmi; 15.15: Na počitnice z glasbo; 16.00: Program za otroke; 16.45:	Arheološki
sprehodi; 17.20: Komorne skladbe Verdija in VVagnerja; 18.00: Knjige za počitnice; 19.00: Svet jazza; 19.30: Filmske novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Verdi »FalstaK«, na koncu plesna glasba.
//. program
9.00: Jutranje melodije; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 11.55: Parada orkestrov; 13.00: Deklica ob 13 predstavlja; 14.00: Naši pevci; 14.40:	Koncert v
miniaturi; 15.15: Orkestri na odru; 16.00:	Program ob šti-
rih; 17.00. Kratek jazz koncert; 17.30: Koncert operne glasbe; 18.35:	Samo glasba; 20.30;
«,Doigo ogledalo« komedija v treh dejanjih; 22.45: Junijska izložba napolitanske pesmi.
III. program
17.00: Veliki koncert (Corel-li, Geininiani, Bach); 18.30: Zoltan Kodaly — tri skladbe; 19.00: Okvirj materinega vpliva na otroško dušeslovje; 19.15: Italijansko mesto v srednjem veku; 20.00: Vsakovečerni koncert; 22.20: Panorama glasbenih festivalov (Boccherini, Hiendel, Mozart); 23.25: Mala pesniška antologija; 23.35: Poslovilni koncert (Beethovven).
Slovenija
8.05:	»Na krilih petja« in
druge skladbe Feliksa Mendelssohna; 8.30:	Za cicibane;
9.00:	Naš zvočni magazin;
10.15: Solisti mariborske Opere- 1100: Poje Akademski zbor »Tone Tomšič«; 11.35; Melodije iz različnih dežel; 12.00: Bosenske narodne pesmi; 12.15:
. .	’	-sciijvkc littivruirc puoiu.,	*
Pro- Kmetijski nasveti; 12.25: Pet
pevcev — pet popevk; 12.40: Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 14.10: Radi jih poslušate; 14.30: Prireditve dneva; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40: Nastopa Oktet koroških akademikov; 16.00: Trije veliki plesni orkestri; 16.20: Odlomki iz verističnih oper: P. Mascagm; 17.15: Hammond orgle in kitara; 17.30: Turistična oddaja; 18.00: Jazz na koncertnem odru; 18.15: Suri skladbe za klavir Miloja	D. Milojeviča;	18.30:
S sporedov Britanskega radia, 18.45: Poletni kulturni zapiski; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45: Glasbena medigra; 20.50: Literarni večer;	21.30:	Stjepan	Sulek:
III. klasični koncert; 22.15: Plesna	glasba; 22.40:	Karol
Szj-mariovski: Sonata op. 9 za violino in klavir; 23.05: Posnetki II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu.
Ital. televizija
14 30: TV šola; 18.30: TV za otroke; 19.30: Tvoja prihodnost; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Campanile sera; 22.20: Filmski festival v Benetkah; 22.35: Varietejski program iz Viareggia; 23.20: TV dnevnik.
Jug. televizija
LJUBLJANA —	19.30:	TV
Obzornik; BEOGRAD — 20.00: TV dnevnik I.;	LJUBLJANA
— 20.30; Oddaja	zabavne glasbe. Nastopajo pevci:	Marjana
Deržaj Nino Robič m »Optimisti« ob spremljavi Ljubljanskega jazz - ansambla; 21.00: »Auto-promet Reka« — Propagandni film in dokumentarna filma: »Živali v	gibanju« ter
«Nesreča nikoli	ne počiva«;
BEOG-RAD — 21.35: TV dnevnik.
na (Gemona) do Tilmenta (Tagliamento), ter po dolini Tilmenta in Bele do vasi Na Beli (Resiutta),kjerse začenja dolina Rezije, od koder imaš približo še 7 km do Raven-ce. Zelo ugodna zveza, kaj ne? Prej bi prišel iz Učje po Soški dolini do Gorice. Tako se skrbi za naše ljudi v Beneški Sloveniji!
Gorska pot od Učje do rezijanskega županstva v Ra-venci, čez gorsko verigo Muzcev, je dolga približno 17 km. Pešpot od Učje do sedla Karnica okoli 9.5 km in vozna pot od tukaj do Ravence okoli 7.5 km. Sedlo Karnica leži 480 metrov nad Učjo in 610 metrov nad Ravenco. Iz teh številk sledi, da je pot od Ravence do sedla mnogo bolj strma, kot pot od sedla do Učje. In ako je bilo mogoče napraviti vozno pot od Ravence do sedla, zakaj ne bi bilo mogoče spremeniti v vozno pot tudi pešpoti od sedla Karnice do Učje? Toda dokler se to ne zgodi, je treba delati račune s tem, kar je t. j. da Učja nima direktne zveze s svojim županstvom v Ravenci in da je treba tozadevno nekaj ukreniti.
Kaj neki? Namesto odgovora bom povedal nekaj, kar sem pred prvo svetovno vojno doživel na dalmatinskem otoku Visu. Nekega dne sem se pripeljal na parniku v Komižo, ki leži na južni o-bali Visa. Parnik, ki me je pripeljal v Komižo, pa ni mogel čakati, da bi jaz o-pravil svoje posle, ker se je moral takoj povrniti v Split. In tako sem se znašel pred vprašanjem, kako bom prišel do mesta Visa na severni obali otoka, kjer dobim pa-robrodno zvezo s Splitom. «Ne ostane vam nič drugega ko da zajašete mezga,« mi je dejal krčmar, s katerim sem se posvetoval o tej zadevi. Kakšnega mezga? Predvsem nisem do tedaj še nikoli jahal in še najmanj na muhastem in trmoglavem mezgu. In kje naj vzamem mezga? Krčmar mi je povedal, kje ga dobim, in šel sem tja v velikih dvomih.
Na kratko: Osedlali so mi mezga in pomagali mi v sedlo. - Kdo pa pojde z mano?
- »Nihče!« - Kako nihče?! Jaz vendar ne poznam poti in ali me bo ta beštja ubogala? - »Nič se ne bojte, jo pa mezeg pozna tem bolje. Ubogal vas seveda ne bo. In zakaj naj bi vas ubogal? Pot pozna sam najbolje in to je
vse. Za cirkus pa ga nismo dresirali.« - No, dobro; komu naj ga pa izročim v Visu? -»Nikomur.« - Zopet uganka. - «Ne, ni uganka. Obrnite ga in poženite, bo že sam prišel nazaj.« In tako se je tudi zgodilo. Le to bi še omenil, da sem bil ves čas v velikih skrbeh. Pot je bila prava «mulatiera» (steza za mezge) in mezeg je kakor za nalašč korakal prav na robu prepada. - Tako četve-ronogo mezgovo prometno službo bi morali organizirati tudi v Učji. Seveda vsaj začasno do prihodnje vojne, ko bodo med drugimi napravili tudi to cesto.
Tudi avtobusne zveze Učje in Uzca ter sploh terske doline z njih centrom Cento so zelo pomanjkljive. Iz Cento prihaja avtobus v Muzac in Učjo samo zvečer in odhaja samo zjutraj zgodaj, ker prinaša trgovcem v Cen-t: odjemalce tistih vasi in še posebno iz Jugoslavije, namreč iz zgornje Soške do-Ine, ki prihajajo zjutraj v Cento in odhajajo popoldne, medtem ko je ta avtobusna zveza zelo neugodna za izletnike in turiste, posebno v jeseni, do zgodnje spomladi. V tem letnem času prihaja izletnik v Učjo ponoči, mora tam prenočiti in odpotovati zopet ko je še noč. Kakšen smisel pa ima za turista nočno potovanje po nepoznani pokrajini? Tako so tudi, kar se tiče prometnih zvez, zanemarjene naše vasi, medtem ko ne manjka reklame in ugodnih prometnih zvez za Karnijo.
Kočljivo vprašanje, da z e-nim samim prenočevanjem zunaj obiščem Muzac in Učjo, sem rešil takole: Odpotoval sem z vlakom ob 7.06 zjutraj iz Trsta v Videm, kamor sem prispel ob 8.18 zjutraj. Iz Vidma bi bil lahko odpotoval ob 4. uri popoldne, toda potem se ne bi bil mogel ustaviti v Muzcu. Zaradi tega sem moral odpotovati z avtobusom iz Vidma že ob 11.30 dopoldne do Tera (Pradielis), kjer se ta avtobus ustavi in kjer sem v naglici obedoval, nakar sem se z najetim avtom odpeljal v Muzac, kjer sem se ustavil do 6. ure popoldne, ko je prišel tja avtobus, ki odhaja iz Vidma 0b 4. uri popoldne in prihaja v Učjo ob 7. uri zvečer. Za avto iz Tera do Muzca sem sicer potrošil 600 lir, toda s tem sem si prihranil en dan in eno
noč, ker če bi se bil pripeljal s popoldanskim avtobusom v Muzac, bi bil moral tam prenočiti, čakati naslednji dan do 6. ure zvečer in potem zopet prenočiti v Učji, od koder odhaja avtobus za Videm samo enkrat na dan, in sicer ob 6. uri zjutraj. Vse to se mi je zdelo potrebno povedati tistim, ki bi želeli obiskati ti dve skrajni vasi Beneške Slovenije. To je bilo potrebno tudi zaradi tega, ker v Vidmu ni mogoče dobiti točnih informacij za tozadevne prometne zveze.
Ko sem se malo pred poldnem odpeljal iz Cente v Ter, nisem bil še nič na jasnem, kako bom prišel po kosilu i? Tera v Učjo. Ako ne bo drugače, sem si mislil, pojdem peš, razdalja.— okoli 6 km — ni taka, da bi človeka prestrašila, vznemirjala me je nekoliko le opoldanska vročina.
V Teru pa sem se prepričal, da vročina ne bi bila e-dina ovira, razen tega je turi' cesta izredno prašna, tako da je vsa vegetacija ob cesti pokrita s prahom in dolina od Tera do Muzca je podobna bolj soteski kot dolini ter na obeh straneh zaprta s strmimi gorami, z eno besedo: dolgočasna. Zato sem bil vesel, da sem dobil avto ki je na trgu čakal na prihod avtobusa. Odpeljal je najprej neke goste v bližnjo vas, menda Podbrdo, in še preden sem končal z obedom, je že prišel pome. Po poti sva se razgovarjala in dobro razumela, čeprav je šofer govoril v svojem terskem narečju. Zapeljal me je prav gor do vasi Muzac, ki leži precej visoko nad izvirom Tera. Zraven izvira je razpotje, na desno gre cesta v Učjo, na levo, preko mosta naa suhim koritom potoka Meje pa se odcepi cesta za Muzac. O Muzcu samem in o Učji bom govoril v prihodnjem članku.
DRAGO GODINA
 «»- •
Poravnan spor v Metropolitanski Operi
WASHINGTON, 30. - Spor med ravnateljstvom Metro-politanske Opere in sindika
vodstvom Metropolitane in sindikatom godbenikov glede nove delovne pogodbe vlekei nekaj tednov in se celo do take mere zaostril, da je vodstvo Metropolitane pred nekaj dnevi sporočilo, da bo letošnja sezona, ki se začenja 23. oktobra, morala odpasti. Zaradi srečne poravnave spora je izrazil svoje zadovoljstvo tudi predsednik Kennedg.
novel, drugi pa še danes nadaljuje tradicijo tiste literature, ki ne zanemarja tudi psihološke strani človeškega življenja. Najpomembnejše mesto pa pripada novelistu t dramskemu piscu Teufiku Hakimu, članu arabske ‘mije znanosti, pisatelju j pomembnih romanov, njiževni areni se je poja-i okrog leta 1930. Duhovit z razvitim opazovalnim smislom, je dvignil arabsko knji. ževnost na evropski nivo in ni čudno, če se njegove knjige danes prevajajo v vse jezike. Poleg Teofika El Haki-ma je treba omeniti tudi pisatelja Taha Huseina, ki ga smatrajo za klasika egiptovske književnosti, nato Muha-meda Sidkija (1927), Jusufa As Sibaja, Mahmuda Al Ba-davija in druge. Sodobna e-giptovska književnost je bogata tudi s pesniki, med katerimi posebno izstopa pesnik iz stare generacije Ahmed Sauki (1863- 1932) vEmir arabske poezije». Kot francoski dijak je vnesel v arabsko poezijo nove akcente, a je vendarle ostal v mejah orientalske občutljivosti, ki je, kot pravi sovjetski a-rabist Kačkolški, bistvena odlika vse sodobne arabske poezije. Razen Saukija je treba omeniti še Hafiza Ibrahima (1871-1932). S svojimi političnimi verzi je močno vplival na razvoj osvobodilne zavesti. Od ostalih je treba omeniti Saliha Abad As-Sabura, Ahmeda Abada, Al Muti Hagija, Muhameda Al Ašnara in druge, od katerih so mnogi še vedno aktivni.
Toda tudi ostale dežele a-rabskega sveta ne zaostajajo v književnem razvoju. Tudi Sirija — bogata po svoji tradiciji — je dala in še daje mnoga v svetu znana književna imena. Poleg matične književnosti, ki se je razvila v Siriji, obstaja tudi tako i-menovana sirsko - ameriška književnost, ki so jo predstavljali pisci v emigraciji v | Z DA in Južni Ameriki, ka-terih dela niso brezpomembna. Najpomembnejši predstavniki te šole so Amin Raj hamn, Sihata Ubejd, itd. Med pisci, ki ustvarjajo v domovini je treba predvsem orne
IM IM imun mil ul im mi   HHHMHIHIHHHMHHIItHIHHHHHItIHHHHIMH
VvAivA-.
Še nekaj novosti za jesen in zimo
Klobuki - usnjene obleke - krzna - srebrni nakit
O	letošnjih	novih	modnih i med staro «šaro».
linijah smo že govorile: ni-1 Pariz se je odločil, da obo-smo	pa govorile še	o vseh	gati vse jesenske obleke, ko-
tistih modnih novostih, ki pri-[stime in druga oblačila dejo	v poštev	sicer le za ti-	Krzom. Tako so pariške mod-
ne hiše pokazale vrsto moder-
ste ženske, ki ljubijo ekstra vaganco. a so o njih rade obveščene tudi vse ostale — če zaradi drugega ne, pa vsaj iz radovednosti.
N), in takšnih novosti je pač, kot vedno, tudi v letošnji novi jesenski in zimski modi kar precej. Prvo mesto zavzemajo pri teh klobuki, ki so dosegli že takšne oblike, da jih je res zelo malo, ki bi si jih upale posaditi na glavo. Londonski modni u-stvarjalci so pa le prišli do zelo zanimive ideje:	izdelali
so pravcato kolekcijo klobukov iz «netlona». To so klobuki iz plastične mase, ki jih lahko nosimo ob vsakem vremenu ter ne zgubijo forme niti če sedemo nanje. London* čanke so mnenja, da so ti klobuki zelo praktični in ker so tudi bolj športnih oblik jih bodo verjetno to zimo kar precej nosile.
Nemški modni eksperti so se odločili, da oblečejo svoje klientke v usnjene obleke, izdelane iz mehkega in tenkega usnja. Pravijo, da so takšne obleke zelo praktične, ker so trpežne, tople in jih ni treba nikoli likati. So pa zelo drage in ker se moda hitro spreminja, se bo marsikatera pre
tom godbenikov je bil rešen, mislila, preden si bo nabavi-in zaradi tega bo imela se- la tako obleko, ki bi jo sicer zona 1981-62 normalen potek, trajala večno, a bi jo mora a Kot znano, se je spor med | že prihodnjo sezono spra\i i
 .............................................................................            Hill...Illl.....Hill..IIHMIMIIHIUII.................
OVEN (Od 21. 3 do 20. 4.)
Danes bo bolje, čc se zadovolji-te s skromnejšo vlogo. Prednost te skromnosti bo znatna Veliko intelektualno zadovoljstvo bik (Od 21. 4. do 20. i.) Različnost v idejah utegne ovirati razvoj nekega dela Zagotovite si pomoč strokovnjaka. Nekoliko neupravičene nervoznosti DVOJČKA (Od 21. 5. do 22 6.) Zelo plodno obdobje za u-metnike tn intelektualce. Zaslužek na vidiku. Prijatelji bodo upoštevali vaš značaj.
RAK (0(J 23. 6. do 22. 7.)
\ Diskretnost bo znatno povečala možnosti na uspeh. Srčno zadovoljstvo- oseba ki vas l|ubl, vam bo v konkretno pomoč.
LEV (Od 23. 7, do 22. 8.) Prišel je čas, ko lahko realizirate že večkrat odložene načrte. Ne pozabite starih prijateljev, če ste naS.i nove DEVICA (Od 23. 8. do 22. 9.) Izkušene osebe se bodo odzvale vaši prošnji. Nove perspektive za bodočnost. Prijetne ure z ljubljeno osebo Zdravje dobro.
TEHTNICA (Od 23. 9 do 23. 10.) Spričo novih problemov ni-
kakor ne smete izgubiti živcev. Na vsak način se skušajte izogniti neopravičeni ljubosumnosti.
