7lJftrtta. I l|rtl|»l, i UBitliil 31. m 1919. mi. mi .Štovanu Narod* *•!*• p* p«*tli ■■ fcnfe bftle Avttro-Ognke: gg Ncnčljo; edo^teto »kapaj upre). • K «£- cdo Icto upre] . . . . K 65-&M leta I I * * I 15— M Ameriko is v»c drage đefele: u omee . • . . . 550 cdo teto naprej . . . . K 70-— Vpnfanjc« glede tateretov se oaj priloži a odgovor dopisnica ali ™mka. »pravnlstv« (spodaj, prttIMje, levo). Kaafl*va milo« «L f f tetefoa i 90. lBfeal« vsak dma srrt«?, turom*! o*Za Bgradbo spomenika v rojstnem kraju velikanu — pisatelju Ivanu Can-karjuc, — antantina komisija s© v elegantnih avtih pođi za zaJoškim dogod-kom, rdeča nevamost drami zaspani ljubljanski večer, gledališče polno do bre volje in praznih eedežev — moj Bog, kak kino je to! Pesnik je komaj odšel od nas, tako blizu je še, da bi človek lahko zaklical za njim, Betajnova pa je postala medtem petićna, še ćelo njegov rojstni kraj »kupčija redic — pa vendar prihaja Vrhnika Ljubljano opominjat, naj že končno izkaže Can-karju tisto formalno dolžnost — spomenik __ ti mu gre- Ali ni zanimivo, da bo se Župančičevemu klico prvi odzva-li naži vojaki in poslali svojo mezdo >za Cankarjac? Kdo so bili ti vojaki in kakšna je bila njih misel ko so po-siljali denar v Ljubljano? Kako je to mogoce, da so pri tako obilnem seda-njem denarju prispevki »a spomenik kar naenkrat prenehall? Ofietn 8tv*r-niku ni treba spomenika, o Cankarju govori mišljenje in pojmovanje vseli naših mladih ljudi, zakaj on ie v vseh Slovendh- 6e Ljubljana ga Je tako pol-na, da se tega komaj sa>eda- Is dejstva, da najožji rojaki hodijo omanja! beae-do našega glasnika, bi đrngođ ▼ veU-feem sveto napravili dogode* Zunanja oblika je pri takem namenu in volji ^»ostranska stvar. Z umetnisko mero se zato predstave vrhniških iprraleev ne da meriti Toda kdor bo naše v razvoju se nahajajoče stvari presojal z velike-ca svetovne^a staliSca. bo njih raA'oiu odvzel voljo in veselje- Hvala gre zavesti in dobri volji Cankarjevih roj|a-kov, zavest in volja, ki mora vsakomur imponirati- Pac pa nas ta predstava spominje na mnogt> drugih stvari, posebno na razvoj slovenf?kega ^lednlišca- Na ide-alizem tistih slovenskih dijakov. ki 33 nred 250 leti pod Tuni om prvikral tanrali v slovenskem jeziku* LjuMinna jih v svoji sredi ni maraln poslušari. v gozd zunaj mesta so sli. da jih slovenska zemlja čuje. Na idealirem Oojzovih prijateljev, ki so si zaželeli slisati arije v slovenskem jeziku sredi laske opere, ko je bilo dejanje najbolj napeto in glasba najbolj v razmahu- Tu na tište čaše, ko se je slovenska Talija skrivala pod varstvom iSlovenskega drnstva< in >Citalnic< po privatnih hi-šah in pozneje pohlevno životarila od milosti nemškega deželnega gledali* £ča* Če hočemo sedanje naše gledalisče soditi ne smemo pozabitt da se je razvilo iz privatnih drnžb in denarja po-sameznih idealistov- Pri tem pa se lahko prepričamo, da je bila dobra volja starih Ljubljančanov mnogo večja kot Je 4aađanee> Nade gledalisče se je do sadnjega £asa počasi in s velikim! te-zavami razvijalo, toda sraslo je iz sa-mega iđoalnega navdoš—Ja. Moderno prledališoe dosedanje Evrope je bilo skozin^koz kapitali^tieno podjetje in zabavisče. luksus enega sa-me^a sloja, buržuazije Svojo pravo barvo je pokazalo najbolj v času sve-tovne vojne: na odru igre podjetnih židovskih šmokov. nesnosne cene. lože pa Dolne vojnih dohirknrjev in drusrih ta-tov- Nič ali malo umetnosti, mnogo za-■■»■r»ve, nič naroda, mnogo bogratinov- To "ii ^ledPTi^oe, šo manj pa narodno gle-Jalipc-e- Pri na? terra do.^cdrj še ni bilo. bati pa se je, da do teera še priđe. Pri na=; je vedno igral in se igra narod Pri >r\rih dijiških pred^tavah v LijuMiMni. t>ri pasi jonskih igrah, koder po važno rlogo igrali Krakovčani in Trnovčani. nri skof.ielo.5kih pasijonih. ki bo jih predstavljali kmetje iz okoliških vnsi. nri poznejših ljubljanskih dramatičnih nređstavah. kjer ]e iarrala inteligenea. rekrutirana iz kmetskih dijakov. združena s frgrovskimi pomočhiki in obrfni-ki, pri koroških slovenskih pasjonih koder so igrali slovenski kmetje- Pomislimo na delovanje >Citalnicc po Slovenskem, na vse tište odre v Idriji, v Novem mestu, Kamnikn. Celju, Mariboru, Jeseniean in drugog Dalje na vse Krekove odre. ki delujejo danes v vsa-ki vecji fari po vsej Sloveniji- Dr. Krek je dobro vedel, v čim je bistvo našega napredka in je ćelo sam pisal za svoje odre ljudske igre. Lahko režemo tedaj, da je pri nas gledališka nmetnost zelo zanesena med narod, zelo popularna, da narod nikoli brez nje ni žlvel in da tvori bistven del njegovega duSevnega življenja — demokratska gledališka umetnost- V Ljubljani otvoriti burzuazijsko gledalisče z loža-rai in zametom, igrati v njem naelndne in neslane igre in zahteveti, đa bo narod iz samega narodnega navdušenja hodil gledat artiste, bi bilo nonsens-Narova našega naroda zahteva in po-trebuje samo narodno, ljudsko in delavsko gledalisče- Tn tu «e bo z uspehom igral tuđi Sofoklej in Shnkespeare. Dokler najsirsa masa ni ^ainteresovana. prledališče ne opravlja -^vojie dolžnosti- Čas. ko bo država iz-previdela. da je gledalisče ravno tako važno, kakor cerkev, šola in sodnija — In da mu gre ravno toliko pažnje in nodpore. ta čas ni tako daloČ- Gledali-:-cq se mora podržaviti, to se pravi nje-5rove stroške naj nosi država« Vse slabe poslediee. ki bi v umetniškem oziru iz tega podržavljenja morebiti izvirale, se morajo seveda izključiti. Slovenci-stojimo pred velikem gledališkem razvojem; dva odra v Ljubljani, po eno v Celju, Mariboru in Trstu in kmalu še po eno v Gorici in Celovcu- Tu se nam od-pira novo veselo delo in odločilno bo za nas, če borno gledališko umetnost gojili v smislu naših prednikov idealistov in v tistem smisla in visini kakor smo to svojemu narodu dolžnL Ze v letosnji sezoni imamo mnogo đokazov kako dobro se razvija gledališka umetnost in to ne samo radi kapitala, ampak tndi radi gledališkeg* smisla, ki je v našem narodu* Slovenska opera je po nepristr&nskih sodbah v velikem razevitu- Kar čez noč smo dobili naraščaj ki obeta napredek: gg-Medvedovo. Pirhovo in Skerjanca« Drar ma je stopila v lastni dom, ki nam ga je -ozidal r>o božji previdnosti Franc Jo-žef in njegova krivica- To je bil zgodo-\-inski trenutek, toda Ljubljana, ki si-^er ljubi slavnosti in parade, ga je orespala- Dr- Lah jo je hotel spomniti 'n je govoril > govor, ki ga ni govorile-Toda Čaši so bili precej motni, zdaj so minuli in dramsko gledališčo vrši svojo nalogo- Mladina čuti s časom in zato ^mo za dramo dobili naenkrat nov naraščaj, ki mnogo obeta: gdč. Mira Ber-"antova in gospodje: ^g- Plut, Grego-rin, Novak. Mladina čuti s časom in zato' -o ljubljanski dijalu iz lastnega veselja in nagiba proslavili Vodnika z >Ma-tičkom«- To je bil zares >veseli dan« za vso prijatelje slovenskega odra- Neka-teri od teh mladih igralcev so se tako obnesli, da se človek nehote vpraša, za-kaj se ne posvete gledališču in ali so še veđno tisto razmere, ki ubijajo mlado navdušnjo začetnika, k ki hoče na oder- Vse se zanima in željno pričaku-je, kdaj bođo ljubljanski srednješolci igrali Cankarja kakor se nam obeta- V istem easu so igrali tuđi mariborski di-jaki v Kušah- Mladina čuti 8 easom in zato še danes kljub vsem nesnosnim razmeram gospod Milan Skrbinsek pri-reja v Trstu redne gledališke predstave in visoko drži zastavo nade besede sredi sovražnega morja* Bogovom hra-la, da ima slovenska Talija to mla potem likvidacija trajala precej časa. je to vprašanje manj aktualno. In če si sedaj stavimo vprašanje ali nam je in bo inogoče s sedanjimi pripravami. če tuđi dobimo vse surovine, ki nam sedaj manikaio. vzdržati vozovn! in strojni park naših železnic v onom stanju, da lahko zmagamo večji promet — moramo odgovoriti — ne. Na Slovenskem imamo večjo delavnico v Mariboru — last Južne železnice. potem za sedaj, maniše v Ljubljani in Ptuju; prva last državne, druga južne železnice. Tein delavnicam pod nobe-nim pogojem ni mogoče, da bi zadostile potrebam. tuđi če bi obe delavnici južne popravljali po ključu samo toliko svojih voz in strojev, kar jih pripada na proge južne v Jugoslaviji in plus deUzmoŽno-sti sprejemale vozove in stroje naših državnih železnic v popravilo — ne bode mo£oče slovenski strojni in vozovni park spraviti v doglednem Času nm ono visino, da bi odgovarjal potrebi In prma-šal trajnih koristi. Će se nam posreći dobiti v doglednem času vse sedaj manjka ioče surovine in forsirati delo v naj-većii rneri, bodemo vzdržali v toliko, da stroje in tovornc voz ve sproti popravljamo in pri osebnih nadomestimo deske na oknih s steklom. Da bi pa v dogled-nem času spravili s sve'a grobove stro-jev — ki tulijo — v Dravtjah in Mariboru, da bi popravili te stroje in jih predali njihovetnu pokliču — o tem niti misliti ni. Je sicer mojroče oziroma po našem mnenju bode moralo biti mojročc, da takoj po sklenjenem miru dobimo stroje in vozove od Antant<\ a tuđi te bode potreba vzdrževati od vsega početka v dobrem stanju in posledica: toliko manj naših grobov nam bode mogoče spraviti s sveta. Vsekakor se pa na to ne smemo pod nobenim pogojem zanasati, ampak energično in smotren© brez vsakega obotavijanja prijeti za delo in skiišati z vsemi močmi iz last-nega storiti vse, kar je z našimi močmi izvedljivo. Mi Slovenci smo v tem oziru zamu-dili veliko prilik. ki so za nas zelo karakteristične. Tukaj omeniamo samo eno. ki je bila za časa poslanca — seda-njega poslanika — g. Ivana Hribarja. Vsa njegova prizadevanja in ves napor te bil zaman. kaprici tedan jetra voditelja Šustcršiča se imamo zahvaliti, da nismo dobili v Uubliano velike moderne de-lavnice državnih železnic. Zamujeno moramo nemudoma si- "iti nadomestiti in merodaini faktorji ne smejo tuđi sedaj imeti pomisleke in — kanrice kot ded-šeino rrejšniega režima. Nikakor si ne lastimo sodbe o dosedanjem razvoju naše mlade države, a dnevno raste zavest, da prav do nepotrebnem in v iist-no škodo zamujamo tako dragoceni ča? in z debatami in naredbami streljamo mimo cilja! Zbrari moramo nemudoma vse naše zmožne ljudi. Drofesiioniste. ki zdai brez dela stradajo in zabavljalo. Naj se ne op^reka. da ni zrnožirn. iz-žava naj tako? sfori vse korake. 3a dobimo večie število rx>*rehn;b k?!učavnl-čarskih strotev. ako ne gre drusrače — proti zamen^avj živil — naj se vzame raznim židqvsk:m šoekulan^m živica in se iih. kar iih mi ne rabimo za nas. za-menfa za take strofe. Delavnico na dr-žavnem kolodvoru naj se takoi rarširi; saj r.i potreba zidane stavbe. lesa imamo dovoli. provizorij je hitro in mora biti gotov in se lahko potem izpopolni v moderno zgraieno delavnico — zado-stoval pa bode za prvi čas in se stotero izplačal. Predrogoj temu pa Je, da se vendar enkrat že resi tisto slavno nešte-tokrat povdarjano — kompetenco. Imamo centralno vlado. Vsa Želez-niska ^-org^^nia spadaio v kompetenco železni^koga mini?trstva. To ministr-st\fo mora pričeti že vendar enkrat funkcionirati. Nikakor nočemo omalova-ževati težkcč naše skucne vlade. So velike, in gotovo najboli težke zadeve ima in bode imelo resiti železniško ministrstvo. Priznavamo tuđi izrecno dobro -cJ:r) v^eh sed^ni'ri fr^v^--tega ministrstva. — a ultra posse nemo tenetur.Vsako drugo ministrstvo gotovo lažje izhaia z manj močmi kot to, ker ima v gotovem oziru msnj pereca vpra-sanja: tukai pa se moralo vsa vpraša-nia hitro in smotreno resiti, da se celo-kupna mlada država obvaruie gospodarske škode nenreglednih posledic. Vemo, da v Beogradu ni mogoče vstvariti ce-sotnega aparata za posamezne resortc. da bi ti lahko zadostili dnevnim potrebam, — torei preostaja samo eno sredstvo — začasna delitev na posamezne centre. Ljubliano, Zagreb in Sarajevo za vse one resorte, ki so skupni in ni še poverjeništev oziroma decentralizacije. Neobhodno potrebno je takoi ustanoviti v Ljubljani odsek železniškega ministrstva. ki ima do gotove meje — a ne ozkosrčno — polno moČ in ukrepa po navodilu ministra. Res je. da imamo ravnateljstvo državnih železnic in v par dneh tuđi ono južne železnice. 2eleznice se dajo ekonomsko voditi Ie potom zdrav* etitrale, kl Mf* Mi boijsa kot so bfla preBnja avstrijria n*-nistrstva. RavnateUstvm so 8*ccr ooi-traie — do gotove mtje, vendjr famšo v prvi vrsti obrat — torei eksekattofe Veliko v^rašanj — v gospodarskem oziru najvmžnejših mom rciiti adlno Ie ministrstvo. sicer nastane kaos nepreglednih posledic. Ta vprmšania so že tu! Južna želetnica ima trajne građbe in ras-širjenja obstojeCih nmprer etc. Kdo nsi da votiim — pover)enl5tvo za promet, ki je brez kompetenc iH mogoče pre-hodnogopodarski nrad, socialno skrb-stvo ali poverjeniStvo zm Javna dela — ko obstoii Se veljaven zakon in opravil-nik, da mora taka dela predvsem odo-briti železniško ministrstvo in je po naredbi cetokapne vlade o sestavi in ostro-lu ministarstva saobraćaja to direktno tuđi že ozakonjeno? Tndi vprašanje de-lavnic in sprejetja kvalificiranih močij ni nič manj važno. Tukai bode moRoce priti do resnega dela in nspeha Ie tedaj, ako imamo v Ljubljani odsek železni-škega ministrstva s potno moČjo in — strolcovnjaki. ki ho£e}o in morajo resno poprijeti za delo in imaio tuđi tozadevne pravice. Nojno rabimo pri železnicah strojne inženirje. Prepričan sem, da jih je toliko, da Drevzamcjo to nalofco in ja vprid celokupnemu narodu uspešno izvrše, a treba iih je poiskati in jim tuđi nekaj nuditi Ne srne se zsroditi, kar se je zgodilo priznanim železnišktm stro-kovnjakom inženirjem — Hrvatom — enemu od prejšnje generalne inspekcije avstriiskih železnic — druKcmo načelniku delavnice drŽ. žel. v Floridsdorfu, ki so ju najprei pozvali v Zajoreb — a jih sedaj puste čakati. ker ni kompeten-ce in polne moči — najbrže tuđi dobre volje ne! VpraSanje izenačbe ustroja raznih železniskih uprav, službene pragmatike in pfačfinega regulativa za vse jufcoslovanske Železnice bode postalo j ode pol no, ako se takoj ne začne resno n smotreno delo! Tarifi se morajo do kemečne ureditve valute na vsak način povišati; sicer bomo gospodarsko za-pravili toliko narodnega premoženja m naprtili državi po oepotrebnem tako ocrr«^rnne miltjone dolsrov. da bo prroza. | Dokier na$a krona dnevno izsrublja — recimo samo 2 vinarja — izjrubljajo Že-iezriice pri sedanjih kronskih tartfih de-setkrat toliko, tako da bomo v par ted-r\h res vozili zastonj — plačevali pa iz • državnih sredstev ali pa z novimi dol- i Kovi stroške za obratovanie. Naj se ne oooreka, da bo plaćalo občinstvo tako ali tako. Je že res, a velika razlika med občinstvom. ki bi sedaj plaćalo zvišane tarife in med onim, ki bode moralo leta in leta plačevati — nepotrebne dolgove in deficite železnic. ! Omeniti ie potrebno Me enkrat vprašanje takozvanih kompetenc. Pri pokrajinskih vladah se je cvedla — moderna demokratična navada, da si vsako po-verjeništvo lasti vse moRoče pravice in hoče imeti povsod sdavno in odločujočo beseđo. To tuđi pri nas na Slovenskem prosperira in se posebno tfede Železnic hoče udejstviti. Ni namen tukaj kritizirati in odkazovati raznim poverjeni-štvom njih delokrog, a vs! železničarji, slovenski kot hrvatski so gotovo istega prepričanja, da nikdar ne bi bilo tega kaosa v Banovini, ko bi bili imeli res železniški strokovnjaki tehtno in odločujočo besedo — kar žalibog ni bilo. Skoraj dnevno so se in se še dogajajo slučaju da izdajajo razna poverjeništva, posebno na Hrvatskem, izkaznice za —' prosto vožnjo etc. Seveda smo mi Slovenci tuđi v marsičem — prednjačili. Poverjeništvo za promet je ponovno za-htevalo od uprave južne železnice. da naj ta prestavi nemške hujskače iz Maribora v blaženo Nem^koavstrijsko re-publiko — to zahtevo je tuđi obratno nadzorništvo južne železnice ponovno stavilo ravnateljstvu na Dunaiu —, tam pa so se gospodje ravnatelji pri ustmeni intervenciji izgovarjali in povdarjali. da ie poverjenik za socijalno skrbstvo Narodne vlade v Ljubljani izjaviL da teh ljudi ni potreba prestaviti tja, kamor spadajo. — torei hujskajo naprej in tiho-tapijo en groš živila in s tem pođražu-jejo cene vsem slojem — tuđi slovenskim duševnim in manuelnim prole-tarcem. Zelo resni čaši to in potreba je noj-na, da si ohrantano naSe železnice v dobrem stanju tat obratu. Slediti toka) tako pri materijalu kot pri ntesdah aa-rtavljencev, ni samo opasno — ampak rodi najluđi pregreiek proti domovini kot laki. ker s tem ogrofamo obstoi in razvof koma] osvobofene domovine. Me-rodajnJ faktorji na] se savedo resnega polotaj in nujno ukrenejo resno in smotreno, dokler je še čas in je mogoče 6b-varovati državo katastrofe. Jeli potrebno, da vozimo za NemŠko Avstrijo vla-ke pa starem tarifo, a vse surovine in izdelke, ki jih dobhno od tam, moremo plačati po dnevni vedno vlSji ceni? Kon-zolidacija mora iti smotreno in uspeSno Ie takrat pravo pot, ako so na krmilu možje. ki najnrej pretnotrijo srospodar-ska visrašanja iz $rospodarskeKa in stro-kovnega in sele potem iz političnega staJišča. novlnsm PKStei Glasilo staroradikaine stranke »SAMOUPRAVA« reagira na zahtevo stavkujočih madiiirskih železničar|ev v Pečuhu, da si naj srbskc čete umak-n«]o is Baranje in pravi: >Goepodje Madžari si npajo prereć in etopajo preko moj, ki bi jih v svojem interesu ne smeli prekoračiti- To njih postopanje dokazuje samo to, da postajajo Madžari, čim čutijo malo večjo prostoet okrog grla, predrrni in nesramni in žalijo one, katerim bi morali biti eamo hvale žn i in od katerib lahko v bodoče pri-čakujejo samo pravico in dobroto, ker bodo imeli t političneni državljanskem in gospodarskem oziru v državi SH8 mnoffo boljke pofroje sa življenje in ob-stanek, ne^o so jih imeli ▼ svoji đržari ▼ časa, ko so v Madžarski oblačili Tisza In ostali dunajski in berolineki hlapci-c S vpračanjem, kaj nam donese mir, pe bavi beogradska >SIiOBODNA REČ« in prihaja da laključka: >Poli-tieno ni modro tirati nezadoToljne na* rode v obup* Ta obup bi lahko iskal nteho, morda oelo rešitev na oni strani, odkodef prihajajo skrajnosti- Tak mir, kakršen se kroji v Parizn, bo težko đo-nesel stvarea mir t bodočnosti in Že sedaj se kaže, da se svet iznova deli v dve sovražni skupini 8 samo zamenja^ nimi vlogami- Tišti vezni mir, toliko obećan, ostane Slovestvu i v bodooe neosojen, ako ostanejo smagujo^e države pri svojih pretiraaih cahtevah. A to bi imelo nsođepolne posledios, ker se je ve&na narodov borila sa idejo večnega mira.