PRIMORSKI DNEVNIK
[
p0St,
11*!“* Kačama v gotovini	„ nr 1 •_
rjoaaie i gruppo - Lena o5 lir
Leto XIX. Št. 27 (5402)
TRST, petek 1. februarja 1963
Kompromisni predlog »četrte države* pri pogajanjih o jedrskih poskusih ?
^ločilno napredovanje pogajanj je predvsem pričakovati od dopisovanja Kennedyjem in Hrusčovom - ZDA pritiskajo na Kanado, naj sprejme jedrsko oborožitev svoje vojske - Oster nastop Diefenbakerja
IfevSf VOBK, 31. — Danes so se po kratki prekinitvi nada-
** V "M P4ir Vnrlril rtrtcro iort in vvinel	nAtiiaiaLiMKi -
g]e|, v New Yorku pogajanja med ameriškimi, sovjetskimi in *i)1* mi Predstavniki za prepoved jedrskih poskusov. Poga-p" Potekajo v največji tajnosti, lili0 Ponoči so javili, da so llnwg0vori v New Yorku pre-doha zahtevo SZ in se bo-hl /“Oaljevaii v Ženevi v okvi-"i ^Prerenop nspmnn.ist.fh ki
■f 5°
Ference osemnajstih, ki gjj. P^aljevala 12. februarja. 5e>‘aSlJO se samo govorice, da je 3 t j *eetrta država» posredovalen,, .kompromisnim načrtom ,voh jVila inšpekcij. Dalje se % i °a sta Hruščov in Ken-ph ionL, obnovila svoje osebno Hih anje glede prepovedi je-»i tel, Prusov, in da je bolj o« tef. dopisovanja kakor pa m nih pogajanj pričako-kh^rebitno odločilno napre-rt! ^ It ol£oli najbolj spornih L #h ameriških uradnih kro-
Ti "‘l. da vavijo’ da ie še Prezg°-lS <t Štirni lzražah kakršen koli to J^m glede poteka pogasi k ’'udi če bi bila pesimistič-verovanj a prav tako
,nl fcT^Ja. lt<3 L5>JUh ,
j? .temu, da so funkcionarji ustanove za razorožitev SL govorice o posredovanju EJrte države, se govorice v jj jislu vztrajno širijo. Baje j Stevi, mulo. na podlagi katere h S ItoiJ10 Inšpekcij v prvih letih fj Znašalo najnianj tri in naj-j , Pozneje bi se število ln-> w "Vršalo na najmanj osem in !.!|hn??Set- Ameriški funkcionarji j )®Wl, zanikali, da je prišel .a , strLr01* tak predlog z ameri-tisj i,%st To Pa še vedno dopušča jati* ^ ki' da je tak predlog postajo^ VZvKa druga država. nlJ1, ptJaf5 s sedanjimi pogajanji po-» ' 1 Poučenih krogih, da bo-.S Škis 1 rešiti tudi vprašanje “jI 'terJ. Poizkusov v miroljubne .„r **	1,1 pričakuje se, da bo za-
W i, cl°go bolj zapletena, kakor ci ^ ffislilo. Prav včeraj je ame-jnl! |jg®isija za atomsko energija ' [tl^j^edala obsežen program ,na 1 ojL? bombami, katerih moč 4 N! « kilotone do megatone (od : # St?« 'bilijona ton tnt) za 111 j lMrJ,a o unorablianiu iedi
IjaJ5
raz-
r,- - uporabljanju jedrskih J v rudarski in kemijski in-Za geološka raziskovanja tijn a iudi za izkopanje še ene-fra^bskega prekopa. Podobne 1“ je Sovjetska. zveza napo-.*® lansko leto.
*} državni departma je da zda in Kanada se niso
mogle še sporazumeti o dobavah ameriških jedrskih konic Kanadi. Zadevni razgovori trajajo že dolgo časa. Ameriški državni departma dodaja, da kanadska vlada ni do sedaj predlagala še nobenega takega sporazuma, «ki bi bil dovolj praktičen za učinkovito prispevanje k severnoameriški obrambi«.
Ameriška izjava pravi, da bi v primeru sporazuma jedrsko orožje, ki bi ga dali na razpolago Kanadi, ostalo pod nadzorstvom ZDA, in da je treba izključiti ustanovitev neodvisne kanadske jedrske sile. Izjava dodaja: «Lahko se pripravi formula za skupno nadzorstvo, ki bi bila v skladu s kanadsko suverenost jo, zato da bi kanadske oborožene silo lahko uporabljale to orožje.«
Predsednik kanadske vlade Die-fenlmkcr je v kanadski spodnji zbornici izjavil, da vmešavanje ame-‘rži
nadske zadeve nima precedensa, in je sporočil, da je bil kanadski poslanik v VVashlngtonu poklican v domovino na posvetovanje.
Diefenbaker je dodal, da bo «ka-nadske sklepe glede NATO in NORAD (severnoameriški sistem za letalsko obrambo) sprejela Kanada in samo Kanada. Pritisk na javno mnenje s tiskovnimi sporočili se ne zdi primerno sredstvo za izmenjavo mnenj med enakimi, suverenimi in zavezniškimi državami. Kanada ho še dalje delovala za sporazum o svoji vlogi v atlantskem zavezništvu in namerava izpolniti svoje obveznosti. toda to ne pomeni, da se mora ukloniti in postati satelit«.
Poklican iz Bonna ameriški poslanik
BONN. 31. — Ameriški poslanik v Bonnu Walter Dowlin.g je bil pp. klican v Washington na nujna posvetovanja. Odpotoval bo v začet-
ku prihodnjega tedna in bo ostal v Washingtonu od sedem do deset dni. Zvedelo se je, da je sam Ken-nedy odredil njegov poklic, zato da poroča o stališču Zahodne Nemčije v zvezi s polomom pogajanj v Bruslju.
Obnovljeni odnosi med SZ in Nizozemsko
H/AAG, 31. — Nizozemsko zunanje ministrstvo javlja, da sta Nizozemska in Sovjetska zveza skle. nili obnoviti diplomatske odnose. Obe državi sta odpoklicali svoja poslanika oktobra 1961 zaradi incidenta, ki se je bil dogodil na letališču v Amsterdamu med sovjetskim poslanikom Ponomaren-kom in nizozemsko policijo v zvezi s sovjetskim znanstvenikom Go-lubom, ki je zaprosil za politično zatočišče na Nizozemskem. Pozneje se je Golub vrnil v Sovjetsko zvezo.
riškega državnega departmaja v ka-
Mac Millan je začel posvetovanja z vladnimi predsedniki Commonwealtha
Luksemburški zunanji minjster predlaga diskusijo na zasedanju 1El - De Caulle je baje obljubil Francu, da bo nastopil proti španskim republikancem
LONDON, 31. — Mac Millan je sporočil danes v spodnji zbornici, da je poslal pisma vsem ministrskim predsednikom Com-monwealtha, ni pa hotel povedati vsebine pisem, češ da je bolje, «da ostane to dopisovanje za sedaj zaupno*.