ŠKORPIJON (Od 24. 10. do 22. 11.) Nepredvidena težava bo omogočila, da boste spoznali zvestobo nekega sodelavca. Odlično vzdušje v družinskem krogu.
SIHF1 F O (Od 23	11, do 20.
12.) Za vsako ceno ohranite sta-
re zveze. Po prehodni krizi veliko poslovno zadovoljstvo. Možnost krajšega, toda prijetnega potovanja
KOZOROG (Od 21. 12. do 20. 1.) Konstruktivno obdobje:	na
trdnih temeljih boste gradili bodočnost. Potreben bo manjši napor za razumevanje težav dobrega prijatelja.
VODNAR (Od 21. 1. do 19. 2.) Ugoden dan za svobodne poklice intelektualce in trgovske potnike, pretiran optimizem vam utegne zamegliti realnost.
RIBI (Od 20. 2 do 20. 3.) Vaše delo poteka mirno brez vsakršnih težav. Osebni uspeh
nih torbic, okračenih z bolj ali manj dragocenim krznom, kot tudi številne krznene klobuke in plašče. Posebnost pariških modnih hiš so še obleke — dnevne in večerne — okrašene z ovratnikom iz krz. na, ali pa imajo rob krila in ro avov poudarjen s krznom Pierre Balmain je premestil gumbe, pa tudi zadrge na oblekah in celo na plaščih na levo stran hrbtnega izreza. Svojim klientkam, pa tudi modnim dopisnikom je obrazložil, da smatra takjno rešitev za idealno, ker pušča obleko in plašč na sprednji strani gladko, kar dovoljuje, da je lahko Kroj bolj izdelan in raznovrsten.
Odkar je postala Jacqueline Kennedy prva žena Amerike, se vse ameriške modne hiše trudijo, da bi posnemale vse njene obleke in pričeske, Ce se Jacqueline Kennedy pojavi bodisi z dnevno, ali večerno obleko, je skoraj gotovo, da bodo njen kroj že naslednji dan prikazali v serijah v raznih ameriških modnih hišah. Ker je pred časom dodala Jacqueline Kennedy svoji zbirki klobukov še športni klouuk iz širokokariranega biaga, so danes v prodaji v vseh ameriških klobučarnah takšni klobuki, ki jih imajo sedaj domala že vse njene ameriške vrstnice.
Tudi srebrn nakit prihaja zopet v modo. Tako vsaj pišejo nekatere modne revije, ki muv prerokujejo celo važno mesto v bodočih modnih kolekcijah. Pravijo, da bomo takšen nakit nosile podnevi in zvečer in to poleti, kot pozimi. Iz srebra bodo zapestnice, ogrlice, pa tudi gumbi in broše. V skladu s temi vestmi so se že pojavile v štčvilnih izložbah z umetnim nakitom lepe srebrne zapestnice in ogrlice, ki so vzbudile med
novem okolju. Zdravje brez mo- ženskim svetom že kar precej tenj,	1	pozornosti.
niti Nazara Kabanija, Saukija Bagdadija in pripadnika mlade generacije Ahmeda Sulemana Al Ahmeda, rojenega 1926.
Zelo razviti sta tudi libanonska in iraška književnost. Tudi v	prihaja do pol-
nega odraza borbeni polet teh narodov, družbeni pretresi tn iskanje novih poti. Najpomembnejše ime v libanonski književnosti je vsekakor Džurban Halil Džurban (1883- 1931), pesnik pripovednik in slikar, tvorec sodobne arabske novele. Nič manj pomemben je tudi George Hana, kritik in filozof, ki nadaljuje klasično arabsko misel, kateri daje samo sodobno zunanjost. Ta tradicija klasične arabske knjižen-nosti, ki živi v vsakem piscu in pesniku, je zelo močna in zelo pogosto služi tudi kot izhodna točka. Razen tega je treba v tem kratkem sestavku omeniti tudi, da je zelo močna m aktivna arabska književnost tudi v ostalih predelih arabskega sveta, v Sudanu, Jemenu, Alžiru, Maroku, Libiji itd. Vse te literature se razvijajo m krepijo vse imajo specifične probleme povezane s problemi in značajem dežel, vse pa združuje skupna osvobodilna misel, združuje jih značaj, ki je skoraj identičen.
Tunizijska književnost je mlada in šele začenja svojo pot, vendar že sedaj ob samem začetku kaže pomembne rezultate. Nedavno je tunizijski list «Al Fokir» organiziral anketo o stanju tuni-zijske književnosti in med prispelimi odgovori je vsekakor najbolj zanimiv odgovor pesnika m kritika Muhameda Faviza Gazija. Ob tej pri-ložnosti je on poudaril slabosti in moč tunizijskega književnega izraza. Po njem je sodobna tunizijska književnost in arabska ploh, še vedno mlada, šele v svojem začetku ter še ni imela časa, da bi dosegla polni razcvet, saj je prvi arabski novelist bil šele Džurban, prvi romanopisec pa šele Egipčan Hajkal, katerega roman je izšel šele v prvi polovici našega stoletja. Popolnoma jasno je, da v tako kratkem času nobena književnost, pa čeprav še s tako bogato tradicijo, kakršna je arabska, ni mogla takoj doseči svetovne ravni, a je kljub temu naredila zelo mnogo.
Arabska književnost je vsa v razvoju. Sedaj ustvarja in obnavlja svoje tradicije. Angažirana je pri izgradnji dežel in ustvarjanju boljših življenjskih pogojev. Razen tega teži še k drugemu cilju: združitvi in popolni o-svoboditvi vseh arabskih dežel, vsega arabskega sveta, ki je dolgo let ječal v suženjstvu in katerega razvoj je prav zaradi tega suženjstva bil prekinjen za nekaj stoletij. V svoji borbi so arabski narodi izvoljevah svobodo, čeprav še ne vsi, in to svobodo in njene vrednote znajo tudi ceniti.
M. S.
V ZDA bo letos 49 milijonov študentov
NEW YORK, 30. — Statistika ministrstva za javno vzgojo ZDA kaže, da bo ameriške šole vseh vrst obiskovalo to jesen nad 49 milijonov študentov oziroma za skoraj milijon in pol več kot lani. Glede na število prebivalcev v ZDA bo torej vsak četrti Američan hodil v šolo. Števno učiteljev in profesorjev na osnovnih in srednjih šolah se bo dvignilo na 1,700.000. Vzdrževanje osnovnih in dopolnilnih šol je lani stalo državo 1 milijardo in poi dolarjev.
*##
BOČEN, 30.	— Ameriški
poet Ezra Pound, ki že nekaj let stalno živi v Bocnu, je zarad. ponovnega srčnega napada bi! včeraj prepeljan v bolnišnico. Njegovo stanje je resno, vendar ne brezupno. Čeprav bolan, je še do nedavnega pisal, predvsem po je zaključeval doslej najobsežnejše delo «Cantos». Pound je prišel v Evropo šele leta 1958, ko se je proti njemu v ZDA zaključil sodni . proces zaradi njegovih simpatij do fašizma v drugi svetovni vojni.
# * #
MOSKVA, 30. — Eden največjih sodobnih komponistov Aram Hačaturjan je dokončal dve novi deli: «Balado domovine» za bas m simfonični orkester ter eno sonato za klavir. eBalada domovine» ima značaj himne, ver-ze zanjo pa je napisal poet Ašot Garnakejan. 55-letni Hačaturjan, katerega dela so v svetu zelo popularna je v zadnjem času sploh' zelo aktiven.
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 4 —
31. avgusta
INI
Vreme včeraj: najvišja temperatura 31.2, najnižja 21.8, ob 19. u-ri 27; zračni tlak 1020.1 narašča, veter 11 km sever, vlage 43 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23.2 stopinje.
Tr
s k
dnevnili
Danes, ČETRTEK, 31, avl®*
Rajko	^
Sonce vzide ob 5.24 mza<> 18.46. Dolžina dneva lw‘;7r» vzide ob 22.04 in zat°ne d Jutri, PETEK, 1. sept«»n Mladen	^
Odmevi brazilske politične krize v Trstu
Tržaški trgovci s kavo pozorno sledijo dogodkom
Nekateri se bojijo, da bi znale določene spremembe v tej veliki južnoameriški državi vplivati na zadovoljiv razvoj trgovine z brazilsko kavo skozi naše mesto
Odkar so v našem pristanišču ustanovili stalno skladišče IRC brazilske kave, je iz tega skladišča odšlo do 15. t. m. 685.605 vreč kave po 60 kg vsaka. Omenjenega dne je bilo v skladišču 125.021 vreč, od katerih naprodaj 90.000. Pred tremi dnevi je prispela v našo luko ladja «Loide Bolivia«, ki pripada pomorski družbi «Lloyd Brasileiro«. Pripeljala je 50.000 vreč za tržaško skladišče kave. Zdi se, da bodo cene te nove pošiljke nekoliko nižje kot pri prejšnjih.
Te kratke suhoparne vesti in številke pa ne povedo, da v tem trenutku vlada precejšnja negotovost glede uvoza kave iz Brazilije. Politična kriza, ki je v teku v tej južnoameriški republiki, je povzročila precej skrbi vsem trgovcem, ki se ukvarjajo z u-vozom brazilske kave. Znano je namreč, da so vse dosedanje brazilske vlade posvetile vprašanju izvoza kave veliko pozornost. Tudi bivši predsednik Quadros je sprejel več ukrepov, ki so bili zelo koristni za brazilske «cafeterose». Kaj se bo zgodilo jutri, pa se še ne ve. Ne more se niti tr-diti z gotovostjo, da je politična kriza že rešena ter da se bo vrnilo v deželo normalno življenje. Kljub temu pa je skoraj gotovo, da bo katerakoli brazilska vlada nadaljevala že ustaljeno politiko na področju proizvodnje in izvoza kave.
Čeprav torej ne obstajajo nobeni objektivni razlogi za zaskrbljenost, so vendar tržaški trgovski krogi zelo previdni pri nakupovanju večjih količin brazilske kave. Ti krogi čakajo predvsem na vesti, kako so druge dežele latinske Amerike reagirale ali bodo reagirale na brazilske dogodke, in sicer na področju trgovine s kavo. Pozorno zasledujejo tudi vse, kar se dogaja na afriških in azijskih tržiščih s kavo. Položaj na teh področjih pa se bo razčistil šele v teku prihodnjega meseca, ko se bo sestal v Washing-tonu «Coffestudy group».
Zanimanje naših trgovskih krogov, ki se ukvarjajo s kavo, je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da gredo preko našega pristanišča velike količine kave. Gornje številke nazorno dokazujejo to resnico. Ker bi brazilska politična kriza lahko prinesla s seboj določene motnje v cenah kave, je povsem razumljivo, da so vsi trgovci zelo previdni, ko gre za nakup večjih količin tega proizvoda.
 «»------
Nadaljevanje mednarodnega tečaja o prevozništvu
Na včerajšnjem zasedanju 2. mednarodnega tečaja o prevozništvu na tržaškem vse-
učilišču, so nastopili trije govorniki.
Inž. Charles Deutsch, ravnatelj pariškega politehnika, je obravnaval razna vprašanja, ki so povezana z naftovodi in plinovodi. Glavno pozornost je govornik posvetil vprašanju stroškov izgradnje naftovodov in plinovodov ter njihove nadaljnje režije. Končno je prof. Deutsch prikazal današnje stanje glede prevozov te vrste.
Inž. Giarratana svetovalec družbe ENI, je nadaljeval svoje predavanje, ki zadeva temo: «0 gospodarstvu in zakonodaji naftovodov in plinovodov^ Govornik je pouda-
ril potrebo, da bi prišlo čim prej do enotne zakonodaje na tem področju. Na posebne težave ne bi naleteli pri tem, kajti do danes ima samo Francija izpopolnjeno zakonodajo, ki zadeva te preveze.
Zadnji govornik je bil prof. Alex Meyer iz bonnskega vseučilišča, ki je razpravljal o • Pravnih vprašanjih astronavtike*. Predavanje je zadevalo vsa vprašanja, ki se nanašajo na pravno lastništvo vsemirja, na določitev meje med atmosfero in vsemirjem, na razna vprašanja radiood-dajne tehnike, na civilno odgovornost pri odmetih itd.
Javna dražba na županstvu za 28 milijonov lir
Na županstvu se je vršila v prisotnosti župana dr. Fran-zila javna dražba za dodelitev nekaterih del ter za nakup nekih vrst blaga. Tvrdka Stiic bo oskrbela raznega materiala za mestno kanalizacijo v vrednosti za neka; čez 70.000 lir. Tvrdke Furlan, Artecarta, Smolars in Facau pa bodo nabavile razne pisarniške potrebščine za čez 2,5 milijona lir. Tvrdke Vittorio Issai, Beltrame in Genel pa bodo oskrbele občini razna oblačila v vrednosti skoraj 5 milijonov lir.
Sledijo naslednje tvrdke, katerim so poverili razna dela:	Bisiani (zgraditev ogra-
je otroškega vrtca pri Sv. Soboti), Pocecco (razna poplavila na podovih in stopnicah mestnih šolskih poslopij), Cramer (popravila streh na šolskih poslopjih), Bisiani (izkop trupel padlih na pokopališču pri Sv. Ani). Skupni znesek licitiranih del in nakupov znaša okoli 28 milijonov lir.
Snoči na Trgu Garibaldi
Zborovanje tržaške KPI o berlinskem vprašanju
Sinoči ob 18.30 se je zbrala na Trgu Garibaldi precejšnja množica ljudi, da bi poslušala komunističnega poslanca Vit-toria Vidalija, ki je govoril o temi; «Da se reši mir je treba začeti pogajanja o Berlinu«.
V svojem govoru, ki je trajal več kot eno uro, je Vittorio Vidali poudaril predvsem razlike, ki delijo kapitalistični svet od socialističnega glede načrtnega gospodarstva. Medtem ko nimajo kapitalistične dežele nobene perspektive za bodoči razvoj človeštva, pa socialistične dežele načrtno gradijo osnove nove družbe, kjer bodo lahko delovni ljudje zadovoljili vse svoje potrebe.
Glede sedanje napetosti v svetu je govornik dejal, da je treba to pripisati atlantskemu bloku, ki namerno razpihuje berlinsko krizo. Danes — je dejal Vittorio Vidali — zahodni krogi grozijo, da ne bodo dopustili, da bi Sovjetska
Po streljanju na Trsteniku v noči med ponedeljkom in torkom
Dosedanja preiskava ni rodila uspeha
Nekaj važnih ugotovitev na področju streljanja; Oba orožnika sta bila v spremstvu nekega civilista najprej v gostilni potem pa še v baru pri sanatoriju
Včerajšnji »Messaggero Ve-neto» objavlja poleg poročila o streljanju na Trsteniku tudi kurziv, v katerem član-kar povezuje streljanje na Trsteniku s protiitalijanskimi napisi, ki so se pred »nedavnim* pojavili »nedaleč od kraja streljanja*.
Na podlagi tistega kar smo ugotovili obstaja kontradikcija med uradnim sporočilom, ki pravi, da je do prvega streljanja prišlo v bližini ene od obeh anten, medtem ko je dejstvo, da sta karabinjerja prvič streljala z mesta, od koder sploh ni videti z mrežo obdanega prostora naprav RAI —:	niti ne obeh
anten, ki sta sicer vidni daleč naokoli. To mesto je kakih 400 metrov oddaljeno od naprav RAI in da smo še bolj točni, naj povemo, da je oddaljeno kakih 50 ali še manj metrov od zapuščene kabine na pobočju hriba, ki se strmo spušča proti Barkov-ljam oziroma proti Gašpar-jem nad Furlansko cesto. Zato je tudi razumljivo, da prvega streljanja na Trsteniku ni nihče slišal, medtem ko so drugo slišali številni domačini. Tako kot je nasprotno res, da so prvo streljanje zelo dobro slišali ludje pri Gašperjih, medtem ko o-nega na Trsteniku niso sli-
Do prvega streljanja je prišlo na pobočju Kostanjevca v smeri proti Barkovljam. Na desni je videti zapuščeno kabino; puščica s črko S pa kaže kraj, odkoder sta karabinjerja začela streljati navzdol
 ..........................  ll.illll.mm.n.................umnimi.....