€ O istem vprasanja raspravlja, tuđi beogradska >PRAVDA« pisoĆ: >Đo-klor smo se borili, smo imeli vsi jednake pravice- ZaveznUd so nam priznavali vse* A dane«? Danes fte Lloyd Ge-orges razbnrja v dolgih razgovorih radi naših zahtev in ostane ▼ Parizu samo pod pogojem, da konca konferenea svojo đelo v dveh teđnih* Z&kaj? Zato ker so prelimin&ri za Nem&jo gotovi, a naše stvari so postronskega pomena* Računi veliki ia velikih sil so gotovi in treba jih je čim najpreje predložiti t poravnanje. Kakšno ime naj dar takšni mirovni konferenci?« V beogradski »EPOHI« |e napisa) dr- V- Verbenac članek, naslovljen »Rusi, Srbi i Ukrajinci«- V tem Slankn sknsa dokazati, da so Rusi in Ukrajinci dva povsem razliSna in samostalna siovanska naroda.. Pravi, da šteje ukrajinski narod 45 milijonov duš in da ima vsled tega pravico do svobođe in nesa-visnosti- Ukrajince imenovati Malorose, je baje žalitev, kakor je obrekovanje, da hi bila pokojna Avstrija podpiraia Ukrajince- Nam se zdi, da dr* Verbenac ni baš temeljito podkovan o takozva-nem ukrajinskem vprašanju, sicer bi se ne zavzemal s takšno vnemo za nkra-ilnstvo, ki Je, kakor je znano vsemu politično napbraženenm svetu, plod, delo avstrijake politike- Kje pa je >ukra-jinski narod« f Lahko ga isčete * hičjo pri belem dnevn po Ukrajini in Galf-ciji, pa ga ne boste našli, namreč med ljudstvom- Vpra&ajte kmeta, kako govori, ©dgovoril vam bo — >po ruski<• Ukrajinstvo je nastalo Sele v sedem-desetlh letih preteklega stoletja-Uvedla ga je avstrijska vlada, da a tem izpođbije tla ruski propagandi DotleJ je prebivalstvo v vshocbii Galiciji rabilo ruski književni Jezik in ruski pravopis. Da to prebivalstvo ločijo od bratov v sosedni Rusiji, so Avstrijci de-kretirali najprvo fonetiko. preuredili nekoliko pravopis ter nato proglasili narecje, ki se govori v iztočni Galiciji, za književni jezik* Ta >novi jezik« so potem krstili z ukrajinskim imenom in označili prebivalstvo vzhođne Galicije za Ukrajince- Ker Je goldinar opravljal svoj posel izborno zlasti med inteligeu-co, Je po desetih letih že nastalo takozvano >ukrajinsko gibanje«, ki pa je bilo vsikdar in je ostalo do dandana^-njega v najožji z^^ezi z Dunajem in Be-rolinom- To je zgodovinska resnica, ki so ne da pobiti. Ukrajinstvo ni naše gore list, to je a vs tri jska in nemška cvei* ka- Takozvani Ukrajinci so Rusi, ki govore svoje narečje, ne tvorijo pa svojega, bistveno se od ruskega razločajo-čega naroda- Ko izgine avstrijski hi nemški vpliv in se izbrisejo tuđi poste-dice tega vpliv a, se bo podrla tuđi umetna zgradba ufcrajinstva* Z Goriškega* Kako je lepo, vse cvete, sažirela je spomlad v polni svoji čarobi in milobi-Kako blagodeino učinknje to zerodnie solnee- Raj ponuja priroda, ali sredi tega raja ni veselja, ni zadovoljstva, crna skrb 6tiska srce domačinu, v obrazu pa ma ođseva odločnost in neizprosen boj za lastoo grudo . • • Iz Sempasa proti Gorici ženejo la-Ški karabinjerji tri tante, trdo uklenje-no, kakor da hi bili to največji lopovi, in ž njimi koraka tndi đekle, Istotako uklonjeno- V goetilni pri Humarju. v Sempaen je bilo: domaća 201etna hcerka je vzela iz krilnoga žepa svoj robec, padel jej je istodobno iz žepa mal slovenski trobojni znak- Videl je to na-vzoči laski tenente, zgubanoilo se mu je mlado delo in pricela se je dolga pre* iskava- Dekle je moralo povedati, da je dobilo znak od nekega đijaka. In se dva draga sta bila zapletena v to, da Imata slovenski trobojni znak- Karahinjerji so polovili fante in Jih s Humarjevira đekletom vred odgnali proti Gorici* Kajti strašno strogo je prepovedano v >Venezii Giulii« imeti slovenski trobojni znak; sicer se poroM slava smage ob Plavi in v blato potepta glorija Rima. Nafti mnceniki, veliko Je že njihovo Stevilo, prenašajo junaško vsako trpljenje za svojo domovino in tuđi IIo-marjovo dekle ne joče in ne vzdihuje- Prehrana Je zadnje čaše sumljivo dobra* Po goriSkem mesta in po kmetiti dobiš moke, sladkorja, olja, rib, vina, rižat kave, belega kruha, mnogo rasđe-le brezplacno, vse seveda v Jeden Jedini namen: pridobiti ljudstvo, da bi mislilo samo na svoj želodee in bi se v njem izgubila njecrova narodna zavest* Veselica na veselico, v Gorici neprestani koncerti, predstave, raasveseljeva-nje, vrvenje, vse povsodi gibanje v do-loceno smer: omamiti ljudstvo in nm v tej omami izvabiti vsklik: evviva 1* Ita-lia! Naši jekleni ljudje pa so neukloit* ljivi, po vseh živi Ie Jedna misel, to je misel svobode- Oh, ko hi mogli mi glasovati! Plebiscit! Kako JednoduŠen bi bil glas naše slovenske Goriske! Čim bolj se bližamo odlo6itvi glede naše đe-žele, toliko silnejša je zavest, da ta lnž. Henrvk Grouaer: Jola mstsrijBlnB M\m". (Dalje.) Vodstvo za ta namen potrebnih statističnih podatkov in zapiskov in uporaba tozadevnejja uradnega gradiva, dat, itd. bo ena najvažnejsih nalog te sole zajedno z oddelkoui za poiz-yedbe pri izbiri pokliča. Če pa starši kake«:a dečka vkljub natančrJm izjavam ravnateljstva »sole ročnega izdelovanja« na vsak način ho-čejo, da se vrne deček po dokončanem 21etnem praktičnem kursu nazaj v srednio solo v 4. razred, se bo korist časa, ki ga je prebil v kurzu pred vsem v tem kazala, da se bo deček po-govarjal s tovariši in starši, brati in sestrami čisto o drujacib stvareh kakor deček, ki ni obiskoval tesra kursa. Pri onih, ki so vzliubili praktično izdelo-vanje, se bo pokazalo, da se bodo nadalje v prostem času z njim bavili In čitali najraje dela obrtne, industriiske, tehnične in trirovske vsebine. Ti napredni izdelovalci se bodo na ta način počast konsolidirali in izpoDolniJi. Za slučaj ni da bi eden teh naprednih učencev, samouki treovec ali tehnik obiskoval rjo dokončani sredni! soli tehniko, bo to. česar se ie naučil v »soli materiielne kulture«, pri$lo do prave veliave. ker se bo z ve^etiem in pravim zanimaniem, z crloboke^irn razumevaniem bavil s tehnlčnim Stuđi-jen. Tehnika* oziroma materijalna kul- tura, je danes že tako raziirjena, tako raznovrstna, in s tem tuđi studij tehnike za onega, ki ne prinese nobenega predznanja seboi (kakor pravi profesor Riedler iz Charlottenburga), tako težak, da se mora na vsak način že pri-nesti seboi gotovo množino prebavlje-nega in v spomin trdno zasidranesra praktično - tehničnejja znanja, drujcače ne profitira slušatelj tehnične visoke sole đovolj od de taj lov tehničnega predavanja. Detajli israjo v svehi tnateriiehie kulture, na polju tehnike veliko važnej-so vlogo kakor v drugih poklicih, posebno dandanes, ko se je industrija in vsa produkcija na polju materijelnc kulture tako dalekosežno specijalizirala. Mogel bi kdo trditi, da je podalj-5anje pouka za dve leti utemeljeno samo za one, ki so določeni že pred podali šanjem za studij tehnike. Za vse dru se učence pa Domeni oođaljšanje pouka popolnofna nepotrebno izcnbo časa, denarja itd. Oni, ki tako mlsfijo. naj bi StaB spise ravnatelja dr. A. Papstt te Up-skega, na pr. »Techntsche Arbeit ab Erziehungrsmittel« v Časopisa »Garten-laube, lernlk 1908, stran 35, nadalje »Ročno delo dečkov v danaSnf! rzxo-ji« (založba Teuber, Ltosko, 1907), Ml bi si ogledali Horace Marni School ▼ Newyorku. in srovorili bi drujcače. Razven teza še omennn. da ne tra-ia na pr. studij medicine na Švtdskem kakor v NemčUi aH Avsfeltt 4-ri toC temveč 8—9 let, in realka v Nemčiji ne 7 let, temveč 9 let Če hoče pri nas rokodelec dela-vec ali tehnik na podlari iznaidbe ali izboljšanja zaCeti z izdelovaniem do-tičnega predmeta, se mu bo solo težko posrečilo, spraviti lajike do tega, da bi se začeti sanimati za stvar in financirali novo podjetje, Netehnični svet ima strah in ne-zaupnost do tehnike, boji se. SPUŽČati se v uja ker je težka in komplicirana, najde se torei redkokdaj kdo. ki bi bil pripravljen investirati večje ali manjse kapitalije v kaki novi produkciji. Ta strah pred tehniko se da razla*ati samo vsled neznanja pogojev. od katgrm je odvlsna uspeSna produkcUžL Sola materijelne kulture, ali kakor bi Jo mogli tndi imenovati »praktična lola tehnične enciklopedije« za osebe rms-lične starosti in različne stopnje splos-ne izobrazbe naj deluje zooer ta strah in nezattpnost pred indastrijo. Pt^d obrtio te tehniko na ta na&n. da ▼ JK>-tovfli odđefklh m kurzJh toTIko Bodi kakor Ie moroče tia praktiCen «jCm semani s po*oil, od katerth Je ođvlsen uspeh ▼ produkciji. Pri novi prodntrcIH «e «re nimtec toffko sa ta tH rtćrti i>redmet te m&-dakelie v vsakem odra ooM^cano mi neooklicano kritfko. Ore reHto boli smta aH 1.) ie takoi fe li tapetira ootitbiH k^nital sa ustanovitev tn obrat oa ni- polaffot ^_, i 2i ali m bo IzdakTvmlo im pmrtUk 3.) kako se bo organiziral in vodil tehnični del podjetjau 4.) kako se bo orraniziral in vodil komercijalni del oo&etja, 4.) kdo bo vzel v roke 3.) in 4.), 6.) s kakSnim poznanjem ljudi, sveta in trgovine, nadalje s kakšnim poznanjem raznih imponderabllli bo napravljeno 3.) m 4.), kajti v nebroj sltičajih se je že konstatiralo, da se doseže boliSe rezultate, ako se mi vest-nem vpoStevanju točk 1.)—6.) kako masi genijalno idejo dobro izvršuje, kakor selo genijalno slabo. Naj genij al-nejše ideje m nameni so pokopani, ako se natanko ne vpošteva toČk 1.)—6.). Zatorej bo naloga novodobne Sole časa po vojni, prave živlien4ske Sole. kl bo šola materijelne kulture, da na podla*! skrbno zbranih in izdelanlh prlmerov vse to, kar je treba uvaževati pri sa£etka novih produkdj. deCku že ▼ tako Bežni starosti vcepl, ne da bi si postal tega svsst da bodo ti dečkt ko so enkrat dorasli v srele može in imalo samostoine žMieniske pozicije, imeli v teh stvareh veliko večjo samostojnost v presojanju kakor možje, kl nišo absofvfraH Sofe »materiielne kulture«. Okvir CasnfSkera članka !e orete-sea sa Slrno raspravo, katero misli pi-sec podati ▼ ceH knifffL Taka raznrava bi bila im ravno potrebna v tem časni-Btem članku, da rtzlofl, đa je Sofa te vrste ne samo motoča, teroveč rudi silno potrebna v kralfestvu SHS. Plsec se torei otnefule na to. da noda rezultate svojem dela v sledečih to&ilu a) Dežela. ki še nima zadostne m pomembne industrije, more Ie v tem slučaju voditi uspešno industrijo pov-speševalno politika če se briga odza-vorna korporacija ali institucija za to. da se izobrazijo dobri domaći strokovnjaki, ki bi našli v slučaju namiš-Ijenih novih produkcijskih ustanovitev pri kapitalu lajikov potrebno razume-vanje za te nove ustanovitve, b) Širno občinstvo, torej lajiki, moreio Ie potem dobiti malo razume-vanja za tehnlčne zadeve, Če le kolikor mosroče veliko število lalikov imelo že v nežni mladosti oriliko, se na praktični, torej rokodelski način baviti s teh-ničnimi stvarmi in pod vodstvom izur-jenih delavcev inženirjev delati v raz-ličnih produkcijah. c) Občinstvo lajikov še neindustrijske dežele je v stanu podpirati na-stajajočo domačo industrijo, ako se je njega velik del Že v zgodnji mladosti v »šoii materijelne kulture« bavil z n^jvažnejšimi principi izdelovanja fn prodale materijelnih stvari, kupčijskih predmetov. Občinstvo lajikov more samo podpirati domačo industrijo na ta način, da vsled razumevanja življenjsklh po« gojev obrti in industrij soloh vsake industrije na polju materijelne kulture omoffoči z radovoiinim prepuSčanjem potrebnih ustanovitvenlh glavnlc za* četek velikega Stevila novih produkdj. Otottec nrfkodaiej 76. štcv. .SLOVENSKI NAROD", dne 31. marca 1919. Stran 3. zemlja mora ostati slovenska' Pripravljeni smo za njo Se dalje trpeli, In po vsem trpljenju mora sredi naravnega raja v&kliti tuđi nad duševni raj! Politične vesti. KONEC MEDZAVEZNIŠKE PRE- ISKAVE RADI LJUBLJANSKE GA IN ZALOŠKEGA DOGODKA. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 30. marca iz uradnega vira: Med-zavezniska komisija, ki je prjšla v Ljubijano po nalogu vrhovnega vojne-ga sveta v Parizu, da preišee takozvane dogodke v Zalogu z dne 12. fe-bruarja in v Ljubljani z dne 20. febru-arja, je zaključila svojo preiskavo z naslednjim uspehom: Zaloškega dogodka ni bilo. Iz Ljubljane odstranjena laska komisija za kontrolo izvršitve premirja se bo za-menila z medzaveznisko komisijo, ka-tere član je tuđi srbski Častnik in ki ima naločo repatriacije, izdiranja pot-nih listov ter olajšanja Železniškejra prometa. Italijanske, franeoske ter an-srleške Člane te komisije predstavilo dne 3. aprila generali Sesre, Savy in Gordon ljubljanskim oblastim, povelj-nik Dravske divizije kraljevine Srbov, Hrva tov in Slovencev v Ljubljani ze-neral Smiljanović pa imenuje našega Člana te komisije. Parturiunt montes, —! »POLITlCEN KLUB« ki naj bo politično vzsoino središče Ju-goslov. đem. stranke, se snuie. Usta-novni zbor ie danes ob 8. zvečer v »Na-rodnem domu«. Krajevna organizacija JDS v L^s- cah je preložila svoj shođ z dne 25-marca t. 1- na dne 30. t- m- Po shođu se ie TTŠil običajni shođ in volitev vseh članov izvrševalnega odbora J"DS- Shođ JDS v Hrastniku- Vžitek je imel in zadovoljen se je vračal vsakdo, kdor je bil dne 23- t- m- navzoČ pri predavanju g- dr. Ravniharja, ki je prihi-tel iz Ljubljane k zborovanju naše kraj- org- JDS za Hrastnik-Dol. V požudnih in izbranih bese dah nas je vo-dil iz časa preseljevanja narodov pa do najnovejše dobe, ter nam pokaza!, da smo tuđi zgodovinskim potom upra-vičeni biti gospodarji naše lepe domovine- Njegov temperamentni govor ni bil zdražben, manjkala mu je vsaka strupena stranka rska asritaHia in ravno zato je učinkoval in prepričal vse na-vzoče tem bolj o idealni nalogi, katero si je stavila JDS. Govori! je iz prepri-čanja vseh poslušalcev, ko je povdar-jal, da stranka, ki dela z nasiljem in terorjem — si piše obenem smrtno ob-sodbo- Obenem pa se je g- dr- lahko osebno prepričal, kakšen sad rodi dnevno hujskanje vsenemških kričacev Wiltschnigga in Stadlbaura na podređene jima steklarje, ki sicer jedo naš kruh, a izdelke izvažajo nemoteno v Nemško Avstrijo in Madžarsko- Upamo pa z gotovostjo, da jih bo naša ne-uroorljiva in pravična vlada vendar že enkrat pometla v rajh, kjer bodeta lahko nemoteno hajlala- Obtožilnega materijala obeh veleizdajnikov in kriča-čev je pri nas več kot dovolj! V Marbeku se je ustanovilo 28. marca »Gospodarsko politično društvo za marbeški okrajc, ki ima važno nalojco vse gospodarsko, narodno in kulturno delo na naši severni meji v tem okraju organizirati. Kljub neugod-nemu vremenu se je vabilu inž. Pa-hernika odzvalo lepo število zastopni-kov vseh občin in večina intelisrence obeh strank in se je položaj okraja vsestransko razmotrival. Zacrtale so se smemice za delo v bližnji bodočno-sti v dobrobit našega ljudstva. — Zborovanju je prispstvoval tuđi okr. ela-var g. dr. Ip"avic. Sprejelo se je več času in položaju primernih resolucij- AFERA PAŠIĆ - KACLEROVIĆ. Na vidiku je v Beogradu velezani-miv političen proces. Kakor je znano, je imela srbska socijalno demokratska stranka samo enejara poslanca v narodni skupščini — Trišo Kaclerovića. Ko je srbska skupščina po okupaciji Srbije po avstrijski armadi jela zasedati na Krfu, se je sej hotel udeležiti tuđi Kaclerović. Proti njegovemu pripustu na skupščino pa se je izjavil takratni rrrinistrski pred-sednik Pašić, češ da je Kaclerović ne-zanesljiv. ker se je pogajal in dogovar-jal s sovražnikom. Nadalje so dolžili Kaclerovića, da je v času okupacije v Kragujevcu imel zveze s sovražnikom in da je rudi avstrijskim oblastvom ova-dil nekatere krasruievške meščane. Kaclerović se je sedaj vmil v Beograd iz Stokholma ter zahteva parlamentarno anketo, ki bi naj izrekla svoje mnenje o njegovem političnem delovanlu, takisto pa zahteva tuđi, da ga njegova lastna stranka postavi pred častni sod. Obenem je izjavil na pristojnem mestu, da je pripravljen, da se zagovarfa rodi pred rednim sodiščem. Zdi se torej, da bo Kaclerovičeva afera stopila v kratkem v ospredie političnega zanimanja. (Šaša brzojavna poročila iz Zagreba^) JUNASKO DELO NAŠE MORNARICE Zagreb. 