Na vprašanje, ali misli v krat- ----------
kem sklicati konferenco Common-wealtha, je Mac Millan odgovoril, da po mnenju britanske vlade pospešitev trgovinske izmenjave v notranjosti Commonwealtha ni nobena nadomestna rešitev za vstop Velike Britanije v skupno tržišče. Mac Millan ni odgovoril na vprašanje nekega laburistične-
ga poslanca, ali misli, da se bodo pogajanja s šestimi lahko obnovila v času, ko bo ostal on ministrski predsednik.
Mac Millan je dalje izjavil, da ni v zadnjem času dobil nobenega predloga Hruščova glede navzočnosti zahodnih čet v zahodnem Berlinu. Dodal je, da ni re-
čeno, da zavrača zamisel navzočnosti Združenih narodov v Berlinu, s pogojem, da to ne bi bilo «v nasprotju s pravicami zahodnih zaveznikov v tem mestu: navzočnost zahodnih čet, svoboden dostop v mesto in samoodločba, za prebivalce zahodnega Berlina«.
V Londonu so danes potrdili, da je bil odložen obisk francoskega ministra za oborožene sile Mes-smerja v Londonu.
Mac Millan je sprejel danes danskega ministrskega predsednika Kraga. Na tiskovni konferenci je Krag izjavil, da Danska še vedno želi vstopiti v skupno tržišče, toda ne misli začeti ne-
'"niuniniiiiHtMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiimiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiintiiiiiniiiiiiiiiiitiiniiiiimiM,
krold Mac Millan in Heath obiščeta danes Fanfanija
javilo podporo nižji duhovščini so zvišali od 900 na 1170 lir na - Delo parlamentarne komisije o monopolih odloženo «sine die»
— Jutri prideta na uradni obisk v Italijo predsed-hSeške vlade Mac Millan in zunanji minister lord zaseb-Iža ta Heath, ki je vodil angleško delegacijo pri pogajalk Yst°P Anglije v evropsko gospodarsko skupnost. Oko-
A
hi 'ko
D J ?V„eale izjavil novinarjem, * J N0 ° Fanfs
s
^Panfanijem izmenjala 'em in mednarod-
sestal s političnim l Kd Morom, s tajni-Saragatom in tajni-b- Healejem. Po razgovora . Jtrt
A7 Ooi^ju. i »I 'atu 8' 30. člena konkordata sO l|t ie * an°m in italijansko dr->,% ,°slanska zbornica danes 3 <1 4 C^Uje	zakonski osnutek,
'fi y J t ! osefržavno podporo duhov-3 V sj J1« s dosedanjih 900 na 1.170 Cty	v senatu pa so začeli
6 O, n° vladnem zakonskem o-. 4 iu*i Podlagi katerega bodo ,t»> L S .°J«ški rok v vojski in le-tš'* »!■ v L 5edanjih 18 na 15 me-C 2« j^fharici pa od sedanjih •e j? mese^,,
po
J'
da se je Heath pridružil v zadnjem trenutku Mac neni, da bo eno glavnih vprašanj razgovorov med mikoma prekinitev pogajanj v Bruslju in perspek-v med Vel. Britanijo in Evropo.
Wec*hik vlade Fanfani je imel danes razgovor s Picoioni-
Ro T- : ,____:i	___1 •________
:i^Se, je bil vrnil iz Bruslja po prekinitvi pogajanj med in Anglijo. Pozneje se------------------
K‘*ani coofol o nrtUH^nim
«5! Jžvrsu?ecev- Skrajšanje roka fl I	. Postopno v treh le-
Njj Un>stični in socialistični
€*	JffTS:
P .-llj. javnostjo na 12 mese-
a Je.(f 5?|o ,
roK "\ ISVri skh'cal na sestanek v d9, (I, ftrn, 'ijdnejše osebnosti KD, Lv	gospodarska vpra-
llPSraL62' s pripravo volilne-,J (C0 tj?8 KD za bližnjo pred-z vi'(j k tortnP311!«- Podobna vpra-,r)F is* Ssit na dnevnem redu tu-1 O5 7'11 Vodstva PSI, ki bo v (J '1 hkrJ.e.bruarja, na kateri pa i je j	Pregledali določila
ražlij	*tve kandidatnih list
" or	federacij. Proti kon-
"	‘ bo o teh vpra-
centralni odbor ,_ie	potrditi kandi-
|tiiS(hParlamentarne komisije, iil°' CTjJ? vpliv monopolov na načela o svobodni V ie 1 n.a gospodarskem pod-dil . (i.Pr|šl° do nepričakova-Ve8a Rta' na pobudo monar* ,li6tl'>čhi>.0slanca Covellija, ki 'r .»li^ ^ V^šio,'1. tu(li demokristjanski LVlilisi- ni poslanci, je bilo ..nf* Jilj, v ’1® odloženo «sine
die».
'it;- v , u
'tibe ?v®zi je podpredsednik
- L?mbardi • '	" --J
med
Uovr“‘Darai izjavil Vlharjem, da se je to
zgodilo brž ko je komisiji uspelo globlje pogledati v strukturo Fe-derconsorzi: «Brž ko smo se dotaknili tega „sancta sanetorum”, so uporabili vsa sredstva, da bi zavrli preiskavo. Ker je oičito, da se bo preiskava o domnevnih ne-rednostih (gre namreč za to, da je tisk objavil nekatere vesti o delu komisije v zvezi s Feder: consorzi, kar je imelo odmev tudi v parlamentu; op. ur.) težko zaključila pred razpustitvijo parlamenta, se je igra zaključila s popolno abdikacijo, zatrdno ne komisije, ampak večine, ki se je v ta namen stvorila med KD, mi-sovci in monarhisti. Mimogrede naj omenim čudno koincidenco, na podlagi katere je Covelli zamenjal demokristjanskega člana komisije Butteja vprav v trenutku, ko so, z napoleonsko hitrostjo, V 48 urah in na dveh sejah, pokopali komisijo«.
