In.serati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. ee se tiska enkrat, 12 kr. ee se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na mestnem trgu k. štev. 9, II. nadstropje. Tredništvo je na mestnem trgu k. št. 9, v II. nadstropji. Po pošti prejemali velja: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . Za en mesee . Y administraciji velja: Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Millčsi list n sionisti um Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto. Izhaja vsak dan, izvzemši delje in praznike, ob 1J m Premembii deželnega volil- nega red«. Obče je znano, da so deželni volilni redi jako pomanjkljivi, in da potrebujejo mnogo popravkov. Toda, dokler je v Avstriji vladala vstavoverna stranka, se je trdovratno ustavljala vsaki najmanjši premembi, da ne bi prišla ob svojo večino, in še le sedanja večina državnega zbora je sklenila nektere premembe ter zdatno razširila volino pravico. Odkar je pa državni zbor premenil svoj volilni red, tudi deželni volilni redi niso mogli več ostati kakoršni so bili, ker bi bili sicer imeli čudno prikazen, da bi bili smeli pri nas ljudje voliti za državni zbor, za deželnega pa ne. Povsod so se toraj nasvetovale primerne potrebe deželnega volilnega reda, ki so bile v nekterih deželah sprejete, v nekterih pa ne, kjer se namreč sedanje vstavoverske večine vzdržujejo edino le vsled svojih umetno so-stavljenih volilnih redov. Tudi volilni red za deželni zbor kranjski potrebuje veliko prememb; naš deželni odbor ni hotel zaostati za drugimi deželami, zato je tudi on izdelal postavo, ki spreminja najpotrebnejše reči, in se je danes razdelila deželnim poslancem. Dotično poročilo deželnega odbora s postavo vred se glasi: Postava dne 4. oktobra 1882.1., drž. zak. št. 142., s ktero so se nektere določbe državnega volilnega reda (postava dne 2. aprila 1873. 1. drž. zak. št. 41.) prenaredile, ima za aktivno volilno pravico v državni zbor druga načela, kakor so ona, ki veljajo za deželni zbor. Po 5. odstavku § 9. omenjene postave imajo namreč v volilnem razredu mest in kmetskih občin razen druzih tudi tisti občani pravico voliti poslance oziroma volilne može, kteri imajo najmanj 5 gld. direktnih cesarskih davkov na leto plačevati in ki sploh zadoste vsem drugim pogojem volilne pravice v državni zbor. Dokler ni bilo v začetku omenjene postave o volilni pravici mestnih skupin v državni in deželni zbor, veljavna so bila enaka načela, z omenjeno postavo se je pa aktivna volilna pravica glede volitev v državni zbor razširila. Deželni odbor je moral priznati, da bi ne bilo prav, da — bilo bi celo krivično, ako bi se v deželni volilni red ne sprejele tiste določbe glede razširjenja aktivne volilne pravice, ki so v državnem volilnem redu. Ker so tudi glede sestavljanja volilnih imenikov, glede reklamacij zoper volilne imenike in glede razsodeb o vloženih reklamacijah zoper volilni imenik, potem glede izdaje izkaznic za volitve volilnih mož in glede potrdila o postav-nosti same volitve volilnih mož, o izdaji in izročitvi izkaznic za volilce in sploh glede same volitve poslancev v postavi od 2. aprila 1873. 1. drž. zak. št. 41. nektere določbe bolj jasne, kakor dotične določbe deželnega volilnega reda, usoja si deželni odbor predlagati tudi prena-redbo dotičnih paragrafov dežel, volilnega reda. Na podlagi navedenega stavi deželni odbor sledeči predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: „Priloženi načrt postave se potrdi in deželnemu odboru se naroči, predložiti ga v Najvišje potrjenje." Zakon s ... dne .................... s Merim se paragrafi 4., 8., 13., 15., 16., 22., 26., 27., 29., 30., 31., 33., 34., 47., 48.. 49., 50., 51., in 52. volilnega reda za deželni zbor vojvodine Kranjske prenarejajo tako: Po nasvetu deželnega zbora Moje vojvodine Kranjske ukazujem tako: Člen I. Paragrafi 4., 8., 13., 15., 16., 22., 26., 27., 29., 30., 31, 33, 34, 47, 48, 49, 50, 51. in 52. deželnozborskega volilnega reda s 26. februvarija 1861 so v svoji zdanji besedi preklicani in v bodoče naj se glase tako: § 4. Vsak v voliski razred mest in trgov uvrščeni kraj je ob jednem volilni kraj. V mestnih volilnih okrajih, ki so sestavljeni iz več krajev, je glavni volilni kraj tisti kraj, ki je v § 3. prvi imenovan. § 8. V vsakem za volitev poslancev iz kmetskih občin sestavljenem volilnem okraji je volilni okraj tisti kraj, ki je prvi imenovan. § 13. Poslance v § 3. naštetih mest in trgov volijo direktno vsi tisti občani, kteri imajo po posebnem občinskem statutu s 17. februvarija 1866 pravico voliti občinski odbor mest in trgov, sestavljajočih jeden volilni okraj, in kteri niso po § 18. deželnozborskega volilnega reda izključeni od volilne pravice, ako ti občani vr':U tega plačujejo vsaj po pet goldinarjev cesarskega direktnega davka na leto. Tem je prištevati tudi častne meščane, ali častne občane, kteri imajo po § 1. točki 2. deželnega občinskega volilnega reda volilno pravico brez ozira na to, plačujejo li davek, ali ne. § 15. Volilne može vsake občine volijo tisti občani, ki imajo po občinskem zakonu s 17. februvarija 1866 pravico voliti občinski odbor in ki po § 18. niso izključeni od volilne pravice, ako ti občani vrhu tega plačujejo vsaj po pet goldinarjev cesarskega direktnega davka na leto. Tem je prištevati tudi častne meščane, ali častne občane, kteri imajo po § 1. točki 2. deželnega občinskega volilnega reda volilno pravico brez ozira na to, plačujejo li davek, ali ne. »''.''