Včeraj v Ulici Polonio
Usodni skok mlade ženske s petega nadstropja na cesto
Padla je na streho avtomobila - Ženska je napravila samomor verjetno zaradi živčne bolezni
Verjetno zaradi živčne bolezni si je včeraj dopoldne vzela življenje 29-letna Vitto-ria Buzzai por. Zerovnich iz Ul. Flavia 51, ki je skočila iz petega nadstropja v Ul. Polonio 5 na cesto in padla na streho nekega avtomobila, ki je tam parkiral. Dobila je notranje poškodbe, prebila si je lobanjo in zlomila noge. Ob 9. uri so jo s pridržano prognozo sprejeli na II. kirurški oddelek, ob 9.40 pa je podlegla hudim poškodbam.
r
RIM0RSR1 DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica	S.	Pellico	l-II,	—
Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL, SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ- v tednu 20 din, mesečno	420	din —	Nedeljska:
posamezna	40 din,	letno	1920
din, polletno 960 din, četre-letno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža-
škega tiska Trst 11-5374 Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. ljana, Stritarieva ulica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun prt Komunalni’ banki v Lvublja. ni 600-14/3-375 OGLASI Cene	oglasov: Za	vsak	mm
v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Isdaja In tiska ZTT, Trst
Nesrečna ženska, ki je imela predvčerajšnjim svoj rojstni dan, se je že predsinoč-njim hotela zastrupiti s plinom, pa so ji to svojci pravočasno preprečili. Včeraj je kot običajno prišla nekoliko pred 9. uro k družini Caracci v Ul. Polonio 5, pri kateri je že tri mesece pomagala kot hišna pomočnica. Takoj je odšla na teraso, kjer se je kot običajno preoblekla v delovno obleko. Tedaj pa je nenadoma skočila čez ograjo na cesto m padla na streho avtomobila, ki ga je tam parkiral Franco Schvvarz iz Drevoreda 20. septembra 33. Streha avtomobila se je zvila, levo okno avtomobila pa je šlo na drobce. Pešci, ki so bili priče tragičnega prizora so nemudoma poklicali rešilni avto, s katerim so nesrečno žensko odpeljali v bolnišnico.
Hude posledice nezgode na delu
Na IV. medicinski oddelek so včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognozo 50-letnega Luciana Molinarija iz Ul. Valentini .37, ki je sam prišel v bolnišnico. Molinari je povedal, da se je že 6. t'. m. ranil v nogo na delu v pivovarni Dreher, kjer je zaposlen. Zdelo se mu je, da ne bo hudega, toda prišlo je do infekcije in verjetno tudi do zastrupitve (tetanus).
 «»--------
«Pijavke» bencina prijavljene sodišču
V noči med 26. in 27. t. m. so agenti letečega oddelka kvesture odkrili tri «pijavke» bencina. Malopridneži, dva iz Tržiča in eden iz Doberdoba in sicer 18-letni Riccardo Ri-gano, 19-letni Gianfr-anco Bot-ta ter 21-letni Armando Ger-golet, so se pripeljali v naše mesto na ples. Ko so se hoteli vrniti domov, so v Mi-ramarskem drevoredu zapazi-
li, da v motoskuterjih ni več bencina. Pustili so svoja vozila in odšli peš proti središču mesta. V Ul. Cordarolli so zapazili nekaj motosku-terjev ter začeli «srkati» bencin v steklenico, ki so jo imeli s seboj, toda všteli so se, ker so jih zasledovali nekateri a-genti javne varnosti in jih zasačili pri nečednem poslu. Prijavili so jih sodišču in se bodo morali zagovarjati zaradi tatvine.
Vol ga je ranil v desno nogo
Ko je včeraj popoldne 39-letni Donato Galli iz Istrske ulice 98 na proseški železniški postaji pomagal natovar-jati na železniški voz zaklanega vola, se je vrv pretrgala in vol je padel na tla. Pri tem pa je z rogom ranil Galla v desno nogo. Galla so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden.
šali.
Tako je vsaj na račun prvega streljanja ugotovljeno, da	do njega ni prišlo pri
napravah ali vsaj v bližini naprav RAI, temveč na mescu, ki s temi napravami nima nobene zveze. Zato je verjetno izključeno, da bi lahko bila oba dogodka — oziroma obe streljanji — med seboj povezani.
Vprašanje je, zakaj sta karabinjerja streljala proti goščavi izpod zapuščene kabine	na pobočju Kostanjevca
in kaj sta tam sploh delala. Ugotovili smo, da sta bila karabinjerja okoli 22. ure v družbi nekega civilista v baru	nasproti sanatorija, (še
prej sta bila v gostilni na Trsteniku), potem pa so se odpravili proti radijskim napravam, do katerih je lep kos ceste. Toda v mesečini sta za novima vilama na desni strani ceste zavila na gmajno in od tu čez greben hriba proti zapuščeni kabini. Baje sta hotela pogledati za nekim E., ki včasih spi v tej kabini. Toda kabina je bila	prazna in karabinjerja
sta	se po poljski poti hotela
vrniti proti Trsteniku. In takrat se je zgodilo, da je eden od karabinjerjev začel kričati »Alto la!» in streljati v niže ležečo goščavo. Oba sta se z brzostrelkama v rokah zapodila v hrastičje in pri tem oddala še nekaj rafalov. Ne moremo z gotovostjo reči, ali je v goščavi res kdo bil ali ne.
Karabinjerja sta se nato vinila na Trstenik in medtem ko je eden telefoniral na poveljstvo, je drugi ostal zunaj — torej v notranjem, z žico oziroma mrežo obdanem prostoru. In tu je prišlo do drugega streljanja proti »neznancem*. Uradno sporočilo pravi, da sta oba karabinjerja videla štiri neznance — dva znotraj, dva pa zunaj mreže in da sta onadva, ki sta bila zunaj, opozorila svoja tovariša ter jima pomagala, da sta se izvlekla izpod mreže na prosto.
Po našem pa je do streljanja prišlo takrat, ko je eden od karabinjerjev bil sam na prostem in je sam streljal proti »neznancem*, medtem ko je drugi prav v tistem trenutku telefoniral. Tako poroča tudi včerajšnji tržaški tisk. Zato se postavlja logično vprašanje:	kako naj bi
dva »neznanca* zunaj^ mreže opozorila svoja tovariša zno-tiaj mreže da prihaja karabinjer, ki je bil tudi znotraj mreže?! In četudi bi bilo take, kot pravi uradno sporo-čilo, potem se vprašamo: kako je mogoče, da sta »ne. znanca* znotraj mreže — ki sta ju karabinjerja videla! lahko v nekaj trenutkih po trebuhu zlezla izpod, mreže?
Še besedo o luknjah v mreži. Dejstvo je, da je takih lukenj več in so stare leta in leta. Nekatere so bile napravljene namenoma, vendar ne zato, da bi se kdo s kakšnimi hudodelnimi nameni vrinil v notranjost naprav RAI, temveč zato, ker je tod dosti divjih zajcev, ki so jim včasih nastavljali zanke. Ce bi torej kdo hotel
priti na področje, ki je obdano z mrežo, mu ne bi bilo treba lukenj šele delati, saj je drugih, že napravljenih, dovolj.
Spričo zgoraj omenjenega namigovanja pa želimo le to, da pride resnica — tudi v uradni verziji —■ čimprej na dan in da se na ta način zaprejo usta vsem političnim špekulantom in splektarjem.
Kot poroča «Piecolo sera», je včeraj poveljnik karabinjerske skupine polkovnik Gi-glio obiskal dr. Palamaro in mu poročal o dogodkih na Trsteniku ter o izidu dosedanje preiskave.
zveza podpisala ločeno mirovno pogodbo z Nemško demokratično republiko. Pri tem, je pripomnil govornik, ti krogi pozabljajo, da so prav zahodne velesile podpisale svoj čas ločeno mirovno pogodbo z Japonsko, kljub temu da se Sovjetska zveza ni strinjala s, tem postopkom. Vendar pa tedaj ni prišlo do vojne, ker Sovjetska zveza ni vodila napadalne politike. Ce bi torej danes prišlo v zvezi z berlinskim vprašanjem do mednarodnih zapletljajev, bi krivda za te padla na ramena zahodnih držav.
Sicer pa ni danes ljudi, ki bi se hoteli boriti za Zahodno Nemčijo, kjer je državni aparat v rokah ljudi, ki so svoj čas služili Hindenburgu in nato Hitlerju. Edino izjemo tvorijo fašisti, ki so bili povezani z nacisti v pretekli vojni. Govoreč o fašističnem gibanju, je Vittorio Vidali odkrito namignil, da je treba iskati krivce za atentat na oddajnik RAI na Trsteniku prav v krogu tega gibanja, ki se mora zatekati k izzivanju, če hoče ohraniti enotnost v svojih vrstah.
V nadaljevanju svojega govora je Vidali omenil zadnje dogodke v, Braziliji, kjer je prišlo do hude politične krize zaradi ameriškega vmešavanja. Vse to, kakor tudi dogodki v raznih drugih deželah v Afriki in Aziji, pričajo, da ne gre pri tem za obrambo nekih splošnih načel svobode in demokracije, temveč samo za obrambo ozkih gospodarskih in političnih koristi.
Proti koncu svojega govora je VidaJi poudaril, da je treba odstraniti iz Italije opori šča vodenih izstrelkov NATO ter začeti pogajanja s Sovjetsko zvezo za mirno rešitev berlinskega spora. V tej zvezi je govornik pozval Tržačane naj se odločno borijo za mir proti fašizmu in nemškemu revanšizmu.
—=—<n>'--
Novi ravnatelj tržaške podružnice družbe
Danes bo nastopil svojo novo službo na tržaški podružnici družbe »Italia* novi ravnatelj kap. Corrado Pinotti Ob tej priliki bo zapustil ravnateljsko mesto dosedanji ravnatelj kap. Giovanni Suttora, ki je bil upokojen, ker je dovršil 65 leto starosti.
Novi ravnatelj je znan v italijanskih pomorskih krogih. Svoj čas je poveljeval raznim velikim italijanskim prekooceanskim ladjam.
Zadnja dva na Goriško in po morju
Danes in v soboto bosta zadnja dva izleta, ki ju organizira pokrajinska ustanova za turizem na Goriško in po morju.
Izlet po morju bo danes ob 20.15 od pomola pri ribarnici, izlet na Goriška pa bo v soboto ob 15 izpred pomola Au-dace.
iiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHliiumiimiiii
Huda prometna nesreča
Silovito trčenje avta v tovorniK.
Šoferja so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo
Včeraj okrog 16. ure se je | rista, ki je letel po Ul. Ros-
61-letni Lorenzo Bernardino s Trga Perugino 4 peljal z avtom iz Ul. Revoltella po Ul. Settefontane proti Drevoredu D’Annunzio, zraven njega pa je sedel 40-letni Fulvio Luc-chesi iz Ul. Settefontane 6. Ko je Bernardino dospel do Ul. Donadoni je iz neznanih vzrokov treščil s svojim vozilom v tovornik, ki ga je iz Ul. Donadoni vozil proti Ul. Limitanea 42-letni Arnaldo Marizza iz Gradiške št. 52.
Trčenje je bilo taku hudo, da se je Bernardinov avto najprej obrnil okrog sebe, nato je zadel ob leseno ograju na vogalu Ul. Settefontane z Ul. Limitanea, kjer gradijo neko hišo. Od tod je avto zletel spet na cesto.
Pri nesreči se je najbolj poškodoval Bernardino, ki se je močno udaril v desno sence in dobil pretres možganov, zaradi česar so ga sprejeli s pridržano prognozo na 2. kirurški oddelek. Lucchesi se je pobil in ranil po čeljusti, zgubil je spomin in je dobil rahel pretres možganov. Tudi njega so sprejeli na 2. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 2 tedna. Avto je zelo poškodovan, šoferju tovornika pa se ni zgodilo nič hudega.  «»-—
Z ukradenim motorjem je dirjal po mestu
Agenti letečega oddelka, ki pazijo na motoriste, da ne ropotajo po mestnih ulicah in motijo nočni mir, so včeraj opolnoči ustavili nekega moto-
■
H
Področje Trstenika, kjer je prišlo v ponedeljek zvečer do streljanja. Puščica s črko A nam kaže zgornjo radijsko anteno, puščica s črko S pa kraj, kjer je dejansko prišlo do prvega streljanja. Od obeh točk je približno 400 metrov raždalje
setti in ropotal z motorjem, da se je vse treslo. Ko so ga vprašali za prometno in šofersko knjižico, jim je odgovoril, da ju pač nima. Povabili so ga na komisariat in ga začeli zasliševati. Tedaj pa je prišla na dan še hujša zadeva: 17-letni Franco iz Ul Docce je namreč povedal, da je motor ukradel malo prej Ul. Giulia pred pivovarno Dreher. Motor je tam parkiral Livio Bonnetti iz Ul. Toro 18, ki je tatvino takoj prijavil policiji.
MiiiiiiiHiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiii
GLASBENA MATICA.
TRST ------------------
Še vedno molčijo
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo v dneh od 1. do 9. septembra v šolski pisarni, Ul. R. Manna 29, telefon 29779 od 9 do 12. ure dopoldne.
Poučujejo se klavir, violina tn vsi ostali orkestralni inštrumenti.
Pričetek pouka v ponedeljek, 11. septembra.
C
IZLETI
Prosvetno društvo »Andrej Coka z Opčin priredi dne 3. septembra enodnevni izlet na Mangartsko sedlo. Vpisovanje v pekarni Cok na Opčinah.
* * *
3. septembra bo izlet z avtobusom v Benetke za dekleta, prijateljice in bralke revije «Noi Donne«, da se seznanijo s filmskimi igralkami svetovnega slovesa. Vpisovanje na sedežu Zveze demokra-tičnih žena v Ul. sv. Lazarja 16, telefon št. 31-545, vsak dan. Cena izleta 1250 lir.
* » *
Prosvetno društvo «Zarja v svobodi* iz Sempolaja priredi 24. septembra ob priliki »Kravjega bala« enodnevni izlet na Bled in v Bohinj (k slapu Savice). Vpisovanje do 6. septembra pri Albertu Periču v Sempola-ju in Sergiju Radoviču v Nabrežini.
ENAL0TT0
BARI	1 2
CAGLIARI	2
FLORENCA	1 X 2
GENOVA	X 1
MILAN	X
NEAPELJ	1 X
PALERMO	2 1 X
RIM	1
TURIN	X 2
BENETKE	1
NEAPELJ II.	2
RIM II.	2
Pod naslovom «Govoriti o fojbah je ogromna provokacija« objavlja videmski dnevnik odgovor na naš prvi članek, v katerem smo polemizirali z njegovim hujskanjem in lažmi. Čeprav nam v tem članku očita, da marsikaj ne omenjamo, ker očitno še ni prebral ostalih naših dveh člankov, mu kljub temu na najnovejše »argumente« takoj odgovarjamo.
Se prej pa moramo ugotoviti, kar smo bili prisiljeni napisati že neštetokrat: tudi tokrat se videmsko šovinistično glasilo dosledno izogiba prav tistega, kar smo ga že večkrat vprašali. Gre za oba odbora, ki sta bila ustanovljena za raziskavo «fojb«. Zakaj nočejo videmski uredniki obvestiti svojih čitateljev, da sta se ta dva odbora ustanovila že pred dvema letoma? Zakaj tudi videmski uredniki ne po. stavijo članom tega odbora vprašanje, ki smo ga postavili mi: Kaj so v teh dveh letih raziskali in kakšni so rezultati njihovih raziskav? Naj odgovorijo, ali so sploh raziskovali! In če niso nič raziskovali, potem naj povedo, zakaj niso tega storili, a v tem primeru naj povedo tudi, ali ti odbori sploh še obstajajo in če obstajajo, zakaj jih ne razpustijo, če ne nameravajo vršiti tiste naloge, ki so si jo zadali? Tako stanje, kakršno je danes, ne more koristiti ne pomiritvi v teh naših obmejnih krajih, še manj pa dobrim odnosom med obema državama, kajti taki odbori omogočajo samo še nadaljevanje raznih polemik, ki jih vodi šovinistični in nacistični hujskaški tisk, ki sicer ne more zanikati nujnosti pomiritve in dobrih odnosov, kljub temu pa izkorišča sleherno dvoumnost, da prav to pomiritev in take odnose kvari. Pričakujemo torej, da se bodo v Vidmu končno odločili in tudi oni zahtevali objavo rezultata dela obeh odborov ali komisij.
O. obstoju teh raziskovalnih odborov v Vidmu torej še vedno molčijo in zdi se nam, da je prav v tem jedro vprašanja tako imenovanih «fojb«. Dokler namreč te «fojbe« niso raziskane, je še vedno mogoče govoriti o tisočih in tisočih trupel in s takim izgovorom «fojbe« pokrivati ter počenjati vse, kar spada k takim provokatorskim zadevam.
Ze na prvi pogled lahko iz »Messaggerovega« članka ugotovimo, da se je šovinistični polemičar vendarle nekoliko vdal. Sedaj namreč trdi, naj priznamo, da kljub vsemu vendarle obstaja 623 trupel «infojbiranih», ki so bila najdena, in sicer «222 v Istri in 401 truplo v Trstu«, češ da so bila vsa ta trupla »registri-rana s podatki in fotografijami v časopisih in v poroči lih Civilne policije». Za tako imenovano bazoviško ttfojbo« pa trdi videmski dnevnik, da so jo prvi raziskovali Angleži in Američani, ki so «zaradi skrajne nevarnosti uporabljali ogromne klešče, s katerimi so prinesli na dan le nekate• re koščke človeških ostankov pomešane z ostanki vojnega materiala« in da so ugotovili samo, «da se je globina jame zmanjšala za 60 metrov v pri mer javi s 1941« ter da je zaradi tega «60 metrov trupel pokritih z ostanki vojnega materiala in raznimi odpadki ki so jih titovski kamerati vrgli na uboge mrtvece« ter da je končno «delo Angležev bilo dokumentirano s filmi, ki so jih vrteli med preiskovalnimi operacijami«.