30. marca. DanaSnia »Rtieć S. H. S.c prinaša vest o jnhaSkcm Cinn naših momarjev pri ekspediciji donav-skfli monitorjev proti Budimpešti. Dva donavska monitorja, ki sta bila zasidra-na pred Beogradom, sta bila ^Poslana pod poveljstvom anideSkega poDcovnilea Bakerja v Budimpešte, da se ta informira o stanju tamošnje antantne komisije kf Iteje 80 častnikov. Pod povćlsrvom odpijvila na pot V Bndafoku so pričefi madžarski vojaki strcljati s strojnicami na monitorje in je bil pri tem kapitan Mažuranič težko ranjen. Ostal je pa vse-fno na svojem mesni in zapovedal«stre-uati s topovi na madžarske napadalce. V par minutah je topovski ogenj, dobro namerjen, prepodil madžarske vojake. Mažuranič je bil ranjen v obe nogi nad kolenom, a ekspedicija se je nadali evala «i monitorii so srečno prišli v Btidimpe-sto. To dejstvo samo je v Budimpešti povzročilo veliko senzacijo. Takoj pri prihodu so prišli odposlanci sovjetske vlade in izrazili svoje obžalovanie radi nesporazumljenja v Budafoku. Obenem so naznanili, da je bilo v boju tamkaj usmrćenih 12 madžarskih vojakov. Za-htevali so tuđi pojasnila radi pri!io^a monitorjev. Polkovnik Baker jim je po-vedal, da je prišel zato, da poseti antan-tino misijo. Nato so mu člani sovjetske vlade dovolili prihod v mesto. Dru^i dan so prišli znova madžarski poslanci k mo-nitorjem in zahtevali v imenu sovjetske vlade, da se monitorii predaja, ker pri-padajo madžarski državi. Kapitan Mažuranič jim je na to poveđal. da ima o tem odločati samo polkovnik Baker. Tega pa so Madžari irrernirv.Ii in po poseb-nem selu je sporočil kapitanu, da nai od-loči po svoji svolji, a rmd^arski postanci so sa pri tem orozorili, da naj se preda, ker so na mostovih topovi in po ob-režju postavliene s'ro'ne pir.ke. Ako bi pa tuđi tu utekel, so ya v Budafoku že nameščene mine. Mažuranij jim je od£<>-voril, da v principu s svo.ie strani nirna ničesar proti predaji monitorjev, da pa hoće počakati na višjo zapoved. — V nato s'edeči noči na se je Mažuranič od-ločil, da se odpelje. Ležeč v svo.ii kabini, je zapovedal naperiti topove na madžarske baterije in stresati. Streljajoć na vse strani, je priče! pluti s polno paro izpod mosta in iz BudimrcMe. Madž:>ri so bili tako osupli, da so zapust;li svoje topovre in strojnice in zbežali. V BuJa-foku je res računal s tem, d:i so Madžari* položili mine in sicer na onih mestih kjer se jih običajno polasra. Snretnnsti njegovih mornarjev se je posrećilo premazati tuđi to oviro in Mažuranič je srečno priplul s svojima monitoriema v Beograd. Kapitana Mažuraniča so tako] rrcnesli v bolnico in operirali. Admiral Priča in drujn viseki častniki so j^a obi-skali v boln'ci in mu čestitali na njego-vem junaštvu in spretnosti, s katero se je rešil sramotne predaje monitorjev. ZBOROVANJE !STR?!' PPFRFANE NA DUNAJU. Dunaj, 3fl marca. V ponc!c!*ek se Y>^ skrčila krušna kvota na polovico ker je vsled tridnevne /elcrnJ'ke s+a\ ke ;zoctni vs^k dovoz živi!, ros^bnn dovoz rroko iz Italije in Amerike. V^lcd ^ega jenn-stalo v diTnai^fih nref'me^^iih ncr'vozro razpoložpnie V suboto clono!r'nc ?e rrT, šio v veT'ki dunn'sk? tržii5ri ffo vHi"" izgredov, ker ni b?'o noVteni^ "tv"' p--f^ večeru so se ti nemiri n^nov'l* v 10. okr. kjer je rn^bun^na mn^^'cn orn"ih več vozov. na'oženih z rr^ko in m^**rn^ado. Polici'i se nJ nosrečito. da bi b:la uiola kake^a stor^ca. Dunaj. 30 marca. Umdniki in de-av-ci v vaeonskih tvorn'^-h v PiT-i'Ve^ Novem Mestii po ?WenMi. da prirede eno-dneven ^traik iz sim^tiie do :>?le7r!;'nr-ske stavke. Isto so skleirli ttidi rrciđniki in delavci motorske rvrornice D?miTer. Dunajska vlada je vsled raznTi stavk izdala naredbo, s katero se nrepovedtre za par dni prodaja in uživante alkohola. ANTANTINI UKf?FPI PROTI BOLJŠEVIZMU. Krakov, 30. marca. L?sr! !z Cerno-vfc poročajo, da Je Antanta postavila velike množine vofaštva ob msko-gališki meli, da prepreci nameravano prodiranje ruskih boliSevikov proti Ogrski. V Jassvju je glavni stan antantine vojske. NARODNI SVET NEMSfOH CASTNI- KOV RAZPUSCEN. Đerofi^ 3a marca. BcroltnskT guverner je nzpostil narodni svet nenl-Uk tatteflBOr; ker s» t**aOd priredili demonstracije za Ludendorffa In v«C ta-lah nemških generalov, ki so bili znani kot tlačiteUi vojakov in strastni pristaši voiaškega režima. TO BO LEPA 2ETEV! BudlrapeSta, 30. marca, Številni duševni delavci, ki so vsled preobrata postali brezposelni, po večirri advokati in častniki, se trumoma iavliak) za poljska dela, posebno jih veseli saditi krora-pir in sladkorno rcr^o! Poprosili so, da se jih naj posije činiprej na dezelo in vlada jm je že ob'i ubila, da iih v kratkem posije v oddelkih na kmete. (To bi bilo interesantno, ogledati si razne dok-torje in Štabne častnike. kako bodo sadili krempir. K^dar gredo na polje, ne smejo pozabiti cilindra in rokavic in pa odlikovanja! — Ubo^a žetev!) KOA1LMSTIČ\A 7POPOVANJA V NEMŠKI AVSTRIJL Duri}, 30. marca. V soboto se je vr-?!lo tu zborov^nfe duševnih delavcev. na katerem je nastonilo tuđi par komuni-stično navdahnjenih srovor.sikov. ki so oštro nanadali socifnlne demokrate in niihovo glasilo ^Arbe!ter Zeitung«. Zbo-rovanie je postajalo od trenutka do trenutka bob* v;fsarno. tnko da se ie bilo bati dejanskih spo^ađov. Komunisti so Dr^testirali nroti Umu. da bi duševni delavci vstopili v delavske svete, ker ima-io manuelni de!avci nekako antipatijo in .nezaurarne nroti duševnim delavcem. Nemir in nered ie raste! od trenutka do trenutka ;n končno ^e ie zborovnnie kon-čalo. ne da bi se bi'o kai s!:lenilo. Gradec. 30. marca Danes se je vršilo tu komunistično zborovanje. na katerem co ti zahtevali diktaturo proletarijata. Kot Kovorniki so nastopali veči-noma naročeni dunrMski komunisti. So-cialni demokrat dr. Gislcr je pobijal iz-vajania dnnaisk;h komunistov in navzo-či socia'nt dcrnokratte so mu rritrtevali. Naro^:eni nuna^čanje so predlagati reso-lucijo. v kateri izrnžnio svoje simpatije o^rskim in ruskim boljševikom in komunistom. Prcdsednik zborovania je dni resoluci'o na glasovanje in konstatirah da je spreieta. Socialni c!crnokrat;e pa so trdili. da resoluciia ni srrc:cta in da nr; crlasovanjti niti nolovica navzoč;h ni bila zanio. Nnstal je vfe!ik h^up in skoral bi bilo prišlo do nretena, Ker ie predsednik še vedno trdil. da ie predlagana resnluciia snreieta, so organizirani soc:a«ni demokrati korporativno zapustili zhrrovanie. VRNITEV CE$!Cm VOJAKOV V DOMOVINO, Prn£2, 30. marca. Včerai so dosneli iz Italije prvi trm^orti čeških čet. ki so se do secaf nahaiale v la^kem vjefni-št\ru. Več starejših in mlaiših letnikov je bilo takoj demobiliziranih. ITALUAM UVIDEVAJO? Berolin, ^. marca, »Informntiori« norora iz RTnfft Ministrski s\'tet v Rimu ie sklenil snr^jeti predlos: Antante glede iadranskegsi vprašanja. ker smatra nreditev tega vprašania Ie za provizo-rično. Kot vzfok te po^-astljivosti se navada' dc-istvo, da si Ttaliia v iadranskcm vprašaniu sama ne m^re pomagati in da n:ma za izvedbo nasilnih sredstev do-vo'i moći na razno'rgo. Zato hoče rnje ročiVatL da ii bo lahko pomagala Antanta. ZDRU2EN.IF Č*$Km SOCIALISTlC-NIH STRANK. Praga, 30. marca. V Moravski Ostravi se je vrs»lo v soboto zborova-n'e dclegatov češko-slovaških socialnih rVninkntov in čeških ccntralistov iz Moravske in Slezije Pri zborovanjn r>e ie skienilo. da se obe stranki združite v eno sociaTno demokratsko de'avsko stranko. Na Ce?-kcm ste se ti dve stranki že pred deb* časom združili. ANTANTA 7QZV}T KROG OKOLI RIDI?V!PFSTE. Praga. 30. mar ja. Iz P:i?;una poro-ćr»io. da se nab*??;o tcrr»K*ai poleg itrVh*-ianskih t\v.\\ anglcške čete. ki so zasodle ? lasti železrrce in nacfzoru.icio- vse transporte. Tako se od dne do dne boli zožnie krog okoli Rudimnešte. VE1 "OHT "^NOST ITAI !.« \ NSKE VI ADF — A! I STRAH? Lupano ^0. mnrea. Vsled o-r-snega r'^ožpia v Tr«fu ie dovo!?1a itali?arKfusteršTeev vzduh. Potrebno bi torej bilo. da bi se meroda;ni čmitelji mal-ce z?nimali za stvar. Imamo vendar mladih, sposobnih mož — sedai je većina takih, ki n;ma smisla za notrebe današnjih dn? — ki bi ured;l: obeinske za-deve Hco kakor to zahteva splosna korist. Če se že rometa povsod. naj se tuđi tu mafo počisti, ker precej smrdi po gnjilobi prejšnjih dni. Pohorsky. neođrosen^ tfomovino. ITALIJA ČUVA KRANJSKE NEMCE. »Journnl des Debats« priobčire telegram iz Pima. v katerem poroča. da prinnča »Corriere deT!a Sera« na uvodnom mectn doris iz PeV? z vset^ino spo-menTCC, ki s& io posTnli kranjski Nemci na rrvrovno konferenco. V tei spomenici r»rrst?!e'*o izredao tež^k polože! nemške tnanišine nžk Krnniskem. ki je izročena s!ovenskim cron*rm že od oktobra me-seca in rovdara?o posebno odredbo. vrs!ed katere se morajo nrrr^kl uradniH posirževati sl^vcnckc«rn jezika v šotah in uradh. Vs'ed tecra zrhteva spomenica varstvo nemške man's^e ni Krani^kem. zaf^ri^^n^ r»o mirovni konforenci in to na nodhori kulturne, co^noclarske in fi-n^^cie'ne premoći ncmškcga prcbival-stva, »Journn7 des Deb^ts« pripom;nja k tei vesti: »Kar je tu interesantno, ni-o nemške prrtožbe proti starim, ki je po-pnhoma naravno, če se vpoSteva raz-mere. v katerih ce nnh?taio na Krani-skem Slovenci ;n Memci, ki predstavlinjo mnn?sino. ki ie bUa dolcro č^sa privilegirana. Interesantno ie sta'i'če, kater^ga znvzerm itnliianski list. kakor je »Cor-ricre <*eva Scrr'?«. Ali ne lVhafa to na 1-nk n^^in iz itai»:ans?odrešenemc ozemlju. Nečlovc^ka obsodba- Pred par dnevi eo v Trstu obsodili 241etno Ivaii- ko AmbroŠevo iz Slavino na 32mesec- ,ni sapor, ker so našli pri nje] en izvod »Slovenca« in pitu* ki ga ie prineala iz Ljubljane- Odpeljali so jo v proslnlo ječo v Benetkah* Romuska šola v Istri- V ŠuŠnjevicl v istrski Čičariji so odprli Italijani ro-munsko solo- >Gorišld Slovenecc pri-pominja k tej vesti, da je ustanovite* te sole čin pravičnosti in upamo, da bode vlada nadaljevala po tej poti v šolskem in drugih vprašanjih- Vsa politična lumparija Italijanov se je razgalila v tem dejstvu, če pomislimo, da je v Trstu 10000 slovenskih otrok brez vsake sole in da v Istri z vso bru-talnostjo hoocjo poitalijančiti vse hrvatske in slovenske solo, na dragi strani pa otvarjajo sole >Romunom<, t j. istrskim Čičem, katerih narodnost sploh še ni dognana in ki govore čudno me^anfeo .v.-eh mo^ocih jezikov! Ples izđrjalccv z nasilnilci- >Go-riški Siovenec-c poroča: To dni je bil v Xarodnem domu v Buzetu ples, h kate-remu so bile povabljene vse civilne in vojaške oblasti* I'Ied zabavo je vladala med italijanskimi in slovenskim! me-ščani največja prisrčnost- Plesa se je ude^cžil poveljnik tamošnje garnizije,,^ civilni kotnisar in n»jii«;leđnejši mu-sčani. — Ali pa se >Gor- iSlov< laže« Proti našim železničariera! Vsem slovenskim železničarjem v Podbrdu so izročili Lahi odpustnice ter jih kratkim Dotom spodili iz stanovanj- Place so Jlm ustavili že meseca febrnarja- Laški teror v Baski dolini ppstaja vedno ne-znosnejši in na§lh ljudi se že polaSea olnip, ako bi v kratkem ne prišla p<*-moč- Italijani ođpnščajo jugnslovanske mernarje- >L'Avveniro d* Italia< poro-č-a iz Trsta, da bodo odpuščeni vsi mornar ji juoskrunjena< vsa parobrodarska društva in da bodo nadome-ščeni z brezposelnimi Italijani- Slovenci in Hrvarjc so Italijanora tujci, >ekso-tičen< element in Mcangia-italianic (lahožrci), ki se mora kar najhitreje iztrebiti, ker to zahteva laško pojmova-Dje o >svobodi< in >civilta italianac MISLI O ARBRITRAŽL »Daily Cronicle« prinaša poročilo svojega posebnejja pariškega dopisnika Perisa, ki pravi, da je zadnji spor Jugoslo-vanov z Italljani v Ljubljani o katerem so italijanski delegati govorili na konferencu pokazat, kako nevarno je reševanje jadran-skesa vprašania. Jugoslovanski predlog o arbitraži predsednika Wjlsona so mora premotrivati s tehnične točke stališča, ker je treba pomisliti, da svet kot celota ni kompetenten. Na vsak način ostane brez-dvomno moralna vrednost predlacea. Oseb-nost s konference se je izrazila, da ie težko določiti. kako nnj bi se sjor drngače rešil. Definitivna odločitev konference, je r&kla ista osebnost ne more biti eno-stavna. Tođa ta odloć'tev ima dva predpo^oia: ali se Italija odreče svojim imperijalističnim aspiraenam, ali se Jugo-slovarxi sprijaznijo z italijansko oblastjo na Adriji, oblastjo, ki bi bila še hujša, nego onn. ki jo je Avstrija vsilila Srbili, ne da bi ii <3ala svobodni izhod na morje. Ker je verjetno, da ne bo popustila nobena stranka, sta mosroče samo dve re^itvi: arbitraža ali sila. Zakai naj bi bili Jugo-slovanl s svojim predlo^om o arbitraži ^reš'!i nad principom konference? AH bi hoteli, da svet desetorice diktira Jnsroslo-vannrn knt «snvra:?ni drzavf pogole njihovfli dnlžnosti? Ali je jugoslovanska država primorana s^>re"etT te ooc^oje. ker Je mala, a Ttaliia vcli'a? Nemoj;o2e je pripisati Antrlešk! !n FranclJI tako nepravilne n a m e ne ! P. P. ~ S!o*jnnsK! susf. cehi m in. LDU- Prnsa. 28- marca- '(CTU-)1 Na javnem zborovanju. ki ga je priredila češka napredna krajevna organ!-zaciia v Pribrr»rnii, ?o gprejeli nastop-no resolucno: Pribrp.insko prebivalstvo, obrano na javnem zborovanju, dne 25» mrtroa "1919 v Sokolovni. izjavi Ja po iz-vai^n3ih jne^oplovan^kib govomikov dr- Novo.koviča in dr. Wigeleja nastop-' no: Čehoslovaški narod izraza svojd nojiskreneTJče sinrpr^ije do svojin jugo-1 ^lovanskin bratov- Nikdar ne pozabimo hrat^ke^a sodelovanja našega prijatelj- Češke Slovo < z dne 24- t- m. priobčuje pod naslovom >Xev£»ren eksperiment* ( dopis iz Ljubljane, iz katerega posne-! mamo te-le glavne ođstavke: >V po* ! slednih dneh je naraseala nevolja proti ] Cehom, čim bolj se je poi>«troval Hftli* i jonsko - jugoslovanski spor. Oaaopitf 1 bo Uli polai eiaakoT S^ivajoče TMtfatt Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dftt U milCft 1919« /6 stev. in ni se ukrenilo ničesar, da bi otopila oštrina nastopa proti nam* Slovenska vlada ni nastopila, pa tuđi naši mero-dajni činitelji nišo mogli napraviti no-benih korakov, da bi izpodbili časni-karske vesti, zakaj naša situacija v tem vprasanju je bila zelo nej&pna- Naša vlada se ni jasno izjavila, a, razne vesti o poetopanju naše delegacije v Parizu so samo povečevale zmedo-c Nato navaja pisec >Sloveneevo<: vestr naslovljeno >Ita!ijansko - ncmsko - češka zveza« in nadaljuje: >Istina je, da je naša javnost nezadostno informova-na o Jugoslaviji v nj^nem sedanjem ustroju- Tuđi vesti češko - tlo vašega tiskovnega urada se ne objavljajo v slovenskih li=tih v tako znalnem šte-vilu. kakor je to bilo preje* Vobte feo se naši stiki z Jugoslovani znatno ohladili. Ne morem prevoditi, ali je bil namen naše zunanje politike molčati ali ostaviti prosto polje najbolj nerno-gočim kombinaeiiam- Toda ta vtisk imam, da nismo postopali dosti dobro proti državi, ki smo jo mi najprejc priznali- Nismo postopali odkrito in povo-dov za nezaupanjc 70 bilo ranosrfvc Re-ferajoč o članku >Rijeoi SHSc >Zaloćt-na stvara in o dogodkih dne 15. t- m- v Ljubljani izvaja pi-ec Barbar: >Polo-žaj Cehov v Jugoslaviji postaja nevz-držljiv. Naša politika, ako je v istini taka, kakor trde Slovenci, potiskuje Ju-goslavijo v zvezo z Madžarsko in Nrm-ško Avstrijo, kar škodi našim bratskim odnošaiem in 3ih onemogočuje- Vsa demonstracija v Ljubljani napravi ja po-seben vti-k- Zdi se, da. je bilo vse pripravljeno in preje do^ovorjeno- Alar-mujoča vest seveda potvorjena, je bila objavljena v so*>oto zveeer- V nedeljo zjutraj, ko so vse prodajalne zatvorene, je bila demonstracija- Prapor, a 7a njim vrste dij?.kov in vajeneev, đija-kinj in prodajalk. Tuđi šolnrji so bili v sprovodu« Crne zastave so bile izv&-?ene na nmogih hitah v zuri; žnlo-ti-Pred hotelom >Union<', kjer Je nastanjena ameriško - francesko - angleška komisija-, se je sprovod ustavi!, prav tako tuđi pred >SIonom-- Zveeer pa se jo pokozolo. da je bilo vse nepotrebno* Lepaki s ?o posušenim tiskom so pomirjevali prebivalstvo in časopisi so v posebnih izdajah priznavali, di so bili vzroki razburjenja samo bluff- Toda ali ni bil ta alarmantni znak izdan namenonia ? Ali nišo hoteli ententini komisiji pokazati, kai bi se zgodilo. ako bi Trst v re<=nici dobila Italija? Vse kaže na to. Žurnalistika se je poslužila ulice in ni se prevarila. Je to sicer izdaten. tođa nevaren eksperiment in nai ga povzroei kdorkoli- Ne bilo bi se f-uđiti. flko bi v teli okol^čirmh iz-bruhnili — izgredi proti Č o h o • Slovakom in republiki- Vpra-sam: Kdo je odgovoren za ta docrodek irj razvoj srvr.ri? Vlada ali žurnalistika? Odgovora ni- Morda nam vlada poda pojasnila in napravi potrebne korake, pređno bu prepozno, ter pokaže več zanimanja za za deve. nam tnko blizke-c — Ta dopis ie pisan s tnkšno tendenco, kakršno smo doslej bili va-jeni najti samo v nam povratnih nem-ških in v zadnjem času tuđi v italiian-skih Ibtib. Pisec predstavlja manifestacije dne 16- t- m- ne kot spontani izraz liudskesra mišljenja in Ču.