.'N.-V Planinskim rožicam v slovo. Bil sem dijak in po pripovedovanji mojih tovaršev, kako mično je v visokih skalnatih pečinah in kako slavno, utrgati si v dokaz pogumnosti in srčnosti „planinsko rožico", hitelo mi je srce tudi tje gori v skalnate pečine, kamorkoli si bodi. Zelja se mi je spolnila 1. 1863 v slovenski moji domovini, in pričel sem s tovariši veselih korakov in še radost-nejega srca strmo pot v planine. In zakaj ne? Saj si bodem ondi utrgal „planinsko rožico", si mislim, ter liajd! — Trud bil je sladek; da, mlade noge ga še poznale niso. Pa tudi od druge strani se nam pot ni dozdevala težavna; in zakaj neki ne? V višavo — v nebesa smo šli. Srečno smo dospeli vrh skalovja; radovedno smo se ozirali po skalnatih robovih naše gore in zrli v strmoglave pečine in brezna njenih enako ljutih sosedov. Nekako ponosno smo zrli v ponižno nižavo in gledali jo nekako zaničljivo — mi velikani! Ali nismo mar bili ? Vsa kokriška dolina je ležala ko šibko dete pod našimi nogami. In kdo je častniši velikan? Oni, ki stoji na hribu ali hrib, ki nosi na sebi potujočega? Hrib ali „hribar“! Gledali smo pod svojimi nogami pa tudi rožice, »rožice planinske". Kaj šibke so te cvetke ali kako mične! Tako ponosno mole svoje zale in drobne glavice proti nebu in k tvojemu očesu, da bi si skoraj mislil: „Kaj! tako visoko?" — „Da! da! zakaj pa ne!" — ti vse ponosno stoječe v enomer odkimujejo — „saj smo pa tudi na visokem! Smo tako na visokem, kamor si le redko upa seči človeška roka; in oko njegovo — kar boječe gleda strme iz daljave v naše, nam tako ljube in za življenje naše neogibno potrebne višave!" In kaj praviš, ali ima »planinska rožica" prav? V resnici ima prav; saj je pa tudi res redek tak korenjak, ki si upa k njim po strmo- glavih prepadih v smrtno nevarnost. Ni pa tudi trud po nje zastonj, ali slabo plačan; zakaj občudovanje, plosk in častna slava doni od vseh strani njemu, ki ima srčni pogum, poiskati in z lastno roko utrgati si »planinsko rožico". Naj si jaz od ktere koli strani ogledujem te v primeri z vrtnimi in poljskimi rožicami zapuščene in od mnogo ljudi pozabljene »rožice planinske", vendar moram reči, da one še najbolj slove med svetom. Ali ni res! Poglej jih krasne vrtne krasotice, vrtnice! Piškava roka otročja jo — utrga brez truda; in še več! Norčevaje s to onemoglo siroto posmehuje se njeni šibki telesni moči. Pa naj se s »planinsko rožico" tako norčuje muhasti paglavec! Poglej brhko poljsko rožico! Tako ljubko si igra s tvojim očesom, da se ti oko kar nehote zagleda v njo. Pride pa hudomušni paglavec in ko da bi ona malovredna ali celo ničvredna bila, kar potepta jo ta neolikanec! Pa naj še s »planinsko rožico" enako stori! § 16. Vsak volilec sme svojo volilno pravico samo vjednem volilnem okraji in praviloma samo osobno zvrševati. Izimno smejo volilci iz volilskega razreda velikega posestva svojo volilno pravico zvrševati po svojih pooblaščencih. V volilskem razredu mest in trgov in kmetskih občin zvršujejo volilno pravico samosvoje osobe po svojih zastopnikih, v zakonski družbi živeča žena po svojem moži, druge samosvoje ženske osobe po svojih pooblaščencih. Pooblaščenec mora v dotičnem volilskem razredu imeti volilno pravico ter sme samo jednega volilca namestovati. Kdor ima pravico voliti v volilskem razredu velikega posestva, ne sme voliti v nobenem volilnem okraji druzih dveh volilskih razredov, in kdor ima pravico voliti v volilnem okraji tistih mest in trgov, ki so našteti v § 3., ne sme voliti v nobeni kmetski občini. Kadar je tisti, ki ima volilno pravico v volilskem razredu mest in trgov in kmetskih občin, občan več občin, tedaj zvršuje volilno pravico samo v občini, kjer redno stanuje. § 22. Volilce vseh volilskih razredov je vpisati v posebne spiske (volilske imenike). Vse volilce, kteri po odločilih tega volilnega reda sestavljajo poseben volilsk razred, vpisati je z naslednjimi izimki vjeden volilski imenik. V volilskem razredu mest in trgov je volilce vsakega po § 3. v ta volilski razred uvrščenega kraja vpisati v poseben volilsk imenik. V kmetskih občinah je sestaviti volilske imenike za volitev volilnih mož in poslancev. V prvi imenik je vpisati vse osobe, ki imajo pravico voliti volilne može, v drugi