Glede prve trditve o številu trupel ponavljamo tisto, kar smo že zadnjič zapisali. Za 222 trupel v istrskih «fojbah« smo že pdvedali, da ne obstajajo nikakršni drugi dokumenti ra zen nacističnih in da seveda takim dokumentom ne more mo verjeti! Saj so jih sfabri-cirali tisti zločinci, ki so že v juniju leta 1942 postrelili šestih vaseh vse moške (in njihova imena so vklesana v spominsko ploščo na kraju streljanja) in ki so leta 1944 zmetali v goreče hiše ne sa mo vsakega živega odraslega moškega, temveč tudi vse žive — žene, starce in otroke ki so jih našli v vasi Lipa katero lahko imenujejo prave L idice Julijske krajine. Zato bodo videmski šovinisti oprostili, če še enkrat poudarimo takim številkam pri najboljši volji ne moremo verjeti.
Kar se pa tiče «401 trupla v Trstu«, smo tudi že poveda li. da ni nikjer nobenega u radnega dokumenta. Zaman smo se trudili in iskali, da bi ga našli, in ko smo se prepričali, da takih dokumentov ne vsebuje niti knjiga znanega u-niverzitetnega profesorja in znanstvenega delavca kakršen je prof. dr.. Diego De Castro smo z iskanjem prenehali Sam »Messaggero Veneto« je že pisal, da so bila ta trupla U delno identificirana, toda nikoli ni ne on in ne kateri koli drug njegov somišljenik objavil podatkov teh identificiranih trupel. Zato smo mislili, da jih bo pred dvema letoma objavil vsaj Gianni Bartoli v svojem prvem seznamu deportiranih. Zakaj si v uredništvu videmskega
dnevnika še enkrat natančno ne preberejo tega seznama in ugotovijo, v kakšni meri je ta seznam upošteval «infoibi-rane« «v Trstu«? Mogoče pa imajo podatke že zgoraj omenjene komisije za raziskovanje «fojb»? In če jih imajo, zakaj jih ne objavijo?
Sedaj pa še nekaj 'pripomb k «Messaggerovim» trditvam o tako imenovani «bazovski fojbi«. Pri tej zadevi se nam zdi nadvse značilno, zakaj »Messaggero Veneto« ne navaja tistih podatkov, ki jih navaja knjiga prof. De Castra, ki ima vse pretenzije znan-, stveno dokumentiranega dela. V tej knjigi namreč beremo, da so zavezniki že v juliju in avgustu 1945 potegnili iz bazovske fojbe «450 kubičnih metrov človeških ostankov«. Ali slišite: 450 kubičnih metrov človeških ostankov brez kakršnih koli ostankov vojnega materiala in drugih odpadkov, ki jih je sedaj po toliko letih dodal videmski list. Toda vse kaže, da tudi nobene posebne nevarnosti ni bilo pri raziskovanju te bazovske »fojbe«, kajti De Castro poroča, da je bilo 18. maja 1947 izvlečenih iz te fojbe še nadaljnjih 20 trupel! In očitno je bila nevarnost vedno manjša, kajti z raziskovanjem so po De Castrovih poročilih nadaljevali ter so 9. in 12. aprila 1948 potegnili še šest trupel. Kako se je moglo zgoditi, da je videmski «Messag-gero Veneto» zamolčal nič manj kot «450 kubičnih metrov človeških ostankov« iz leta 1945, 20 trupel iz leta 1947 in še 6 trupel iz leta 1948? Ali se mu morda ne zdijo več vse te De Castrove številke dovolj dokumentirane? Ali pa noče povedati, da De Castro ne ugotavlja nobenih nevarnosti, ki služijo videmskemu dnevniku za izgovor, da se ba-zovska «fojba« ne more raziskati? Ce so jo namreč Angleži in Američani trikrat raziskovali, pomeni, da bi z raziskovanjem nadaljevali lahko tudi organi italijanske vlade! Zakaj tega niso storili, temveč so «fojbe« enostavno pokrili, medtem ko je ves tisk radiom vred pisal, da je v tej «fojbi» še okrog 2000 drugih trupel. Ali nimajo morda na razpolago tistih znamenitih železnih klešč, ki so jih uporabljali Angleži in Američani? Mislimo, da italijanska vlada ne bi smela skopariti s
redstvi za njihov nakup, ko gre za tako ogromno število nekrščansko pokopanih ljudi.
Slovensko
v Trstu
Danes, 31. t- *»• *	(
priredi na	p
Nabrežini otros»°
PAVLA GOLlE
SNEGUU
lukes
CESAH
«
Režiser:
JOŽKO Scenograf:
J O Z E
Skladatelj Pesm^i,neTjA$' Prof. KAREL BOS
* * * 0
V soboto, 2. sePf^V ob 20.30 priredi “(#’ stem v Nabrežini - ^
BRANISLAVA NUS1
«Dr.s
stU
Režiser:	nLt
ADRIJAN b
Scenograf:
JOŽE CESAR
* * *
x 1 0Dr
V nedeljo, 3. sCP1*1* priredi na prosim ^ žini opereto v tren j EMMERICHA KAE
«čarda$
KNEGI0
Dirigent:
OSKAR Režiser: ADRIJAN Scenograf:	„
JOŽE CESAR
kjodEB 81)5’
K 1
Nazionaie 16.00 «B.oDJh or F
ne grofije«. Teehn> povedano mladini-	,t 'r
Fenice 16.00	i?1'
da«, technicolor,	ff
Exceisior 16.00 «Vr°'
Tokiu«, eastmancolo • ,7
Grattacielo 15.00 ne 1961-62: »Hrabrost ^ eastmancoior, D'r K John Mills.	,[ji
Arcobaleno 16.00 «oe ja«, Richard Conte.	j
Supercinema 16.00 «‘°
vara 62», Toto.	-f»
Alabaida 17.00 »Kralj ^ j, ceana» John Wa.vne' ji Aurora 16.30 «PreP<>ve doletnice«.	. -
Cristailo 16.30 «Kavah‘*sr
pi-es*
rost|
Končno se zgraža videmski dnevnik nad našo pripombo, da so provokatorsko pokrili «fojbe» prav blizu spomenika našim bazovskim mučenikom in trdi, da so bili bazovski fantje sojeni na rednem procesu ter da so bili «krščansko pokopani«. Zares ni bilo potrebno biti osebno priča tistemu procesu in vsem drugim, ki jih je prirejalo ((posebno fašistično sodišče« po vsej Italiji, saj že samo ime pove, da ne gre za nikakršne «redne« procese. Dovolj je prebrati vse tiste knjige, ki so o teh »rednih« fašističnih procesih napisane v povojni dobi Glede «krščanskega pokopa« bazovskih žrtev pa naj nam dovoli videmski list eno samo pripombo: pokop je bil tako «krščanski», da niti svojci postreljenih junakov niso vedeli, kje ležijo njihova trupla, vse dotlej, dokler junaška partizanska vojska ni osvobodila naših krajev. In š.e eno vprašanje: kakšen krščanski pokop so fašistični krvoloki priredili otrokom, ženam in starcem v Lipi, ko so jih zmetali žive v goreče hiše? Da ne omenjamo drugih gorečih vasi! In kakšen krščanski pokop so priredili tistim, ki so jih postfe-ijali že v juniju leta 1942? Mislimo, da bi fašistovska prvakinja Ida De Vecchi lahko opisala razliko med takim krvo-loštvom in med zares rednim procesom pred ljudskim sodiščem, katero jo je kljub vsemu spustilo na svobodo...
In za zaključek: menda si v videmskem uredništvu ne domišljajo, da bi bilo moralo naše ljudstvo spričo takih fašističnih krvološtev držati križem roke? Ce bi to storilo, ne bi zaslužilo, da je rodilo tistega velikega pesnika Otona Zupančiča, ki je leta 1941 temu ljudstvu naročil: «Zob za zob in glavo za glavo!«
Zato naj «Messaggero Veneto« ve, da se ne bojimo govoriti o »fojbah«. To pa še ne pomeni, da bomo pustili brez odgovora hujskaško pisarjenje šovinističnih hujskačev o tisočih in tisočih trupel in tako dalje in tako dalje.
technicolor, Elwis Garibaldi 16 30 na l>r° c| ((Nekaj vrednega«. A son, Dana VVinters.	(
Capitol 16.30	«prU25»f
Dauphine. prepove“
ni.	.
Impero 16.30 «KomU /tj Italia 16.00 ((Salems^f Milene DemongePt-	jt
r
rio mladini.
Massim-) 16.30 <tu,=‘£c)|i3l‘y
D. Modugno, R-Prepovedano ml*“ dan.
Moderno 18.00 sDPe kaze«, Koshiro M1! ^ > Astoria 17.00 «UUnay.[tf
me pusti«. Doris D . lor.
Astra 16.30 »Podvig » Vittorio Veneto 17
ki ubije«	Je^
Ideale 16.30 ((Baron«'
Oin.
Marconi 16.30 na	,
»Dekle za
Van Doren, Je“ste »L,vV Abbazia 16.00 «TiSlprepo cher. C. Holm-mladini.	i»nsRd
Odeon 16.00 »Pe^recl1 stvo«, Marian-ne
Tržaški lila*'11?^
It A ZNA
»L. K°Sir*J<V seP1 li-
V nedeljo, 3-b0 v prostorih K ^ tccchi 6-IH., PrV'l .j M c od 10. An ' člani, ki še nls^aj to
stanek od 10. do ' tedlif ki še niso; Pr.„ Sl*
zadnjih novitet, tem sestanku.
MALI
LICE - Trst, U$e (<\,( Kupili boste: n ^
artV'
K 0p
Trst, ie:
šče, hlače, sraJ(;tjo* ... go drugih iru0«S 1(
vrst po res nab.
luiuiiliuiMiiuunUO1
lin"'
»ur
OD VČERAJ D°^
ROJSTVA. SMHr,_
Dne 30.
rnrl
avgusta rodilo 11 otrok,-l
Seb’	„	79-lett>* '
UMRLI SO: mo vd p»ndawiesef.e
Ausserer vd.	p-oge'1 ji
letni Borsatti & rn<! Bosco Sillaz vd. 70-ie-tni De to ni
Venturini
,ieti>
Norio AnselnrOi Uciif^, ziano, 49-letna ' , | rl Bianca. 67-le pe. 62-letnj
NOČNA	J
AlTAlabarda. f S?jjl de Leitenburg dr Praxmarer- „0
Prendinl. Ul. T'*1
Sporočamo žalostno vest, da nas je rosti 48 let naš dragi
FRANC JERKIČ
„ 4
ki je tragično premimi) na posledicah ceS 3 Pogreb nepozabnega pokojnika bo iz mrtvašnice glavne bolnišnice na škea .
ŽALUJOČI: ŽENA, OTROCI, v
pališče.
in ostalo sorodstvo
Trst, 31. avgusta 1961
PRIMORSKI dnevnik
31. avgusta 1C61
Nova pot za pešce med ulicama Tealro roma n o in Pondares
teto s bodo baje odprli samo polovico predora
Za drugo polovico, in sicer od Predora Sandrinelli do Ul. Pondares, pa so potrebna še vazna dela zlasti na oboku
sekihKOnjejZ de'’ na obeh od-
Val Ul de°rTw‘ b° povezo' Ul	1	reatro romano z
treiši ,ter omogočal hi-
Področiem ° u Pescev med
mitnice ^er h -Trga Stare
lo® mesta? eznlm Prede-
PmdJraSe PrveSa odseka Teatro 'J' gre °d Ul. del Sandrinelli an° do Predora 1.0	™	!'	le zadeva takore-
so ga	N predoru, ki
sie svetovne Ze- V teku zad' vili Potrebna a°Jne’ 50 °Pra-že n ebb"Mela ter. * da'
'8 je'izvrši?de" Z? Pešce' De'
»zvrsd e„„im tehnični predal pre-
nrad ter £ .clvllni tehnični dor «!r.Ae Potem cm ii videv
Finančna intendan-
Pač ^rt^i.mteoSanci, kot
PostopPekdVpdeva birokratičen ca je že neinauncna intendanti^0 .	'	občini.	ZaČaSn°
aeltoto^nroa3 z drug™ od-
"•'“•"a';'..,?,1->
•Milili
""Hilli,,,
do Ul.
Pondares. V tem primeru pa potrebna dela niso bila izvršena ter je zato tržaška občina zamudila ponudbo, da sprejme gradnjo v svoje roke. Mestna uprava je predajo zavrnila, ker ni predorov obok zgrajen tako, da bi zadrževal vodo, ki pronica skozi zgornje zemeljske plasti.
Spričo tega se še ne more določiti roka otvoritve tega precej važnega prehoda za pešce v mestnem prometu. Pristojni občinski organi pa so nam zagotovili, da bo prišlo do nje v teku tega leta. To drži posebno za prvi odsek, ki je takorekoč že dokončno zgrajen. Zadeva se bo morda nekoliko zavlekla, ker bo morala občina še enkrat pregledati vsa dela. Sele potem bodo predložili občinskemu svetu ustrezni sklep, ki ga bo moral ta potrditi. Sele nato
bo lahko prišlo do otvoritve
*|,,innnii,,,ii,lil|J1!lliln,mi,,i>iiiiimiiiii1i1iili(|liii(Iigil|illl,iI,,ll,(Ji,,ii,,,,,»
Nekaj za našega kmeta
R®etijsfei stroji ^jržavno podporo
^ebistloUVa*an^a str°3ev v
kmetu zp danes vsakemu a'em raj,,”* dlani- v nadalj-’2v°dnje kJU kmetijske pro-!tedstev ° v^oga tehničnih
Sag** pomembnejša-
kmetijstvu
!“*	Vm! JUjŠUje	Č1°Ve'
deict erjetn0 je prav v din° pri tlU tista sila' ki mla-janje ‘ 6gne k zemlji. Uva-Pos^tvo r'mer,ne^a stroja na arxiPak p 6 0 ajša samo dela, Se močno tUdi .Poceni. Tako *tr°ški j zn‘žajo proizvodni obd i omoS°ča temelji-
Semnja h V3nje zemije m « oi nam )n°fnc'jših Poljšdln. sprem v1 občutno olaj-
staeri v . mbo proizvodne naj-
tudi
!mam0 tua^em kmetijstvu. Ne oi .Pom--POzabiti’ da nam
»roj
del, dt:
aga iz zadrege, ki ,aradi pomanjkanja
9 <košn'! ? . času nujnega
“‘dogo^6’,Zetve itd-)-i, 8ašihabh strojev že br
bi
a ** dai„ ,nismo dosegli, kai v^i, £ la kar bomo morali Lnosam °Čem°. da se naš
ga je določiL
' V6dno'‘‘_.kmečkih vaseh, a
lo 5e
’n da se ns-
r,a'e' Vi v°'razvije do tiste u»tjv4 mu
i *^i k*, m* V Prt'!“.valci so zadnja ul u«od„ lsnjl meri izkori-
S? Crt ilh da^°
v, kov Podeljevanju pri-bi>'d9r	nakup	strojev;
vt> tiiSo ° Prepričani, da o tn°sti. 7 ga storili iz neti; zadevat° bomo navedli ‘	se nekaj pojas-
bj;9 dfkup .
Por kom °lev so doseda-v o°KiV dvehPrtdvideva’i pod' višini Popevk1"!!’ inriSiCer
Soj,8 5T5,. kupnVea 'cene k> i^išib k' posojil po talj njih „;Zestih- Prispev-
t Z *t.
Prti
viemisPevk, 0d 13- 2. 1933. vložilitisUm S°_bUi Podeljeni Sn^fožnjo
Vlšino
je določal
Ožil:	/ Hvuci.
*&pt0*nk>\	m’ ki 50
1;) 0 ie K*i	Toda	po-
1,0 tudi potrdi. ga kmetijskega
<>Sin.ke‘g
t0;<StVa' da ie stroj res
Sjjjp S' p9red °rt 25' julija
iev .Je, Posojil ldeval pode-- ključno f9 nakuP stro-
i' 'tl i, itposni Z ltalilanskih
\ k‘ S v 9ni denar je mo-^dlta^nti 3 ' I v Petih letih * iu1- Velia » atotke obresti. k» baiia tjjgj on št. 454 od tvene ’ 80 na^al« ne-sPremembe tako
glede podeljevanja prispevkov (podpor kot glede najemanja posojil).
Clen 18 zakona št. 454 (zeleni načrt) predvideva za naše področje podeljevanje prispevkov v višini 35 odstotkov za nakup vsakovrstnih strojev, kolikor je po mnenju kmetijskega nadzorništva nakup upravičen.