=tvovan1a, marvec kot pnblo komedijo, ki je bila že v Tiaprej pripravljena in relo med časopisjem in vlado ćlogovorjena. na kar baje kaže zlasti okolnost, da so vlađni pomirjevalni lepaki izšli s že suhim tiskom- To je prav niska insinuacija, ki jo ;*e mogel zagre^iti samo clovek, ki rima niti pojma, še manj pa raznmevanja za to, kako zavalovi v vsakem pošteno mislečem Slovencu, čim sliši, da s-e hore na nasilen način odtrgati naše solnčno Primorje od matere - zemlje- Na to insinuacijo ne reagiramo, ker jo glupa, proti dru?! pa moramo nactopiti z vso odločnostjo za to, ker je pred vsem — zlobna! Ne-varnost naj bi bila, da nastanejo izgredi proti Čeho - slovakom in republiki na Slovenskem, v Ljubljani? Zavrača-mo to neosnovano, samo židovskega smoka vredno podtikanje z vso energijo, ker izključujemo med Slovenci žo samo misel na take izgrede* Smo Slovenci, Slovani, ki varujemo svoje slo-vansko dostojanstvo zlasti v slučaju, ako r»am dela krivico brat Slovan. Češka adresa- LDTT- Praga, 27- marca- (Pun- kor-orad,) V današnji seji narodne skup-ščine so sprejeli adreso na decembersko spomenico predsednika Masarvka- Spomenica je zelo obširna in zaČenja z opi-sovanjem delovanja čehov med vojno-Spomenica poudarja potrebo prijateljskih odnošajev do Poljske in Jugoslavije. Dalje veli spomenica: >Da bo Če-hoslovaška republika imela skupne meje z Jugoslavijo, se mora ustvariti koridor, ki bo zvezal Čehoslovaško državo z Jugoslavijo-« Nadalje eo zahte-va internacionalizacija Labe, Donave in Visie in železnic od Bratislave preko ogrskega ozemlja in čehoslovaške meje skozi nemško - avstrijsko ozemlje do mej Jugoslavije in od Fttrtha preko Norimberga do Stras^burga* Naposled ee zahteva, da se čehoslovaška država isloči iz blokade ia da m dovoli uvoi po Labi in Donavi- Spomenica aadalie ugotavlja, da bodo Cehi pri likvidaciji skupnih poseatev bivše Avatrije kar najodločneje zahtevali vee svoj* pravice in zlasti, da ee jim vrnejo v»e urne miške in zgodo vinske znamenito-eti, ki so bile ^vojčas odnesene is C«ho-siovaško- Ne verujmo Nemoeni! V listu mlade češke generacii« »Žitfek« razDravlja J. Urban o nemškem prob'imu in prihaja do zaključka: »Dogodki zadnjega ćasa kaiejo jasno, kako se Nemci spreminjaio. Socija-listični in demokratski Nemci so bojevi-tejši 'akor cesarski. Ker je zveza narodov še> negotova in nadvse problematična, bi bil neodpusten greh, ako bi se pri svojem uksponiranem položaju zanašali na njeno zaičtto Amerika ie daleč, Nemd pa blizu . Ne verujmn Nemcem, ne raCunaimo ni pomač tujine, marveč zaupaimo samo v svojo moč in silo. Scveda moramo delova rt tadi na to, da se cjačimo in okrcDimo. Zr.*o pa ie v otv\ vrsti potrebno, da se osvobodimo sovražnih elementov, da nam ne bodo nekoć razmisli poslopja naše ne-cdvisnosti.« — Te besede veljaio v podvojeni meri tuđi za nas. Na stotine in tisoče imamo še pri nas Nemccv, ki hodijo med nr»mi v ovčjih kožah, na skrivaj pa Sčuva-\r> in hulskajo z vsemi sredstvi proti naši državi. Ob prevratu je većina mladih nem-škili petelinov pobrala Sila in kopita in po-begnila, sedai se trumoma vračajo na Sta-iersko. Kranjsko in v Ljubljano. Ali meni-te, da so ^e vrrlli z dobrim namenon, dasi so krotki in ponizni kakor jajrntfeta? Pod plavcem skrivalo nož. bodimo oprezni, Da še boli neizprosni Clovekoljubnost je sicer lepa reč, toda v na^em sedanjem položaju ne velja. Za to se bo treba tuđi ori na< odločiti za strožje odredbe proti elementom, ki so ostaii v naši državi al! se sele v zadnjem času zopet vrnili semkaj z očitrnm namenom. da rujejo proti našemu državnomu ustroju. ln teh ni malo! Zato se nam zdi. da bi popustljivost v tem pogledu lahko bila usodepotna. Češko • ruska jednota v Pnuci. V Praši so ustanovili češko - rusko d'uStvo, ki si je nadelo nalogo, širiti med Čehi po-zna-'.i'-ie ruskega naroda in znanje ruske--ga jezika. Ma čelu društva stole nalboljši predstavitelji ceške kulture, cvet čeSke in-teli.^ence. Listi Driob»5ujejo na čeho - slo-vaški narod oklic >Ce5ko - ruske Jednote«, v katerem se nascliSa med drugim: »Požari, kn in grozote revolucije, v katere Je zabredla Rusija, nam nišo vzeli ljubezni k nji, nišo nam uničili, nišo nam oslabili vere v njeno veliko bodoćnost. V težkih boleči-nah iraneoske revolucije pred sio leti se ie rodi današnji zapad. V težkih bole^inab se rodi novi svobodni Vzhod, Rusija. Poznavati Rusijo tako, kakršna je, br:-s v?:b okraskov, brez vseh iluzij, brci v$ch ten-denc — to je naš namen. Na vzhodu v Rusiji ie naša gospodarska bodočnost Rusija je bogati izvor slovinske kultur«. Rusija nam bo merda §e enkrat najsilne}5a politična opora. Zato je treba vzgojiti inteii-genco ne samo Rusijo Ijubečo. marveč jo tuđi dobro poznavajočo.« Ta oklic so med drugim podpisali: Dr. Bohdan liartoseK, pesnik Viktor Dyk, prof. dr. Dit-.a. pisate-Uica Gebauerova. pisatelj dr, HerbvH. t>rid~ sednik ^Osrednje zveze slovanskih "iasra-karjev. pisatelj Josip Holeček, romanopisce Alojzij Jirasck, pisatelj Jaroslav Kvapil, pesnik Machar, poslanec Karei St. Sokol in starosta Sokolske zvezt dr. Scheiner. Velika Praga* VpraŠanje. da bi se Kral. Vinohradv, Smichov, 2ižkov itd. združili s Prago v eno veliko občino, se raz-pravlja že leta in leta Do uresničenja tega nacrta ni prišlo, ker je delala bivša av-strijska vlada vse xogoče zapreke. Te zapreke so sedaj odpadle in čeho - slovaiki parlament bo že v najkrajšem času raz-pravljal o zakonski predlogi glede združit-ve praških predmestnih cbčin s praško v Veliko Prago. O-omuc proti Brotu Mestni občinski svet v Olomucu je v svoji zadnji seji skle-nil, poslati vladi protest uroti temu, da ima Brno dobiti pet visokih šol, dočim se je Olomuc v tem vprašanju docela prezrl. Olomućani naglašajo v svojem protestu. da se najodločneje zavarujejo prpti tak-šuemu kulturnemu centralizmu. Bolgari in pripadnost Dobrndže. Ro-munska vlada je razaisala v Dobmdžl, ki je v bukareskem miru teta 1913. pripadla RomunliU volitve v senat. Bolgari so radi-tesa silno razburjeni in prof. S. S. Bobčev in H. Janulov sta v imenu bolgarske skupine interparlamentarne zveze na povelj-nika zavezniških čet v Bolsrtriji generala Cretiena se obmila s prošnjo, naj bi storil primerne korake, da bi se v Dobrudži ne izvedle volitve v romunski senat Vteme-Ijujeta to svojo prošnjo tako - Ie: 1. Vcč tisoč prebivalcev te pokrajine se še na-haja v romunskem vjetništvu kot boćarski vojaki; 2. te volitve bi lahko raznetile strasti in povzročlie nemire v dežeil; 3. Do-brudža ni priklopljena Romun^r. marvefi je samo okupirana od zaveznigke armade ?n pricakuje pravico In svobodo od mirovne konference. BOT.GABT MOBTI/TZTTMJO! ALJ JTM SE m DOVOLJ? LDU. Amsterdam, 29- marca. (Dnu-kor- ur) Kakor javlja >Allgemo©n HandelsbladDaily Chro-nicleAgence Hmvas< poroda: Srel 6©tvorioe nadaJJaJ« aroj* ikkiTmjt Mt- todično ▼ poMnevnlK fcoofereaoalu O iridu pocr#toTaej Tanjejo strogo tajnost- Na Tsak nadu kal#> da fe bo od- kazala Ronmniji gotova anoftiaa »aU-rijala in opreme, 4a lamoro odrediti vojaške ukrepe proti boljievttkenra gibanju na. Ogrskem* PO8VMFL LDU- Paiia, 30* marea^ >Agoae» Havas<: Wilaon, OrUndo, Lloyd Oeor-ge in ClemenoeaTi ao se včeraj po«ve-tovali dv© in pol uri; prisotni so bili tuđi marftal Foch ter generali P*r-shing, Wil8on in Diaz. ALiABJf* LDU Amsterdan, 30- marca. (Don. kor- ur.) >Algemeen HandelsbUdc pri-naša vest iz Pariza, da so vojaftke obla* sti Franci|e, Angle&ke, Amerike in Italije obvestile svet četvorice, da se mora takoj pričeti boj proti boljševizmu ua Ogrskem in v Rusiji, ker bi se ga sicer moralo izvojev&ti na Renu- Riittlet Anc!eifiU« ▼ frfesfcl roltkL Te dnl se ie mudila v Splitu Ansležinla Mlss Flora Sandes iz Londona, ki ima čin narednika v srbski vojski in ie odlikovana z zlato kolajno za hrabrost »Miloš Obilić« in z največiim srbsklm volaSkim redom »Kara-?lorcieva zvezda z med«. Ta odlična An-^lelinja Je stopila v srbsko vojsko že leta 1914. ter pretrpeta z dnwimi borci vred \-ne mnke na poto sknzt Albanfio. na Krfu in na solunski fronti. B!l* je tuđi težko ranjena. Izdala Je knjigo v ansleSkem Jeziku »Angležinis v srbski vojski«. Povsodl Jo spreieinaJo z Klobokim sooŠtovanJem. Bresmesni tedni v frrici- V Bernu *e je vrfeilo, kakor poroča >Neue Ztlr. Zmt.€, veliko posvetovanje glede pr«-^krbe z mesom* Ka posvetovan|u so bili Tastopnild vlade, prebranjevalnin ko-misij, cvate mesarjev» lonetijstva, tr-^ovcev z živino, sveze koosumnib lništev itd* SeđaJ kakor začetkom vojne đela največje težkoče neugodno razni er je med nuđenjem in povpra5evsy-njetn na živinskem irgn- Ni uvoza, kl i© poprej izr&vnaval to razmerje- Vedno, tuđi v mirnih časih. je na spomlađ manj mesa- Lotos pa je pomanjkanje nastopilo poprej kakor druga leta- Polagati bi mogel samo uvoz amerieke^* lrznjenega mesa. Dva brezmesna dneva ne zadošč&ta, ako bi bili trije, bi =e že čekaj poznalo* Mcsarjl so pred-^a.eali brezmeene tedne, ki sicer prine-*ojo mar^ikalce neprijetnostl in jih ~.ore T:r&Wvalstvo pretrpeti samo ta-Krat, ak^ mu bo mogoče dati druga ti-~\*tii ?--mesto mesa- Mesarji in ođjemai-i pa naj presođijo, da j© pametnejSo ■ enesti brezmesni teden kakor pa do-nustiti. da dosne navijanje cen do vf-*ka* Predlagali so na to, naj pricne Hrezmesni teđen takoj, saatopniki kmo-H.jBtva so predlagali dva breamesna teđna kar zaporedoma. Eđino po tej pott upajo v Svici nekoliko ođpomoči pomanjkanju mesa. Govejega mesa manjka v srednji Evropi povsodi in vse kaže, da bo to pomanjkanje trajalo najbrže še dali© časa- Prebranjevalni urad v Švici je izdal oklic ki pravit kdor ne uvidi, da se glari naše g^slo*. >Jeden za vsele in ne >Vee za nekatere!<, je za-ničevanja vređen- Položaj je tak, da mora razsođna dobra volja vsh podpi-rati naSe odredbe- Sviea in pristani??« v Genovi-Pristani&ki konsorcij v Genovi je po» oblastil svojega pređa^dnika, da naj nađaljuje pogajania s švicarsko oblast-io sa dogovor o šviearskem trgovskem ♦>ri staništu ▼ Genovi, izrazajo^ ob onom željo, da bo dala italijanska vlada koneorciju na raznolago potrebna finanfna sredstva, da bo mogel kolikor mogoče hitro izvršiti pristaniSka dela no svojem građbenem nacrta. — Italija bo imela še preveč opravka in stroikov ^ svoji mi pristani&či, kaj se?a torej po Trstu in Reki. ki sta jej tuja. (Porotne rasprave-) Umor po sa#tr*pli«Bja* Tega bu-đodeistva osumljena )• 37 let stara Katarina Kern, posestnioe teatra v Gore-njah, da je po arzeniki zastruplla svu-jo mater Jero in nekaj moseogrr kasne-ie tud! sestro Heleno* Obdolienka ]« imela razmerje z Franoetom Urbanoem ter so je nameravala i njim poročiti, a ker ni imel ta laatnega doma> skniala si je omogociti svoj lastai dom. Mati Kern Jera je imela v Gorenjah svoje nosestvo- Sin Franc* ]• vsled pridob-tjene bolesni, ki si jo je nakopal ▼ vojski umri, ostale so i© pri hi&i More Katarina, Helena in Ivana* Kakor spri-cnjejo medi ao bili Komori čođni Ijudj«, ki nišo imoU i drufimi dosU ob^evmnja. vrhu lomu ao bili pa toM lakomni- Sostri Katarina 1b Ivana sta držali skupaj proti sestri Heleni, sa ka-toro so jo savzemala mati Jera. Nekaj đnl pred 92. jvnljom jo pa mati naglo-ma ibolola, gnalo jo }o for In doH, obUkal jo jo adravnik dr Globocmik ta ti ni mogol lolmaSUl njoao boloni; prod tmrtjo jo napravila pred pokBoa-oim noiarjom oporoko, v katorl jo to-Ula K^ort Holonl domaajo, Katri tn Ivani pa po 5000 K, kmahi po oporokl jo mati umrla- Po materini smrti jo priilo med obdolionko Kafetrln Holono grnnt oso, da je ona najvoč pri hi&i tr-pola, sploh je obdolžonka na vse krlp- S[o delala nato, da jl pripade posestvo, a bi to mogla poročiti- Dno 18- vet« srpana m. 1- je pod istimi simptomi kakor pokojna mati tuđi Helena zbolela, tor jo lez 4 dni umrla* Dr* Globocniku, kl jo tuđi Heleno sdravil to jo sdei cei thteaj sumljiv* ter jo zadovo ovadll 8 za njo cvrli >flaneati<- Priča Marija Jalen je izporedala, da jo Helena pri obisku pred smrtjo pravila, da jo je zelo zapekio, ko je pila z limonovo kielino od Katre pripravljeno pijaco. Med njeno boleznijo >o obdolženka skrbno za-klepala vezna vrata, tako da so morali obiskovaloi govoriti z bolnico Ie skozi okno- Zdravnik je odredit da se mor&jo ehraniti rudi odpadki bolnice, kar pa obdolženka a tem opravičuje, da tega zato ni storila, ker je preveft smrdelo-Pri hiši sta bila đva hlapea in sestra Ivana, ki je bila kratek Čas tud! kot osumljenka v prei^kovalnem zaporu, ta pa je zjutraj ođhnjala in so zveŠer vraćala domov- Kasneje je pa našla dekla Marija Kovak v kleti v postelji, kjer ^ spala Katra v slamnici dve rjuhi, v ka-terih je bilo zavitih 1S0 K gotovina kasneje pa bolj globoko v slamnici se tri koSck© arzenika in 1 malo stekleni-eo z nekim praškom* Te reci je oddala Marija, omožena Avsenik po naročita preiskovalnecra sodnikn* Obdolženka vsako krivdo odločno ravrača od sebe. Med drugimi pričami je bila tuđi nezapriseženr> saslifiana sestra obdol-ženko Ivana Kern, ki je bila kot osurn-Ijenka svoječasno tuđi v preiskovalnem zaporu- Povedala ni nič novega kar bi žt ne bilo znano, omenila je, da hi rada Se nekaj izpovedala, če bi se jo zato ne saprlo, na kar je rekla, da je de janje morala storiti Ie raja roka iz maščeval-nosti- Ta zanimiva porota, pri kateri jo čakalo v nabito polni dvorani mnodo-brojno občinstva na izid rasprave je končala s tem, da so porotniki soglasno krivdo zanlkali. nakar j« sodišce ir.-reklo oprostilno razsođbo. Denar ga je premotil- Bivši računski oflcljal Bruno Klauer, 26 let star, iz Ljubljane je bil zadnji čas zaposlen pri de£. šolskem svetu >akcija za čev-ljec, pod vodstvom đezel- šolskega nadzornika Albina Bolarja po katerega iniciativi se je ta akcija vpeljala za nabavo čevljev za revne šolske otroke mestnih in ljudskih šol za Kranjsko-Ker je Belar nenađoma obolel, dobil je voemesečni dopust, nakar se je vsa sa-deva izrodila Klauerju samemu. Denar ki so ga pošiljala posamezna Solska vodstva v to svrho, je moral vlagati pri podružnici kredit- zavoda sa trgovino in obrt- V odsotnosti Belarja začel je Klauer zlorabljati vaše stavljeno za-upanje na ta način, da je poneveril do-poslane denarne zneske, kakor tuđi dvigal naloženi denar- V celem je dvignll 7418 K 48 v in zase porabil- V poeameznih slučajih pa obdolženec sploh ni sprejetega denarja v banko naloži I, marveč ga takoj sase porabil* Tako je samo v trefa slučajih okrog 2700 K poneveril- Pridržava! si je tuđi po nakaznicah in pismonofoh prineseni denar in po lastnem priznanju napravi! okoti 4000 K Škode. Koliko je Klauer v celem poneveril se ni dalo dognati, ker je denar prihajal tuđi od Sol, nahajajo-čih se v okuplranem ozemlju, obdolže-nec misli, da eelotna poneverjena vso-ta snaia 1IM)OO K. Dva podjetna umorila* Ključavni-carski vajenee Ivan Skapin ter 191etni pokoTtki pomočnik Miroslav Protnor oba t Ljubljani sta t dražbi izpred jntnofa kolodvora Irana Riharja ii Logatoa dva v lahek mosarski toz vpreiena konja okrađla, In se io isti dan na Dolenjsko odpeljala, ker čta mislila vso skupaj tam kjo prodati- Imela sta pa smolo, kajtl orotnikl so nju v Jtotnjah prijell, tor konjo In voz saplo-affl. Pri njima so jo naiel tuđi ponaro-)on Bat povol jstva avtomobilne Sotr % vojnoga okrotja v Ljubljani s podpi-som stotnika »Krivanoec- Navedeno je bilo tadi na Usto, da so konji last stotnika >Koroncana< ▼ Koeorjn* Obdol« varjata, da sta dotična konja brez vodnika prišla po Kolodvorski cesti, ker jih je Pretnar ustavil in dvorifiče hotela >Ilirije< pripeljal- Pretnar trdl, da je zvedel od tamošnjega hlapea, da en gospod, ki se nahaja v gostilni želi voz in konja kupiti* Pretnar pravi, da mu je ta gospod naročiL da naj se pelje v Ribnico in naj konje ter vprego tam izroči nekemu mlinar ju; v to svrho mu je dal tuđi nek listek- Pripomnil je še, da mu bode pri povratku vse skupaj plačal. Nato eta se obdolženca odpeljala v Ribnico, ne da bi kaj opravila, vrnila sta se v Ljubljano, a bila med potjo aretirana. (Zadnji Uve razsodbi sledHa.) Dnevne vesti. Popravek- V sobotni številki so nam je v objavi našega intervjuva s Herronom urinila pomota- Ka enem mestu pravimo, da imamo intervju v roki 4 dni, na drugem pa S dni. Dotična brzojavka je odposlana is Pariza 25. tega meseca- Zgradba oovesa slavneca kolodvora. Novi glavni kolodvor se zgradi na ljubij anskem polju ob železniski progi, kl vežo Dolenjski kolodvor s Siska Prolektovano je, da se opusti prosa južne železnice mimo Rožne doline in Vica in se zgradi nova mimo Šiške kraj Večne poti Ljubljana bi s tem mnogo pridobila, ker bi se lahko na to svobodno Sirila proti zapadu in ker bi s tem odpadle tuđi vse zavire in zapreke za podaljšanje električne cestn© ieleznice v SUko. Novi glavni kolodvor bo seveda zgrajen najmoderneje. Gorenjski kolodvor se opusti Električna cestna želemica se podaljSa do novega kolodvora, torej malo-dane do Posavia. Ravnateljstvo južne železslce ▼ Ljub-Ifatri. V Ljubljani se ustanovi posebno ravnateljstvo južne železnice. Za direkcHske urade se zgradi velika trinadstropna palača med Kolodvorsko ulico in Resljevo cesto nasproti sedanjemu glavncrnu kolodvoru. Tako je odločila komisija, ki je na lica mesta imela lokalen osled Že prctekH teden. Zatreblki »Obzor« |e poslal v Liulv ljano Člana svojega »redniStva g. Vladi-miria Tarkalja kot stalnega svojega ljubljanskega dopisnika. Dnevnice dri. uradnlfcov tn osluž-bencev. V sa^rebških »Službenih obavije-stih« st 13. z dne 21. t. m. Čitamo: »Mml-strski svet Je sklenif. da se tzptačajo ^n^v-nic© poleg plače in rednih pTorm5un5Wi dn-datkov vsem aktivnim državnim, ctvtfni^ u radnikom in uslužbencem. ne glede na to ali so zaposleni ali ne, in to neckaznim (provizoričnim) po 6 dinarov, nkaznim (definitivnim) ntžjim (s plaCo po 5000 din \ tuđi učiteljem in učiteljlcam po 12 dinarov in ukaznim (defrnirjvnm) viJJim po 16 dinarov.« Poitao io brzojavno ravnateljstvo v Splitu« Po naredbi poStnega tn brzojavne-Ka ministrstva v Beogradu z dne 10. svečana t. 1. se je ustanovilo poStno in brzojavno ravnateljstvo v Splitu za Dalmacijo, katero prevzame kakor vrhovna poštna oblast za neokupirani del Dalmacije vse posle dosedanjega poStnega tn brzoJavnc-ga predstojnlStva v Splita. Rečeno ravnateljstvo ie pričelo poslovati v 10. dnevu meseca marca t. I. Nakaznlčfli promet med SrbUo n osU-fim deD kraljevine. Glasom naredbe ministrstva pošte in brzojava z dne 22. t m. se otvori s 1. aprilom 1 1. poštnonakaznicni promet med Srbijo in ostalim! deli kraljevine SMS izvzemši Crno goro, Banat Bačko tn Baranfo. NaJvfSJi znesek Je 1000 K. Brzojavne nakazntee so za zda] dovođene samo za Beograd ozlr. iz Beograda. Pri-stofbine so po dozdai ie vel]avnl tozetn-skih predpisih. Popravek. Pod predvčerajšnjo notico »Vsem umetntkom in ljubiteljem umetno-sti!