Politični tajnik KD Moro je dal intervju za jutrišnjo številko časopisa «Quotidiano», ki anticipira glavno tematiko volilne propagande KD. Tudi vprašanja so spretno pripravljena, da Moru sugerirajo odgovore na vprašanja, na katera Moro želi predvsem odgovoriti, da bi pomiril volivce KD in jih prepričal, da morajo, tudi kljub vsem napadom desnice, ohraniti še nadalje svoje zaupanje v Krščansko demokracijo, ki da ima še vedno «isto Hce in isto dušo«, kar pa da «ne pomeni, da vodi konservativno in reakcionarno politiko, kakor to zatrjujejo polemično komunisti«. KD ostaja zvesta tudi sklepu kongresa v Neaplju o «previdnem in poskusnem« sodelovanju s socialisti, vendar pa bo volivce spomnila «v luči težavne izkušnje, na svojo nenehno funkcijo demokratičnega jamstva, v demokratičnem življenju pa na svoje značilne gospodarske, socialne, politične in človeške smotre, ki jih zasleduje kot stranka«. Na vprašanje, ki zadeva konfesionalne šole, pa Moro kar odkrito pove, da bi KD dala državni denar za te zasebne šole (kar je po ustavi prepovedano), če bi bila sama zadosti močna; dokler pa se bo morala
opirati tudi na druge politične sile, ki temu nasprotujejo, tega ne more uresničiti. Zaključek: volivci naj poskrbijo, da bo KD dobila absolutno večino.
Desničarske volivce KD Moro ponovno tolaži s tem, da po nacionalizaciji električne industrije ne bo drugih podržavljenj; tega pa da ne izjavlja v obrambo zasebnih ko risti, ampak kot to izhaja iz prepričanja KD, da je zasebna pobuda «temelj gospodarskega življenja in pogoj svobodnega režima«; to pa ne izključuje posega države na področje gospodarstva, da bi «pospeše-vali svobodo vseh in pravičnost«.
Prekinitev pogajanj med »šestimi« in Anglijo za njeno vključitev v evropsko gospodarsko skupnost je povzročila «razočaranje, grenkobo in zaskrbljenost«; gre za »resen zastoj na težavni poti gospodarske in politične enotnosti Evrope«, ki ga e treba premostiti s preudarnost-0. Tudi kar zadeva stališče Italije v atlantskem zavezništvu, se glede tega ni nič spremenilo: Italija ostaja zvesta svojim dosedanjim zaveznikom, in tudi posredna podpora PSI sedanji vladi ni mogla pomeniti, da se Italija namerava postopno umakniti iz tega zavezništva.
odvisnih in ločenih pogajanj mimo Velike Britanije. Tudi norveški ministrski predsednik Ger-hardsen je izjavil, da Norveška ne želi postati člani evropski gospodarske skupnosti, če bo Velika Britanija ostala izven nje.
Nizozemski zunanji minister Luns je izjavil po radiu, da se v prihodnjih tednih pričakuje živahna politična dejavnost med Bonnom, Rimom in prestolnicami Beneluna	'j,.
Luksemburški zunanji minister Schaus je danes izjavil, da je predlagal, naj bi diskutirali o odnosih med evropsko skupnostjo in Veliko Britanijo na prihodnjem zasedanju sveta ministrov zahodnoevropske zveze (ZEZ), v kateri so včlanjene države skupnega tržišča in Anglija. Sedaj je treba čakati na odgovor posameznih vlad.
Voditelj zahodnonemške liberalne stranke Mende je izjavil, da bi moral Bundestag odložiti ratifikacijo francosko - nemške pogodbe, dokler se ne obnovijo pogajanja z Veliko Britanijo. Pozval je vlado in parlament, naj storita vse mogoče, da bi se izognili izbiri med Francijo ter Angleži in Američani: »Najbolj nevarna stvar bi bila dati vtis, da slabšamo naše odnose z Ameriko in Veliko Britanijo v korist osi Pariz - Bonn,« je izjavil Mende.
Francoska socialistična stranka je objavila izjavo v zvezi z nedavnimi francosko - španskimi razgovori. V izjavi je med drugim rečeno: «V trenutku, ko se prvi rezultati politike veličine začenjajo čutiti v svojih usodnih posledicah, pripravlja golistična diplomacija zbližanje s Francovim režimom.
Vodstvo socialistične stranke odločno protestira proti tem pobudam, ki povzročajo bol pri vseh tistih, ki niso pozabili Francove pomoči hitlerjevski Nemčiji v trenutku, ko so se številni španski republikanci borili skupno s francoskim odporom za svobodo Evrope.
Vodstvo socialistične stranke poudarja, da absolutno nasprotuje sprejemu Španije v skupno tržišče, dokler bo ostala pod Francovim jarmom«.
V Parizu se tudi sprašujejo, kakšne obveznosti je prevzel notranji minister Fre.v v Madridu glede španskih republikancev, ki so pribežali v Francijo. Golistični list «La Nation« piše s tem v zvezi: »Domneva se, da bo nedvomno prišlo do zaostritve nadzorstvenih ukrepov. Ce se zdi, da je izključena vsaka ekstradicija, ni izključeno, da bodo oblasti 0-mogočile odhod nekaterih nadležnih gostov«.
Čitaj na II. strani!
Kar šest
smrtnih nesreč
včeraj
na Tržaškem
V	NABREŽINI: z avtom v vlak —- mrtva Vladi-mira Terčon
V	TRSTU:	zastrupitev a
plinom — mrtvi Anton, Matevž in Katarina Tur-ko
V	Trstu: samomor finan-carja Delia Cocca in samomor Ernesta Cosolija
Stavke
RIM, 31. — Sindikalne organizacije CGIL, CISL in DIL so se davi ponovno sestale in so sklenile razglasiti splošno stavko na sektorju industrije v vsej državi za petek 8. februarja od 14. do 18. ure. Hkrati so sindikalne organizacije proučile pobudo predsednika vlade za novo posredovanje vlade in so to pobudo z zanimanjem upoštevale. Tri sindikalne organizacije pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov s tem v zvezi.
Združenje primarijev v bolnišnicah (ANIPO) in italijanska konfederacija zdravnikov v bolnišnicah (CIMO) sta danes potrdili vsedržavno stavko primarijev in zdravnikov za nedoločen čas od jutri 1. februarja dalje. Sindikalne organizacije zaposlenih v bol-nišnicah so tudi sklenile razglasiti tridnevno vsedržavno stavko v civilnih bolnišnicah, začenši v torek 5. februarja, če do tedaj ne bo dosežen sporazum za izboljšanje gospodarskih pogojev.
Vse sindikalne organizacije nameščencev pri državnem monopolu so danes sklenile, da se bo 72. urna vsedržavna stavka, ki se je začela davi, nadaljevala nepretrgoma do 8. februarja, ker niso pristojne oblasti do sedaj dale nobenega zagotovila, da bodo izpolnile »prejete obveznosti.	' • ■ ■
Gospodarska izmenjava Jugoslavija-Avstrija
BEOGRAD, 31. — Na Dunaju se hode 4. februarja začeli jugoslo-vansko-avstrijski gospodarski razgovori o ureditvi blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Avstrijo za tekoče leto. Jugoslovansko delegacijo bo na teh pogajanjih vodil dr. Potar Tomič, načelnik v državnem tajništvu za zunanjo trgovino.