Poleg tega je člen 12 istega zakona raztegnil možnost najemanja posojil tudi za nakup strojev iz tujih (inozemskih) tovarn. Obrestna mera (3%) ostane neizpremenjena.
 «»-------
Pogojna kazen za povročitev š ki je nastala pri požaru
Te dni se je moral zagovarjati na kazenskem sodišču Lucijan Čuk iz Šepulj pri Sežani. ki je bil obtožen, da je 3. avgusta zažgal senik v Trebčah štev. 135, ki je njegova last. Sodišče ie spremenilo obtožnico in ga je obsodilo pogojno na 1 leto zapora zaradi škode, ki je nastala zaradi požara.
Skraja se je zdelo, da je pcžar nastal kot običajno v poletnih mesecih, nato pa_ so .osumili Čuk,a, da ie. on zažgal senik iz nekakšnega maščevanja nad družino Kralj, ki ima njegov senik v najemu, češ da mu ne plačuje redno najemnine. Neka priča je najprej trdila, da je videla, kako je 'čuk nalašč odvrgel v seno cigaretni ogorek. Potem je ista priča na sodišču izjavila, da je Čuk sicer bil tistega dne pri Kraljevih, toda ni mogla odločno trditi, da bi Čulc namenoma odvrgel ogorek.
Požar, zaradi katerega so imeli tedaj gasilci dobri dve uri dela, je povzročil približno 30.000 lir škode.
 «»-------
Kopališke «miši» ne mirujejo
Lepega vremena se veselijo tudi kopališke «miši», ne samo kopalci, imajo namreč še vedno lepo priložnost, da kradejo. Tako je Renato Rcianz iz naselja S Sergio 8. prijavil policiji, da mu Je nekdo ukradel v kopališču Tcpolino denarnico, 1000 lir in zapestno uro.
Rina Mazzolin iz Verdelske ceste 8 pa se je pritožila, da ji je nekdo ukradel v spalnici zlato zapestno uro in zlai prstan.
Kako pa bo z drugim odsekom, se še ne ve. Dela na o-boku bodo verjetno zahtevala precej časa ter zato ni verjetno, da bi prišlo do otvoritve v razmeroma kratkem času.
Potrebno pa bi bilo, da se dela pospešijo, saj večje število občanov nestrpno čaka, da bi se odprla nova prometna zveza, ki bo omogočila hitrejši premik pešcev i? enega dela nesta v drugega, ker se bodo tile izognili ozkemu grlu, ki ga predstavljajo Garibaldijev korzo, Goldonijev trg in Korzo.
Z vespo v žensko ko je prečkala cesto
Na Trgu Stare mitnice je včeraj okrog poldne 23-letni Graziano Zorzet iz Drevoreda d’Annunzio 20 povozil z vespo 48-letno Valerio Prodan por. Cravatari iz Ul. Pa-rini 5, ki je tem prečkala cesto na prostoru za pešce. Ženska se je pri padcu pobila po glavi in .opraskala po rokah ter nogah. Sprejeli so jo na II. kirurški oddelek in se bo morala zdraviti 6 dni.'
V Ul. Carducci pa je včeraj dopoldne 22-letni Diego Eullesi iz Miramarskega drevoreda 45 povozil z vespo 74-letnega Giuseppa Grisa s Stopnišča Monticello 4. Gris se je pobil, po glavi, dobil je rahel pretres možganov in je zgubil spomin, zaradi česar so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in bo okreval v 20 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
€1 ©riško - beneški dnevnik
Po neurju prejšnjega tedna
V zahodnih Brdih je uničenega nad polovico vinskega pridelka
Težak položaj kolonov, ki jih medle obljube ne bodo pomagale plačati dolgov
dan«s 31. t. m. z začetkom ob 18. uri in 20. uri na prostem barvni film:
'Nevihta
»
(LA TEMPESTA)
DfORs in VITTORIO GASSMAN
MANGANO VAN HEFLIN, VIVECA
Veriga ladje ranila delavca v pristanišču
Na delu v novem pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 21-letni Franco Rupe-sa iz Miramarskega drevoreda 57. Utrgala se je veriga nekega parnika, ki je pristajal, pa ga je pobila in ranila po desni rami ter mu verjetno poškodovala kosti. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 10 'do 40 dni.
Ko je včeraj dopoldne 53-U-tni Albino Oddogaso, ki biva v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, pomagal v kuhinji taborišča, je prevrnil nase vedro vrele vode, ki ga je oparila po levi nogi, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni.
Pri trčenju v avto si je skuterist poškodoval oko
Na okulističnem oddelku se bo moral zdraviti tri tedne 73-letni Bonifacio Caselli iz Ul. Luciani 16, ki si je včeraj dopoldne poškodoval levo oko, ko se je z lambreto peljal po Ul. Carli. Trčil je namreč ob avto, ki ga je vozil 61-letni Tommaso Ber-tazzo iz Ul. Muratti 10, zletel na tla in si poškodoval levo oko.
Pretekli torek sta poslanec Franco in pokrajinski svetovalec Marini obiskala področje okrog Krmina, ki je bilo najbolj prizadeto med nevihto ponoči 22. avgusta. Obiskala sta nekatera kmečka posestva v Bračanu, Pradisu in Kaprivi. Tamkajšnji vinogradniki so jima prikazali ogromno škodo, ki so jo utrpeli po toči njihovi vinogradi.
Tako računajo, da je bilo samo v Pradisu uničenega o-krog 90 odstotkov grozdnega pridelka in da bo zato pridelek vina manjši za okrog 2400 hi. Na posestvu Stavro-S. Rosa v Spessi cenijo škodo tudi na 90 odst. in računajo, da bodo pridelali okrog 1000 hi vina manj kot so ga cenili pred neurjem. Isto velja za pcsestvo Codelli, kjer je škoda morda še večja.
V Bračanu je škoda različna od vinograda do vinograda, kar je odvisno od raznih vrst trte. Tu cenijo, da se bo zmanjšal pridelek za 30 do 80 odst. in da bodo pridelali 200 hi vina manj od običajnih 5000 hi, kolikor znaša povprečna letina na tem področju.
K navedenim podatkom pa je treba prišteti še večjo izgubo zaradi slabšega pridelka, ker bodo ranjene jagode povzročile večjo kislino v novem vinu. Na vsak način ce nijo, da bo briško področje, kjer znaša povprečni pridelek vina 25.000 hi, ta pridelek padel letos na 15 do 16 tisoč hi in bo torej znašala zguba o-krog 9 do 10 tisoč hi.
Kot znano, je toča prizadela predvsem področje okrog Krmina, Moše, Kaprive, Pod-gcre in Ločnika, izven tega vinogradniškega področja pa še Standrež in Sovodnje,
medtem ko je prizanesla šte-verjanskemu okolišu, Oslavju i i St. Mavru.
Kot smo že poročali pretekli torek, se je zglasila v ponedeljek pri goriškem podpre-fektu dr. Loricchiju posebna delegacija oškodovanih kmetov. ki so jo vodili predstavniki Pokrajinske zveze kmetov Delegacija pa ni dosegla pri tem obisku drugega kot le medle obljube z upanjem, «da bi bila prihodnje leto boljša letina«. Kako naj si s tak:mi obljubami pomagajo tisti koloni, ki bodo letos skoro ob ves vinski pridelek, na katerega so računali za odplačilo svojih dolgov, to je seveda problem zase, ki mu ne vidimo rešitve.
Vsekakor bi se morale pristojne krajevne oblasti in Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo pobrigati, da bi priskočili težko prizadetim kmetom na pomoč z učinkovitimi sredstvi ter jim tako pomagali premostiti težko krizo, ki se jim o-beta spričo uničenja tistega pridelka, na katerega so največ računali.
 -<t»-----
se obrnejo za vsa pojasnila in formalnosti na urad IMI v Benetkah, S. Vidal 2847, kamor je treba poslati tudi prošnjo v 4 izvodih.
 «»--------
Izlet k izviru Soče
Mladinski pevski zbor iz Sovodenj organizira v nedeljo 3, septembra enodnevni avtobusni izlet po Soški dolini do izvira Soče.
Izleta se lahko udeležijo člani in nečlani zbora odnosno prosvetnega društva. Vpisovanje se vrši od 21. do 22. ure v
CAFO bo najel državno posojilo
V torek je bil na županstvu v Gradiški sestanek upravnega odbora furlanskega vodovoda (CAFO), na katerem so obravnavali razna upravna vprašanja tega konzorcija, v katerega so med drugim vključene tudi občine Sovodnje, Doberdob in Dolenje.
Predsednik Bressan je podal poročilo o poslovanju u-prave v prvi polovici letošnjega leta, nato pa so sprejeli sklep, da bodo zaprosili pri državni blagajni v Rimu za posojilo v znesku 10 milijonov 650 tisoč lir, s katerim nameravajo izvesti nekatera manjša dela po posameznih občinah, ki so vključene v konzorcij.
Sklenjeno je bilo tudi, da se skliče za soboto 16. sčp-tembra občni zbor članov predvsem z namenom, da bi izvolili nove člane upravnega odbora. Na sestanku so obravnavali še druga vprašanja upravnega značaja in med drugim obnovili dogovor z mestno hranilnico v Gorici
pnros;:t;r;vora;i'v sovodnj;h. glede tekočega računa ki ga r>„;	o	lo^b-n	rirthiin	tudi	1	ima	uri	njej	uprava	konzor-	jemn
Seja občinskega sveta v Starancanu
Ostre kritike na račun prejšnje občinske uprave
Napredna občinska uprava je podelovala velike dolgove in precejšen nered - Zupan je zagotovil, da bodo storili vse za izboljšanje stanja
Na zadnji seji občinskega | Seznam občinskih revežev je sveta v Starancanu je župan poročal o delovanju prejšnje občinske uprave, ki je bila v rokah demokristjanov. Povedal je, da je demokratična napredna uprava našla občino v zelo slabem stanju, ker se ni prejšnja občinska uprava res no dotaknila perečih vprašanj, ali pa Je malomarno opravljala svoje posle. Zupan je u-gotovil, da so občinski uradi v neprimernih prostorih, čeprav je goriška prefektura že svoj čas nakazala 3,800.000 lir za razna javna dela, v katerih so bila vključena dela za popravilo uradov. Seznami občinskega imetja in arhiv so Pogodbe o na-
Pri vpisu se lahko dobijo tudi ima pri njej uprava vse podrobnejše informacije. | cija.
I zemljišč sploh ne obstajajo.
svilarski industriji
Trgovinska zbornica v Gorici nam je sporočila, da je bil pred kratkim objavljen v Uradnem listu odlok, s katerim se dovoljuje svilarski industriji posebno posojilo za modernizacijo strojev in opreme. Posojilo je namenjeno malim in srednjim obratom, kateri lahko dobijo do največ 500 milijonov lir za dobo 10 let in po obrestni meri, ki ne sme presegati 3 odst.
Interesenti z Goriškega naj
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Vesti iz Beneške Slovenije
V 40 letih je nad 240.000
Cestni problemi v Štandrežu
Ul. Tabaj v sedanjem stanju ni vefe kos velikemu prometu
Nujno jo je treba razširiti in asfaltirati - Ozko grlo pri gostilni Briško je treba odpraviti - Važnost Kraške ulice za promet z mestom
Pred nekaj dnevi je umrl v bolnišnici v Čedadu Ciril Jerončič iz Srednjega. Jerončič, ki je dočakal 69 let, je bil med domačini znana osebnost, saj je celih štirideset let služil kot občinski pismonoša. Vsak dan je šel že zgodaj zjutraj na poštni urad v St.
iiiiiiiiHmiimimiiiiaiiiiiiiiiiiiiaiimiiiiiiiiimiimiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii
(so
L S K E V
ESTJ_)
Na Državnem trgovinskem teh-ničnem zavodu v Trstu se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-62 vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1961.
Popravni izpiti za vse razrede se bodo začeli 4 septembra ob 8 uri po razporedu, ki je razviden na zavodovi oglasni deski.
Ravnateljstva Državne nižje Industrijske strokovne Sole s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev in u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I. U. in IH. razred do vključno 25. septembra t.l.
Obenem opozarja učence in u-čenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni tn razredni izoiti v ponedeljek 4. septembra t.l ob 8.30.
podroben razpored ln urnik posameznih izpitov sta na vpogled na razglasni deski šole.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja sporoča;
Vsi popravni izpiti — sprejemni za licej, razredni — v jesenskem roku 1960-1961 se prično dne 4 .septembra 1961 ob 1.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
Zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1960-1961 se prično
dne 15. septembra 1961 ob 1.30 s pismenim izpitom iz Italijan-ščlne.
* * #
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanie Za šolsko leto 1961-1962 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-
v SUPERCINEMA
komičen in najbolj zabavni film nove proizvodnje 1961-62
^.•»TKIBUPP®
ahnotaranto
zaretio vecohlo št. 9 neprekinjeno do 25 septembra 1961.
NavodUa glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
# * •
Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Dolini javlja, da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure v tajništvu šole. Za vpis v II. ln III. r. je čas do 15. septembra. Ob vpisu mora učenec predložiti zadnje šolsko spi 'čevaki in prijavnico, ki Jo oobt v šoli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. septembra.
Učenci, ki imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpisali takoj po opravljenih Izpitih.
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje v I., II. in tretji razred nadaljuje do 25. septembra 1961 vsak delavnik od 10 do 12. ure.
Za vpis so potrebni naslednji dokumenti:
1 Rojstni list od anagrafskega urada;
2. potrdilo o precepljenju;
3. potrdilo o zdravih očeh;
4. zadnje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila se dobijo
na šolskem tajništvu.
* * *
Ravnateljstvo Državne Industrijske strokovne šole na Opčinah sporoča, da se popravni izpiti v jesenskem roku pričnejo v ponedeljek 4. septembra ob 8.30 zjutraj. Razpored izpitov je na oglasni deski
H*
Ravnateljstvo državnega industrijskega tečaja v Nabrežini z
oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se vrši vpisovanje u-čencev in učenk za prihodnje šolsko leto 1961-1962 za I., II. in III. razred do vključno 25. septembra tega leta vsak dan od 10. do 12. ure od 4. septembra t.l. dalje.
Obenem opozarja učence in u-čenke, ki so bili pripuščeni h popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek 4. septembra t.l. ob 8.30 uri na sedežu tečaja v Nabrežini
Razpored in urnik izpitov sta na vpogled na oglasni deski tečaja v Nabrežini
Čitajte in širite
PRIMORSKI ONEVNIK
Lenartu, ter nato s svojo polno torbo pisem in druge pošte obšel 18 vasi in zaselkov vse občine. Vsak dan je tako napravil peš najmanj 20 km poti. V vseh letih svojega službovanja je tako prehodil okrog 240 tisoč km ali šestkratno pot okoli zemlje ob ravniku.
Komaj pred štirimi meseci je stopil v zaslužen pokoj, pa mu je zavratna bolezen preprečila, da bi ga užival dalj časa. Pokopali so ga na domačem pokopališču in se je pogrebnih svečanosti poleg krajevnih oblasti udeležilo tudi veliko število prebivalstva, saj je bil Jerončič med vsemi poznan, ker je vseh 40 let tako rekoč edino on vzdrževal stalno zvezo med številnimi domačini izseljenci in njihovimi družinami v domačem kraju, ki so nestrpno pričakovale vesti od dragih svojcev iz tujine.
 «»--------
Za skrajšan urnik tudi v trgovinah
Odkar so uvedli petdnevni delovni tednik po bpnkah in so skrčili delovni urnik tudi na nekaterih drugih področjih, so bili stavljeni predlogi za skrajšanje delovnega tedna tudi v trgovini.
S tem v zvezi so predstavniki sindikatov v Gorici poslali posebno pismo Zvezi trgovcev, v katerem predlagajo, naj bi po zgledu drugih pokrajin in mest skrajšali delovni tednik tudi za trgovske nameščence v Gorici in pokrajini. V ta namen predlagajo, naj bi ostale trgovine ob sobotah popoldne zaprte.
Po drugih krajih pa so stavili predlog, naj bi ostal ob sobotah normalen urnik, pač pa bi bile trgovine zaprte ob ponedeljkih dopoldne. Verjetno bi bil ta drugi predlog bolj praktičen, saj se sed3j ob sobotah zvečer urnik trgovin celo podaljšuje, da se potrošnikom omogoči nakuoe za naslednji dant ko so trgovine zaprte.
Omenimo naj še, da je bil s posebnim vladnim odlokom podaljšan rok za zblokiranje najemnine trgovin do konca leta. Kot znano je bilo določene, da bodo trgovine m druga podjetja, ki imajo nad pet ali deset uslužbencev, (poleg gospodarja, njegovih družinskih članov in vajencev,) izgubile zaščito najemninske zapore že s 30. septembrom. Ker pa morajo prej rešiti vprašanje ocenitve vrednosti za vpeljavo trgovskih lokalov, so sedaj ta rok podaljšali do konca leta.