« čegava bo filharmonija? se poroča, da tukajšnji stavbenik, kakor se je v tem članku poročalo, ntma s tem kinom prav nobenega stlka. — Pač pa kakor se sllši, da ie to neka oseba pod istim pisnim imenom — je pa učiteljski kandidat sedaj poročnik — ne pa stavbenik. A. A, Castrdki in svofd padllh Castnikov bhrSega 93. p. p. Zaradi izplačUa iz častni-Škeca fonda nai vsi častnlkl kakor tuđi svoici padllh častnikov, Id so 1. avgusta 1914. 1. kot aktivni častniki služiti v polku, sporoČUo svoje naslove do 30. aprila 1919. ma tor ju Eduardu Fournier, M&hr. Schon-berg. Izplacevanje pokojnhi. Po sklepn De-želne vlade za Slovenijo se bodo izplače-vale železnlčarske pokojnine na račtm penzijskega oziroma «ar_QytzHskega zaklada od 1. aprila 1919 naprej izkijucno Ie prijemnikom jugoslovanske narodnosti O pripadnosti posameznika bo odločevala vlada samostoino na podlagi verodostoi-nlh podatkov Kot take se bo smatralo uradno kolekovana potrđlla občinskih ura-dov o narodnosti upokojencev. Pristojen je občmski urad btvaliSča. Ta potrdila nai vpošijejo vsi vpokojenci, kl bi pokojnino privočasno ne prejeli, na ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani Perclnljenti dragih narodnosti naj se radi oadaljneica lzplačevanja obrnejo na vlado države, ka-mor po svoii narodnosti pripadalo. Pri-pomnl se, đa se nahaja zastopniitvo Nem-sTce Avstrije (dr Fasching) v Ljubljani, Valvazorjev trg St 6. Vpokofemm leleznlčaiiem, kateri dobivalo nesrodne rente od zadružne sava« rovalnice ivstri 1 skih železnic na Dimaju, bode začasno izplačevala te nezgodne rente tnkajSnla delavska zavarovamlca zooer nezgode, SoJsH drevored St 2 (Kreslja). Dokler nima zavarovalnica uradnih podat-kov glede imen in zneskov rent ne more izplačati rente vsem železničarjem brez iz-feme, temveč samo onim, kateri doprinese-Io zadnji veliavnf odlok o norerodni renti % zadnjim odrezkom oz. potrdilom od pošt-nena urada o tzpTtčaneni znesku. Cim pa dobi zavarovalnica uradne sesname vseh rentnlkov, se bode renta nakazovala po poiti Nemee na vodfln*« methit Vlada Je ndstavlia svojeSamo okrataeca rltvurja v JCamnlku barona Lazzartnfia. kl Je bil med Webivalstvom dnV-ai nrUiuhUen In o katerem se ne da trdftt A* bi se bil Vđai onU-tlcno eksponira! Toda načeto Je naCefo »i to Se Javnost ta nkreo tndl odobrila. Do-a»at)t pm prtteaeCenH; Za ritrrtaMri 76. štev. „flLOVENSKI NAKOCT te 31. marta 1919. Stran 6. -lavarja je bi sedaj imenovan dr. Llnla-ier, Nemec kakor da bt ne bilo za to mesto sposobnegi slove n-ikoga uradnika! Ali Se vcJja vedno pri nas nemško posestno stanie? Zdi se tako! Toda odločilnim krogom po-vemo tole: Iz človekoijubnosti pridržlte t božjem imenu posamne poštene drugo-rodne uradnike, nlkdar in nikoli pa se ne smete pregreSiti proti načelu, da drucoro-dec Nemec v naši narodni (ne narod-nostni ali mnogoj ezičnll) državi ne spa-da na vodilno mesto in tuđi pod no-benim pogojem n e s m e zasesti n o b e -nega vodilnega mesta! Se makni »zemljovid Jugoslavije«. Od avtorja nesrečnega Kleinmaverievega zemljevida smo dobili daljše pojasnilo, iz katerega objavi jamo: Zemljevid ie bil risan pred tnesecem in vsebuje tak ratna do-mnevanja, t j. časopisna poročila. V korekturo avtorju kljub zahtevi ni bil poslan. Risan je bil na Dunaju, kar ni ostalo brez posledic. Avtorja ie vodila le srčna želja, videti združeno Jugoslavijo. Na zemljevid, ki ga bo domaća tvrdka založila, borao najbrže še dolgo čakali. Avtor je hotel narisati brez imperijalizma etnografske meje, onih v južni Makedoniji, med Srbi, Grki in Bolgar! nikdo ne pozna in dodelitcv Soluna ni krona neumnostu saj vedno vpijemo -od Soče do Soluna*. Zemljevid je etnografski tuđi v Banatu, Slovenski BeneČiji kd. NemSka imena so nastala na Dunaju. Mnosa naša kraievna imena so izostalo^ :ctudi tih je avtor navc.de], in se na zein-Mevidn šoprrijo tuja. Ta zagovor dr£i samo v nekaterih rciolcah. Padi verujemo, da avtor druge VoreJrture ni dobil, da so mti na Dunaju sa-molastno imena prednjačili ali ispustili in verjetni Je, da ima svoje p-ste vmes tudl tama slaboznana založniška firma, ki je "e lani naše publikacije vračala z nesram-no oparko: Wollen Sie uns mid derRlei-chen versehonen«. Tadi radi verujemo, da borno na zem-1 ?eplsno karto slovenskesra založnflea Se dolso čakali. Takl so pač naSi Uudje. Toda vreli ne borno v roke skrpucala nemSkejci zaTožnika. marveč domač- hrvatski, bosanski ali srbsld Izdelek. ki bo, upajno. boljSL Gospoda avtorja pa vendar ne mo> *cmo oprostiti vsake krivde. Dokler nišo "a?i kraljevini ocrtane definitivne medna-rac-no priznane meje, je treba kot politično mejo račrtati pretenziisko mefo. V to pre-tenzl'sko mcio ne spada koridor, ker nf niti naša vlada niti delegacija nit! Narodno predstavništvo niti kalerikokoli politični dslavec pa rudi ne časopisje govorilo o t'nrldnrlM Vot n*$\ zahtevi. marveč je to ''!■■? 7a*iteva C^ov odnosno se Je v prvih :\:efc na'a z>Ha po koridoru utemeljevala * ^a^oTr n»ak otrok danes ve In Je moral Te'i ~e tuđi pred dwma mesecema.da bo <:jh ali anglešk© - franeoskf ali medni-:i ali pa *r5W. Pa če bf bili radi Se 'i zahtevali Solun, nam g. avtor ne srne ?'i?ati vrhu niesra Se tudf Dramo. Seres. T'*valo in ćelo Halkidiko! Zemlievid Jaco-'lavije ie dane« mogoč samo eden: etnografske meje troedinc*:a naroda plus naše I •iretenzijske meje plus pretenzije sosedov. To. kar je narisal profe«i»r VolavSek In iz-d?.la. tvrdka K3einrnayer & Bamberg. ne od-■^ovarja ne eni ne drugi zahtevi. marveč pokaje nekakSne imperij ali stične nofitične meje brez ozira na etnografijo. Da Je te ^oleg avtorja in zalozništva sakrivHa Se dimajska tiskarna, lahko vzamemo na znanje, zemljevid pa zato še ne postane boljSt. ^icer se pa g: avtor zelo moti, Ce Dravi, da se je razven korlđorove in solunske pretenzive držal etnografije. Lahi, kt five v Trstu, Istri In Lošinju, nišo nik£er označeni banatska etnografska meja teče tik Teme?vara, Vršca in Bdecerkve, ne pa 30 lem iztočno. nasprori Ogrski se od Subotice f*brača nazaj na Cento in Kikindo. ne pa 40 km severno, nasproti Albancem teče etnografska meja tik Skadra, potem sever-r>o na staro crnogorsko mejo fn končno ob Čmem Drinu na Debar, ne pa 60—100 lan iužno.Končno pravi avtor v svojem ods:t>-vont, da naj člankar nariše etnosrrafičnc rr.eje ired Srbsko, Grško in Bolgarsko. To želio lahko g. avtorju izpolnim: naj vzame v roke samo znano Cvijićevo etnografsko Karto, kjer najde zaželjeno etnografsko niejo natančno ocrtano. Ce mu to ni do-velj, naj si pa Še po«leda vso obsirno Mte--•ituro, ki so }o s kartografskim materi?t-lom vred izdali pred m po zadrtih balkanskih vojnah Cvijić, Belić m ćela vrsta drugih. Vide! bo tu v delu najsTavnejšega srb-•^kega geografa m etnografa, da sesrajo Roleari pod Negotlnom blizu Strmnice do Vardarja in da gre srbsko - grška etnografska meja na Doiransko iezero, GJev-^ieljo, od tod na Vodeno, Katranlco, Zago-"ane (ki iih ie «. avtor za spremembo dal Grkom). Drenovac. Malo Tezero, Pocnđee »n ob zapadni obali Ohridske«ra jezera na Debar. Pnsledrtii del označene crte tvor! rrieio z Albanci. Knnfno je tuđi koro^ka neia narisana zelo nesrečno. Al! pa Je radi ti:kal kriva tlskarna. Izkratka, zemljevid Je "a nic. Dr. V. K. Sadite za spomin lipo — đrevo »vo-!-*»de! Lipa j© bila od pradavnih fcasov r-p.m Slovanom sveto drevo- Prepričan ^m. da je tuđi našemu obdnstvn to 'rasno drevo nad vse ljnbo, sato pr»-v-m: Sadite lipe povsodi, kjer Je Ta nje i-srodna zemlja« Podajam tnkaj nekaj r> raktičnih nasvetov. V prvi vrsti je i-eba vedeti. da more to drevt>, ki n»| bo še poznim rodovom priča našega r-vobojen5a, svoj naaaen izpolnlti eano, cko so podani vsi za nap«li potrebni pokoji- Ti po goji so: Zdravo- Solano dre-vesce, ugodna «emlja iB popoliMnna ; rosto staKšee; samo tako doseže lipa veliko starost- Vsi tubo, da «• nabaja ro naši đeželi đosti 2a«tivTeđnib Uperi gantov- Vzrasle so v mogočna dr©ve->a, ker so imele đovolj sa rast potreb-ne^a prostora. Priprave« prostor sa nje so veliki vrtovi, prostorna dvori* >ca itd- In kjer ni doma nobenegs pro* stora za mlado lipo, skrbimo zato, da ce lipe vsade po trgih, pri OBrkrafi. rolah, na razpotjih, gričkib, na najvti-J3*n kraju v okolici, pri stuđencib ttd-V me<=tib in trgih najl se nasade eoM II-povi drevoredi- Najbolj hvaleina Je malopertgna B^a jCIUU parvUotia}« kor }e bol| kompaktna. Mm ia preje in raje crete Kako um Upa korici, m treba HAvajati, aaj je to vsakomvr m%-no- Uspeva povsodi, samo no v provtft suhi zemlji, ▼ akalorju, ali todi ne na premokrem sveta- Njeno koronino se-gajo globoko in na široko in delajo jo tako proti vetrovom in nevihtam jako odporno- Kako jo vsadimo? Tuđi tega ni treba razkladati- Kol, ki ga ji dam« v prvih letih aa oporo, popleskajmo e slovansko trobojnico- Poleg drevesa postavimo skalo in vklešimo v njo: >L|-pa svobode 191Sc- In te letos vsajene mlade lipe bodo še poznim potomoen pričale o prvi ^pomladi v naši svobođ-ni domovini. Nadejam se, da moje bese-do ne bodo padlo na peščena tla. V- H- Uradno Ime. Poštni urad Dob se imenuje odslej Dob pri Domžalab. Poroka. V Zagreba se je poroćU v nedeljo, 30. t rn. znani hrvatski komponUt Anton Dobronić z s:dč. Jerko Markovićcvo, učiteljico glasbe. Cene mseratom. Vsled xopetneKa ob-čutneca podraženja tiskovne*; a Daplrja smo primorani zvišati cene inseratom. Od-slej stane porablien prostor 1 m/m vi?ok in 54 m/m širok po 30 vinarjev. (Jednako je pri vseh listih.) Umri je jr. J. Jamnik, oče dolgalct-nega odbornika - arhivarja slov. pevskeea duuštva »Ljubljanski Zvon«. Pevcl se ude-Ieže pogreba, ki bo jutri v torek ob V*2. popofdne iz d?želne bolnice k Sv. Križu. Blagemn možu blac SDomin! Uradm list. Izila je številka 68 od 28. tnarca, ki prinaSa več važnih naredeb; da-vek na vojne dobičke, podpora neraposle-nfm, pristoibine po!ie?>*!cejja mo?t\*a za službe v prlvataem Interesu, dvamiliionsko posolilo mestnl občini Iiubljanski, več hnc-novanl gecentov in razpustov občlnskth odberov na pr. na Jcsenicah. raznis vodje novo ustanovf}eneza ođđelka r.z. 5f2f!stiko pri deželn! vladi, razuis kopaHškecra zdrav-nfka na Dobml, imenovanje 11 novih sod-nfkov. dveh avskultantov In znanstveneif« sotrudnika na Ucejski knflžnicT, odotist đveh rem.fVtjtarskih uradnikov iz sođne službe (v Mariboru in v MarbekuV Slede razne obTavf, razjflasl, ntteffaji in ostala važna vsebTna PrsvosteTiia božja služba v Ljubljani. V Ljubljani imamo znatno število srbskih vojakov, ki pripadajo lzkUučno pravoslav .: cerkvi. Za te vojake Je nastavljen poseben svećenik — vojaSki prota, ki pa ne more nikjer opravljati božje službe. Evangelska cerkvena občina ie sicer dala pravoslavnim na razpolaco svojo cerkev, vendar pa s tem pravoslavno cerkveno vpraSanje v Ljubljani Se ni re&eno. Vsekakor bo kazalo, skrbeti za to, da dobe pravoslavni svoj la-sten božji hram. Alt se na} gradi nova cer-kev? Ako uvažujemo, da imamo v Ljubljani razmeroma mnogo cerkva, bi morda kazalo, da bi se pravoslavno cerkveno yora-šanje resilo na ta način, đa bi se našim scdržavljanom pravoslavne vere odstopila še ne posvećena cerkev sv. Jožefa, kler se sedaj nahajajo mestna aprovizacijska skla-di$£a. O tem nacrtu M se sotovo dalo raz-pravljati. Prepričani smo, da bi se z nekoliko dobre volje dala stvar povoljno reiiti, kar bi na to, o tem smo prepričani, znatno ngladilo pot k potrebnemi] zbližanju katoli-or>.). — Vlak 1826/53: Odhod iz Liu-tomera 5^1 pop.; prihod v Maribor 8.46 dop. č) Prosa Maribor-Veliko-vec-Sinča vas: VI ak 415: Odhod iz Maribora 5.05 zi.; prihod v Velikovec S. 9.30 dop. — V1 a k 419: Odhod iz Maribora 3.29 pop. prihod v Velikovec ob 6.44 zv.: ta vtak ima v Mariboru zvez© iz Ljubljane (odh. 10.41 doo.) In Zasrreba (odh. 8.55 dop). — Vlak 416: Odhod iz Velikovca S. 6.10 dop., prihod v Maribor 9.04 dop.; vlak ima tukai zvezo na LJubTjano (orih. 2.52 pop.) in Zagreb (prih. 3.38 poo.). — Vlak 414: Ođhod ?z Velikovca S. 3.16 pop« prihod v Maribor 6.!4 pop. d) Prosa Mari bor-P taj -Cako vac: VI ak 35 b/205: Ođhod fe Maribora 8.33 dop.. prihod v Cakovac 11.16 do-poldne. na Praserskem zveza tz Liublja-ne (ođh. 4.43 zj.). — V1 a k 229: Odhod iz Maribora 6.55 zv.; prihod v Ptui ob 8.17 pop. —Vlak 207: Odhod iz Pra-gerskeg* 8^0 pop.: prihod v Čakovae 10.23 pop. — Vlak 208: Ođhod iz Čakovca 6.32 dop.: prihod na Prasersko 8.30 dop.; zveza na Maribor (prih. 9.11 dop.), Lfublfano (prih. 2,51 pop.) in Zagreb (prih. 3.28 rx>p.>. — V1 a k 224: Ođhod iz Ptuja 5.43 dop«, prihod v Maribor 6.59 dop.; zveza na Pnurerskem na Lfabljano (prih. 10.15 dop). — Vlak 228 b: Odfiod iz Čakovca 2.20 pop., prihod v Maribor 5.32 pop., na Pragerskem zveza ni Lfubljano (prfli. 8.54 pop.) in Zasrreb (prih. 9.50 tkh>.). Vremensko Doročilo. ^SHm Ml ■9ffHI 90P9 W^Mfl RH att MW Sfl I om- ££ I: V«*"i Nebo 29 2. pop. 731-3 8*51 si |*v. I P 9. xv. 7285 S*2 breivetr. pol. obi. 30 7. xt 727 5 5*8 aL jfi. obično Sob. pop 726-31 8*3 ti. igf. def. . 9. iv. 723 6 10.0 moč. jfz. oblačno 31 7. zj. 729^ 49* «t m. uteg Padavina v 34 urah mm 15 2, — Srednja vCerajiiu tsaireratura 7*^ normalna 6 40. Vremenska napoved za jutri: — Lepie tevena vtlrtfat trtat. Zdravje. tfboia« se vrli od 1. aprila 1 L dalje kakor pred volao topot samo na rtfHm postaji ▼ mestnem domu vsaJd dcIaTmk ob 10. vri dopoldn«. Ukarati se i« treba s vboiniiii ttstooi roestnegm magistrata.____ ^___ Zdravttrtat> tlHVi Mttsjt oMn Q«bQaaa%a, V Caw od 16. do 23. marca ft bBo oo^orofeolli te\ mrtvorolencai X uuilu pa I« 25 oaaK med afterf 12 taleev. Za wt-tteo |e umrla 1 tnjka. ta letflco 4 oaeba, med njlml 1 toice ▼Hod samomora 1 ose-ba* ta plJuCirtco 1, ta pecavleo J; trn railiC-Bimi boleanliiil 16 oeeb. V ta« eaa« ie obo-lelo sa Mekeilotainl nolaiailml: ta ▼?%-«eo 1 doonaa hi 1 talte. ta naaailuj 1 do-maOn^tn »a gntJarijo 2 *&£ Zaf a v nlSao 01 iistvo le aa svofen saonfefli ses tanko razuravflalo # vtanii aafaobl ela* dj odprava tavirtli Wi» DnJt^o k tUevfto poeteU ▼fadi sotifiienlcev ▼ vaterl se Isreka orofl odoravl* ces* «a ta aoeio sfoar sooliie boletal Se boli ratSfrOe, ker bo aemowoča TsaHa tdravnfika kontrola Zdravalkf vred-lafnfo aadafle ▼ tvofl ipntntalcl oaVatao nfld so naeala. da so aa primer v Ljobljairi spolne baletni tako razsirjenc da je po-vprečno vsaka feaska ▼ starosti od 20 do 40 let spolno bolna. Keltom. Moda Ia aaaa aarodaa aoia. Splošno slov. žensko društvo opozarja Slovenke na predavanje fosp. drja Mantuanija, kl se vrli nocoj ob 8. ori *vc€er v Mestnem domu. Repertoar Narodaeta aledamča. V ponedcljek, 31. t m. ostane gledališče zaprto. V torek, 1. aprila ob %8. zvečer Finžgarjeva nova, *e neuprizorjena drama v treh dejanjlh »Veriga« izven abonemen-ta. V sredo, 2. aprila Finžgarjcva drama »Veriga^ za abonement »B*. — Operno gledaltSče. V ponedeljek. 