Laskava pohvala Slovenskemu oktetu
CELOVEC, 31. — Koroški tisk piše	pohvalno o postopanju
Slovenskega okteta v Celovcu. Pod naslovom »Ljubljanski oktet je navdušil Celovec» socialistični »Ne-ue Zeit* poudarja med drugim, da je bil koncert kulturni dogodek na visoki ravni. Prebivalstvu Celovca je bila po gostovanju ljubljanske Opere in simfoničnega koncerta, katerih visoko kvaliteto je lahko ugotovilo, dana možnost, da se seznani tudi s tem ansamblom, katerega pomen daleč presega meje njegove ožje domovine.
NOV ITALIJANSKI SEMINAR V KOPRU
VošnjakinZecchin o nujnosti povezave narodnih manjšin s kulturo matičnih narodov
Vošnjak je poudaril, da je že pred šestimi leti mešani odbor načelno privolil v take seminarje, lani pa je na zadnjem decembrskem zasedanju odbora ju-gostov, delegacija predlagala, da bi podobni seminarji slovenske kulture v Trstu postali trajna oblika sodelovanja in pomoči matičnih narodov etničnim skupinam
Od desne na levo: Boris Upuilč, Mitja Vošnjak, dr. Zecchin, Črtomir Kolenc, prof. Tarliavini, prof.
Angioletti, odv. Gerin
Včeraj dopoldne se je v glavni dvorani italijanske gimnazije v Kopru začel seminar italijanskega jezika in kulture za italijanske profesorje in učitelje iz Buj-ščine in s Koprskega ter za dijake italijanske gimnazije v Kopru, v Piranu in trgovske šole v Piranu. Na seminarju predava dvanajst univerzitetnih profesorjev z raznih univerz v Italiji o sodobnih vprašanjih italijanskega kulturnega življenja, sodobnem italijanskem slovstvu in umetnosti, o fonetiki itd. Seminarja, ki bo trajal do 11. t.m., se udeležuje 72 učiteljev in profesorjev ter 43 dijakov. ,
Svečane otvoritve seminarja so se udeležili Mitja Vošnjak, šef jugoslovanske delegacije v mešanem jugoslovansko . - italijanskem odboru, Črtomir Kolenc, član omenjene delegacije, odv. Gerin in prof. Angioletti, člana italijanske delegacije v mešanem odboru, italijanski generalni konzul v Kopru dr. Zecchin, Boris Li-pužič, sekretar sveta za šolstvo LRS, Anton Stfpanič, šef urada za manjšinska vprašanja pri izvršnem svetu LRS, dr. Branko Furlan, tajnik koprskega okrajnega ljudakega odbora, dr. Svetozar Polič, predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri okrajnem odboru SZDL v Kopru, Milan Marušič, direktor zavoda za pedagoško službo v Kopru, Miloš Strgar, svetovalec za šolstvo pri okrajnem ljudskem odboru in Raul šiškovič, svetovalec za manjšinska vprašanja pri okrajnem
ljudskem odboru v Kopru.
V svojem uvodnem govoru Je ravnatelj italijanske gimnazije v Kopru in seminarja prof. Miroslav Zekar pozdravil goste, predavatelje In slušatelje ter poudaril važnost takih seminarjev, ki presegajo meje dobregp sosedstva, ga strjujejo ip poglabljajo. Taki seminarji izhajajo iz nujnosti, da je etnična skupina povezana s svojim matičnim narodom neposredno. To izhaja tudi iz načel demokracije, mirnega sožitja ter prihaja do izraza v novi jugoslovanski ustavi in novi šolski reformi. Prof. Tagliavini se je zahvalil v imenu predavateljev in je izrazil avoje zadovoljstvo, da je lahko spat prišel na seminar v Koper, kjer so se predavatelji vrnili med svoje drage prijatelje. v Nato je prof. Tagliavini predaval učiteljem in profesorjem o odnosih med književnim jezikom in dialekti v sodobni prozi; prof. Adriano Prandi pa je predaval študentom, kako ocenjujemo u-metniška dela.
Po svojem predavanju je prof. Tagliavini med odmorom dal izjavo za tržaški radio, v kateri je poudaril, da je prijetno presenečen in navdušen zaradi zanimanja šolnikov in dijakov za predavanja ter je izrazil željo, da bi bili taki seminarji redni.
Italijanski konzul v Kopru dr. Zecchin je v svoji izjavi za radio podčrtal, da je seminar velike vainosti, ker dokazuje, da politično že deluje kriterij, da se etnična skupina neposredno
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,
Nov mrzel val s snežnimi zameti je zajel Evropo, ZDA in Japonsko
Včeraj jt snežile tudi v Rimu • Veliko število žrtev na Japonskem
V mnogih mestih Italije je danes znova zapadel sneg in ponekod je znova pritisnil mraz. Danes je snežilo tudi v Rimu, kjer ni snežilo od leta 1936. Okoli poldne pa je sneg v glavnem skopnel. Sneži-
lllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllltllMimiillllllllllUlllllllllllllllimulllltlllllllllllllMIIIIIIIIinilllllMItllllllllllUllllllIfltllllllllltliilllllllllflHIHIIHIIIIIIIIIIIItlltllll
O washingtonskih pogajanjih za prepoved jedrskih poskusov, o katerih smo že večkrat poudarili, da so trenutno najvažnejša in da imajo največ možnosti uspeha, se malo piše, ker so strogo tajna. Zato navajamo tudi danes na prvem mestu vest, da so se ta pogajanja včeraj po kratki prekinitvi nadaljevala in da je baje neka četrta država posredovala s kompromisnim predlogom glede števila inšpekcij, v katera je Sovjetska zveza privolila z omejitvijo, da jih ne sme biti več kot tri. Kompromisni predlog pa predvideva: v prvih letih najmanj tri in največ pet, pozneje pa najmanj osem in največ deset inšpekcij. Sama po sebi pa se že sedaj postavlja tudi nujnost rešitve vprašanja prepovedi eksplozij v miroljubne namene, ker so tako ZDA kot ZSSR napovedale obsežne programe takih poskusov, katerih moč gre od kilotone do megatone, t. j. od tisoč do milijona ton, kar nikakor ni malenkost. Trdi se da ho rešitev tega vprašanja mnogo težja, kot se je doslej domnevalo.