Ze večkrat se je govorilo in pisalo o naraščajočem parku motornih vozil na Goriškem, kar je nedvomno v zvezi z olajšavami proste cone. Direktna posledica večjega števila avtomobilov, kamionov in motorjev je seveda tudi večji promet po goriških ulicah. V zvezi s tem so uredili tudi semaforske naprave na obeh glavnih križiščih pred gledališčem Verdi in pred kavarno Garibaldi, kar pa promet bolj ovira kot pa pospešuje in ima kvečjemu to dobro lastnost, da tudi pri nas uvaja meščane v prometno disciplino.
Povečanje motornega prometa pa je morda še najbolj občutno prav v Štandrežu, kjer so si trgovci z zelenjavo in sadjem omislili kamione za prevoz tega blaga na trg v Trst in drugam. Tudi število zasebnih avtomobilov in motorjev je v Štandrežu precej naraslo.
S tem v zvezi je seveda vedno bolj pereče vprašanje ureditve cest, ki se tudi tu vse preveč zavlačuje. Nova občinska uprava je od prejšnje dobila v dediščino ureditev Ul. Tabaj, po kateri se usmerja tovorni in avtomobilski promet proti Tržaški cesti. Ta promet je v zadnjem času tako narasel, da gre po tej cesti že v jutranjih urah najmanj deset tovornikov, pa tudi več, ki prašijo vso okolico, ko vozijo sadje in zelenjavo proti Trstu. Prav tako gre po tej cesti dober del prevoza peska in drugega materiala, ki ga pridobivajo na bregovih Soče.
Prejšnja občinska uprava je cesto razširila in uredila samo na odseku do vaškega pokopališča; preostali del pa je še vedno ozek in zanemarjen ter v veliko oviro nadaljnjemu razvoju prometa. Kmetje dvolastniki, ki tudi vozijo tod svoje pridelke od bloka pri Rdeči hiši, morajo često napraviti daljšo pot po drugih cestah, ker tu ne morejo skozi. Pa tudi avtomobilski in tovorni promet sam zahtevata za svoj nadaljnji razvoj razširitev in asfaltiranje te ceste tja do Tržaške ceste.
Prejšnji goriški župan je nekoč omenil, da ima občinska uprava težave z lastniki obrobnih zemljišč za odkup potrebnih površin. Mislimo, da bi te ovire odpadle, če bi občina ponudila primerno odkupno ceno. V nasprotnem primeru pa ji daje zakon možnost, da izvede to delo, ki je v splošno korist, kakor so to napravili v podobnih primerih drugod, kot n. pr. na Livadi. Vsekakor je izvedba tega dela nujna in bi z njim ne smeli več odlašati.
Drugo ozko grlo na štan-dreških cestah je pri gostilni Briško, kjer je zlasti v meglenem vremenu že večkrat prišlo do nesreče. Samo svarilna znamenja, ki priporočajo o-preznost, tega problema ne bodo rešila in bi bilo treba tudi tu odpraviti ovinek ter razširiti cesto. Tod skozi se namreč vedno bolj usmerja tudi promet iz videmske strani proti Trstu, zlasti tovorni, ki se hoče izogniti prehodu pod prenizkim železniškim podvozom; obenem pa je pot skozi Standrež in po Ul. Tabaj še krajša kot ona skozi mesto.
Novi občinski odbor bi moral torej poskrbeti, da bi se v Ul. Tabaj začeta dela do konca izvedla in da bi se uredila tudi cesta pri gostilni Briško z odpravo ozkega grla. Poleg tega ba bi bilo treba misliti tudi na ureditev in asfaltiranje še preostalega dela Ul. Carso, ki je sedaj urejena samo do novega naselja ljudskih hiš in po kateri bi
lahko usmerili del prometa iz Gorice proti Štandrežu in dalje proti Sovodnjam ter tako razbremeniti Ul. sv. Mihaela, kjer so hiše tik do ceste, da ni ob njej mogoče urediti niti pločnikov.
Pes jo je ugriznil
Včeraj popoldne okrog 14. ure so starši pripeljali v ci-
vilno bolnišnico 7-letno Mire! lo Srednik iz Gorice, Ul. Cam-pagnuzza 21. Ko se je deklica igrala blizu doma jo je ne pričakovano ugriznil pes in ji prizadejal rano na ustnicah in na licu. Vendar pa ni bilo nič hudega. Zdravniki so nudili deklici prvo pomoč ter jo poslali domov. Ozdravela bo v treh dneh.
U
. .T'.'
Motiv iz St. Mavra
niniiiiiliiiliiiiliiiiiHliliiimliniiliiiiiiiiiiiiiiitmHiiiliiiimimiiimmiiiiliiiiimilliniiiiimHimn  ..........................  i.....
pomanjkljiv, ker so ga prepisovali iz leta v leto in niso poskrbeli za črtanje umrlih a-li zaposlenih oseb. Enaka pomanjkanja se poznajo tudi pri javnih delih. Načrt za gradnjo šole v Dobjah je prefektura vrnila občini s prošnjo, naj izvrši nekatere korekture, ki pa jih prejšnja občinska u-prava sploh ni izvršila; načrt za šolo v Starancanu leži že dve leti v Gorici in čaka na dopolnilne podatke, ki bi jih morala sporočiti občina, čeprav je država že pred dvema letoma nakazala denar za to gradnjo.
Prejšnja demokristjanska občinska uprava ni poskrbela za pobiranje smeti v vasi, čeprav je vas narastla na 3400 prebivalcev in je že izgubila kmečki značaj. Zelo težko je finančno stanje občinske uprave. Prejšnja uprava se je tako zadolžila, da mora plačevati letno za amortizacijo in o-bresti 8,682.246 lir, od katerih plača država samo 1,269.775 Pr. Posojila, ki jih je napravila prejšnja uprava, znašajo 81,559.972 lir, od katerih so porabili za javna dela samo
30.216.000 lir, nad 50 milijonov pa so porabili za plačilo prejšnjih posojil. Tem pasivnim postavkam je treba dodati še
6.940.000 lir primanjkljaja za leto 1959 in 8,450.000 lir za leto 1960. Predvideva pa se, da bo vsaj ti dve pasivni postavki krila država. Kljub temu pa bo morala sedanja občinska uprava poskrbeti za izplačilo okrog 8 milijonov lir raznih faktur, ki se nanašajo zlasti na javna dela.
Zupan je dejal, da bo nova demokratična občinska uprava napravila vse, da se to resno finančno stanje občine popravi. Poleg tega pa bo občinska uprava poskrbela za popravilo cest, izboljšala bo javno razsvetljavo, ki je precej pomanjkljiva, ter ima v načrtu več novih javnih del. Posojila bo nova občinska u-prava najela samo za zelo važna in nujna dela. Glede prejšnjih dolgov pa je občinski svet izvolil komisijo, ki bo proučila položaj in nakazala smernice za njihovo poravnavo.
Na seji je predstavnik opozicije obljubil, da bo na te ostre kritike bivših upraviteljev odgovoril na prihodnji seji, češ da se mora prej temeljito pripraviti.
S seje pokrajinskega odbora
Pokra jinsKa uprava ugotavlja po toči povzročeno škodo
Obisk v zavodu za otroke ■ Proučitev položaja v pokrajinski umobolnici
Pretekli torek, preden je pokrajinski upravni odbor začel svojo običajno tedensko sejo, so šli odborniki na obisk v pokrajinski zavod za najmlajše v Ul. Vittorio Veneto. Sprejela jih je ravnateljica zavoda gospa Visintin in učiteljica Ferlesi, ki sta jim razkazali prostore, naprave in o-premo ter jih seznanili z delom in problemi zavoda.
Ob zaključku tega obiska so predsednik in odborniki vzeli na znanje najnujnejše problema zavoda in bodo poskrbeli za njihovo ugodno rešitev, za čim boljše uspevanje zavoda, v katerem je sedaj 47 malih gojencev, od teh 9 iz tržaške pokrajine.
Po povratku na sedež pokrajine so odborniki razpravljali o raznih upravnih problemih. Imenovali so svojega zastopnika v upravnem odboru šolskega stadiona. Na to mesto je bil imenovan odbornik Pecorari. Sklenili so tudi, da bodo poskrbeli za izboljšanje ceste Krmin - Dolenje^ v pričakovanju, da bo prišlo pod pokrajinsko upravo in da bodo izdelali načrt za njeno dokončno ureditev. Sprejeli so tudi predlog, da bodo svetovali Touring clubu, naj spremeni naslove svojih publikacij za naše področje in naj jih opremi z imenom: »Furlanija - Julijska krajina«.
Kar se tiče javnih del, so odborniki odobrili postavitev ograje na pokrajinskem zemljišču v Ul. Puccini ter odobrili vzdrževalna dela za pokrajinske ceste, za realno gimnazijo v Tržiču in za trgovsko srednjo šolo «Fermni
v Gorici.
Pred zaključkom seje so odborniki poslušali še poročilo o položaju v pokrajinski u-mobolnici v zvezi z natečajem za novega ravnatelja in v zvezi z nedavnim predlogom, ki so ga stavili pokrajinski svetovalci KP1 in na katerega bedo odgovorili pismeno.
Poslušali so tudi poročilo, ki ga je P°dal odbornik Vezil o škodi, ki jo je povzročila toča na področju Krmina in ki si jo je osebno ogledal. V
zvezi s temi ugotovitvami in ker tudi pokrajinsko nadzor ništvo za kmetijstvo nadzoruje škodo, bo pokrajinska u-prava stopila v stik s to u-stanovo in bo na eni prihodnjih sej obravnavala ukrepe, ki bi jih bilo treba podvzeti za pomoč oškodovanim področjem.
Ponovna seja bo jutri, v petek ob 18. uri.
 «#-------
Dvodnevni izlet Štandrežcev po Sloveniji
Prosvetno društvo «Oton Zupančič« iz Štandreža organizira v soboto 16. in nedeljo 17. septembra 2-dnevni avtobusni izlet po Sloveniji. Udeleženci «e bodo peljali po Soški dolini, čez Vršič, Kranjsko goro, Celje, Maribor, Ljubljano, Postojno in Novo Gorico.
Društvo sporoča, da je v avtobusu na razpolago še nekaj mest. Vpisuje predsednik A-lojz Tabaj v Ul. sv. Mihaela 260, ki bo postregel tudi z vsemi potrebnimi informacijami. Izleta se lahko udeležijo tudi ljudje iz drugih krajev.
Rok za oddajo žita podaljšan
Goriški prefekt je, v zvezi z brzojavko, ki jo je prejel od ministrstva za kmetijstvo iz Rima in s katero je to ministrstvo priznalo naši pokrajini dodaten kontingent 8.000 stotov žita za oddajo v državna skladišča in na podlagi prošnje pokrajinskega agrarnega konzorcija ter po posvetovanju s pokrajinskim kmetijskim nadzorništvom odredil, da se podaljša do 15 septembra rok za izročitev predpisanih količin žita v žavna skladišča.
 k«------
dr-
S kolesom se je zaletela v pometača
iz Ul. Ascoli št. 4 peljala s kolesom po mestu. Na svoii poti pa je s kolesom zadela v cestnega pometača, zgubila ravnotežje in padla na tla. Odpeljali so jo v civilno tclnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili poškodbo na desni rami, vendar pa ni bilo nič hudega in bo okrevala v dveh dneh.
 ##--------
Nezgoda na delu
v Števerjanu
Včeraj okrog 8.20 ure je prišel v civilno bolnišnico v Gorici 25-letni Cvetko Vogrič iz Steverjana, Uklanci 17. Rri svojem oelu, ko je imel epravka s čiščenjem hrušk, se je z nožem urezal v dlan desne roke. Zdravniki so mu očistili m obvezah rano ter ga poslali zopet domov. O-kieval bo v petih dneh.
tlllUtllllllllllllllllllltlltllllllMIIIIIIIIIIHIIIItlK
OD VČERAJ DO DANES
[ K i m o )
v UlUflt I
CORSO. 17.30: Wallaceovi kriminalni filmi — Bernard Lee in Maureen Swanson - Ameriški film.
VERDI. 17.00: «Onstran groze«, M. Somin in K. Kernke. Nemški film. Mladim pod 16. letom vstop prepovedan. VTTTORIA. 17.00:	«Teror	iz
Texasa», S. Avden in S. Ta-bot. Ameriški film. CENTRALE. 17.00: »Prikazni avtobusi), W. Bishop in K. Crowley. Ameriški film.
— «»------
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna UR-BANI-ALBANESE, Korzo Ita-iia št. 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici raj višjo temperaturo 30,6 stopinje ob 13.30 uri, najnižjo 17,8 stopinje ob 3. uri. Pov-
Včeraj zjutraj okrog 8. ure prečna dnevna vlaga je do-se je 21-letna Ana Gtusovin J segla 40 odstotkov.
Zadnji dan svetovnega kolesarskega prvenstva
Holandec Nijdam odvzel Francozu Delaltru naslov v zasledovalni vožnji amaterjev
Nemec Marsell prvak v vožnji profesionalcev za motorji
ZUERICH, 30. — Zadnji dcn svetovnega kolesarskega prvenstva v dirkališčnih panogah je privabil na prizorišče finalnih tekem v zasledovalni vožnji amaterjev in v vožnji profesionalcev za motorji več kot 12.000 ljudi. Po dnevni vročini, se je ozračje ohladilo in je naravnost idealno za tekmovanje.
Zadnji dan prvenstva se je začel s prvo polfinalno zasledovalno vožnjo. Na startu sta se pojavila Holandec Oudkerk in sedanji prvak Francoz De-lattre. Holandec je ob udarcu gonga hitro potegnil in'-, si že v prvem krongu nabral 4 do.5 metrov naskoka. Kdor je pričakoval protinapad Delattra se je motil, nasprotno pa je Holandec nadaljeval svojo vožnjo z enakomernim ritmom in pred nost
je ponovno povečala. Nekako na sredi proge je Oudkerk nekoliko popustil, a je po kratkem premoru ponovno potegnil in gladko zmagal 30 m pred Francozom, ki je tako j izgubil naslov, do katerega je prišel v Leipzigu.
V drugi polfinalni vožnji je zmaga prav tako pripadla Holandcu Nijdamu, ki ni imel težkega dela z Argentincem Con-trerasom. Tudi Nijdam je imel bliskovit začetek, ki mu je prinesel 10 m naskoka. Argentinec je ostro odgovoril, s čemer se mu je posrečilo zmanjšati razdaljo. Nijdam je nato šel v napad in si je ponovno povečal razdaljo, toda odlični in borbeni ter žilavi Contreras ni hotel popustiti in se mu je z. močnim sprintom posrečilo zmanjšati prednost najprej na 10 in nato še na 5 m. Več Ar-
mo malo časa na drugem mestu. Švicar Meier se mu je namreč pridružil, a ker ni vzdržal je zaostal. Marsell, ki se je znašel sam na drugem mestu, je šel v napad, toda De Paepe je tega odbil, .s čemer je prisilil Nemca, da je začel paziti na Verschuerena, ki ga je hotel prehiteti. Ker tega ni dosegel je Belgijec dvignil roki v znak protesta, češ da ga je Nemec stisnil ob ograjo. Medtem ko je Verschueren zaostajal, je Marsell ponovil napad na De Paepa. Razočara-
tiiiiiliiiiiimmnmtuMiti:
ni Verschueren, ki je izgubil vsako nado za zmago, je začel z vožnja zig-zig ovirati napadajočega Marsella, kateremu se je vseeno posrečilo prehiteti De Paepa in obdržati vodstvo do konca vožnje. Kljub številnim napadom Švicarja Meierja pa je De Paepe vseeno ohranil častno drugo mesto.
KONČNI VRSTNI RED JE NASLEDNJI
1. KARL MARSELL (Zah. Nem.), ko je prevozil 100 km 1.29’07”4, s povprečno hitrostjo 67.209 km
2. D.e Paepe (Bel.) v zaost 300 m
3. Max Meier (Šv.)
4. J. Raynal (Fr.)
5. Martin Wiestra (Hol.)
6. Arie Van Houwelingen (Hol.)
7. Valentin Petry (Nem.)
Za pokal velesejemskih mest
Milan-JNovi Sad: neodločeno brez gola
Zmaga Lazia nad beograjskim Partizanom z 2:0 (1:0)
MILAN, 30. — V prvi tekmi turnirja za pokal velesejemskih mest ni uspelo Milanu, ki je igral na domačih tleh, odpraviti enajstorico iz Novega Sada. Jugoslovanska enajstori-ca je bila močna v vseh delih, žal pa je napad, pa čeprav se je izkazal z lepimi akcijami, odpovedal prav v zaključnih fazah.
Milančani so popolnoma razočarali in Greaves in tovariši niso bilj
zmožni izpeljati nevarnih napadov. Edini, ki se je izkazal s hitrimi prodori, je bil Pivatelli.