3\. t m. ob Vi 8. rvečer »SlovaSka princeska« za abonement »A«. V torek, 1 aprila ostane *le-dališče zaprto. V sredo, 2. aprila ob Vt8. zvečer »Boheme« za abonement »A«. NTovl StTremcnftL U prve tri ovogodišnje sveske donio je ^avremenlk 90 književnih priloga od pedesetorlce književnika i to: 10 oripovjedaka. novela i crtica, 23 pjesme, 1 dramu, 5 većih poučnih članaka, u glavnom dijelu lista i preko 50 ocijc-na, prikaza. Izvještaja o novim knflramn, izložbama, koncertima » kazalištnim novite-tima iz ob!asti hrvatske, srpske, slovenač-ke, češke i poliske književnosti i umjetr.o-sti. U belestrističnom dijelu lista, donio je Savremenik priloge od Alauoovića. Crnjan-sko»?i, Curčiča. Družono^da, Gjalsko^a. Katalinf(!a - Jcretova. Krkleca, Kraica, Mil-člnovićeve. Nazora, Novaka i mtiogfh dm-gih, a u poučnom: od dr. V. Dvomikovića, V. Dukata, dr. B. Juriši ča. dr. S. Jošića. K. Kovačića, G. Krkleca, T. Ivakića, A. MilCi-no^da. M. Prlbi^evida, dr. D. Prohask© i drugfh. Osim Štiva donio Je Savremenfk a prve tri ovogodišnje sveske 24 siflee i to 8 umjetničkih, priloga otisnutih na posebnom paoiru i 16 slika u tekstu. SHtee sa reprodukcija Htografa in crteža f drugih radova čuve^fh Irtostranfh umjetnika (r*o-ram, Oaya) te od nekojih naSih (Gjitrfć Jean I Kerdić), SavremeniV Izlazi svaVoflf prvog u mjesecu na tri arka (4% stranica) velikog formata, cifena ma »e za cijelu godinu 40 K. Do sada !z$!e sveske mogu se Još dobiti kod uprave SavremertHra, ^a-jrreb. Gundulićeva 7 za unapred poslani novac. O moderni In bisOeoiCnt kosmetfld predava v sređo 2. aprila ob 8. zve-Čer v velik! dvorani Mestnejra doma g. dr. Ivan P i n t a r, nadzdravnik v rezervi. Vstopnina 1 K in vstop vsakomur dovoljcn. Predavanje priredi »Splošno slovensko Žensko druStvo« in Je to tret-je predavanje o tem zanimivem in v zdravstvenem ozJni važnem predmetu. — V prvem predavanju nam je gospod doktor povedal mnogo zanimivega iz zjrodovine kosmetike. Kosmetika je iste čestitljeve starosti kot človeSki rod; v starodavnih časih je služila zgolj lepo-tičenju, s časom pa se le razvila v znanstveno utemeljen del medicinske vede in umetnosti, ki se omalovažetati ne srne. Moderna, higiieniCna kosmetika nas mnogokrat obvaruje resnega obolenja tn prezjjodnjega staranja. Gospod predavat ell nam je opisa! zdravo, normalno kožo, kožne kosmetične defekte in kako in kedaj Iih je mogoče odstraniti brez zdravnika ali z zdravnikovo pomočja Drugo predavanje nas je seznanOo z naJvaZnejSiml kosmetičnirai sredstvi hi z velikim zanimanjem pričakujeroo tret-je predavanje. Qospodarstv(L ObittJ tbor »TltUartsttn draitvi sa Sh>T«aiio«* Ob lepi udeJeibi hmeljarjev ia ćele Savtajskc doline se ie vriU dne 25. saica v Žalcu ob£nl zbor Hmelj, društva, ki ima svoj sedež v Žalcu. Zborovanju je predsedoval druitveni predsednik g. Fraa Roblek. Druitveni tajnik g. nadučitelj Anton Petrlček ie podal obširno tajniSko po-ročilo o delovanju društva in položaju hmeljarstva. Daljša debata se je razvila o izvozu hmelja, v debato so oosegli gg. Roblek. dr. Kalan, Vabič ml-, Pevec Ia iupan Rak iz Braslovč. Sprejeta ie bila resoiuci-Ja, tfcoC* se izvoza hmelja in sklcnilo se le, da se poSIJe deželnj vladi sa Slovenljo obzirna spomenica, ki obrazloži položaj hmeljarstva s posebnim odron na tevoz hmelja v tojisa » Neisfto - arstrtfelKt pristani«« ▼ Trsta. NeroSko - avstrijska vlada se Je obr-nila do italilanslce vlade, na) bi se prepu-stil del tržaike luke NemUd Avstriji za uvozni in izvosnl promet ItalUanska vlada jo baje odgovorila, da hoče proučiti to yh> go NeraSke Avstrije — 27 rmgonor ■■trt zapleaiaatt na aajEreMkeai kolodvor«. »Novostic poroca-jo, da ie bilo v petek na ragrebSfcem kolodvoru zaplenjenih TI vagonov masti, na-menjenih za BudimpeSto! Mast se porabi ttafbrie sa zarrebfko mesto. Ali res ni mogoče ustaviti teta večnega tihotapstva z živili iz Hrvatske v sosednie drfave? — TraoTste rrese s PnmoUo. V So-ltmu se nahaja trfovski orad za uvoz blaga iz Francije. Ta nrad izdaja polmesečne publikacije, r ktterih navija adrese hi po-nudbe franeoskih trgovcev raznih tvrdk, ki žele trgovati z JngoslavDo. UdraJtonle trgoveev s aaptrlaav fcafl-taHtr to zategtrtetfer. V Zagreb« se te konftirainl odbor trgovcev s papfrfem, knflgarferv in zalag^telfev. kt hoče srof de-fokrog razšIHti na vse odrode države SHS. S skupnim đelom W se uredila voraSanja dobave napirja* strokovnfli potrebScin In inozemsidh knjte Tozadevno prlpravijalno jelo se vril ▼ nafboTJIeta rede. DraSIffiM vesti bi prireditve« %JWm9mfWwm OSCai WmW »UnBIfl JVBO* doTavskfli QN§Km^9rt&T* se Je vrSl ▼ ne* deljo. JOl marea ob 10. ari doDoIdne ▼ re-atavradil hotela »Unloo«. V bneov prtpraT-Dalnega odbora le pocdravO aavsoc« 1. E. Vodeb, U It ▼ kratkih poteza* odial aa* imm dmltra ta cflfe, U sa bo ta ttrogo stanorsJta organisaciia zasledovala. Pre-atakso m nato prarila. UtoMa soglas* 80 spftjcta, Dmitvo \t stroso ttano^tfca organfmcflajKl ko deKrrala s vsetni aOaml •a to, đa se vandeto stanovskl interest n dos«ie)o om agodiiom. kl |0i casnftarfl uživalo 90 dragih driavali it davao. Cteiri uissiva 90 rwnn w srcer sano onk si so oni, ki naJdooijo temo prepotrebnemu dr«« livu ustanovnlno po 400 4jurjev. Društvo m bo savsemalo tudl za to, da se isposhije zasiguranje peozUe ii da se lzboilia In iseoaćl gmotno stanje pri posamesiib ča* sopUoJh podjetjih. — Pri voUtvah je bU \tr voljen sledeči odbor, ki se je po obfinem zboru konstituira! sledeče: predsednlk g. Rasto Pustoslemiek (SL Nar.), podpred-sednik g. Viktor Cenčič (Ve£. list), tajafle s. Josip Dolanec (L. D. U.), blagajnik g. Andeel Munlh (Jugoslavija) in g. I. Oo-louh (Naprej). Namestnika g. Fran Pk (L. D. U.) in g. BoUdar Vodeb (Slov. NarJ. pregiednika raCunov t Robert Pohar (U D. U.) In g. Ivan Debevec (Jugoslavija). V razsodišče so bili Izvolieni g. Ivan Podr-ža) (Jngoslaviia). g. Franc Kremžar (Slo-venec) in z. Emil Vodeb (SI. Nar.). VpUh nina za redne člans se ie določlla na 5 dinar] ev. članarina na 4 đlnarje mesečno. Društvo bo stopilo OmpreJ v stfk a hnras-skimJ in srbskimi casnikarjl da te otmtk zveza in poglobe vezi med posamcainti deli naše domovine. Zveia bo potem pri-stopila mednarodnt časnikarski zvtzi. v kateri vsled nemSkega terori« za slovan-ske organizacije ni bilo prostora. Na ta način se bodo razpredle niti ne samo posa-mezntm članom v prld, marveč v korist časopis ja in čitateljev listov. Društvo sloTensklh drf. ■sraibeocer kraljesrvt SHS hha prihodnjo odbororo selo 3. aprila ob pd 8. uri zvečer v mestnl rn sve to val ni ci na magistratu. Radi vaJnlh zadev navzočnost vseh g. odbornfleov po* trebna! Izrednl občni zbor draftra koaoept-nih ttradnltcov politične norave v Slov—?B ^e vrši dne 13. aprila 1019, ob 9. uri dopol-dne v knjižnici deželnc vlade v Uubllanf. Slovensko žensko drvStro ▼ Cefl« Je podarilo čisti dobiček »Snegulčice« ▼ anc-sku K *26 tnkaJSnff DifaSM knhtnit. Prt tetu gre naMepSa zahvala se. Zaloinflrovt sa trud, ki ga je Imela z aprizoritvtjo te otro^ke Igre. Zveza tnr. nastavifenoev »a ttor« osenifn. članski sestanek se vrli đne 2. aprila ob r>ol 8. zvečer v društvenih jro-storih. Na dnevnem redu važne društvene zađeve! Vsi ffanl ter sploh vsi trg. nastavljene! se vabffn k temu sestankn . Odbor. Akad. drtf^tvo sfor. acronomoT »Itrae« i?a Drntafn. Vsi Mvfi članl in srolatelH zemlK vis. Sole na Dtmalu ^e vabilo na se-stanek v sredo 9. aprila ob 8. uri zvečer v prostori« icosUlne t>ri Novem svet« radi obnovtrve drtiStvenesrt delovanja In «re^ ditve đroStvenega Inventarji. Razne stvori. * RoparsfcJ «ator kraj Zagreba. Neki bresposelnl Drasotin Wild je napade! lo umoril trgovca Paialića iz Bosne. PaAaMć ie hotel z dvema drugima trgovcent »a Ceika PaUlić je naletel na WUda. Jcate-rega je bil spozna! pri volaldh, ia ga je Iz* vabil s »©bol do rokava Save v Jarim z namenom, da ga usmrti. PašaHćo je pravfl. da ve tam za kmeta, kt hna preče) tobmka. Pasalić ga je hotel kupiti. Ko sta prtila do tnalega gozdlča, ie Wttd malo saostal In ustrelii z revoJverjem na Pasallća, kl J# obležal mrtev. Truplo le vrgel v Savo, ko ie poprej vzel okoli 60.000 kron, katerc \n imel PaSalič s sebof. * Pomanjkank stanovanl t Zagreb«. Tuđi v Zagrebu se občuti ie več mesecev pomanjkanje stanovanj. Premofnefil Dad-fe dajejo velike nagrade ćelo 3 do 4000 K. samo da dobljo kako stanovanje. Neki Qd je dal hiSnemu gospodar]« za stanovanje 4 sob 20.000 JC. V Zagrebu le Ie pobio tojcev po obsežnih stanovanjih, ki se bavUo z Te-rlžno trgovino in delajo đrtfinjo. Kaktf vendar, da jih ne vidijo! * * 21. parobrod z itvffl ie odpM Ore* par dnevi iz Hobokena v Rotterdam. zhrfla so natnenjena »centralnim drfavam«. Tako poroča »Moming Post« iz New Vorka. * Spomenik padna IranoosaJi «nw4« irfbon. Vsa umetnilka franeoska drtiltvm prirede veliko razstavo svojih del. Dohod-kl se porabijo za gradbo spomenika in sknp-nega groba francoskhn umetnikom, padlint v volnl. * Vsesknpne stroste volne sestarlja-jo ameriSk! finančni veSČaki. Sedaj jih ce-nijo nad 200 mitljard dolariev. Mogoče bo to število Ie naraslo. Samo Amerika je potrošila od 6. aprila l')I7 do 30. JtmJJa 1918 vsoto 90.250,000.000 doUrjev. * Roparskl napad na Rett. Pyajset-letni mladenič Szabo ie prišel k Zidu Spltzerju v hotel, da menja neStgosanl za žigosani denar. Ob te! prillkl je udarfl Szabo Spitzerja parkrat po glavi z nekim trdim predmetom, tako da se Je Spltser ▼ krvi zgrudil. Szabo je bil kmaln nato prije* in ie izročen sodnljl * Pet fen t dasateai parluBeate. Pri zadnjih voUtvah v danski parlament Je Uto izvotjenih pet fen. Tri pripadalo Hberahtf, ena socijalistiSni in ena radikalni stranki * 42cm. top ob vznožjii spomenika Viktor Emaouela. Iz Rima poročajo, da so razstavili ItalUani ob vznožjti snome-nika Viktor Emannela v Rimu blvSl av^-stro - ogrskl top, kalibra 42 cm, kot vof-< no trofejo. Naval obČlnstva, ki si rado-vedno o^lednjc te^a velikana — rnorft-ca, je jako velik. * SocDaBcacDa bavarskert teopfe* I«. Iz Monakovega poročalo, da gre socijalizacija bavarskega časopis)« zelo hitro igpod rok In da većina akctionar* jev sama privoli v razIastHev. * Banket na smrt obsofeora. Iz Tri« denta poročalo. da se je vrSil tamkal 22. marca banket ki so se m nddežlH samo oni, W Jih Je bila bivSa Avstro* Ogrska v njihovi ođsotnosti obsodila na smrt. Banketu sta mičelovaJa Župan Zfp-per In inšenlr MacefronL ražen teh dveh se ie banketa ndelefflo Se U oseb, tako, da Je sedelo pri mizi 13 obsolencev« — Ce ne pomeni 13 morda nesreCno Stevilko? * Utrdte Vartare se bodo pedrla, Is Varšave poročajo, da Je tedala poB-ska vlada ukaz, da se hnafo podretl vse ntrdbe Varsave. Pri tem dera bo zapoe-lenib nad 4000 oseb. nm wmwt fMSOfea SB9OB* i» lAmuumm porocalo, da je bil pnd tamkajsnjinr voja-Skim sodlSčem obšolen na smrt nemUd ogtedim Zliiuneriiiaiia. eo relstvv Hobadec« kl le med vofao shjzU aesjsHiai ▼ojaltv« kot ipfloa. m nipniBi ajuHi Rannf tm wmvwmmm» Lfofbljeaec Ogrov In bfvSI n^hor oredsaeV nik repvbHke grof Karoty 5« poflfca $cdal 9* D**ahL Nastanfl se Je ▼ aakeai aoleki š^ds^l ^^^k^^^^^^^ ^^^i^^^ ^^^^^M^ ^^m de^lA eisA 4^si ^^V MMB STOmpi jn^V* «« W ^ ml oiran o* »aujVKNSKi HAMUir, — SK ■wp> mit 7b. stev. xvečer šetal po dunajskih ulicab. a nekđo ga je sppznal. pričel nanj kričati, hitro se je zbralo mnogo radovednežev, krik in vik je naraščal, slišal jih je' mnogo in končno je bil grof Karoiv, bivši predscdnik ponosne osrske republike — teoen. * Kazensko postojanje proti rao-rilcu Knrt Eisnerja* Iz Monakovega porocajo, da bo kazensko postopanje proti morilcu bavarskega miaistrskega predsednika Kurt Eisnerja^ poročniku grofu Arko v kratkem končano In da se bo potem pričela glavna razprava-Vest, da so poročnika Arka takoj po atentatu ubili, torej ne odgovarja res-nici- * Palača nadvojvode Jožefa v Budimpešti — vojašnica rdeče garde. Iz Budimpešte poročajo, da se bo sijajna palača bivfteg* naavoj*M* Jotefa p*»-tvorila ▼ krttkem ▼ vojftftnie* riafe garde- I • Taii ■—]*■ traku«! U Amch^ I na poročajo, da sta bila tamkaj aretira-na dva ravnatelja In aieer eden ma tak- j nični viSji izobraievalnici, drogi pa pri tamošnjem muzeju, ker sta med vojno okradla na debelo rasne belgi}* ske muzeje ter prepeljala selo đragoea-ne predmete v Nemčljo. Ta »ta jih dalom a prodala, deloma pa raxstavila t ' mnzejn, kjer so te dragocenoati jgaladlli BelgijcL *Morilec Jaoresa oproS^as- I* Pariza porocajo, da je bil moriloc Jauresa Villain oproščen Najnoveiša poročila. (Nosa posebna brzojavna poročila.) t>ARIŠKA KONFERENCA. — DELO LAHOV. — AGITACIJA LAŠKIH SO-CIALISTOV. — SOVJETI! — »AKO NE NASTOPUO DRUGI DOGODKI!« Luceru, 29. marca. Mirovni pre!i-minarij bo prihodnji teden sigurno v nacrtu izgotovljen. — Lahi delajo y Parizu na vse kriplje, da bi preprečili, da bi JtiEoslovani dobili pod vplivom ogrskih dogodkov kaj koncesij. — Posebno se trudi v tem pravcu laško nacionalisti čno časopisje. »Idea Naziona-le na pr. piše: »Ni dovoljeno, da diskutiraj o v Parizu o aspiracijah Po-ljakov, Če imajo o^enem namen, ome-3iti laske aspiracije in zmanjšati na§a zavojevania na Balkanu. Mi ne borno nikdar dovolili. da ostanemo brez oro-žja proti krivim prerokom. ki vstajaio iz slovanskesra in azijskeea razsula in prinašajo Evropi korupcijo in laž«.(!) Ko se laško nacionalistično Časopisje tako bori proti mlinom na "*ter. postaja položni v Ttaliii vedno boli resen. Pred nekoliko dnevi je zborovalo na-čelstvo socijalistične stranke v Milanu. Njihova posvetovania so temeljila na prepričaniu. da ie zrnaca boljševizma sigurna in tuđi blizu. Vsi ^ovorrriki, zlasti pa Serrati. Lazzari, Bombacci in Gennari so naglasak da so mase v Italiji zrele za revolucijo in da zahtevajo dejanja. Iz sklepov načelstva so zna-čilne zahteve, da se naj taKoj od pokliče ekspedicijski zbor iz Rusijcpopolno ma demobilizira vojska, izda splošna in resnična amnestija in vzpostavijo državljanske svobodšeine. Postopanje parlamentarne socijalistične frakcije se je najstrožje kritiziralo, ravnotako so pa napadali tuđi Wilsona, da ne drži svojih obljub! Sklenili so, da se udele-že bodočih volitev v zbornico, toda samo radi ajdtatoričnih koristi, da pa načeloma zahtevajo sovjete m e -st'o p'arlamenta! Izjavili so. da se udeleže volilne borbe Ie. a k o ne nastopijo poprej drujri dogo dki. Na resni položaj kaže tuđi to, da si vlada doslei še ni upala razpisati novih volitev. PRESTOLNI GOVOR NAŠEGA REGENTA OBJAVLJEN V PARIZU. Geneve, 29. marca. Pariški listi so v petkovi številki objavili Drestolni eo-vor našega regenta v obliki, kakor «a je razširil Ljubljanski dopisni urad, z naglašenim pasusom proti londonski pogodbi, toda brez vsakega Iastnega komentarja. IZDAJALSKO OBREKOVANJE CR-NOGORSKEGA KRALJA. Geneve, 29. marca. Crnogorska vlada je mirovni konferenci predložila memorandum, v katerem dolži Srbijo 14 zločinov, kakor masakriranja civilnih oseb. izgladovariia. mučenja, ropa, plačranja, zlorabe beje zastave in vseh drugih zločinov, ki so iih Crnogorci in njihovi avstrijski in albanski prijatelji zakrivili po predaji 1915. Lahi seveda z veseljem razširiaio crnogorske lju-beznivosti, ki so jih itak sami plačali. KOMISIJA STTtt*tt>4 ZVEZO NA-RODOV- Geneve, 29- marca. Nacrt za zvezo narodov studira podkomisija, ki jo tvorijo Gecil, House in Venizelos- PREDSEDNTK POLJSKE. Geneve. 29- marea- Paderewski po-tnje v ponedeljek iz Pariza v Varšavo in se bo ustavil za nekaj dni v Genevi- ZAKAJ JE KONFERENCA §E BOU TAJNA KOT IZPOČETKA? Geneve, 29. marca. O incidentu, ki le povzročfl, da se je na mirovni konferenci javnost popolnoma izkijučila, po-ročajo londonske »Times«: V petek Je Lloyd George na izredno oster način atakira! nekatere franeoske liste, ki so poprej napadli Llovd George radi njego-vega držanja v poljskem vprašanjn. Lloyd George je več franeoskih vpliv-nih oseb obdolžil indiskrecije in je gro-zil ćelo, da bo Anglija aahtevala, naj se mirovna konferenca takoj preloži na kakšen nevtralen kraj. Tuđi je zafiteval tiradno preiskavo o inđiskrecijah in disciplinarne mere proti časopisju. »Times« vsled tega grajajo Uoyd Oeona. KRITIKA. Geoeve, 29. marca. Wflliam Marim napada (v uvodniku v »Jumal de Geneve«) AntamUno politiko na iztolni in posebno graja njene pogreške v AvstrUL Vjer je Antanta dosedaj puščala popol-loma prosto roko panicermaiiom in boljševikom. Zahteva tndi, naj se cgr^n VvalucUa takdl vdniL NESRECNA KONFERENCA. LAHKO- MISKLNOST KORDON OKROG MAD- 2AR0V- Geneve, 90- marca- DanaSnje vesti iz Pariza kažejo zopet sadove, ki jih rodi nesrečna nevednost Anglcžev in Amerikancev o iztočnih evropskih raz-merah in njihovo nerazpoloženje, da bi se še nadalje vmešavali kjerkoli. Oi?r-sko revolucijo, katere so se spočetka tako prestrašili, pričenjajo preeojati kot maskiran narodni pokret Madžarom in kot poskns izsiljevanja- Izpočetka so imeli nacrt, da bodo na Ogrskem intervenirali s š te vi Inim i franooskimi četami in pomožnimi (etami Čehov, Poljakov, Komunov in Jugoslovanov (Srbov) pod komando generala Manjina- Sedaj so *a nacrt opustili in hočejo napraviti okrog ćele Ogrske kordon. Vsak poznavalec razmer ve, koliko bo ta kordon pomagal- NFR^^f-NA KOXFF^ENr\ _ NOVI ODBORI. — LAftFE PRTTOŽBE — ZOPET NOVE PRETSKAVE? — PO-SVETOVANJA. — ODANSKO V NE-VARNOSTT. — NAŠE VPPA^^NJE V DELU. — MIR I- MAJA? Geneve. 30- marea* K odbora četvorice se pridružuje od včeraj Se odbor petorice, ki naj studira teritorijalna vprašanjia. Tvorijo ga American Lan-sing, Anglež Balfour, Franeos Pichon, Lah Sonnino in T«nonec M^rkino. sami znnanji ministri. Temn ođlMini petoriee ]e včeraj Sonnino predloži! i^nljivo pri-tožbo Lahov o hrvatski nejni sapori proti la^ki transitni trgovini fReka ga boli!) in je pređia^al, naj Pichon z»-hteva pojasnila in pređlaga potrebne mere- — Tuđi poljsko vpra&anje Se ni rešeno. ravnotako že tuđi caka nemSka zapadna me ja- Francoska se mora t obeh vprašanjih boriti s trdovratnim nasT>rotovanjem Llovd Georffa- Ohe vprašanji sta tvorili v včern.jftnji in današnji seji izklju^Tti dnevni red odboru Četvorice V vprašanjn dolino Saare tn vojnih odskodnin so se Francozi morali UTTTilcniti. Gđan^ko je po zadnjih po-ročilih v resni nevarnotsi. da ga Pol jaki ne dobe. ker je čisto nemško mento-Danes se po«vetnieio tndi o jadr»nslcpYn vprašanju- Pricakujejo. da bo odbor četvorice končal Rvojla deH do srede-Mir nričakujejo sedaj zanesljivo do 1- maja- VERTT fZ TTAUJB. Geneve. 