imenik pa izvoljene volilne može. Volilske imenike, v ktere se vpisujejo volilni možje kmetskih občin, sestavljati je po sodiških okrajih. Ako v jednem volilnem okraji voli več v volilski razred mest in trgov uvrščenih krajev, ali ako v jednem volilnem kraji volijo volilni možje več sodiških okrajev, tedaj morajo v prvem slučaji volilski imeniki posameznih krajev, in v drugem slučaji po sodiških okrajih sestavljeni imeniki volilnih mož kot delni imeniki drug k drugemu pridruženi služiti za podstavo voljenju (§ 38). Organi, ki so dolžni sestavljati volilne imenike, morajo jih držati v razpregledu ter jih za volitev v dveh izvodih jednako spisati. § 26. Volilske imenike v § 3. naštetih Kaj ne, da ti odgovori z lisico, ki do grojzdja mogla ni! O ve »planinske rožice!" ve krasne cvetke Božjega vrtička planinskih višav, ve ste pač lahko hvaležne Stvarniku za toliko varno zavetje. Vam pač ni žalovati, ako po vas seže človeška roka in vam ž njo prinaša planinskega življenja smrt, ker ta smrtni trenutek v višini vam rodi rojstni trenutek občudovanja, časti in slave doli v nižini. Vam toliko ponosnim in toliko čislanim, tudi vam »planinske rožice!" hočem zdaj v jeseni častitko zapeti, da poslavljone, ako ne po občudovanji istinitem, vsaj po pesmici se ločite od nas za letos in v prihodnji spomladi zopet ponosne-vesele nas pozdravile bote. Poslušajte pesmico častitko; tako-le vam bom zapel: Visoko vrh planin stojiš, »Planinska rožica!" , Jn za-se vrli planin budiš Slovenska srnica 1 Oko mi v višavo zre Tje čez ravnine val; mest in trgov, potem volilske imenike za volitev volilnih mož v kmetskih občinah, mora v vsaki občini sestaviti župan, natanko gledaje na to, kar ukazujejo §§ 13., 15. in 18., ter jih v uradni hiši občinski razpoložiti tako, da jih vsak lehko pregleda. Istočasno je javno dati na znanje, da so se volilski imeniki razpoložili na pregled, ter ob jednem je določiti, da se od razglasnega dne dalje osem dnij smejo reklamacije oglašati zoper nje. Natančen prepis imenika mora župan položiti pred neposredno višje cesarsko politično oblastvo. Pri sestavljanji teh volilskih imenikov morajo za podstavo služiti občinskih volilcev imeniki, ki so bili pri poslednji novi volitvi občinskega odbora v čisto dejani. Zoper volilski imenik smejo tisti, ki imajo volilno pravico v dotičnih volilnih razredih, pri županu vlagati reklamacije zaradi tega, da so se v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo volilne pravice, ali, da so se iz njega izpustile take osobe, ki imajo pravico voliti. Zupan mora v treh dneh reklamacije položiti pred neposredno višje cesarsko oblastvo. O pravočasno vloženih reklamacijah razsoja predstojnik cesarskega političnega oblastva, kteremu je občina neposredno podložna. Zoper to razsodbo se v treh dneh sme vložiti priziv na deželnega načelnika. Bazsodba deželnega načelnika je v vsakem slučaji konečno veljavna. Eeklamacije in prizive, ki se vlagajo potem, ko je rok že pretekel, zavračati je kot prepozno dospele. Cesarski uradnik, kteremu pristoji razsojati reklamacije, mora do 24 ur pred volitvijo uradoma v volilskem imeniku zvršiti vse popravke, ki bi bili morebiti potrebni. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 22. sept. Avstrijske dežele. Razen budgeta, sklepa računov, pred-števa i. dr. bode imel mar siti deželni zbor, ki se snide 25. t. m., te-le predloge: Vladni predlog, ki se tiče zložitve gospodarskih zemljišč; vladni predlog, ki se tiče delitve gospodarskih zemljišč in vrejenja skupnih pravic za rabo in gospodarenje zemljišč. Dalje se bode predložilo: poročilo deželnega odbora o zidanji nove deželne porodnišnice v Brnu; o vravnanji Strmina tu in tam odpre Očesom se od tal, Tam — mislim si — pač jenja rast Preljubih mi cvetlic; Višina strma pač je last Le gorskih ropnih ptic. Vgledam pa v daljavi gor Mladenea krepkih nog; Ki po pečini sivih gor Koraka kar okrog. »Zdaj tu je! — v nižavi mar? Mladeneč oni res?" Ne pravi tega mi nikar; »Ker tam!" — „ni mogol čez“. »Planinska rožica 1“ — veli Mladeneč oratar; — „Ti moje srčne si krvi V spričevalni dar!" Zasuče se — se suka krog Obilne množice; Vesel od glave je do nog »Planinske rožice 1“ Ljubljanski. Bečve pri Johauovem, o vravnanji Morave, o preosnovi kmetijskih šol na Marskem, o vsta-novi babiške šole pri deželnem porodnišnein zavodu v Brnu, o porabi zneska vplačanega v deželni kulturni zavod od lovskih listov, o poročilu občine v Brnu, da se dovoli pobirati 50°/0 naklad od premoga k vžitnemu davku: o premogu; o nadaljnem privoljenji 1000 gld. v pomoč za obrtnijski nadaljevalni šoli v Brnu na nemški državni višji realki; potem se ima predložiti dopis c. kr. namestništva dne 21. avgusta 1883, kar se tiče podpore krajevne železnice Ilannsdorf-Ziegenhals iz deželnega denarja, potem pa podpiranje krajevne železnice Prossnitz - Mahrisch - Trubau - Ztvittau, konečno poročilo deželnega odbora, kar se tiče doneska, ki ga ima dati marska dežela k marsko-šlezijski poprečni železnici, ki se stavi na državne stroške. Sto let bode 25. t. m., da obstoji na Dm hi ji hiša za invalide. Praznovala se bode stoletnica v domači kapelici s slovesno službo božjo in — obligatno pojedino. Priprave zlasti na računskem polji, ki se tičejo sprejetja dveh čeških železnic, cesar Prane-Jožefove in pa Praga-Dux železnice, v državno oskrbništvo, so dokončane. Dotični predlogi podali se bodo še pred božičnimi prazniki državnemu zboru. „Pokroku“ se iz Dunaja 19. t. m. brzojavi,, da je ravnokar izšla »Augsb. Postzeitg." prinesla iz dobrega vira vest o bodočem skrajnem imenovanji dunajskega in solnograškega nadškofa za kardinala. Cesarjevič Rudolf s Štefanijo se misli že proti koncu tega meseca v Prago preseliti. V Zagrebu je 39 ljudi zatoženih, da so se vdeležili pri razmetavanji državnih grbov. Obravnave vršile se bodo kmalo. Cerkveni zbor bodo avstrijski Srbi imeli danes v Karlovcu. Konservativni Časniki, kakor »Vaterland" in »Tribune", prinašajo temeljit članek v hrvaškem vstanku ter navajajo vzroke, ki so tako žalostne učine obrodili. Slabo gospodarstvo madjarskih oblastnij bilje vzrok, vstanek zatiranega in izsesanega naroda pa učinek. Grbi hrvaškim kmetom nikakor niso napravljali dolgih neprespanih noči, temveč večna skrb, kako bodo spolnili svoje dolžnosti nasproti državi, in nasproti upniku; noč in dan grenila mu je britka misel življenje, kako bode potolažil brezobzirnega eksekutorja, kako brezsrčno pijavko oderuha, kojima nasproti videl se je brez varstva, kajti država, za ktero je zadnji mozek pustil, izpostavila ga je obema brez obrambe, in sedaj v trenutku največje sile vikal je Graničar po dvoglavnein orlu, pod čegar peruti se mu je nekdaj dobro godilo. Največ krivde o sedanjem vstanku zadene pa tajne rovarje, ki so iz sebičnih namenov nezadovoljnemu kmetu koso in cepec v roke potisnili zlate gradove obetali, kterih dati niso mogli in niso hoteli. Nemškoliberalni listi to in unostran Litave jeli so se do dobrega lasati. Povod so dali že pred več leti »Deutsche Ztg. et Con-cortes", ko so Madjari z erdeljskimi Saksonci trje postopati jeli. Takrat je »Deut. Ztg." v jednem tednu več psovk na Madjare prinašala, kakor jih najbolj surovo uho lahko prenaša in Madjari so si to zapomnili. Letos moledovala pa je ravno tista stranka pri Madjarih za pomoč proti »slovanski povodnji" ter vice versa svojo proti Hrvatom obljubila, Madjari so jim pa jeli levite brati, kakor jih Herbstovci in Židje „N. fr. Presse" niso še kmalo slišali, ter so se odločno proti vsakojakemu vtikanju v hrvaške zadeve izrekli. Koloman Tisza, madjarski ministerski predsednik, je te dni obiskal svoj rojstni in volilni kraj Veliki Varadm, ter je bil sijajno sprejet in kakor navadno, priredili so^ mu banket, h kteremu se je sošlo blizo tisoč mestjanov. Govoril je pri tej priliki Tisza o židovskem in hrvaškem vprašanji. Glede prvega spoznalo se je iz Tiszinih besed, da so mu Židje, dasi tudi liberalcu čiste barve, vže čez glavo prirastli, in Tisza je povdarjal, da naj se nikar preveč na vlado ne zanašajo, kar se tiče protižidovskega gibanja. O hrvaškem vprašanji je povdarjal, da se je morala oskrunjena državna čast po istem potu oprati, po kterem se je omadeževala in da sedaj pride na vrsto drugi del vprašanja, premotrovanje in pretehtovanje hrvaškega vprašanja v državnem zboru. Ali bodo pa Madjari tamkaj Hrvatom nasproti kaj prijenjali, je drugo vprašanje in za tak slučaj, pravi Tisza, da on ni za nič porok. Z drugimi besedami se to reče, da Tisza vže čuti, kako se tla pod njim majejo ter si ne upa več odločno obetati, kaj se bode v državnem zboru sklenilo. Vnanje države. Iz Belgrada se poroča, da so se radikalci, ki so pri volitvah propadli, združili v poslednji uri z reakcijonarji ter od poslednjih 12.000 frankov za nakupljenje glasov prejeli. Pri volitvah je bila velika gnječa. Do opo-ludne bila je vladna stranka na dobičku. Do večera zvoljenih je bilo 16 vladinih in 7 nasprotnih kandidatov. Glasov se je oddalo v Belemgradu za naprednjake (vladne) 840, za liberalce (Ristič) 400 in za radikalce (inženir Pašič) 200 glasov. Izvoljena sta z 961 glasovi naprednjaka Jefta Pavlovič in Miha Pavlovič. Liberalci dobili so 590, radikalci pa 273 glasov. Kakor so v Belemgradu naprednjaki (vladni) v prvih dneh volitev zmagovali, tako propadajo sedaj se svojimi kandidati po deželi in mestih. Tako malo sedežev si menda še nobena vlada ni priborila, kakor ravno Piro-čanceva. Proti burji se težko teka. Kolikor je do sedaj znanega, volilo se je 34 naprednjakov, 47 radikalcev, 10 liberalcev in 17 takih, ki ne pripadajo še k nobeni stranki. Po okrajih, kakor so Lepenica, Arilj, Prokuplje, kjer imajo radikalci večino, nastali so neredi aaradi