Prvi vratar, ki je moral v akcijo, je bil Liberalato, ki je s pestjo odbil nevaren in oster stre) Rajkova. Čeprav so bili Milančani v napadu, se prednji petorici ni nikoli posrečilo izvesti nevarnih akciji še posebno, ker je bila obramba novosadskega moštva pazljiva in izredno dobra. V 26’ je Alta-fini dosege] gol, toda sodnik mu ga upravičeno ni priznal, ker ga je Milančan dosegel iz
'ttnuiMMiiMiiimiiTiiiiilll
PRVAKI
Hitrostna vcžnja amat. SERGIO BIANCHET-TO (IT.)
Zasied. vožnja amat. HENRIK NIJDAM (HOL.)
Za motorji-smat.
LEENDERT VAN DER MEULEN (HOL.)
Hitrostna vožnja prof. ANTONIO MASPES (IT.)
Zasl. vcžnja prof.
RUDI ALT IG (Z. NEM.)
Za motorji prof.
KARLHEINZ MARSELL (Z. NEM.)
Univerzitetne igre v Sofiji
Jugoslovana Jovanovič-Pilit zmagala v igri moških dvojic
Danes začetek atletskih tekem - Brumel v ospredju zanimanja
SOFIJA, 30. — Tudi danes je vladalo precejšnje zanimanje za tekme, ki so v okviru univerziade. Nekatera tekmovanja gredo h koncu oziroma so se že končale. Med temi je tenis. Jugoslovanski par Jovanovič-Pilič je prišel do prvega
gentinec ni mogel storiti, ker
je od utrujenosti onemogel zaaJS	lu lc v
medtem ko je Hol„a"d®cr,oe"a11'^ izločilnem kolu, kjer so se kar
mesta po zaslugi zmage nad japonsko moško dvojico. Med posameznicami je borba za zlato kolajno potekala med predstavnicama CSSR. Po ostr: borbi je zmagala Horčickova. Finale mešanih dvojic z Bolgar jima Rengelovom in Cupa-rovom na eni strani in Italijanoma Riedlom in Drisaldijem na drugi, so morali zaradi teme odložiti na jutri. Ob prekinitvi je bilo stanje v setih neodločeno 2:2.
Tudi tekmovanje v vartepo-lu se blizu koncu. Medtem ko manjkajo v A skupini, kjer je Jugoslavija danes zabeležila izdatno zmago nad Indonezijo, nekatera srečanja, sta v B skupini že znani ekipi, ki sta se uvrstili v finalno. Ti dve sta Madžarska in Romunija.
Ce so Italijani v drugih panogah zabeležili neuspehe, so dosegli vsaj v sabljanju nekaj zadoščenj. To pa le v prvem
Mešane dvojice
Riedl-Drisaldi (lt.)-Mina-Ti-riac (Rom.) 7:9, 6:2, 6:3.
Finale
Rengelov-Cuparov (Bolg.) • Riedl-Drisaldi (It.) 6:4, 4:6, 6:4, 3:4. prekinjeno zaradi teme. Moške dvojice — Finale Jovanovič-Pilič (Jug.)-Mori-Utagawa (Jap.) 6:4, 7:5, 4:6, 6:0. VATERPOLO Skupina A — Jugoslavija-
Skupina B — Romumja-Ja-ponska 8:4.
Madžarska-Bolgarija 6:2. Madžarska in Romunija sta se uvrstila v finalno skupino. KOŠARKA (ženske) /SZ-Koreja 74:66 Poljska-Turčija 99:28 CSSR-Romunija 71:59 KOŠARKA (Moški) Finalna skupina Romunija-Kuba 86:60 (59:32) SZ-čSSR 81:67 (37:38) Brazilija-Izrael 67:65 (30:36) Bolgarija-Italija 74:54 (35:24) SZ-Brazilija 79:56 (33:22) ODBOJKA (Moški) Bolgarija-Italija 3:0	(15:6,
15:4, 15:1 i)
offsida. V 30’ je Liberalato ponovno rešil mrežo pred Rajkovim strelom, malo kasneje pa je jugoslovanski vratar Ve-res odbil v kot silovito Grea-vesovo žogo. V 36’ so Milančani podrli Klipo v kazenskem prostoru. toda sodnik iz nerazumljivih razlogov ni priznal e-najstmetrovke.
V drugem polčasu je igra bolj oživela še posebno, ker so se začele pojavljati tudi grobosti, katere je sodnik vedno kaznoval s prostimi streli. V prvih minutah sta morala vratarja obeh moštev večkrat prisebno intervenirati. V 10’ igre so Jugoslovani prevzeli vajeti igre v svoje roke in so prevladovali na igrišču. Kljub temu niso prišli do cilja, kot niso Milančani s Pivatellijem, ki je bil najbolj nevaren mož gostujočega napada. Srečanje se je tako končalo brez gola.
* * *
RIM, 30. — Prijateljsko srečanje med domačim Laziom in beograjskim Partizanom, ki je bilo nocoj, se je končalo z zmago domačinov z 2:0 (1:0). Rimsko moštvo se nikakor ni ustrašilo Beograjčanov ter je šlo takoj v napad, s čemer je popolnoma zmedlo obrambo Partizana.
Hiter ritem igre je spravil Beograjčane iz ravnotežja.' Šele v 16’ so se rešili obleganja in so z Vukeličem poklicali Ceia na delo. Nekaj minut kasneje je Nelli zagrešil izredno priložnost, a igralec se je takoj zatem popravil in spravil z glavo v mrežo Beograjčanov neubranljivo zogo. Tik pred koncem bi lahko Partizan izenačil. toda vratar domačinov je imel srečo in Se je znašel nepričakovano z žogo v roki.
V drugem delu igre so tehnično boljši, a počasni Beograjčani, začeli napadati, toda brez uspeha. Domačini so se kasneje opomogli in ponovno prevladovali, s čemer so z Lon-gonijem dosegli v 28’ drugi gol, ki jim je prinesel zasluženo zmago. Kotov je bilo 9:7 v korist Partizana.
Namizni tenis
Čez nekaj dni začetek letošnje tekmovalne sezone
Nedavni blejski turnir, katerega sta se udeležila tudi dva predstavnika športnega združenja Bor, je bil prav za prav le uvod v letošnjo namiznoteniško sezono, ki se bo pri nas uradno začela čez nekaj dni. Sezona se bo začela v tekmovanjem tretjekategor-nikov, istočasno pa bo tudi turnir brez omejitve.
Letošnji začetek je zgoden, zaradi česar se bodo številni igralci znašli brez potrebne forme v kaj nevšečnem položaj u. Nekateri sploh še niso prijeli niti za loparje, toda sedaj je že skrajni čas, da to nemudoma storijo. Tudi dekleta in ostali nevčlanjeni igralci bi se morali pripraviti, ker bo prišel tudi za njih čas tekem, ki se bodo predvidoma začele čez petnajst dni. Točni razpored turnirjev za že včlanjene igralci bomo
Nedeljski atletski miting v Trstu
Zamparo in Fabbro najbolje
sto, medtem 'ko je bil Fabbro za 1,76 m daljši. Saitz je premočno zmagal v metu kopja z metom čez 50 m. Njegova znamka. čeprav predstavlja zelo dober rezultat, pa ni zadovoljiva, saj je med tednom atlet Fiamme dosege] v Trstu 56.42 m, kar je najboljši rezultat v Italiji.
Boljša rezultata sta dosegla še Mattagliano v teku na 80 m s časom 9”3, kar je približno 11 ”5 na 100 m in Schiarelli v skoku v daljino z znamko 6.23.
Ponovno so priredili tek na 250 m z ovirami; tokrat je nastopilo večje število tekačev
objavili v prihodnjih dneh. liliiiiiijiiiimiiiiliiliiiuiiiilimiiiiii  .................................
Košarka je v Skednju že prebolela krizo
Izreden uspeh turnirja z moštvi škedenjskih gostiln in trgovin
Glavna lovorika ekipi kavarne Demarchi - Med najmlajšimi je zmaga pripadla moštvu Renata Ghirardija
Indonezija 13:0.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimimuimiiiiiiniiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiimiiiiiiiiiimmtuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Od vseh mestnih četrti sta Skedenj in Sv. Alojz že od nekdaj prednjačila na košarkarskem polju in sta nudila tržaškim ekipam precejšnje število kvalitetnih igralcev. V zadnjem času pa je tržaško košarko zajela kriza, katero so seveda občutili tudi okoliški klubi.
Medtem ko drugje kriza še obstaja, so jo v Skednju preboleli in so v pičlih dveh letih ponovno dvignili košarkarski ugled na kaj dostojno višino. Začetniki tega preporoda so bili novi klubski odborniki in predsednik, ki so znali zbrati okoli sebe precejšnje število članov, ki so z gmotnimi sredstvi pripomogli škedenjskemu klubu k dvigu.
Precejšen korak na potj tehnične obnove pa je klub napravil z novim trenerjem
mirno jn brez napora nadaljeval vožnjo do cilja, kamor Je privozil s 30 m prednosti.
V finale sta se tako uvrstila dva Nizozemca in sicer Henk Nijdam in Jaap Oudkerk, ki je tudi danes kot že včeraj dosegel v izločilnih vožnjah najboljši čas.
Končna zmaga pa je pripadla Nijdamu, ki je bil v odločilni vožnji za spoznanje boljši od roj aka
V finalni vožnji za tretje in četrto mesto pa je zmagal Francoz Delattre s časom 5’05 ’8 pred Argentincem Contrera-som, ki je rabi] za isto progo nekaj sekund več.
V vožnji profesionalcev za motorji je zmaga pripadla Zahodnemu Nemcu Karlu Mar-sellu, ki je prevozil 100 km dolgo progo s povprečno hitrostjo 67.209 km na uro. Ob startu je Belgijec De Paepe takoj prevzel vodstvo, medtem ko so mu vsi ostali sledili kot senca. Sele po desetih minutah vožnje je borba oživela z napadom Verschuerena, ki je prehitel Nizozemca Wiestra in se približa] vodečemu rojaku. Po polurni vožnji je Francoz Raynal sprožil odločno ofenzivo, toda kaj kmalu je zaostal za motorjem, kar so izrabili drugi, da so ga prehiteli. Marsell je tedaj izrabil ugoden trenutek in se je močno približal De Paepu. Nemec je ostal sa-
trije uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Po drugem kolu pa sta Albanese in Cipriani odpovedala, zaradi česar je samo Smirne ostal v borbi.
Letošnje univerzitetne igre šo prišle nekako do srede poti. Jutri se bodo začele atletske tekme za dodelitev prvih treh naslovov v skoku v višino v metu diska za moške ter v metu krogle za zenske. Seveda bo. do tudi izločilne baterije v drugih panogah, kjer nastopajo nekateri Italijani.
Največje zanimanje vlada za nastop sovjetskega in svetovnega prrvaka v skoku v višino Brumla, ki ne skriva namena, da bi postavil nov rekord od 2,24 do 2,47. Vreme je naravnost idealno za atletske tekmovanje in ne bomo nit] najmanj presenečeni, če bo Brumel res dosegel novo najboljšo svetovno znamko v tej disciplini. Nič manj zanimanja ne vlada za svetovno rekorderko v skoku v višino Jolando Balas, ki je tudi prišla v Sofijo z najresnejšim namenom, da si zagotovi prvo mesto ih da po možnosti tudi ona doseže boljšo znamko.
Tehnični rezultati današnjih tekem so naslednji:
TENIS Posameznice — Finale Horčickova (CSSR)-Stracho-va (CSSR) 3:6, 6:2, 6:2.
Ob 20. septembra dalje
i
Nogometno prvenstvo C lige
OD sredah tekme prvenstva Začelo se bo 24. septembra rezervnih moštev (kadetov)
Udeležence so razdelili v pet skupin
MILAN, 30. — V sredo 20. septembra se bo začelo nogometno prvenstvo kadetov, katerega se morajo udeležiti rezervna moštva vseh klubov A in B lige. Srečanja tega prvenstva bodo stalno ob sredah. Izjemoma bodo dovolili, tudi brez privoljenja nasprotnika, preložitev tekme na četrtek. V
primeru sporazuma obeh nas--------------------
prptnikov bodo srečanja lahko tudi ob sobotah ali ob nedeljah.
Prvenstvenih tekem kadetov se lahko udeležujejo največ trije igrali' ki so prejšnjo nedeljo nastopili v prvem moštvu, medtem ko lahko klubi uporabijo kateregakoli nogometaša rezervnega moštva za naslednjo nedeljsko prvenstveno tekmo.
Vsa moštva so razdelili v pet izločilnih skupin, kj so:
SKUPINA A
Atalanta Internazionale Lecco Milan Modena Parma Pro Patria Reggiana SKUPINA B
Alessandria
Como
Genoa
Juventus
ALOJZ RAVBAR
Vviharju
27.
DANE
in njegov pes
Le od kod se je vzela ta pošast? To je torej bilo tisto, kar je tako vznemirjalo njegovega psa. Toda, ali je res bilo samo to? Ne, še nekaj je moralo biti za tem. Ta pes ni prišel sam v to samoto. Toda, kdo in kje je njegov lastnik?
Taro je vtem pritekel na jaso in se ustavil nekaj korakov pred tujim psom, ki ga je nepremično gledal, pripravljen, da se požene vanj. Taro je drhtel od naraščajoče bojaželjno-sti. Hrbet se mu je usločil in vse telo je bilo kakor napeta vzmet. Uhlja je položil plosko h glavi in iz-
nenada kakor puščica šinil proti nasprotniku. Preden se je le-ta utegnil postavit: v bran, mu je Taro do dlesni zasadi! zobovje v bok, da je zarjovel od bolečine. Nato pa je srdito usekal Tara v pleča. Tedaj sta se pričela klati s pravo pasjo zagrizenostjo. Premetavala sta se po tleh, vstajala, se zaletavala drug v drugega, se grizla, praskala, cvilila, hropela, se gonila v krogu in se spet zvalila po tleh ter se neusmiljeno obdelovala z zobmi, tako da sta kmalu bila vsa krvava. Za nekaj hipov sta se odtrgala drug od drugega, nato pa sta se znova spopadla s podvojenim besom. Tarovo prožno telo se je spretno izmikalo nasprotnikovim čekanom, vendar je bil tudi na-
sprotnik gibčen in močan in očitno vajen takih spoprijemov. Kljub temu pa je vse bolj omagoval, kar je Tarovo napadalnost še podžigalo. Nakrat je hlastnil po nasprotnikovi desni prednji nogi ter mu jo dobesedno odgrizel, takoj nato pa mu je skoroda strl zgornjo čeljust. Tako pohabljen nasprotnik je bil malone povsem onesposobljen za nadaljnji boj. Nakrat se je Taro pognal vanj in ga prevrnil. Nasprotnik, ki je vidno pešal, se je branil le še s kremplji. Taro je nekaj časa prenašal njegovo praskanje, nazadnje pa se je srdito zagrizel v njegov vrat in mu ga raztrgal. Nasprotnik je nekajkrat pobrcal z nogami, nato pa je obležal nepremičen.
Naslednji hip se je na Tara usula ploha krogel iz pušk in brzostrelk belogardistične patrulje, ki je tičala v onem grmovju in o-pazovala ves potek pasjega dvoboja. V prepričanju, da bo njihov pes uničil Tara, so beli napeto spremljali ta nenavadni boj, na koncu pa so pričeli streljati na
Novara Sampdoria Simmenthal Monza Torino SKUPINA C Brescia
Lanerossi Vicenza Mantova Padova Spal Udinese Venezia Verona Hellas SKUPINA D , Bologna Fiorentina Lazio Lucchese Prato Roma
Sambenedettese SKUPINA E
Bari
Catania
Catanzaro
Cosenza
Messina
Napoli
Palermo
Tara. Toda ušel jim je. Pritekel je k Danetu in se nato z njim tekoma umikal na varno.
Ko je Dane prisopihal na drugo stran hriba, se je u-stavil. Prevzet od tega, kar se je pravkar dogodilo, je pohvalno božal psa, ki je bil ves ogrizen, opraskan in krvav, spodnja čeljust pa mu je podrhtevala od napora, razdraženosti in bolečin. Kdaj pa kdaj je bolestno zacvilil in se ozrl v smer, kjer je potekal boj. Dane ga je dobrohotno trepljal po krvavečem vratu, hvaležen, da ga je spet povedel mimo nevarnosti, ki mu je pretila. Ce pa bi se ji hotel izogniti, bi ga gotovo napadel oni pes in malo verjetno je bilo, da bi mu ušel.
«Priden, Taro, priden!* je tihoma rekel Dane in spet pobožal psa, ki so ga prešinjali mrzlični drhtljaji-
«No, zdaj pa le pojdiva!* je čez čas rekel Dane in
vstal.
Pes ga je pogledal s po-motnjenimi očmi in zacvilil Potem je vstal in mu .sledil- Bil je tako oslabel
Razpored bo objavljen kasneje - Tudi v tej kategoriji prvenstvo rezervnih moštev?