Druga novica, ki je značilna za trenutni mednarodni položaj, zlasti pa za odnose med zahodnjaki. je prišla včeraj iz Kanade. Njen ministrski predsednik je namreč ogorčeno in odločno obsodil vmešavanje ameriške vlade v notranje zadeve Kanade, kajti »sklepe glede NATO in NORAD (severnoameriški letalski obrambni sistem) bo sprejemala Kanada in samo Kanada, ker pritisk s tiskovnimi poročili ni ustrezno sredstvo za Izmenjavo mnenj med enakopravnimi, suverenimi in za-/czniškimi državami« in Kanada se «noče tako zelo ponižati, da bi postala satelit«.
Medtem pa se v vsem svetovnem tisku nadaljuje komentiranje: O navezovanju de Gaullovih stikov s Francom. Zelo ostro so ga včeraj napadli francoski socialisti, ki so izjavili, da »absolutno naspro-
tujejo sprejemu Španije v skupno tržišče, dokler ta država ne bo svobodna«. Hkrati pa se Je v Parizu oglasilo gollstično glasilo in zapisalo, da bo »nedvomno prillo do zaostritve nadzorstvenih ukrepov« proti španskim republikancem, ki so pribežali v Francijo, katerih sicer de Gaulle ne bo izročil Francu, pač pa bo poskrbel «za odhod nekaterih nadležnih gostov«. Tudi Norveška, Danska in Irska po drugi strani poudarjajo, da ne morejo vstopiti v skupno tržišče, dokler ne bo sprejeta Anglija. Glede posledic poloma bruseljskih pogajanj pa je nizozemski zunanji minister dejal, da je zaupanje med šestimi selo zrahljano in da utegne pripeljati do »političnega razcepa Evrope«. Zahod-nonemškl liberalni voditelj pa je izjavil, da bi moral Bundestag sedaj odložiti celo ratifikacijo fran-cosko-nemške pogodbe, dokler se ne obnovijo pogajanja z Anglijo. Mac Millan glede obnove pogajanj za časa njegovega predsednikovanja ni hotel odgovoriti na zadevno vprašanje nekega laburističnega poslanca.
lo je tudi na Vezuvu in na vseh vrhovih okoli Neaplja. Valiki snež. ni viharji so bili na področju Be-neventa, Avellina, v Abrucih, Mo-lise, v Terniju in tudi v Bariju.
V	Umbriji pa je pritisnil hud mraz. V nižini je bilo 11 pod nič-lo, v bližnjih gorah pa 20 pod nič. lo. Tudi v Genovi je temperatura še vedno nizka in prav tako tudi na področju 'Guastalle, kjer je bilo danes 19 pod ničlo. Tudi v Bologni in v vsej pokrajini je še vedno mrzle.
Srednjo in južno Dalmacijo in otoke je danes ponovno pokrila snežna odeja. Največ snega je padlo na Lastovu, Korčuli in Hvaru, v Dubrovniku, in to okrog lo cm. Popoldne je začelo snežiti tudi v Splitu, Ulcinju, Baru Budvi in v drugih mestih na južnem Primorju, kar je velika redkost. Sneži tudi v Titogradu, Cetinju in Nikši-ču. Medtem ko je na obalnem področju okrog 10 cm snega ja snežna odeja v Titogradu debela 20 cm, na Cetinju pa celo 50 cm. Sneg je ponovno prekinil promet na mnogih cestah in onesposobil za promet titograjsko letališče.
V	Kvarnerskem zalivu vlada še vedno ostra zima. Zadnjih 21 dni se je na Reki živo srebro samo enkrat dvignilo nad ničlo. Oster mraz je povzročil na Reki, v Cri-kvenici in drugih krajih veliko škodo. V mnogih hišah so popoka, le vodne napeljave in zamrznile ka nalizacije. Na otokih pa je sneg uničil rod oljk.
Skoda, ki jo je prizadejala zadnje tedne burja v Dalmaciji na
telefonskih in električnih napra-
vah, se ceni na okrog 200 milijonov dinarjev.
Skoraj vso Evropo je zajel nov mrzel val. Y Angliji je bilo preteklo noč zelo mrzlo, posebno na jugu. Na danskih obalnih področ. jih ovirajo bloki ledu plovbo. Bo-ji j o se, da bodo zaradi padca temperature v zadnjih urah znova zamrznili kanali.
V	Berlinu je bila ponoči najnlž-ja temperatura v zadnjih sedmih letih: 26 pod ničlo. O polarni temperaturi poročajo tudi iz Poljske, zlasti z vzhodnih področij kjer je bilo danes 32 pod ničlo. V Romuniji ja zaradi velikih snežnih zametov železniški promet deloma prekinjen. Izredno mrzlo je na zahodnih področjih ZDA. Na vsem področju Ohio divjajo snežni viharji. V Chicagu je bilo minus 18. Na Japonskem so zahodna in severna področja zajeli najhujii snežni viharji v zadnjih 19 letih. Zaradi slabega vremena je do sedaj zgubilo življenje 87 ljudi, 8 jih pogrešajo, 93 pa je bilo ranjenih. Meteorološki zavod napoveduje nove zamete.
V	Franciji je Modra obala pokrita s snegom. Snežilo je tudi drugod v Franciji. V Avstriji je na področju Saalbacha snežni plaz zasul tri otroke, od katerih sta dva umrla. Na Madžarskem so vsa majhna jezera, ki pokrivajo okoli 4000 hektarov površine, pokrita z ledom. Zato morajo vsak dan izvrtati mnogo lukenj skozi 40 cm debel led, da ribe dobivajo zrak. Sedaj napravijo dnevna nad 1500 lukenj v ledu.
povezuje z viri svoje kulture. Mitja Vošnjak pa je dal za radio in tisk naslednjo izjavo:
»Seminar italijanske kulture, ki se danes že drugič začenja v Kopru, ima svojo diplomatsko zgodovino, ki sega nazaj v leto 1957. Na drugem zasedanju mešanega odbora je bilo namreč doseženo načelno soglasje, ki se Je potem formuliralo v pismu, ki sva ga podpisala skupaj s šefom italijanske delegacije. Imajo pa seminarji italijanske kulture in italijanskega jezika
—	poleg diplomatske zgodovine
—	tudi svoje življenjske izkušnje in praktično preteklost, Ki je pa neizmerno krajša. Prvi seminarji so bili namreč organizirani lani med zimskimi seme-strelnimi počitnicami. Leta 1957 smo zamislili te seminarje kot začasno rešitev, kot nekakšen provizorij za nekaj let. že na osnovi izkušenj lanskega seminarja in zlasti na osnovi zanimanja, ki smo ga lahko danes opazili takoj po otvoritvi med vsemi zainteresiranimi, pa Di lahko ugotavljali, da se vedno bolj kaže potreba, da ti seminar, ji ne bi ostali, kot so bili zamišljeni, ne samo nekak provizorij, temveč da bi postali trajna oblika povezovanja med pripadniki italijanske etnične skupine in med kulturo njenega matičnega naroda.