volitev. Opozicija ima do sedaj 57, naprednjaki 34 sedežev zavarovanih. K poslednjim jih pride še 40, ki jih kralj sam izvoli, toraj skupaj 74 gotovih. Ako se pa tistih 17, ki še niso barve pokazali, za opozicijo izreče, bili bi si obe stranki jednaki. Oe se pa primeri, da vlada še tistih 12 sedežev, na koje še niso poslanci voljeni, zgubi, se bo pa do sedaj na Srbskem nenavaden slučaj primeril, da vlada nima parlamentarne večine. Oe se pa to pripeti, se bode pa vlada sigurno branila veliko skupščino sklicati, kajti s tem bi sama sebi obsodbo na smrt podpisala, kajti v veliko skupščino kralj nima nikogar pravice voliti, in voli se pa poslancev trikrat toliko, kakor pa za navadno. Bolgarska vlada obrnila se je do glavnega gubernatorja v iztočni Eumeliji, kneza Bogoridesa, za dovoljenje, da bi smela iz Bul-garske pobegle hajduke tudi še po Rumeliji preganjati. Bogorides je po višjem ukazu iz Carigrada prošnjo odbil. — Bolgarska narodna vojska začela je '18. t. m. svoje taborske vaje. Sedaj se je vtaboril prvi razred 7800 mož za 15 dni. Bolgari imajo novo ministerstvo sestavljeno iz domačinov. Prvi korak do popolnega oslobodenja je toraj storjen. Vpraša se le, ali bodo Bolgari zamogli brez ruske pomoči obstati in ali se bo pač Rusija radovoljno vsemu vplivu na deželo odrekla, ki jo je toliko novcev in toliko krvi stala, predno jo je divjemu Turku iz rok izpulila? In potem, mar li ne potrebuje Rusija Bolgarije, kadar bo treba spet nad Turka iti? „Pokrok“ donaša iz Varšove vest, da je general Gurko ruskim častnikom zapovedal, naj se v teku jednega leta toliko poljskega jezika priučijo, da bodo uradovanja v njem zmožni. Bi pri nas od konca do kraja ne škodil tak general! Buškima generaloma Miljutinu in Loris-Melikovu ponudila se je zaporedom služba vojnega ministra, ali oba sta se zahvalila, in sicer prvi, ne da bi bil vzroke navedel, drugi pa z motivacijo, da je bivši minister Wan-no\vsky rusko vojsko preveč razril in pokvaril. Tudi se od dne do dne bolj dvomi, da grof ToIsty dolgo v službi ostane, kajti ne le da sam čisto nič ne dela, zadržuje še druge od dela in vsled tega množi se mu število od dne do; dne. / O shodu nemškega in ruskega cesarja se „Deutsch. Tagblattu“ iz Petrograda piše, da se cesarja snideta prve dni meseca oktobra v Stettinu. Švicarji se boje, da bi Francozi po Savojskem, ki je nevtralna zemlja, ne jeli trdnjav graditi, ki bi za Švico osodepolne postale. Dosihmal še ni nič gotovega, kedaj odpotuje slavna gospoda, ki je zbrana na kraljevem dvoru v Fredensborgu blizo Kodni) ja, Pričakujejo še novih gostov, n. pr. princa Maleškega, njegov najstarši sin je že od 18. t. m. v Fredensborgu. Kraljevi par grški ima priti na Dunaj prihodnji teden. Isto poročilo pravi, da izlet angleškega prvega ministra, Mr. Gladstone, v Kodanj nima političnega pomena, on je tje prišel ne le s svojo obiteljo, ampak tudi s pesnikom Tennyson-om in njega obiteljo. Takisto govori tudi angleško časopisje (o tem glej telegram včerajšnjega lista). Na Francoskem je prefekt v Seine-departementu predlog parižkega mestnega odbora odobril, da se v Parizu napravijo dijaški batalijoni. Vsi za vojsko spretni dijaki občinskih šol vvrstili se bodo v 24 batalijonov; h tem se lahko tudi drugi dijaki pridružijo, ki se po privatnih učilnicah ali pa doma poduču-jejo, ako stariši za to prosijo. Ysak batalijon imel bode štiri kompanije. Orožje in obleko dalo bo mesto. Za leto 1883 so vže v to svrho kredit za 500.000 frankov dovolili. Na Francoskem si prizadevajo, da bodo spanjskega kraljai pri njegovem prihodu s posebno častjo sprejeli. Predsednik sam se bo k sprejemu nalaš v Pariz pripeljal in tudi veliko svečanost mu hočejo pripraviti. Kar je pa prav čistih republikancev, se poslednjemu delu programa z vso silo vpirajo rekoč, da se ljudstvena vojska nikdar ne sme za igrokaze zlorabiti. Republikanska „Fran9e“ ojstro čez španjskega kralja zabavlja, češ, da je šel na Nemško Francozom neprijazne namene kovat. Francosko. Admiral Courbet imenovan za vrhovnega poveljnika brodovja in vojske na suhem za Tonking. — Kedaj da minister predsednik Ferry odide v Juro, ni še določeno, poprej se bo še enkrat s kitajskim poslancem Tsengom posvetoval. Na Francoskem se vpeljuje nov sod-nijski red, o kterem je bilo v zadnjem zasedanji posvetovanje. Praktično najvažnejša določba, o kteri so bile tudi najhuje debate, je tista, ki odpravlja načelno nepremestenje in odstavljanje sodnikov na tri mesce in med tem č*som vladi daje na prosto roko, da sodnijska mesta po svoje umesti ali prejšnjim sodnikom izroči. Vlada se ravnokar poslužuje te pravice, pred par tednov so v pokoj dejali deset predsednikov sodišč, včeraj (19. septembra) pa prinese „Journal Ofiiciel" nov imenik, ki obsega 197 predsednikov in svetovalcev pozivnih sodnij, 8 predsednikov sodnij prve vrste in 12 podpredsednikov ali sodnikov senskega sodišča. Prijatelj in neprijatelj imata to za politični čin, in pri debatah v zbornici tega tudi nihče ni tajil. Kakor se iz Carigrada „P. C.