FLORENCA, 30. — Polprofesionalna zveza FIGC je danes potrdila, da se bo prvenstvo C lige 1961-1962 začelo 24. septembra. Prvi del prvenstva bo potekal po spodaj navedenem razporedu.
1.
2.
3.
4. 5; 6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16. 17.
kolo
kolo
kolo
kolo
kolo
kolo
kolo
kolo
kolo
kolo
kolo
kolo
kolo
kolo
kolo
kolo
kolo
nedelja
nedelja
nedelja
nedelja
nedelja
nedelja
nedelja
nedelja
nedelja
nedelja
nedelja
nedelja
nedelja
nedelja
nedelja
nedelja
nedelja
24.
1.
8.
15.
22.
29.
5.
12.
19.
26.
3.
10.
17.
31.
7.
14.
21.
septembra
oktobra
oktobra
oktobra
oktobra
oktobra
novembra
novembra
novembra
novembra
decembra
decembra
decembra
decembra
januarja
januarja
januarja
1961
196.1
1961
1961
1961
1961
1961
1961
1961
1961
1961
1961
1961
1961
1962 1962 1962
ob
ob
ob
ob
ob
ob
ob
ob
ob
ob
ob
ob
ob
ob
ob
ob
ob
15.30
15.30
15.00
15.00
14.30
14.30
14.30
14.30
14.30
14.30
14.30
14.30
14.30
14.30
14.30
14.30
14.30
Med 13. in 14. kolom ne bo prvenstvenih tekem, ker bodo prosto nedeljo uporabili za nastop reprezentance proti moštvu. ki ga bo zveza še izbrala. Koledar tekem bo objavljen najkasneje do 15. septembra. Zveza še proučuje možnost organizacije prvenstva rezervnih moštev po načinu tekmovanja kadetov klubov A in B lige.
NOGOMET ZA EVHOPSKI POKAL
IjSERLIN, 30. — V prvem sre, Čanju prvega, kola nogometnega turnirja za evropski pokal je ASK Voevvaert odpravil prvaka Severne’ Irske FS Lien-field s 3:0 (2:0). Povratna tekma bo 20. septembra v Belfastu.
Gropazzijem. ki je privedel k društvu večje število mlajših, a nadarjenih igralcev. Da bi privabili tudi gledalce in sploh vzbudili zanimanje za to panogo, so priredili turnir škedenjskih gostiln. Ta je pokazal kako ukoreninjena je ta športna panoga v tem mestnem predelu, štirikrat na teden skozi ves mesec je bilo namreč igrišče nabito polno gledalcev, ki so glasno navijali za njihove barve.
Priznati je treba, da je turnir popolnoma uspel, saj so tekmam prisostvovali vsi od mlečnozobih otrok Pa tja do že priletnih zenic, ki so bodrila svoje vnuke.
Turnirja se je udeležilo pet ekip s precej izenačenimi močmi, tako da je bilo tekmovanje skozi in skozi napeto, živo, zanimivo in do konca negotovo. Naj samo navedemo, da sta Bar Šport in Lenaz končala prvi del prvenstva na prvem mestu s 7 točkami, medtem ko sta imela Gropada in Demarchi po 6 točk. Zadnja je bila ekipa gostilne «Bella Trie-ste», ki si je nabrala le 4 točke. V drugem delu pa je prišlo do precejšnjih preobratov.
Ekipa kavarne Demarchi je šla v napad in končala turnir na prvem mestu pred Barom Šport. Obe ekipi sta zaključili turnir z istim številom točk, a boljši količnik je prinesel kavarniški ekipi dokončno zmago. Medsebojnemu obračunu je prisostvovalo preko 300 gledalcev in po ostri ter do konca razburljivi igri je zmaga pripadla za pičlo razliko 28:26 predstavnikom kavarne.
Končna lestvica tega turnirja je naslednja:
Demarchi	8	5	3	263	218	13
Šport	8	5	3	246	261	13
Bella Trieste	8	4	4	248	253	12
Lenaz	8	4	4	219	234	12
Gropada	8	2	6	262	262	10
Istočasno so priredili tudi turnir za najmlajše, katerega so se udeležile tri ekipe. Zmaga je pripadla moštvu trgovine Ghirardi, gostilna Bulat je zasedla drugo mesto, na tretje. pa so se uvrstili košar-karji trgovine «Falisca».
Skupno se je obeh turnirjev udeležilo 68 igralcev, kar jasno izpoveduje, da ima košarka v Skednju dobre korenine. Od nastopajočih je treba pohvaliti Simčiča, ki je dobesedno zablestel na tem turnirju, dalje Ca-1 očesu.
dela, Zelleja, Crismana, Gior-gioneja, Penka, Vizentina, Fle-ga ter brata Bertocchi. Od najmlajših pa so zadovoljili Gro-pazzi, Nicolini, Logar, Šrebrnik in Praček.
Da je turnir uspel imajo velike zasluge tudi gostilničarji in trgovci, ki so radodarno nagradili igralce in ekipe. Prispevek so dali poleg CONI tudi pivovarna in razne tovarne o-svežilnih pijač.
Upamo, da ideja po prireditvi turnirja ne bo zaspala m da bodo v prihodnjih letih pravočasno sestavili moštva, ki bodo imela lahko priložnost za trening. S tem bi se nivo prireditve dvignil in če bi gledalcem predstavili še kako kvalitetno srečanje, bi lahko dosegli še večji uspeh.
P.zio
Reggiana B Triestina 2:0
REGGIO EMII.IA, 30. — Nocojšnja prijateljska tekma med Reggiano in Triestino se je končala z zmago domačinov 2:0 (1:0). Reggiana je nastopila rezervnim moštvom. Domačini so prevladovali v obeh polčasih, medtem ko so bili Tržačani posebno v napadu neučinkoviti. Gola je dosegel Manica v 5’ prvega in v 10’ drugega polčasa. Triestina je nastopila v naslednji postavi: De Min; Brach, Frigeri; Sadar. Merkusa, Bizai; Mantovani, Trevisan, Demenia, Secchi in Santelli.
V srednjetežki kategoriji
Harold Johnson ohranil svoj svetovni naslov
SEATLE, 30. — Harold Johnson je z zmago v 15 rundah po točkah nad Eddiejem Cotto-nom obdržal naslov svetovnega prvaka srednjetežke kategorije, katerega mu priznava NBA.
Johnson je gladbo premagal svojega nasprotnika, katerega je imej vedno v pesti in ga je obdelava! brez usmiljenja Kljub temu ni mogel spraviti žilavega tekmeca na tla, pa čeprav ga je spravil večkrat v zadrego in mu je z močnimi udarci povzročil oteklino na
Letos prvič na sporedu tudi deseteroboj
Italijanski športni center (CSI) je organiziral v nedeljo	in rezultati s0
miting za mlajše mladince iz naše pokrajine. Kljub hudi	&
vročini je prireditev lepo uspela in rezultati so bili zadovo-	,u	„33	.™
Ijivi, če upoštevamo, da so tekmovalci še zelo mladi (do 1? let starosti).
Na sporedu je bilo 13 tekmovanj in zanimivo je, da so bili najboljši rezultat] doseženi v težjih disciplinah. Tehnično najboljši rezultat je dosegel Zamparo, ki je preskočil letvico na višini 1.80 m, kar je le za 6 cm slabše od osebnega rekorda. Goričan je pokazal dobro tehniko in prihodnje leto, ko bo lahko nastopal s člani, bo gotovo delal hude skrbi Pavlici in morda tudi klubskemu tovarišu Medesaniju.
Zelo dober rezultat je dosegel tudi Fabbro iz Tržiča, ki se je krepko maščeval nad porazom iz prejšnje nedelje; tokrat je Delli Compagni metal slabše in je zasedel drugo me-
pritekel skozi cilj v "«^ zaprekaši so n.astS?anzin *
60 m. Zmagal je	jn,^
brim časom 9”6, Bia store pa sta le Zimolo je zmagal v gle; njegov rezulta tjjS sploh ne moremo P jpj.; 16.61 m, ki ga je dos« g*, njo nedeljo Videm es°|!: V tekih na srednje pr a ,,,, li doseženi P°vpxecn
na 600 m je P?n°rV?aS#iffl
Gallopin iz Trzica v ca ^ v teku na 1200 m ^ s 3’41”4. V tem tekUgjM pili štirje tekači,, s . j-er - j so dva diskvalificira*1' M nešportno škodova .. v sjr tekmecem. Tekmovalca P
hith
ku S palico in V bili tokrat brez VS...-ovs^l mena, ker so nastop ^ t£| neizkušeni atleti, B „
dosegli, predvsem v
palici, slabe rezulto1 ■ tljp.i 4X100 in je pripadla vano moštvu iz_rrz vsem po zaslugi Sen vilj je v tretjem odsek največ prednosti. ,, afl Člani in juniorp. tekmovanjem mlajs^esetet^
bev nadaljevali
disriPf
tem. Pred zadnjo iBw vodil Blason v teK’i»icet
1/1, ki je za desetero ^ vi maraton, pa ga 1 »4 ( rehite] in zmagal s ^..j i prednosti. Atleta X skozi vse tekmovanj ^ jližno isti ravni 5000 točk je
eprav
1 IUCK	140	»S
ne predstavil\ g
česar sta atleta zr?' tijlo je 14 tekmovalce U pa je zakll.^B
vinje
atletov.
BRUNO
KR12'
TEHNIČNI REZUk. Mlajši mladij/ Skok ob paiici — '	'■
(Fjamma) 2.25 m U Hitra hoja na 3 km ^
ta^liano Giordano J ca) 11'3”2	1	0»,
250 m zapreke -t ijiRI
(Fifimma) 32”2; 2!• c , (0 nastica) 33”; 3. Gxf\<$ ma) 33”6;	4.	Cont
35”?
jonte |
- A
60 m zapreke — . ,-cjjii
(CSI) 9”6; 2. Bianctri j M 9’’7: 3. Pastore (Cu*?.'noj| 81) m — 1. Mattagmj’ ji
seppe (Ginnastica) ®Pe'rsi f TIIS1 9”6; 3. L-nl Segi« le -
(Fiamma) 12.35;
zier (ČUS) 9”6; DA) 9”7; 4. Segio Mlet krogle
s?!
(Fi.
M)
DA
(FiS
V:
ca)
mma) 12.15
et diska - l-f/
42.77; 2. DelU v .
.SSTLTz-p-sH
1.80; 2. Santon 1-55	i„ (■“
600 m — 1. Gall°P ,
1 ‘l200 m — 1. ValeclC f ma) 3’41”4	J.	'
Skok v daljino j relli (CRDA) 6.23 .fial®* Kopje — 1. Sait*
50'41	rRpA„,l
4X100 m — 1. p
(Fumi, Schiarelh, 3 Cv 48”2; 2. Fiamma 49' JqJ DESETEROB£,)
1. Barbieri (Fi*® i) točk	a5(iCsH
2. Blason (Gmn»=.-,aL,i
3. Zampieri
4. Tassini (Lib®r r,as)M
5. Neubauer l4' ,,stiCa!» I
6. Moren]	2-^' I
7. Passaglia (C^Vo.l6
8. Bertohn (COS)
 «»"■"; r I
V petek zVe^e ij I
Poljski košsf^jp proti Hausbran J
V petek zvečer b° ji nici v Ul. della v.a' rj la košarkarska e. SP?n armade WciskoV> .jjO Klub iz Wroclava-	j
do nastopili proti in
s°
brandta.	•	5o	J
Poljski košarki (it/ no na turneji v *,**Jjd§ de
jflot0 (U j r bodo danes	A
ti Trstu. Ni izk^ tpvSVj
bodo Poljaki med ^ $ j
našem mestu Pcnl
ko domačo ekipn
zaradi izgube krvi, da se je kar opotekal. Nekje se je ulegel in si spet začel lizati krvaveče rane. Dane ga je le stežka zvabil dalje, čez čas je obležal na stezi in se ves tresel. Dane je nekaj časa razmišljal, kaj naj stori. Slednjič je rekel :
«No, če ne moreš hoditi, te bom nesel. Nekaj časa se boš v štabu lizal, in ko se boš izlizal, boš spet hodil z mano.*
Prijel je psa, si ga naložil tako, da mu je ležal za vratom, in ga nesel dalje.
PODLEŽ
«čudno, da ga še ni!» «čudno, res!*
«Saj je že več kot pol u-re, kar je odšel!*
Stali so kraj hoste s pogledi uprtimi v medlo luč, ki je nekaj sto korakov pred njimi brlela v jasen večer. Tam je stala samotna bajta. Nihče od njih ni še bil v njej, nihče od njih ni vedel, kdo stanuje v njej, zakaj vsi štirje so prvič hodili tod kof patrulja zaščitne čete partizanske
bolnišnice, ki se je tisto popoldne preselila pičlo u-ro hoda od tam, kjer so stali. Ko so prišli sem, je Igor, vodja patrulje, poslal Borisa vprašat v ono bajto, če je kaj novega tam o-krog. Toda...
vZdaj bi pa že moral biti nazaj!»
«To je pa že od sile, presneto!*
«Pojdimo pogledat, kaj neki je z njim!* je rekel Igor.
Ko so prišli k bajti, je Igor pritisnil na kljuko. Vrata so bila zaklenjena. Tedaj je pobunkal po njih in prisluhnil. Namesto odgovora je ugasnila luč.
-■(Odprite!* je zdaj zavpil Igor in krepko pokljukal.
«Kdo je?* se je naposled oglasil nekdo.
«Partizani.»
Mož v bajti je po daljšem presledku rekel:
«A, vi ste? Takoj odprem, tovariši, takoj!» Ko je odklenil vrata, je ves zmeden povzel: «Uh, kako sem se ustrašil! Mislil sem, da so beli ali Nemci *
«A se ni malo prel oglasil tu neki partizan?* je vprašal Igor.
«Da, bil je tu, me vprašal, kaj je novega tod o-krog in šel dalje.*
«Dalje? Kam pa?* se je začudil Igor.
«Domov.*
«Domov?!»
«Da, domov da gre, je rekel. Da se je naveličal partizanstva in da gre domov.*
Igor se je spogledal s tovarišema. Ali je to mogoče? Da bi Boris dezertiral? Da bi kar naenkrat obrnil hrbet stvari, za katero se je boril že več kot dve leti? Ne, tega ni mogel verjeti nobeden od trojice.
«Pa vendar!* je zatrjeval možak. «Rekel je, da se je nažrl pasjega življenja v hosti, da ne verjame več v partizansko zmago in da zato gre domov.*
Nekaj časa so vsi štirje stali na pragu brez besed.
«Rad bi, da bi nam to stvar povedali bolj natanko,* je slednjič rekel Igor in hotel mimo moža v bajto.
«Nikar mi ne hodite v hišo, tovariši, ker utegnejo vsak čas priti beli iz Drage, ki se tudi ponoči potepajo tod okrog.*
«Naj le pridejo!* je odvrnil Igor in vstopil v izbo, rekoč: «Pa luč prižgite!*
«Bolje, da je ne prižgem; to bi jih gotovo privabilo sem, če so kje v bližini,* se je otepal možak.
«Naj jih privabi! Prižgite jo!* je rekel Igor rezko.
Mož je, obiraje se, le prižgal petrolejko, ki je stala na mizi.
«A ste sami doma?* ga je vprašal Vid in sedel na klop ob peči.
«Sam,» je povedal mož. «Ko mi je umrla prva žena, s katero nisva imela o-trok, sem se spet oženil, pa mi je baba ušla z nekim dedcem. Od takrat živim sain.»
«Kaj pa počnete? Od česa živite?* se je pozanimal Ivan.
«Pa... takole... imam nekaj zemlje, drugače pa hodim na dnino.*
«No, zdaj pa ponovite vse, kar je rekel oni partizan,* je velel Igor.
Ko je ponovil, kar je že povedal in pristavil še nekaj odlomkov pogovora, ki naj bi ga imel z Borisom, so vsi trije spet jeli ugibati, kaj je pravzaprav pri-
vedlo Borisa do dezertiral.	,e	P1
«No, zdaj Pa r&i-
tovariši!* jihJe ^ ganjati mož, oe
li $1 J
ji, da bi prišli be ^ ci. Toda fantje nili za to. -je' Vtem je Vid z‘ liso /
ko temnordečo
tekočine, ki Je	('J
polzela izpod ve	j J
koruznega lubJa’ v kotu za vra j>fV planil tja, se S tfil J nil in napeto * goj ki je komaj * izpod lubja. I4 s]Ut! # je obšla temo je j naslednjem	*
mrzlično raZ® 6»! ^ dokler ni M*1
ie
sa.
sed1
!>
«Poglejta nil zgrožen. st» J, Igor in IvaVtfJV( k njemu ih . pre?vj' grozljiv priz° 't v« je ležal Boris	?
no „a glavi- ^p / «Kdo ga Je pil U vpil Igor m P . K*
Le-ta je
sek, bolščal
(Nadai