V skladu z razvijanjem dobrih sosedskih odnosov med o-bema državama in v skladu z ugotovitvijo o tem, da je potrebno čim intenzivnejše sodelovanje in povezovanje etnlč-l ni/i skupin in njihovih matičnih narodov, smo skupaj z drugimi predlogi na zadnjem devetem zasedanju mešanega odbora v novembru in decembru v Rimu predlagali italijanski delegaciji, da bi ti seminarji, kakršen je današnji, ki se pričenja v Kopru, in podobni seminarji slovenske kulture in slovenskega jezika, kakršni naj bi se v bodoče organizirali za pripadnike slovenske etnične skupine v Trstu, postali trajna oblika medseboj-nega sodelovanja in pomoči etničnim skupinam, oziroma oblika za intenzivnejše povezovanje etnične skupine s kulturo matičnih narodov.
Izredno me veseli, da je danes ista misel, kakršna je vodila našo delegacijo, ko je predlagala takšno rešitev, prišla do izraza v otvoritvenih govorih na današnjem seminarju. Ce gledamo razvoj odnosov na obmejnem področju med obema državama, lahko ugotovimo, da je postala meja med Italijo in Jugoslavijo ena najbolj odprtih meja v Evropi. Zlasti velja ta ugotovitev za nemoteno gibanje državljanov z ene in z druge strani meje, za medsebojne obiske, za turistične Izlete in podobno.
Mislim, da prihajamo z organizacijo seminarjev v obdobje nadaljnjega razširjevanja takšnega režima na naši državni meji. Menim namreč, da bi s takšnimi medsebojnimi izmenjavami lahko dosegli tisto stanje, kattršno smo že uspeli u-resničiti v pogledu prehajanja meje, da bi lahko isto stanje m enako odprtost meje dosegli tudi v pogledu kulturne izmenja-ve, v pogledu najtesnejših med-nebojnih stikov na vseh področjih javnega življenja.*
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
1.
februarja
Vreme včeraj: najvišja temperatura —0.2, najnižja —4.9, ob 19. u>ri —1.2; zračni tlak 1009.3 raste, vlage 03 odst., veter jugozahodnik 1 km, nebo jasno, morje mimo. temperatura morja 4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK. 1. lebruarja
Ignac	.
Sonce vzide ob 7.28 In zatone « 17.09. Dolžina dneva 9.41. k®.
vzide ob 11.2.5 In zatone oh
Jutri, SOBOTA, 2. februarja
Svečnica
PO IZGLASOVANJU DEŽELNEGA ZAKONA V SENATU
Deželna ureditev naj bo sredstvo za gospodarski in socialni razvoj
Izjave deželnega odbora in tržaške lederacije KPI, koordinacijskega odbora Delavskih zbornic in župana
Dokončna odobritev v senatu ustavnega zakona o ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom, Furlanije-Julijske krajine, je povzročila v Trstu in drugih krajih dežele veliko zadovoljstvo predvsem med vsemi tistimi upravnimi ustanovami, strankami, organizacijami in posamezniki, ki so se v zadnjih desetih letih zavzemali za ustanovitev naše avtonomne dežele.
Tajništvo deželnega odbora KPI
ge je včeraj sestalo v zvezi z izglasovanjem v senatu zakona o ustanovitvi avtonomne dežele s posebni mstatutom Furl-arii ja-Ju^ lijska krajina. Na sestanku je tajništvo poudarilo zgodovinski pomen tega dogodka za prihodnost prebivalstva naših krajev. Sklicujoč se na dolgo desetletno borbo, ki jo je KPI vodila za dosego avtonomne dežele, je tajništvo naslovilo topel pozdrav na delavce, kmete in obrtnike in srednje delovne sloje v deželi, ki so se z raznimi akcijami odločno zavzeli za ustanovitev dežele.
Deželno tajništvo je naslovilo posebno pohvalo vsem federacijam, sekcijam, celicam, parlamentarcem, županom ter občinskim in pokrajinskim svetovalcem KPI, ki
so dali v vseh letih skupno z vsemi ostalimi regionalističnimi silami, odločujoči prispevek v politični akciji za dosego deželne avtonomije.
Ustanovitev avtonomne dežele lahko odpre in mora odpreti pot za demokratično obnovo in za gospodarski razvoj Furlanije - Julijske krajine s tem, da razširi udeležbo ljudskih množic v vodenju javnih zadev. Poleg tega mora o-mogočiti izvedbo demokratičnega načrtovanja deželnega gospodarstva, da se spremeni sedanja politika velikega monopola, ki je bil na področju ustanovitve avtonomne dežele premagan in ki bi si botel sedaj prilagoditi deželne instrumente, da bi izmaličil naloge in oblast deželne uprave.

DR. CAIDASSI SE JE VRNIL IZ RIMA
Spremenjeno stališče glede IGE za tranziti
Zdi te, da to bili razgovori utpeini in da bo ohranjen tedanji režim protte luke
Včeraj se je vrnil v Trst predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je bil tri dni v Rimu, kjer se je razgovarjal s predstavniki raznih ministrstev predvsem o perečih vprašanjih našega pristanišča. O njegovem obisku ni še bilo izdano nobeno uradno poročilo, vendar se je izvedelo, da so ugodno potekali razgovori o najvažnejšem vprašanju, ki se nanaša na plačevanje IGE za tranzitni promet. Po teh neuradnih vesteh kaže, da je predsedniku uspelo prepričati odgovorne kroge, da bodo spremenili že sprejeto stališče in da bo veljal za tržaško prosto luko poseben režim, kot je to bilo od povojnega razdobja pa vse do sedaj.
O tem izrednoj.pgrgčem vprašanju smo v našem listu že obširno poročali, saj gre za zapreko, ki bi znatno škodovala razvoju tržaškega pristanišča. Dejansko bi namreč uveljavitev plačevanja IGE preptečila večino trgovskih
operacij v pristanišču in s tem dobesedno odstranila tržaške trgovce iz posredniške pristaniške dejavnosti. S tem pa bi seveda ne bili na škodi le trgovci sami, temveč celotno pristanišče. Istočasno pa bi od tega državna u-prava ne imela nobene koristi, temveč samo škodo. Stvarno se namreč dohodki od IGE ne bi zvišali, znižal pa bi se tranzitni promet in to predvsem promet z bogatejšim blagom v korist konkurentov tržaškega p stanišča.