“ poroča, imenovala bode Turčija poleg sedanjih vojaških atašejev tudi še za vsako pomorsko velesilo po jednega pomorskega atašeja, ki bode v vseh novejših iznajdbah in zboljšanji v mornarskem stroku „visoki porti“ poročal. V Arabiji so se dvignili Beduini proti Turkom in sploh proti Evropejcem, ki imajo tamkaj svoje kolonije. Povod upora jo novo-vpeljan davek, ki ga je Osman paša od vsake tovorne kamele v znesku medžidije (okoli 50 kr.) od Beduinov zahteval. Več nego 1000 Beduinov se je zbralo in so Evropejce napadli, kteri so v hišo holandskega konzula bežali, kjer so orožja dobili in dolgo noč v veduem strahu preživeli. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 22. sept. (Rodoljubna beseda ec. gg. župnikom.) Namen zadnjemu ljubljanskemu dopisu jo bil, opozoriti mestni zastop, da naj spodmakne nedomača tla neslovenskemu vradovanju na magistratu kolikor mogoče hitro in korenito; zategadelj je bil tudi pridejan resničen izraz, kteri kaže dovolj, kako naši narodni nasprotniki na nas pazijo posmehujoč se, ako nismo v dejanji dosledni! Vredništvu smo hvaležni, da se je sprejel dopis, ni nam pa po godu notica slavnega vredništva, kjer se skrivnostno zakrivajo vzroki, zakaj da knezoškofijski ordinarijat ljubljanski vraduje nemški. Kar smo zvedeli zadnji čas iz gotovega vira, nas sili, da spregovorimo rodoljubno besedo tudi duhovništvu in zlasti čč. gg. župnikom. Prečastiti ordinarijat ljubljanski rešuje vse slovenske vloge tudi slovenski; ali žal! lahko bi se skoraj na prste štelo, koliko slovenskih vlog prihaja vsako leto na ordinarijat poleg tisoč in tisoč nemških. Vzrok, da se pri preč. ordiuarijatu vraduje bolj nemški kakor slovenski, ni zgoraj, ampak spodaj; dopisuje in sporočuje naj se slovenski in odgovor bode tudi slovenski. Za časa sedanjega vladiko vanja se bere, akopram v nemškem „Dioecesanblattu“, krasna, dii klasična slovenščina, kar bi bilo pred desetimi leti še misliti skoraj pregrešno. Vemo, da se nekteri spod-tikajo nad tem, da je knezoškofijski list na čelu nemški; a za zdaj, dokler se še vse vladine „verordnunge“ v nemščini objavljajo, da so originalne, bi ordinarijatu dokaj dela dalo jih prevajati. Brez odlašanja pa se bo škofijski list prestvaril v slovenskega, kakor hitro bo dovolj pisateljev; prestvaril bi se tudi v potreben domač bogoslovski list, ako bi tisti hoteli, ki so v prvi vrsti poklicani, sukati pero. Komu ni v spominu, da je preč. vladika že pred par leti zaukazal, naj se vse slovenske vloge tudi slovenski rešujejo, in ni do sedaj znano, da bi se bilo od iste dobe drugače ravnalo. Obžalovati pa je, da premalo slovenskih vlog prihaja. Ali ni toraj čudno za ves izobraženi duhovski stan, ki se rad imenuje ne le prvobornik za versko, ampak tudi za drugo — narodno svetinjo? Mar ni skoraj neverjetno, da še najpriprostejših člankov, na pr. pobotnic, naznanil, pošenj itd. še celo mlajši gg. župniki ne pošiljajo v domačem jeziku. Kaj neki čakajo? mar kategoričnega povelja? In če še pomislimo, da se za mnoga poslovanja že dobre slovenske tiskovine dobivajo in da ni druzega treba kot „datum“ s podpisanim imenom, je neodpustljivo, da mnogi tudi tega ne store. Ako se pomisli, koliko je v zadnjem desetletji slovenska duhovščina storila za narodno stvar agitovaje neprestrašno pri volilnem boji ne meneč se mnogokrat za britke besede ali celo raarsiktere zamere, je naravnost nerazumljivo, da se pa tako malo stori dejanski za vresničenje jezikovih pravic sedaj, ko je pod za vse dobro in pravo vnetim knezoškofom priložnost in dovoljenje vpeljati materinščino po vsi domovini v župnijske vrade. Po pravici vprašamo, česa je še pričakovati; kovati je treba železo, dokler je vroče. Vlada in ordinarijat nimata ničesar zoper slovensko vrado-vanje, in tedaj je skrajni čas, da se stori kolikor mogoče, da se za vselej vdomači slovenščina v vse javne zastope in vradnije po ljubljeni domovini. Dobro je vedeti, da še le potem, ko se bomo Slovenci lahko sklicevali na vkoreninjeno in zastarelo pravico domačega jezika, bodo vsi sovražni viharji, naj prihru-jejo od koder hočejo, brezvspešno pihali in ko-nečno potihnili. Domače novice. (Prihodnja seja deželnega zbora kranjskega) bo v torek 25. t. m. in ne v ponedeljek. Dnevni red še ni določen. (Klub narodnih poslancev) ima v ponedeljek zvečer ob šestih sejo. (Čestitali h prejetemu redu železne krone) so včeraj županu gosp. G r a s s e 11 i -ju mestni očetje ljubljanski. (Trdovratnost.) (Je bi se memo Dežmanove in Šrajeve izvolitve zavrgla tudi dr. Maurova in namesto zadnjega imela biti nova volitev, obstane dr. Šraj pri tem, da hoče on biti voljen, češ da sedanji vodja nemčurjev je on in kot tak mora sedeti v deželnem