30. marca- Iz Italije pri-hajajo samo redke vesti- Privatne venti so danes nekaj boliSe. zato je v SvIH Vrnrz lire zopet poflkocil. vend^r pa ni dosesrel preišnje visine. Uvodnik >Avantija< je đanes zopet vea konfisciran- V nedeljo bo fje torej bil«*) v Milanu velika manife«tacijaka eknn-ščina. «a kat«*ro je vlarf* odr^d^« ob-sežne varnostne meje. Danes je Italija izdala naredbo, s katero prinnSca direktno korespondenco ■ Avpfro-Osrr-sko. (Tz te naredbe ni razvidno. »U misHjo Lahi na Nemško Avntri*** «n Madžarsko ali n« vep teritoriji hiv^e Avstro-Offrske. ki je pri nas več ni, 1d pa se vedno straži po laških glavah-) LAHI IN REŠITKV TiASEOA VPRA-SANJA. Geneve, 30- marca- Lahi se trndijo, da prikažejo položaj na Oirrskem kot brezpomemben in bi radi intervencijo Jugoslovanov preprečili sa vsako rano, vse to, da bi dosegli sebi ugodan idd v odlocitvi o jadranskih problemih, ki ao prišli danes na vrsto* NEPRICAKOVAN1 ZAVEZNDCI? Geaeve, 30. inarca. Brez detajtov, ki se odtemilcjo razgovor« v javnosti, vam moram poročtti, da razvijajo t»-kajšnji združeni protiboBSevtiPd nemško avstrijsld in madžarski elementi zelo veliko agitacijo proti sedanfrn iclUuotn v NemSki Avstrtfi in nt Ocrskem. da Prikazujete položaj. kakrSca Je v res-nici in da istočasno todf debio na to. da W se začela koooeratij* med mhni tat z Jmcoslovanl ta Poijald. V FraadR tpra-iemajo te težnje ucodao, pri ostatt sa-veznikih zelo mlačaa Pri Lah* Je »a te akdia zadda na ogorčen odpor. (Ne mo-remo Se presoatl kateri knd te raartt to nam prljamo avstrijsko madiaisto airitacijo in ali ne na m temlaUm w-VArnoat in ali ti BepričakovMl laiiinl ki nišo nali doaodai« —|rs<> isrinl kra« * SvfcL a imkmm «Wtaw U Ml ▼tidi dr. Uhde.) ._____ JUDZAVEEMKL Lacera, da marca. »Thaea« lavBaJo o teflcem incidenta med Amerićani in Ja^onci v Hemcina. Amerikand 90 napadli m nretepN Japonskefa konzula. JEDNOTNA MIROVNA POGODBA. Laetra, 31. marca. K vpraSanin jed-notne mirovne pogodbe lavlja včerajšnil pariški »New Vork Herald«. da žele Amerikanci iednotno mirovno pogodbo. Vsled tega ie verfetno, da bo mir skle-njen naenkrat z vsemi Stirimi bivSimi centr^tnim) država mi in v enera samem instrnmertu. BOLjSEvna Lacern, 31. marca. Izvestni anjdeSki in amer. kro«i nadaihiieio svoje napore, da bi se dogovori! mir z boHševiki. Francosko časopisje poskuša proti temu enerfirtčno protestirati, predvsem »Echo de Pariš«, ki ga pa cenzura zelo ovira. GTBAVJE V ITAliIJI- Oenev«, SI- marca- Strajki v Ttaliji rasteio, kakor lavina Signm© vesti po-ro^ajo o velikih Strajkih v Breseii, Ge~ nni in Pavii- Pripravlja so tndi generalna stavka delavcev v plinarnah.« ZA KASO KOŽO- G««eve, 31- marca. Po zadnjih pariških vesteh trajajo posvetovanja o iztolni moji Italije. LASKA PROPAGANDA* — KEVAR-NA BROStJRA- Geneve, 31- marea* Petkova >Idea Nazionalec prinasa dolg uvodnik z naslovom >Jugoslovani med vojno« Vse za Habsburg!« V tem članku poda ja iz-vleček iz brošure >Le mouvement Yon-goslavo en Aurtiche - Hongrie pendant la guerrec. ki jo Lahi razŠirjajo po Pa-rijra v franeoekem jeziku v velikanski nakladi- V njej dokaznjejo, da so Jngo-slovani vedno bili steber Habeburžanov in navajajo v dokaz načo majsko deklaracijo iz 1. 1917, nadalje govore KoroS-ca, Stadlerjia. Jegliča, Pogačnika, Tav-čarja, Laginje in dragih in dolže konč-tm> jugoslovanske čete največje požr-tvovalne hrabrosti za habsburSko stvar- POLO2AJ BISTVFVO NEIZPRBMK-NJEN. Geneve, 51- marca. Vesti iz AngHje kažejo. da je za nas tara položaj v bistru neizpremenien* Steed In Seton Watson nadaljujeta s drn arimi nafiiml prijatelji propagando za nas, radikalno casopisje s >Manchester Guardianom« na čelu je pa Lahora prijazno* Llovd Georse je men4a borj naklonjen po-slednjim* fNaša đcnaSrtfđ poročila 1 Dtmafal SOCUALI7ACI.U C4SOPI5NIH POD- JETU NA DUNAJU. Dnnai. 30. marca. Socijalizacija naj-boli razsirlenera in naibolj čitanega ve-černika »Der Abcnd« se je izvršila v so-boto* popolnoma mimo. Delničarji so ^klicali izredni občni zbor in sklenili, da ^esl. arrtiom odnovedujeio vsem privi-1e«ri]em za bodočnost in da izročajo nodjette v roke osobja. bodisi tehnič-nega, uredniSkega in uradniStva. List je bil došlej zelo razširjen in je upatl. da se bo v rokah marlnvejfa osobja, ki Ima sedaj pač največ Interesa na tem. Se b^M razsiri! In dvismil. CCHI ZAIITEVAIO ZAOKROŽENJE SVO.I!rl MEJ. Pariz, 30. marca. »Matin« poroCa. da so ft»Ski de?e«rari na mirovni konferenci zahtevali. da se zaokrožii^ tneje Ce^ke rennbMke na se veru in zapadu proti Nemčiji. ROVARENJE NEMSKTH KOMUNI- STOV NA CESKEM. Pratra. 30. marca. Komunisti na nem-§kem detu Ce5ke so razDOsl^R po vseh nemSkih mestih huiskaioče letake. na katerih pronasrirajo boliseviško misel ter hvalijo Madžare, ki so slediti ruskemu vzjrTedu. V isti sar*i tuđi huiskafo proti ČHUcemu in antantnemu Imperijalizmu ter zahtevajo takoišnlo odstranitev Ma-sarvka in dr. Kramafa PoročOa ljabllansketo dopisnega uroda. RAZVELJAVLJBNJK. LDU Boogra*. 90- marca- (JDTJ) Ministrski podpredsednik dr- Eorosei, ki je tndi saetopnik ministra za gozdar-stvo tn rudarstvo, je razveljavll odredbo prejsnjih okupacijskih oblasti v Bosni in Hercegovini o eksploataciji gozdov in rndnikov- Tosadevnih po-godb je nad 40, ki so vse sklenjene za veliko vrsto let In pod najneugodnejsi-mi pogoji sa driavo. Mnoge ao prina-ftaie lotno silna deficit« bosonskJ vladi, a so ae kl jub tenra izvrtovale- Te po* gođbe pronehajo s 1* jnli jom t-L ia M ■orejo do todaj akleniti tudl nove • povoijniini pogoJL Brane, pod katerlm Ja trpela BosMk Je odpravljeoo ter y* deiela-eedaj m samo pofititeo, aaipalc tuđi goapodanko osvobojona, N|e»# priiodne stie, gosdovi in rvđaiki, se ••daj ajema resviona laet- HAftB PURANIMA WJB«OVHm. LDU. Bsesjni. » »eica- (J^TT) lifatster amt trgovino la industrijo ]e «o*M sliseins, 4a se iasaje vBlei osV srbskih te jugoalovanakih 6et na Dubrovnik s imključitvi jo dragih priflta- DBMOBTIJZACUA. LDTJ. Beegrai, 30. marca- (JDTJ) Slnibeno novine prinaSajo naredbo ministrstva sa vojno in mornarico, da se poslednja bramba nade vojske postavi v normalno stanje. POPOLNJENJE MINISTRSTVA- LDU. Beograd, 30- marca* (JDTJ) Voeraj je do&el v Beograd štab mornarice, da stopi v sestavo ministrstva za vojno in mornarico. REKONSTRUKCIJA KABINETA- LDU. Beograd, 30. marca- (JDU) Voeraj zvečer je imel ministrski svet sejo, na kateri so raspravljali o rekonstrukciji kabineta in zasedenju iz-praznjenih ministrskih mest. Uspeh seje Še ni znan, toda po dosedanjih dispozi-cijah ni verjetno, da stopijo v vlado soda!isti in narodni klub- POOAJANJA. "w" LDU- Beograd, 30- marca- (JDU) Pogajanja med vlado in socialisti se nišo došli do pozitivnoga uspeha- Socialisti zahtevajo kot pogoj za eodelo-vanje v kabinetu, da se zagotove naj-širše svoboščine, kakor svobođa tiska in z boro vani a, proglašenje srbske ustave za ves teritorij kraljestva Srbov, Hr-vatov in Slovencev. Nadalje zahtevajo socialisti kategorično izjavo, đa naša država ne bo sođelovala vojaško za preprečenje revolucije na Ogrskem-Poleg tega zahtevajo eocialisti za svojega predstavnika v kabinetu poobla-stilo, da naredbenim potom izda gotova reformo, ki bi onemogočila kompromis z veleposestniki v izvajanju pređhod-nih del glede vprašanja agrarne refotme- Zdi se, da vlada noče na noben način pristati na te zahteve sociall* stom- Vlada je pripravljena dati jim dva portfelja v kabinetu tođa ne zaht% vanih garancij. Tuđi noće poveriti so-cialistom izvedbo agrarne reforme, ker hoče osnovati posebno miniRtrstvo za agrarno reformo, ki ga naj bi dobil za-upnik kake meščanske stranke. Vsled vladne nepopustljivosti prevladuje v socialistic^iih krogih prepričanje, da je treha zavzeti st&lišČo principijelne opozicije. Aorovlsaciia. T Meso oa rdeće bkazBloc B stav* ftl do konca se ne razđeljule kakor |e bilo razglaSeno v torek, ampak v sređo, dne & aprila po ie določenem reda. Razde-Htev se zato zakasni za en dan. ker apro-vizadla v praven času ni ure jela živine. + Speb na rdeče Iskaznice B od St 1052 do Stev. 1611. Stranke z rdečimi izkaznicaml Đ preimeio $peh v torek. dne 1. aprila v a provi za čn em sktadišču pri Muhleisnu na Dunaiski cestL Dolo-čen ie tale red: dopoldne od 8. do 9. št 1052 do 1131. od 9. do 10. štev. 1132 do 1211. od 10. do 11. štev. 1212 do 1291. popofdne od pol 2. do po! 3. Štev. 1292 do 1371, od pol 3. do pol 4. Štev. 1372 do 1451. od pol 4. do pol 5. Štev. 1452 do 1531 in od pol 5. do pol 6 štev. 1532 do 1611. Stranka dobi za vsako osebo po nol kilograma špeha. Kilogram stane 24 kron. Poizvedbe. ^ Zorfca Keada, poStna aspirantica v Meti ob Dravi pii Spod. Dravojtrada, Je izginila 18. t m. zvečer na zasoneten na-Cin, da ni nobenesa sledu za nio. Stara )e 25 let in srednje vellkosti. Na sebi )e imela belkasto bluzo z rožnartmi ootczaml, tem-nomodro krilo * svllnatim pašom ter visoke Crne čevlie Kdor lo izsledi, pre]me leoo nagrado. Obve^tila prosi Jos. Kenda, St Juiii ob Jnž žel Spomnijajte se Družtcsv.tlrllflln Metoda. Zgabilo se Ie v torek dne 25. mare« 1910 v Jutraniem vlaku (7.15 uri) od Viž-marlev do Ljubljane: 1 legitimacija od male srebrne meda!ie in 1 prošnja, za vt-nitev Česar se prosi proti nagradi s pošto ali osebno na Josip Skalarja, Medno 11 pri Št Vidu nad Ljubljane V Koza. Na vrt h hi$! St 2 na Dovozni cesti Je prišla včera] neka koza in ostala tara. Spravili so |o v hlev, kjer io lastnik more dobiti vsak čas. Sova - ohartea. Dne 15. t m. |e ob %6. zjut iz Domobranske ceste št 1 uSla veli ka sova - uharica. Prosi se, da poSteni najditelj da natanCnefSa pojasnila, ker se Je sova mogla zadržati le v ož]l okolici Anton Korbar, Domobranska cesta 1. Našla se le denarnlca z manfSo vsoto denarja. Dobi se v trgovini F. Trđina na Starem trgu. Izdafatel] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastntna In tlsk »Narodne tlskame«. Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". 11 Jtaro5na || I i knjigama | I v £jubl]ani I prešernova ulica Stev. 7. I * priporo&i * I kancclifski. koncepta!, toka-I nartnl, ■inUtrsk), plsemski, I ovttii bi barrui papir I mete s Risemstln Dnptriem. I Irqot$ki kniigc ■ v vaeh »ellfcoBfh, Mane z eno ali ■ s dvema kolonama, vetane v papir, ■ platno ali polasnjc I MimaUe tajlžlce ^^^ I Zabga5oIsWhZFt2ko?tarisanlL I ZaTttkezairaJeTvsehTeUkostih I ------Tdlta izber------ I fnl pivaraliklk totroMeta, ■ ■VUraalHvvf fWVI| fVrMnilO?| I radim, ks«oa«ko¥. tmklle. ■ toMo, «nita Ud. I {arVC a iole m mnetnfke. I _— Razglednice — I Dokraiinske, humoristične, nmet ■ nlške vtefl vrat od nafpreorostejSih ■ do naifiiiejiib. I ^Ibiml a slike ta topisnice, ■ vezane v pili ia ▼ aaaje. I " " ' I — poezlfske kiillge.------- I fotobice a otroke. I ttsad okffrOd a razglednice. I Usalne aeske. Irikotulki, palete. I riulna ratifla, MU. lopll*. I Jfotesl la HabtkL m m *MI cnmt zini ia iMn ifib (m v ceHk nfiill), fiai uMiiilil IIm (ti IH kg vtlje) »•■■jt »iteetin Urtoaae, MIm.MiftroiII temuIWft Trapistovski sir se prodaja v vsaki množini po dnevnih oenah. Pismene pontidbe pod nTrmgUtowwM sir*1 aa nniii «%sp«dl«l|« ŠL lUt#-__________Mi fcfaMl.ua«, Itagnial trg. S, A I 1B0/19-5 3650 Dražbeni oklic Vsled sklepa z dne 28. marca 1919 opr. Stev. L I 150/19-5 se prodado v lapoščino po gosp. petra Režeku, župnika v pok. spadajoče premičninc dne 3. aprila 1919, dopoldae ob 9. mri v Ljubljani, Sv. Petra cesta (župnišče pri Sv. Petru) na javni dražbi kakor: razno pohtitvb in kuhinjska oprava Reci ae smejo ogledati dne 3 aprila 1919 v času med 9. in pol 10. uro dopoldne v zgoraj oznamenjenirn župnilču. •fer. aHIMt 8BS. w Ll«blla^. MM L dne 28. naica 191». 76. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, te 31. auta 1919. Stran Tm P'ftfa fa dobro obranjena sobna opra-iCBl R va. Oglfda se v Lescah 5t 5. 365« uji« se vzame pod zelo ugodnfaU do-liifl goji v najem. Pismene nonadbe na upr. »Slov. Naroda pod .THa/McT*. flrnda ti oo«nl eleganten brekt naj-FiUflđ K finese izdelaa i 8 sedeZI in landauer. Naslov pove apcavniStvo »Slovenskega Naroda«. 355! tarrrarlfi p° d°g°voni dow, kdor mi HuljlflUU preskrbi sobo in kuhinjo, prazno v Ljubljani. Ponttdbe A. Delaias, Oos-poska ulici 411. 3626 VMm a. staunsul! %J?% .£ rovanje v Ljubljani. Ponudbe A. DeZma. Gosposka oiica 4/11. 3627 za mm žigice ib ni sisr *0"; kri>rr-pir in masL Štttaaorić DiraTtr. Slavoniji. 3285 fiopilmiiilpai" "&ŠSČ C^m 30C—35-") K. Cenj. ponudbe pođ , ?ore£x!nl aparat" postao lezeče Ljabljaaa __________ 3649______________ Sibll 50 1 naprej Dostavlja se tuđi i-;ezpiačno na dom. — Istotam so na rir.polago fina buteljska viaa. J. Jele nič, S^ara pot t.______________________3114 § Vient de paraltre: I I Reves et lita I par L C. Marrvtllc. I Dan« .oiits« Us Uorairlei. I Ljaitjeaa, aoieaaanjeai a\ a« 3879 U mmlilifl HđR §35 135 Slov. Naroda pod JftHflStO*. 3510 Tla^lilr^i^an^.tnHTirjtttn ■SRimn tala1 m **+**- Naslov ■MiMfcmj MM pove upravntSNo .Sloveaskega Naroda*. 3646 FlrtfnUfltil ,^*m «n«komemi tolT unUliniT, (Gielchstrom) 110 vol-tov, 2 PS, skoro nov se proda. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 3629 Upe. lim«, iilS'tžraS". tev Droti vzorcu z navedbo cene in množine 1—1» IrltM, Fraa*. 3639 827110 ||3?kO (^bsagehoiz) skupno ali lilUUG UCtnC posamezno se ugodno prodajo. Posredovale! era« ftetta) trr tsTL ________________3610__________* tminiO tf zanesitfv in poSten hlaoec, dMiejlllCK vajen kon;f tuđi starejSi Stanovanje in hrana je v hifti, plača po dogovoru. A. Snfaik, Ljabfjaaa Za-loika cesta 21. 3644 Ia saica aB"S55^^Š2 omara in postelja brez mađrocov. oboje novo ohranjeno ter boljSc vrste. Pogleda se v Norco Voteata 5L*2. 3578 ?flfl R nSfirsrto ^dor m{ preskrbi za lUU A UHyiflUC tako) opremljeno stanovanje s kuhinjo in sobo. Ponudbe pod „NagloM/SS72" aa npravnlStvo „Sloven Naroda". 357 > Đ?9 Sili ftfiffl P=sme d^crran sam.» TM đll ilUUI dobre** Cuv*^ tCr ... a. ne'rfaj ućene^a kud ^1 V-.L Cvenkal St PeUr Savinjska dol;na. >3r»nudoe do t.«r Ka popoldan hutel Union soba 3 Liubljana.______________________35^4 Potrti neizmerne žalosti saznan Jamo vsem prijateljem fn znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog ozir. oče, stari oče, stric, svak gospod Franc Jamnik aslutbeneo toHateo tovmrae v fiedeljo, dne 30 t. m. ob pol 3 uri zjutraj po kratki mnkepolni bolezni, previđen s tolaiili sv. vere boguvdano preminul. Poi?reb nepozabnega pokojnika se bo vrtll v torek dne !. april* 1919 ob 2 popoldne iz mrtvašnice dcželne bolnice. Sv. mase zadušnice se bodo služile v vtl cerkvah. ▼ Ljabljani, dne 31. marca 1919. 3665 iatafočl ostali. ~i*j & V žalosti preostali javljamo, da nas Je naša dobra mati Katarina Roraold \i lm carisikega prafemalka vdova v starosti 83 let, dne 27. t m. zapustila. « Pogreb je bfl danes, 29. t m, Mokronog, dne 29. marca 1919. tabua« ©artaM. aliaiM aliaaaa^afc » ***• mAxtr' ■ZUB IHRV «^° • itroJaliD oataAoai at) iMaiflM* tuMtov pova uprava .Slov. NarodaV________3til tadiM tMplieiMC. rjav. 140 cm vt-HP« tote, i hi pol Itta star, ovo-sva. bv sv9*ai pn sa* SfJiHi rnsvv*ab _____________3O4 ■fltaVM IA ^ 3-6 HP' v dobrM> MIHIi M^ stan)«, kupim. Pfsmene posudbe pod ,JI>iaffa> k*to/SflSM na upravo .Skivmliega Naroda". 3623 BhHrhnhato sesprelme«aprltvrdki uum n um j«iti afiots, »•*•«* stokla ta pa>rc«taam. M«^*B't rrmaćUkaaraka mUea t. 3534 Dnil fl nova damska obleka. Poirve rlPS K se pri MaHil Ptrn, Km-aka cesta S aa dvorfio«, došao. 3587 Vdova brez aia »larHis k°t f^>spo-otrok UlC SUR dinja b ka-kem gosptdu ali gospe. Razumem se v fospodinjstvt] in tuđi na vrtu. Faai Marela, Gu§tanj} Kotosko. 2662 siaM!fljt m Baiaji ^CJ, komfortora, se menja s stanovanjem v Ljubljani. Naslov pove npravništvo ,.SI. Naroda"__________________*_________3583 Drmb M *^oro nov ei-amofon « sloven-rlBUU S6 sklmi plo?čami. Prodam tuđi lepo tehtnico, močno za 5 kg c raajhnimi tn veli kim i utefmi. Naslov pove uprav. .Slovenskega Narods". 3579 CVDTS I3iri v °r;j nilnih zaboiih k VlCle {UJU 1441 koTudov prnia p^ 40 vina:;ev 1 kom, d pr A«; :iem rrevzemanjuali plaČ:> naprej Eo. Sns-paaz. ftofatec Sp Stajersk«. 34 U ffinhn "ekai va^onov suhih lansV^ Mpllll smrekovih f-Sarkov .rstor2ev) že nabranih ali ki se nabero Se sedaj Ponudbe s ceni na upr. Siov. Narod« Dod (.ČeIarki/3a4v<*. 3640 Krejaiken mmotflfta ^r^: nega, sprejmem takoi. Hrana in stanovanje v hiSi. Alojz Mežlk, Jesenice, 0f rcajsfcd-__________________________3643 Mata 159 U knfige m~ on em u, ki rni odstopi alt preskrbi sobo za takoj, primerno za holjSo rjisarao Ccnj. Donudkc pod 9Pisana 35#4" na upr. Slov. Naroda. 3594 ftnntan iloiaF 5e zamenJa z ne^j^o- U||0«lll UCiUlI san im pri Sol. za varova Ini posredovalniei, CtedaltSka ulica Stev. 7/1!!. (ulica pri Slov. gtedaliSčti) Urađne ure od 0*11 dopolune in od 3—6 pop. 3655 tyfih (Žaklie) k«9tii«m tako; vsako ličit! množino. Ponudbe z natančnrm Dojasnilom, kako so rabljene, iz kak-šnega biag?. in kak5na cena, se -rosiio na ns*1ov U Jakovlič, Ljobljaaa, Risasba cesta !•. 3595 finllfflra dm M Pro^^^lo v polemn na Datlffa 01 fl metre in v»«one, kakor tud! na drobno klana, od 500 kg naprei in se dostavlja o poljubno luđi na dom Josip Ptaakar. Dtieajska cesta st 5» %o-Rtlrna Kramar.__________________7828 Urin sire*« les. fffti^S si pkrogel ali rezan. Cene za les nalo-žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna laga za drž. kolodvorom, Ljubljana. 2048 a?Rili Cl! ^°'Le's^a oprava za več sob ■Vapi dw ali pa tuđi posamezni deli, kakor: postelie, omare In umivalniki. Vsc to Je, če dobro obranjeno, malo rabljeno. Tuđi za jedilno orodje se zanimamo. Ponudbe na poitnl predal 27, Ljubljana________________________3581 burini! uroto **2eč modeI« n Hp* Dtulmuv fflUiUl, se zaradi opustitve obrata po ugodni ceni prodav Istotam se prodajo tud! Šarale« raznih napetosti. Naslov Dave I. |njrt>il. »oatoi ia laforraačni zmrođ Bcseljak * Roiaac, Frat> tev# oabr. 5 Ljubljaaa. 