Umrl je
dr. R. Bernardi
ravnatelj tržaških Javnih skladišč
Včeraj ob 10.30 je nenadoma umrl - —-— >— .».m.ioii tržaških
Upravičena zahteva sindikata upokojencev CGIL
za srčno kapjo ravnatelj tržaških Javnih skladišč dr. Rodolfo Bernardi. Prav takrat je namreč odšel iz urada in se napotil na neko važno sejo, ko se je zrušil na tla in po nekaj minutah izdihnil. Dr. Bernardi je bolehal za infarktom in je prestal že nekaj napadov, vendar je vztrajal na svojem odgovornem delovnem mestu do zadnjega.
Dr. Rodolfo Bernardi se je rodil v Trstu 31. januarja 1896. leta in diplomiral na pravni fakulteti v Padovi. 1. oktobra 1915. leta je vstopil v službo v pristaniško podjetje, kjer je postal 1933. leta tajnik in odgovoren za promet. 1939. leta je prevzel mesto generalnega ravnatelja, kar je ostal tudi po vojni pod zavezniško upravo in vse do svoje smrti. 1946. leta je sodeloval kot strokovnjak na mirovni konferenci v Parizu in je sodeloval pri sestavljanju priloge VIII, ki se na-
Pokrajinski sindikat upokojencev CGIL iz Trsta je zvedel, da je 5. senatna komisija za zaklad in finance pod predsedstvom senatorja Bertoneja zavrnila zakonski o-snutek, ki se tiče priznanja let vojaške službe med prvo svetovno vojno v bivši avstroogrski vojski za računanje starostne pokojnine, medtem ko je pristojna komisija poslanske zbornice že odobrila o-snutek Senatna komisija je zavrnila osnutek z utemeljitvijo da v njem ni navedeno, kako bodo krili izdatek.
Proti temu sklepu je poslal Pokrajinski sindikat upokojencev senatorju Bertoneju pismo z odloč-no zahtevo, naj senatna komisija
spremeni svoje stališče, tako da bi se lahko odobril zakonski osnutek
še v tej zakonodajni dobi. Upoštevati je namreč treba, da stari u-pokojenci iz Julijske krajine ki dobivajo vsi nizke pokojnine INPS, že tako dolgo in željno čakajo, da se jim priznajo omenjena leta.
ju pmugc -	---.
naša na prosto luko v Trstu in ki je priključena mirovni pogodbi. Kot predstavnik pristanišča je so-
deloval tudi na konferenci o pristanišču, ki je bila na osnovi londonskega sporazuma 1955. leta v Rimu med italijanskimi in jugoslovanskimi predstavniki.
Kot generalni ravnatelj Javnih skladišč je vodil vrsto pogajanj s Avstrijo, CSSR, Madžarsko in drugimi državami o prometu skozi pristanišče. sodeloval na vrsti drugih mednarodnih zasedanj in spisal več strokovnih del o pristanišču.
Sestanek načelnikov skupin v obč. svetu
TISKOVNA KONFERENCA DR. FABRICCIJA
Sindikat kovinarjev Del. zbornice ne bo odnehal od sedanje borbe
Pristal bo na pogajanja le, če bodo nastali jasni pogoji za sklenitev kolektivne pogodbe
Zato je deželno tajništvo opozorilo prebivalstvo in delavce, da je treba nadaljevati z enotno akcijo za čimprejšnjo dosego deželnega volilnega zakona, da se tako omogoči izvolitev deželnega sveta že v tem letu, kakor tudi da se ustanovi deželni organ za demokratično gospodarsko načrtovanje, v katerem morajo sodelovati krajevne ustanove, delavske in kmečke organizacije, obrtniki, zadružne organizacije ter gospodarske druge strokovne organizacije. Deželno tajništvo KPI je pooblastilo svoje občinske in pokrajinske svetovalce naj zahtevajo, da se ta zgodovinski dogodek proslavi v občinskih in pokrajinskih svetih, ter želi, da bi ta dogodek proslavili tudi v šolah, tovarnah in raznih uradih. Poleg tega je deželno tajništvo ponovno predlagalo tržaškemu sedežu RAI TV naj priredi vrsto radijskih predavanj o posebnem statutu.
Tajništvo tržaške avtonomne federacije pa poudarja, da se je treba za ustanovitev dežele zahvaliti komunističnim poslancem, ki so s svojo pobudo prisilili Krščansko demokracijo, da je postavila v diskusijo v poslanski zbornici ustavni zakonski osnutek e ustanovitvi avtonomne dežele, cilja.
Hkrati tajništvo sporoča, da so na zadnji seji federalnega odbora in federalne kontrolne komisije o-dobrili delovni načrt federacije za volilno kampanjo in sestavili kandidatno listo za parlamentarne volitve, ki je bila poslana sekcijam v diskusijo.
V zvezi z odobritvijo zakona o ustanovitvi dežele, je tudi deželni koordinacijski odbor Delavskih zbornic CGIL izdal sporočilo. Ko-
Včeraj je imel tajnik Sindikata kovinarjev Delavske zbornice dr. Fabricci tiskovno konferenco o borbi kovinarjev zasebnih podjetij ter je pri tem močno poudaril, da ne bo sindikat ustavil stavk, dokler ne bo gotovo, da bo vsedr. žavna kolektivna pogodba postala stvarnost. Sindikat predvsem odločno vztraja na tem, da se priznajo sindikalne pravice, ki morajo pomeniti njegovo zakonito navzočnost v podjetjih.
V začetku je dr. Fabricci na kratko orisal novinarjem potek dosedanjih borb ter dejal, da so delavci postavili pet glavnih zahtev: zvišanje mezd, večji razpon med mezdami raznih kategorij, nagrade, nedotakljivost doseženih poviškov po posameznih podjetjih ir. sindikalne pravice. O volji delavcev, da se uresničijo glavne zahteve, ne more biti nobenega dvoma. Pri tem je treba priznati, da so najtrši oreh sindikalne pravice in nedotakljivost doseženih poviškov, ki bi jih hoteli industrijci absorbirati v bodočo pogodbo. Pribiti je tudi treba, da je minimalni pogoj za sklenitev pogodbe vsaj sprejetje ugodnosti, ki jih je zagotovil delavcem Intersind.
Dr. Fabricci je zatem dokazal, da so trditve industrijcev, da bi sklenitev pogodbe pod pogoji, ki jih postavljajo sindikati, pomenila njihovo vmešavanje v upravljanje podjetij, popolnoma iz trte izvite. Resnica pa je ravno nasprotna: v podjetjih, ki so podpisala sporazum o predujmu, vlada popoln red in proizvodnja teče po normalnem tiru. Takih podjetij je v Trstu 34 in zaposlujejo 2544 delavcev. Razen tega je zaposlenih pri podjetjih IRI 7352 delavcev, tako da je za skoraj 10.000 delavcev urejen položaj. Sedaj obstaja le še 8 kolikor toliko pomembnih podjetij, ki še niso podpisala sporazuma. V njih je 549 delavcev, ostali pa so zaposleni v zelo majhnih podjetjih in tudi zanje se bo sindikat zavzel.