zboru. (Pritožba.) ..Ljubljanski butelj11 piše, da so nemškutarji kranjskega velikega posestva pritožili se na Dunaji proti deželni vladi kranjski zavoljo sestave volilnega zapisnika te kurije o zadnjih volitvah in da bo obravnava o tem 16. oktobra. (,,Ljubljanski butelj11) se v svoji današnji številki laže, da slovenski prvaki svoje otroke pošiljajo v nemške šole. Kar mi vemo, so v Ljubljani nemške le privatne šole in protestan-tovska, vadnica pa, ktero on misli, je ravno take malo nemška, kakor so n. pr. mestne šole slovenske. Če je pa že vadnica nemška, čemu pa potlej ta list za peščico nemcev javka še po posebni nemški ljudski šoli, ktero naj napravi mesto? (Neusmiljenost.) Otroci neke ljubljanske dame so pretekli četrtek s svojo varuhinjo, mladim dekletom, pod Turnom kramljali slovenski. Komaj pa ona z daleč to sliši, prileti vsa ljuta nad-nje in jih jame božati, ne — pretepati, česar doma gotovo ne stori nikoli, ozmirja dekleta in spodi vse skup domu; slovenskemu poslu so ure te službe že tudi štete. (Čast. gospod Vincencij Majar), župnik v Selcah, obhaja juter 251etnico svojega pa-stirovanja v tej srenji. Kanonik monsign. Jeran bode slavnostni govor imel. Razne reci. — Cesarjev dar. Presvitli cesar so za napravo novih orgel v Mihovem na Dolenjskem darovali 100 gold. iz svojega. — Vabilo k drugemu občnemu zboru ..Cecilijanskega društva" kranjske dekanije dne 27. sept. 1883. 1. v Seritjurji pri Kranji. — Program: I. Pri sv. maši ob 10. uri v farni cerkvi: Festum ss. Cosmae et Da-miani Martyrum, duplex. 1. „Tantum ergo". Compos. P. Angelicus Hribar (opus 4., štev. 2.) 2. Introitus: „Sapientiam sanctorum". Koral, harmoniz. Haberl in Hanisch. 3. Kyrie: Ex missa „in honorem s. Sophiae", auctore Joanne Peregrino. Za sopran, alt in orgije. 4. Gloria in excelsis Deo: Ex missa „in honorem s. Caeciliae", auctore J. B. Benz. 4glasno z orgijami. 5. Graduale: „Clamaverunt justi“. Compos. Franciscus Witt (a eapella) v Es-dur. 7. Sanctus in Benedictus: Ex misa „Exultate Deo“, auctore G. E. Stehle. 4glasno z orgijami. 8. Agnus Dei: Ex „missa quarta‘‘, auctore Mi- haele Haller. Za sopran, alt in orgije. 9. Com-munio: „Posuerunt mortalia". Koral, harmoniz. Haberl in Hanisch. — II. Nagovor predsednikov; poročilo tajnikovo in blagajnikovo. — III. Volitev odbora. — IV. Govori in posamezni nasveti, Odbor. — Novoimenovani BudČjeviški škof, bivši rektor duhovnega semenišča v Pragi! dr. Frane grof Schonborn, je tretji sin grofa Ervina Schbnborna, ki je leta 1881 umrl, in brat Karola grofa Schbnborna, cesarskega namestnika moravskega. Star je sedaj 39 let. Preden ga je Bog v duhovski stan poklical, izvolil si je grof Schonborn vojaški stan, kjer se je leta 1866 v 22. letu svoje starosti kakor lajtenant pri dragoncih vojskoval. Kmalo na to ostavii je vojaško življenje, svršil teologične študije v Inomostu in Kirnu in je bil leta 1873 za mašnika posvečen. Služil je več let za duhovnega pomočnika v Planu, od koder so ga pred tremi leti poklicali za na-mestnega ravnatelja v pražko semenišče, ter ga pred letom imenovali rektorja tega zavoda. Sv. oče odlikovali so ga s podelenjem kamor-nikove časti. — V Vičenci umrl je nedavno trgovec Angelo Dariguzzo, ki je vse svoje premoženje nad poltretji milijon lir volil sv. Očetu z opombo, naj se zanj maše berejo. Sorodniki so pa oporoko ovrgli rekoč, da trgovec poslednje dni, ko je oporoko pisal, ni bil več pri pravi pameti in so že mislili vse sodniji izročiti. Sv. Oče so se pa rajši z lepim pobotali, ter se od vsega premoženja le z 300.000 lirami zadovolili, kar so sorodniki tudi jako radi plačali. — Kako je po Kuskem vražarstvo še globoko vkoreninjeno, nam sledeča dogod-bica jasno kaže. V selu Bajrakovska, okraja Braclovškega, bila je mlada mati takoj po porodu toliko omedlela, da jo 24 ur ni bilo mogoče zdramiti, in vsi so mislili, da je umrla. Drugi dan še le, ko so ji že pogreb pripravljali, se žena zbudi. Pripovedovala je, da je bila na onem svetu, ali niso ji hoteli verjeti. Ysi seljani in njeni sorodniki prečudni govor začuvši, odmah sklenejo, da mora jako velika grešnica biti, ker je Bog ni hotel v večnost sprejeti. Nesrečnice se je izražena misel takoj polastila, da jo je Bog zavrgel, da je hudiču na milost in nemilost izročena, ki bode izvestno danes ali jutri po njo prišel. Nesrečna misel se ji je toliko vtrdila, da ni ne po dnevu in ne po noči miru imela ter se nekega dne — obesila. Strašne dogodbe pa ni še konec. Seljanom se vrine misel, ni le samo velika grešnica, temveč tudi coprnica bila, in to treba sedaj popolnoma vničiti. Za lase so mrliča vlekli do križempota, kjer so ga v jamo z vodo napolnjeno bacnili, da coprnica ne bode suše, nerodovitnosti, ali kake druge nadloge čez selo napravila. — Govor amerikanskega generala Beu-Butlerja pri nekem banketu je tako originalen, kakor govornik sam, ki