3605 lm utiaiNi tstestla. Nestfli poflrebni zavod iiubliMtld. Vscm znancem in prijateljem javljamo žalostno vest, da je na5 iskreno ljubljeni in predobri rno2, oče, stari oče, brat, stric in svak vetopftSMfofk la veletrgovee, đeisln! peslaaee, imelltell sasint-noga kriioa Njegov* SvotMti ,,pro EoduU et pMitttlMM IM. IM. po dolgcra in težkem trpljenju previđen s sv. zakramenti dne 90. t. m. ob pol 1. zjutraj boguvdano umri. Truplo se prepelje iz sanatorija „Leonišče* v Ljubljani na Breg pri Borovnici, odkoder se iz hiše žalosti vrši pogreb v torek, dne L aprila ob 10. uri dopoldne na farno pokopaliiče v Borovnici. Mase zadušnice se bodo brale v več cerkvah. a 3663 Pokojni se priporoča v pobožno molHev in blag spomin. lOlOVMICaVt dne 30. marca 1919. Fruli .UM, žena. — r«rtto» »r»i#f VUš**, trtilio, TmUk sinovi. — ktpeUn, brat -, Marila tUf roj. atoM, rrti^lui €«4or roj. I#Mf Iva &«altef roj. Kobi, sestre. K«rti!:~$Tlt8jfe 1 MpoJUajtotoo arad artdpUflln tr- I fOViaa HaVaBal tMaat. BOaaHiO« 1 __________ loaa_______________ Prirezača ; Hc prvovrstno moč) apnlmo r Igaaa Batii, kMfai sa foavo I aaaatt aafaaaH^aViBBBBlaBBBBBBBB^ faV BaaiaaiaaBBtBBBBkBBBaBaBBai ^aVtaaaa^^ * potttHIovtt oosta M* V pit me- i nih ponudbah se naj navede ?a-1 hteva plaće. _________ 3509 Koružo ! piealco tn mast • — đobavt|a pm astrvala eraaa — I A. DUMAt ZAGREB, I BrtitevMava vitaa S. — Za h te raj te brzojavne ponudbe. — ; Trgovski = i == lokal, obstrTeS iz 2 prostorov v sredini me-) sta n\\ pa na zelo prometnem kraju se 9kl •nea^nf la In-> lorataćn.) tavod Baaalšak & Boiftne 1 Frančevo nabrež'C Stev. 5. 36-8 ; iinaBlia, MoB-Prniiagcila, laflnr. Kdor eotrebrjje iivila ta se naj obrne po najnižji dnevni . cemh na znano: Trgovsko »gtmlaro . T. tlTJUI, BraitO«. — Ptttrcžba si- ; ^arna ;a Jr^rstna — Vcstn) sastopcikl se sprejmejo pod o^odolai pokoji. 3518 I Ma Eh fflrth, utnta b 2ama I i I se oddajajo I ; I ? Ri?fi?ff!B Blid!!!?. 31,1 t I a• stUnai Laaipart. I L BBiaBBBBBT W^B ^BBBBBBB ^BBBBB^BbW aBBKBBBBBBBBBBBBBBal UliHSBS 3510 tn. 55-89 Q lo!$t se prodajo. Naslov pove L Jugoslov. aoončni , io iiformaCnl avod Beseljak & Ro-žanc, FranCevo uabr. 5, LjuMjana. , z galaatariia la Igraiavl na glavni cesti se radi rodbln razmer . takoi proda \ za 50X00 K — Pojasnila da;e : ( IgaiaolJ Koz^k, 8«to 1S; po^ta BS9s:e pri & nblfaai. i fiA&i pfi| fcteMflatfakl aracata) iVllad, inteligenetn rnož, 29 1. star, Čeh, oženjen, priden in pošten, jako energičen in vedno odkrito- I srčen, popolnoma vajen vseh eko- I notnijskih in administrativnih del, docela vesč vseh slovanskih in nemškega jezika, prost za stalno [ dosmrtno mesto kot graŠčinsld j upravitelj. Naslov v upr. SI. Nar. Vabilo na ^mm ii mina 1 mit ra§> Mar« s Mtaaa|*M aavemo« kl se vrSi liiTeltoftrfal t*rjetfeljek 2l.ipTiii Itlt t# 2» pof. t posojil. prastorili ' I fB ^BjMfV^aflj^MAAaajB^ alaaa^aataaiakAaaBa va)aaia^aaB\BBaB\ a I 1. Pctfotilo na&lstva ia nadiorstva. I 2. Potrjenk raCana sa I. 1918 Io I ma4e«t*« eiattai isMflni. II 3. VoHtev mpnvsrstrV osko izobražena kuharica sedaj v sruZbl na ajadu kot gospodinja in kuharica. Gre kot sam ost 0} na kuhari-sa v kako fino kuhinjo ali pa tuđi h kaki boljSi samski osebi kot Rospo* dinja, voljna je tu dl zanjo sobe po-spravljati. Naslov pove upravništvo Slov. Naioda.________________ 3531 &flO!idfU «^!ča »lovcnskega In nem-UUjptfulRflf Skega jezika v govora in pisavi, dobra strojepiska, zmoŽna tuđi nemike stenognflje, želi prfmcrne službe v kaki pisarni. Gre rudi iz Ljubljane, najraje kam v veČ}e mesto na Štajersko ali Hrvaško. Cenjene ponudbe prosi na uprav. „Slov. Naroda" pod „Vcstaa 3591". 3599 BOntaMataltkaaib kol" Jc °»lm u n'e# RtiCIpiHniUBlOt močkome ustmeno 1 pismeno potpuno vrsna o hrvatsko« me I slovenskome !e?itra te je dobra strojopisačiča, trali se za odmah. Vfastorutoo- pisane poenide aa prepi-som svjedofba i fotografijom te na2 kom mocućriosti nastupa mole se na: Aam Kiffaaaa, aUrllitl a/ft. Dtaplatz U. ________________3^_______________ Oirotsik t.MM v Ptaju oaznanja, da ie rrevsel oseb- Ma^^|a a^u eaaaBa\aBaaBai JaafCaH faktji ter desite aa aafaoje isaa aa iafflP tatpolago Gosaodarska sveta vUop4)ani.________ mm ahtan Ui Iiiiiim" ***?■*— ■Heia« ae«J Mwav^nei f DreeoiDBo đdailoč, ae proda. Ogleda ae: mmš^m ■atauitML__________________zm Uvsako množino deJrtrotehničiiega instatadjakefi bUga. Ponudbe z navedbo eeae ta koHane Je poslati na p*Hm letače MettJaea m. a«>l fn. ne velika, ali bol) majtaa hita lla\ s vrtom bUso Mootjaoe aa t«v hmi kaai, Prijatne ponadbe aa oar. St NarTpod JUrei ata^iH*. 3417 nv9Wfiar«af (Slovenec) •» ape>a|aBaa v PTUnUn večjo diojerlloTRoodse eod .FrtAUUat iea/»47f* na npr. SI. Naroda. 3476 Maa mm mcSka alata vriflca, sali \XB kmska suknja, frak s te-lovaikom. žaket, štajerski rekelc ia ve£ drage oMeke. Kje, pove aaravmlttvo .Storenskega Naroda". 39GO ■Dnifll mtt »redim awsta O6e bančni uradnik. Ptonodbe ae apravnfltvo ..Slovenskega Naroda" pod palastal araamtai aSOl^. 3602 m\n MM Kanili s ban Istem. Plačara dobro v gotovini ali v žhritih. Cenj. ponudbe pod »staee-vnJ«/SHe- aa upr. SI. Nar. 35« DamS m star a dobro obfaii)cii poloJ Aiyl U arena (Vollgatter) za 00 cm debele hlode. Ponudbe aa Prase Gat nos. mlina fa face. St. Beoedikt v Slov. gor. pri Maribora. 3430 lilkffii Kubi uli Sa z* takoT Kdor Jo odda, dobi za nagrado v 2h vi Uh tuđi slanino. Ponudbe pod •Seee* »•ttst lefeCe tjabljasa, 3591 87a tu aMaelaa prt Ptajo od 5—20 KS R |0»ifl oralov v nakup ali v zameno s posestvom na Gojenjem Avstrijskem. Dopisi na Kiiasky, Kraaj-tka gera, eereajsie._____________3635 Več sto metrov 1*1 ib visoke, že rabljene a $SW iofeff« ejkraailaBe) HVaj mfa se kapi. Cenjene ponud-ulR BIUB be x novedbo cene na Krafal tetekl avet OreJ|e ari BI-lellskeaa^ ^ 3%S mm Si šsžrz"šsr; sredo zvečer ob pol 8 na realki, Oala-si in pojasnila v trgovini Jtelpiae Pt4-krajiek. larficev trg % ai pri ksrza sa-aea._______________________3611 FflfMnfih Za večje fotografeko poif-lllifjnillL fetje v Jugoslaviji ae liCe kompanjon, irurjen fotograf g oekaj đenarja. Dame nišo isključene. Ponudbe na opr. Slovenskega Naroda pod .¥e€je poejeft SS13". Ifie n fcran a i\mm -^ za samsko gospođino. Ponadbe pod .Saauka iypidtt*a/tt68* na upr. Slov. Naroda. Tfajraje biizn hotela Strokelj. 3588 BflfffrMV Mftttf ^2eC model, 33 HP, UlllliT imTv se radi opustitve obrata po agodni ceni praaa. Istotam se rodi proda veC žarnfc fasnlh nt> cetosti. Naslov pove L lefeator. aaenlai ii ietmatei ia?t4 ietdfrk a> tttaac rraacete aaareije 5, pailjaaa, 3556 )illtl9 aaaallilial MIad »■teligCOtCtl tElUll PllllSi! obrtnik, 291 star. hoče v svrbo porocitve znanja z mlado gospodično ali mlado vdovo brez otrok, ki bi imela nekoliko premofenja. Resne ponadbe s sliko, katera se vrne, pođ .Sreča XII/S574a na upr. Slov. Naroda. 3574 Emattnpia kOa ZP»ZV^ vrtom, s krasnim razgledom na jezero, Karavanke in Tnglavsko pOflOr|et ea proda. Zraven spada nekaj gozdov ter ena njiva. Proda se eventualno zraven tuđi ves gospodarski Inventar ter živina. Pojasnila daje Jeste ris* jastie sa Bleđt, 3599 tnljH 01 snift? "Sh^iTK: kor tuđi šivanja in kuhanja, solaaa in lzvelbana bolniSka streznica, vvzgojl dojenčkov izurjenay želi kotdiuSabnt-ca, spremiievalka, namestnica gosoo-dinje, bolniika strelnica slufhe. Po« nudbe na: A. JerlcTir, Trserlje ft. JI2. 3551 Profil a lem prndn sft££Tv okraju Marnberk v hiibib, 66 oralov zemlje« 32 oralov lepega gozda, 12 oralov njiv, ostalo travnlld In pmša. Hišno poslopje leseno, hlev zidan, 2 ari hoda do Železniške postaje Brez« no-Ribnica. Cena po dogovoru. Poou-đbe naj se naslovi jo na* Jtofee tavi« pesestoik t ReaMli st», p. Haraierk. _____________3S28______________ fkgjU m . 2 kontrolni regfstrinri bla-nlUđU. gainid, aparat sa crtanja (pumpanje) piva, vcč gostilnISklb mis velika raztegnlina misa, belolaklrana kuhiniska in predaobna oprava, na-stavek za knjige, 2 vktfeni škrinji, omara za obleko In otroSka poettlji« ________ToiM pat IM, dSs Initn umna! ^S^S^t tepega značaja ter vedno vetelegt bamorja, se ftll vsled pomanjkania znanjai seznanlH z gospodično od lt do 25 let v svTbo posaejse lenitre. Reflektantlnje naj bi imele trgovino ali dobro vpeljaao foatllno. Cenj. po-nudoe a sliko naj se poštiejo aa opr. SI. Nareda, pod .Oeteajc/MsV, fsanta aaaaaaftl I Dvm »lađa goepo-Imm PHHI1 da, aradnlka po pokHca, telila v svrho poinejte tt nitve koreapondence a aeobrafenieai coepteasma ▼ starosti od 17—& let Ponudbe • »liko. kateta at M aahte-vo vrne, In polniai nasiovoai Je po-*S? ■• "^ SioreasKeje H*ng* pod SHrot »Sreiaa MdtCtie^isB*. Tajpoez rtiace Satana^eaju «m Stran 8« »SLOVENSKI NAROD* #M SI. 1919. 76. $icr. Ponudimo brezobveznot 1 ▼■gon bosanske eliva S 3-60 Ulet U koto »pao mw S LftOO | portland cement Tvretek, mm B t-Ttt, BelO- tonsko Tine po eeni oi I 7 it I e-SO. 3439 BREZNIK IM DRUG, Celje- ROZA MEDUED, Mestni trg 24/111, Ljubljana. BIT Pončnje tudl krojno risanfe la vreiovao|o. Za naga&enje divjih pe teli nov in drugih živali se priporoča IVAN ROBIDA nagačevalec, ^621 Tržaška cesta 22, Ljubljana. Na željo odnaša in prinaša tudt sam dumo"; zadostuje naročilo z dopisnico. trgovska spedlcijska in komisijska deiniška družba ima v zalogi več vagonov prvovrstnega belega vina, močnega cea 7% iz okolice Križevca, Moslavina, Sv. Ivan Zelina in Kasina po K 7*— za liter, pri večjih odjemih popust. 3631 ■>^i^i^Mi^m n i — ——----------------■———^^^^^^^^^»^ Vseh vrst ovija'ni papi«1 v polah in zuitkih, papirne vreče in papirno špago dobavlja točno společnost pro prodej pevnych papfru sp s r. o. Dunai ___________(Wien) IV. Brucknerstrasse 4—6»________3«6 VHBf BP^ ižšči ^t@£§B ^H^^a^B^r »Q5Kc III SiOjCl* ^aaaaaTaTaW b7hb9 kK^3S ^BaaaaTi ^"^aaMa^aanSas"^ đt I a «am. aak aaa^a\fl4aiBa\ ■ a a^aav ^KdSi ^^aaaaa^r ^^flBP^ ™q*d|*^ ^^H^sW ^^"a^HMIk^^™^ fuan ^bk ■■ ■■■3^11iDaBa^d ^^■^ dl\C |#l UVCIIIJCIIVC kupuje in prodaja po zmernih eenah na veliko tvrdka Penić, Miiller in dr., Zagreb, •——■— Frankopanska ulica štev. 12. _ Cevlji po K 2150 d. K 40 50 z usnjatimi in lesenimi podplati se dobe, dokler je Še kaj zaloge v sklcdišču tovarne 3565 f*ELter 1%Užina. Ljubljana in sicer: otroški št. 25 do 28 po dekliški št. 29 do 35 po ženski št. 36 do 42 po . moski št. 40 do 46 po . K 21*50 . 27 — „ 36.— . 40-50 PnH flo&e popust. Priporoča \\ n\i\ oakep. ■^ m mM JiuBa** faaattr 2 MH v aredl trga; v wrm UIIIIIII *5W^1?«ftj^?5!^i^v^taVJ VJMttm kalaB aiiBBBVBiBM_ H^amA_^^^BHBBt^^ *.a^O •■^^^* ^^^^^^^^^% w^^v^^ ^m^m BjovoHpaaiai) owj Mk a Ini iiro mkjallta *a aaoooaTipifce avvka a avasa> •■ afaae*aa)laai v UH pri lwaM Pordaaa; m Ifralfaa*.______________________3503 Koruzo, Iliol, kromplr In drago ilto dobavlja FRAMJO PAULIH, Sisak, Naznanilo. Slavno občlnstvo se obvc&ća, da UvrSuje dimnikinko obrt umrlcga g. Strtcelja nemotena lupref njegova vdova Marica Str 1 cdj s postovodjem. D«la se bodo Iz-vrievala točno in temeljito. Prosi se za nadaljno naklonjenost 3499 Marica Striceljf dimnikarska vdova. Knjigovodfa zanesljlv v bifand, tamoitojen, zmožen lefa v slufaja odsotnosti zastopatl, se sprejme takoj. Za lesno Industriji In stavbarstvo klasificirani kn) i povod je imajo prednost Ponudbe ▼ tc*««ettlt atavbaBlk ta tovaroar, Li«al|a«s. 3380 Dralba solidneg«a 3630 masjvnega pohištva se bo vršila dne 3* apr*la ob •• uri dopoldne v skladišču atalkaa »a ataaia|Skl ••ali M Oddajali se bodo tuđi pomezni kosi. Zidarsko obrt je otvorit podplsanl zopet po 3 letlh ker Je Ml pri vojaklh, zato prosi svoj« stare In nove ntročnike za nadaljnja naročita fa vsa v to ttroko tpadaioča dela in matcfiiaL Postrclba točna, cene primane. Jacaa| BltM, aestni zidarski mojster. 3642 Kupim vsako množino suhih in polsuhih trdih, (lipliei dr¥ ter Miww lesa. - Ponođbe za natotene vapoe Je podati na PEalIC OSET, Vranako pH Celja. »4« PnMjni ima iraila m W vrilia alaia I. aprila ltlt a« Sv. kUtra —V ŠU t, II« aađstr. Na razprodajo pridejo: razne svetilke in podobe, sa< salonska garnitura, omara za knjige, novi lovski Skornji in v«likc drugih predmetov. Kupci se vabijo. 349! ■ Kupujem ■ Min i lunu tnh i U I = IVAN HARTLt ^^ I Z^|rab9 Ojorol|MM« •«€• tor. Sa. I 3440 PAVEL JEMC, krafaakl mofster v Spod. siakl St 22, prta>«r««« sv^fs atolavolc* aa au^rmve oblok po mori sa gospodo ____________pro« to*yl yalra)iM i« iaiTail» e»ntai'_________2480 Prvovrstna laska ali nemSka đetelja, ravnokar došla. Dobi se v poljnbni množini pri Fran Pogačniku, v Ljubljani, Dunajska c. 36. fa^ajANail Cenjen. občinstvu nazna- B^aataalAMl lril#liri tesarsko ob.t 1. t đ ter V||#|l| I M mi Ajiil 2 imam na razpolago raz- W^ |J4wUl a •^ ^^•aT«ra\« ličnega stavb. materijala: ■* ^^"^mm zarezne oseke, navadne opeke, 2 baraki 10X40, šc niC rabljeni, trame, deske, krasto veza lesa, 5 stavb. rarcel itd, kobilo v zamenn (Široka) plemenska. Cena primerna času. — Pri poro "a se tvrdka F&. BfARTUfC, maatnl ta- aatrskl moiitr, L obijana. Pmlo .L8. 3 32 Sa prif atnem iii Legat v Maribora se prično 1. aprila 1919 novi tečaji za stenogra'ljo (slovensko in nemško) stroj«plsj« (slovensko in nemško) pravopisi« v zvezi s trgovsklm splsjsm, račnnstvo v ^vezi z navadnim knjigovodstvom, lopopi-sjov slovenski In nsmftkl jezik. V nadaltevanem tečaju za sloven-sčlno se b « poučevala slovnica In kor«spondenca. — Natanfnejia pojasnila v privatnom ućllisču Legat, Maribor« Votrinjska ni. 17, I. nad str. — Prospekt zastonj 2961 Inteligentan trgOUdC poznat i ogledan gradjanin tt Sarajevu sa vedm Imetkom, brez dufija 1 neporočan, mlad i zdrav, potpuno IzobraSen a tarifalnoj i komercijonainoj struki, traži poslov-niti veza kao komlsloner sa vsćlm solidnim trgovačkim I In-dvstrf jalnim ooduseclnta« Ponude valja slati pod .IntlUg«nt»a trgovsc* as sdasialatirselm (,J«goslovssakog Usta'* Straiovo, eventualno na moiu adresu, koju se nalazi u administraciji .Slov. Naroda 3338". 3337 (ii n Hilai BDfe olleke lk* te • frtkarraajca starih ta kcattala Btteajaa naiuaJk doseie Isto. Naimoderneile barve, prihranek denarja. =ss=^= Hltrs ta tseas uvrslisv« i = Pm k a^nQi pikL tuni a arak ImSai BCtiji. pnraji bi snflt-uluijf pirila ^^m §#%fS BBIbTbUI Tovsrns i Poijanaki našlo it, 4. •r»V J||#f KBIVri) PodrMlntcat loaanbiarejova wl.4 i Postna narobila aa točno lacvrsujejo. ^———. JOSIP CIHlAR betonska tvornica /. Ljubljana Mtprotl topsIčanU vojaialol nrevzema vsa v to stroko spadajoča dela i. s. železo* beton, stropove, tlakovanje čest, faodnikov, kanalizacije, fundamente, ograje itd. Izdeluje vsa katnnoseška dela v umetnem kamna i. s stopnice, balustrade, pio« S£e za veže, korita itd. Priporoča zaloge beton, cevi, plošč za tlak itd. 2730 Kupujem cementne vrele. 3 Gospodar, ki mi da stanovanje 2 sob in pripadki, debi kot nagrado vsak mesec 1 kg masti. Ponudbe na upr. Slov. Nareda pod „Maat". VeletržBC se išče za prodajo našega preiskušene-ga snažilnega praška Kassavia, pralnega praška Kassavia, glice-rinovega nadomestka, Kassavia, perilnega modrila Kassavia, kreme za čevlje Kassavia, toaletne predmete Kassavia, lepiva Kassavia Dobavljam samo prav prvo-vrstno blago. — Kassavia, dr. z o. z. tvornice za škrob in dek-strin, pralne pomočke, kemične izdelke za živila. Glavna tvornica Velikć Bfezno na Ceškem, Ceho-slovaška republika. 3300 PRODA JE: 2 beaeiaova motori*, elektromotor, dwo lekomoblll Lanz 17 ozir. 45 HP, v*e popolnoma novo, poctn]tBa tUmm -mret«, vt* IM kg otm, lOt kg trĆMog« med«, plsatod etroj v Roloivorstl dld 3L imttnm* Ptrt JrtM» I Bilanca za leto 1918 Posoiiljiice v intomliif resistrovane sedr. s neomeieno zavezo. Imetie. Dolgovi. II I " I w li Tek, am ^m + * • • » a li Tek aak _a m. X • • a • k lUtev Predmet -----r~i-------- 1%. Predmet --------.-----r— 11 K | v | K It _____ K t K \ v 1 Poaojila.......... 362.711 94 j 1 Pata« mmtnđmtkm*..... 7.164 — f% ^_ ^ ^ ^ ^^ ^^ J% A^^afti^M^BI^IBB^^BkBafeft^BB^B^flB^ AVABBđSMBBaBlflft aaalaBBA^flB^^^^BkaM ^m 991 7Q 3gl^^s^B^^B^^a^ah ^^■^_^__|^h e% MC TOJ I t W9m*9wmm ovnar •■••••• o/m\j.o\ji io I lUpiMtemraM oar— . . . 7S.294 ?S 2,44*101 « j «■»■■■■■•»• Ofcftli . . . ^5^3 °^ 3,0853n 20 4gk^^-^ASg^KA ^^kiV^i^BV *lBaaalflaBBiBa 7ft4 4ft , WrNHVIMI p«pWJI • • a* • ■ »JiMTv | »—^ : < a>iiaM. Baaaaai aaaataa« lava leif 92.031 09 Ifvadlaa^aji« ohrerti . . . 3.7201 — 23951« — i ° ■■■• ■"**■■ »**»«a»» ajaa >w.r ^.uoi w 5_. . —• _■ _■__ _ , -„. - Vfaaaaaaal aa) Msa) «918 • • • ______7 — 92.038 09 Pale« pri saelnajaji..... 1.3» — 1 « ^„—. r^«^ ^*« ^ 6 ft— «■■'*■* •...-•-• 12317 26 0 viredNes« rim • • • ,• • • • 44.DI/ ^* a» ^^ftaa^aaaaaa^aaaV TCel Qu 8 Poletima kepeem Me im • • **&o «3 I ■*—■! %ao2je8 82 I Kupei. 3^02902 ti i— —1—1" \— —1—w—i-i AvfJVSt KalaM L F- ravnatdi. JUoJadJ F«Um L m Kani MMe»» L f^ lejaiaolj KUao Lm Z ^svoiiBt « pomožnimi knjigimi v sogUsju .^BBh. ^aak flaV^aA. eaaal__ei _ aiea* tt B aj vKaa%.^B^eaaBaaYaaBBBBaaa% ^a% aaa^kaaaaaa^ H— b^bY_ aaVar^A aaaVaaaalBaaaV^H^bv aBVBaa^aa^aMaaft I aV^B \ - ZobDtrebce vseb boljSin vrst iz trdega lesa kupuje po najvi§|i dnevni ceni vsako množino do 20 aprila tvrdka WL Oaiaaea, Vltafa gora. 3432 Gospojice inteligentna sa znanjem i njemačkog iezika, vješta njegl djece te donekle livanio, traži se uz izvrstnu opskrbu i visoku plaCu kl -4-16- godišnjoj djecu Ponude poslati na Oskar Frihlica, Rarl«f«c BrvaUka. 3544. resori resori 2 iznaJdbi aaaatesttraal — proaastl. 1.a) Blagaina vama pred vlomilci. Prepreci se vsak kakrSenkoli poizkns vloma,kakor tuđi poiskus odnesti blagajno. b) V trgovino vlomiti vrata ali tsloibaaa otuia izkliuCeno! — Blagajno ali vrata trgovine nalaSč pokvariti radi od strani trg. osobja — nemogote! 2.) Zabraniteli avtomobilaega fkropljenja. Zabrani, da avtomobili ne oškropijo hii in na cesti nahajajočega obćinstva — Ponudbe pod tfVaraa llafl—flllf aa «pc Slov. Naroda. Mft