se povsod doma čuti, le v salonu ne. Ta junak, ki si je svoj lavorov venec v suženjskih vojskah priboril, povabljen je bil nedavno k večjemu banketu, kjer naj bi bil konečno govoril. General vstane in pravi: „ Gospoda! Yso slast bi človek lahko zgubil, ako se domisli, da mu bode po kosilu govoriti treba. Od kod li je ta brezumna navada, po jedi s praznimi frazami in visoko-zvonečimi govori prebavljanje motiti in opovi-rati, kajti vsi taki govori so več ali manj ne-zmiselni. In vprašam Yas, ali ni ravno taka nezmisel, da se v črnih frakih in belih zavrat-nicali k skupnemu obedu vsedamo, ravno kakor so oblečeni naši slugi, ki za stolom stoje in na plošček čakajo. Istina, da se skoraj več ne pozna, kdo je gospod in kdo služabnik; kajti poslednji znajo se dostikrat gladkeje obnašati, kakor povabljeni in težko je še razločiti, ali je žentlemen na stolu ali za njim ... To je vse, kar sem Vam hotel povedati. — Znamenito za popotnike. V Ameriki so izumili umetne otroke, ki ravno tako kriče, kakor naravni otroci. Ta najnovejša iznajdba človeške špekulacije se priporoča vsem tistim, ki radi sami potujejo, in izumnik trdi, da si noben potnik v kupe ne upa, od koder neznosno kričanje umetnega otroka prihaja. Umetno dete št. I. (kričač prve vrste z jako hudobnim organom in s petkratnim povekšanjem posameznih krikov) velja 10 dolarjev; št. II. (neznosen cvilivec) za pet dolarjev in navadno dete št. III., ki le tu pa tam nekaj vrišča napravlja in se ga lahko v vsakem žepu skrije, za 2‘/j dolarja. Za vstrajnost se jamči celo leto. — Koliko je jedna anonca (naznanilo— inserat) vredna? Amerikanski časnik „Journal of line Arts“ (časnik lepih umetnosti) pravi, da je anonca na čudne last- nosti človeške nature oprta. Amerikansk ,.Ne\v York Herald" ima v svojih spomladanskih in jesenskih števikah več nego za 10.000 dolarjev anonc, in ljudje bi izvestno toliko denarja ne izmetali, ko bi ne bili o koristni napravi anonc prepričani. Prve anonce nikdo ne opazi, druga se že opazi ali ne bere se še; tretjič se bere, pa zopet pozabi, četrtič bi se pa že rado za ceno zvedelo. Peta anonca se že ženi pokaže in šestikrat že oba skleneta (mož in žena) anoncirano stvar viditi in sedmič se kupi. Ako je bil kupec dobro postrežen, pripeljal bo sto in sto drugih. Tako sodijo Francozi o anoncah. — Iz M ek sike se poroča, da so našli v gorah Haciende Saula Izabel 7- do 81etnega indijanskega dečka, ki je bil popolnoma nag, kakor opice hodil in živalske glasove od sebe dajal. Ko je divjak ljudi opazil, zbežal je v gojzd; ljudje pa za njim in so ga vjeli. Govoriti ne zna čisto nič. Sodi se o njem, da ga je kaka indijanska družina pri begu v gore zgubila. Bolj neverjetna se nam zdi trditev, da ga je našla levica puma ter ga se svojim mlekom izredila. Pravijo, da so ga videli poleg levice bežati in pred votlino, kamor se je bil skril, videti so bile levje in otročje stopinje. Otrok je sedaj v glavnem mestu in silno boječ ter se najraje skriva za kako staro šaro. Nadjajo se, kadar ga bodo nekoliko govoriti naučili, da bodo kaj več o njem zvedeli. Umrli so: 18. sept. Ana Šuster, mizarjeva hči, 3 leta, Vegove ulice št. 12, nahitis. 19. sept. Gabriela Babnik, hišnikova hči, 34 let, sv. Petra cesta št. 42, pije. tuberkuloza. — Ignacij Cajker, krčmar, 37 let, Marijin trg št. 3 pije. tuberkuloza. — Ivana Benda, uradnika hči, 10 dni, suknjarske ulice št. 3, božjast, — Marija Kastelic, kuharica, 45 let, žitni trg št. 2, rak v želodci. Dunajska borza. 21. septembra. Papirna renta po 100 gld. Sreberna „ „ „ „ 4 cjo avstr, zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6% . ,. ., ,. 4 °/o ■ „ papirna renta 5% Kreditne akcije . . 160 gld. Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. „ avstr.-ogerske banke „ Liinderbankc ,, avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice . „ Tramway-društva velj. 170 gl. . Prior, oblig. Elizabetino zap. železnice „ „ Ferdinandove sev. „ 4% državne srečke iz 1.1854 250 gl. 4% „ ,. „ „ 1860 500 „ Državne srečke iz 1.1864 100 „ ........ 1864 50 „ Kreditne srečke . . 100 „ Ljubljanske srečke . . 20 „ Rudolfove srečke . 10 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. London ........................ • Srebro . . . . Ces. cekini......................... Francoski napoleond. Nemške marke........................ 78 gl. 30 kr. 78 „ 65 ir 100 tl tl- 93 I) ir- 119 „ 40 tt. 87 „ 55 tt- 86 „ 15 J! 294 „ 30 IV- 109 „ 25 » 833 tl 108 „ 30 646 JJ !>.• 320 „ 25 JI 230 „ 75 ti- 103 „ 15 ir 105 n tt- 120 »t tt 132 „ 75 tt 167 „ 75 166 „ 50 168 „ 50 tt 23 tt n ■ 20 „ 25 tr- 104 tl ti 119 „ 90 ». 5 1’ 69 tt tt 9 50'/i „ 58 „ 55 tt Lepo zeleno posušeno lino petje i» ertoie liiie (oblakovce), divji kostanj, krompir, (Vsili injno zrnje, smrekovo in hrastovo telo (2) (lubje) kupuje po naj višji ceni J. LEVEC, v Ljubljani, pri mesarskem mostu.