Vse to dokazuje, da industrijci lahko ugodijo delavskim zahtevam, kajti v kovinarski industriji se je močno povečala proizvodnost in s tem dobički podjetij. Kar se pa tiče izdatkov za delovno silo, je Italija v Skupnem evropskem tržišču šele na petem mestu na skoraj enaki ravni kot Holandska. Vsekakor je v Trstu urejen položaj že za veliko večino de-
lavcev, za ostale pa se bo sindikat boril po načelu razčlenjenih stavk, ki povzročajo največ škode indu-strijcem. Ko je dr. Fabricci orne-nil zadnjo pobudo predsednika Fanfanija, je dejal, da je njegov sindikat vedno pripravljen sprejeti vabilo na pogajanja, seveda le, če obstajajo dejanski pogoji za sklenitev sporazuma.
Uspeh CGIL pri volitvah v Delavskih zadrugah
29., 30. in 31. januarja so bile volitve za novo notranjo komisijo v Delavskih zadrugah. Včeraj je volilni odbor preštel glasove in ugotovil, da je dobila lista FILCAMS CGIL 164 glasov uradnikov (53.77 odstotka) in 3 sedeže ter 66 gla-sov delavcev (64.70 odst.) in 1 sedež.
Lista Delavske zbornice pa je dobila 141 glasov uradnikov (46.23 odst.) in 2 sedeža ter 36 glasov delavcev (35.30 odst.) in 1 sedež. V novi komisiji bo imela CGIL torej skupno 4 zastopnike, Delavska zbornica pa 3 zastopnike.
Gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
V soboto ob 21. uri bo v gledališču Verdi zadnji simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije po znižanih cenah, pod vodstvom dirigenta Den-nisa Burka in s sodelovanjem pianista Dale Bartletta. Program obsega: Betttnelli — Dve iznajdbi (za godala); Rahmaninov — Variacije na Paganl-nijevo temo op. 43 za klavir m orkester- Dvorak — Simfonija št. 7 op. 70 (prva izvedba v Trstu). Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
AVDITORIJ
Tržaško «Stalno gledališče« ponovi danes 31. t.m. ob 21. url recltaj Paole Borboni za abonente reda G.
Program obsega v prvem delu: »Steklenica mineralne vode« Riccarda Baoohellija, «Mravlja» (pogovor s tangom) Carla Terrona in »Emilija v mi. ru in vojni« Alda Nicolaja; v drugem delu pa: «Emma B, vdova Giocasta« Alberta Savinia ter «Izselitev» Lulgi-ja Pirandella.
KINO ROSANDRA - BOLJUNEC
predvaja danes, dne 1. t. m. z začetkom ob 19. uri barvni film v cinemascopu
IL PRINCIPE ŠTUDENTE
(Princ študent)
Igrajo:	ANN BLYEH, ED-
MUND PURDOM, JOHN ERIC-SON. — Glas MARIA LANZE

ordinacijski odbor se pridružuje regionali-
vsem demokratičnim in region stičnim silam, ki z zadovoljstvom pozdravljajo ta važen dogodek, ki predstavlja veliko zadoščenje delavcev in kmetov, ki so dali važen prispevek v borbi za dosego tega Tudi koordinacijski odbor Delavskih' zbornic' zahteva, da parla-ment čimprej odobri deželni volilni zakon, da bo lahko deželni svet že letos izvoljen. Nadalje poudarja koordinacijski odbor, da je treba sestaviti demokratični načrt za razvoj deželnega gospodarstva, s katerim naj se uresničita razvoj in napredek, kar naj izboljša življenjsko raven, pogoje dela in svobode vsega delovnega prebival-stvA.--rtve" '7	, '""'V
Tržaški župan dr. Franzil pa je naslovil na prebivalstvo poziv, v katerem z zadovoljstvom Ugotavlja ustanovitev avtonomne dežele. S tem, pravi župan, se uresničujejo nade in pričakovanja prebivalstva, ki je hkrati tudi zadovoljno, da je postal Trst glavno mesto dežele.
........................HM..................................1......
STRAŠNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA NA K0L0NK0VCP
Uhajajoči plin iz počene zastrupil očeta, mater in
cevi
sina
Smrt je po ugotovitvah sodnega zdravnika nastopila vsaj 40 ur pred odkritjem tragedije
SLOVENSKO
DOBRODELNO
DRUŠTVO
v Trstu
tradicio1
dobrodelni pl6S
v soboto, 2. februafj? , pričetkom^ ob 21.
Hotelu Excelsior
Vstop izključno 7 Jjm Vstopnice in re?, <«* nje miz na sedežu J štva v Ulici Machl»_^
št. 22-11, tel. 36275,^
no od 10. do 12. 17. do 19. ure.
Razstave
Galerija Rossoni. Od 1. d<>,n0v«ž
bruarja razstavlja svoja na' dela sliikiar Giuseppe Duren.
Razna obvestila
Pedagoški odsek Sindikata j ske šole v Trstu priredi danes g bruiarja ob 18. uri na osnovi ^ pri Sv. Jakobu predavanje »Risanje kot grafični! Izraz ou ^ osnovni šoli«. Predavala bo *
Ja Corslinl, didaktična ravnatei; Nabrežini.
Priporočamo številno udeležb0'
Pedagoški o*** j Sindikata slove«**
filatelistični klub «L. K°»lr* ^
šča člane, da bo v nedeljo 3-Ja od 10, do 12. ure v Ul-
6 običajni sestanek.
• • •

Pogrebno podporno društvo ’ ^
vici vljudno vabi vse člane ^ liptuiil mhftni Tihor. ki bo V
letni občni zbor, ki bo v ne“ II. 1963 ob 16. uri v Prešlo«
ni. Odbor.
Katarina Turko
Anton Turko
.....................................»............—...........—........*:...............:,,,m
STRAŠNA PROMETNA NESREČA PRI NABREŽINI
Matevž Turko
Avto podrl zapornico in treščil v drveči viole
26-letna Vladimira Terčon iz Slivnega mrtva, šofer 28-letni Germano Pieri iz Sesljana laže ranjen
V sejni dvorani občinskega odbora so se sinoči sestali načelniki skupin v tržaškem občinskem svetu in proučili vprašanja v zvezi s sestavo novega notranjega pravilnika občinskega sveta.	,
Na sestanku so načelniki skupin
z zadovoljstvom sprejeli na znanje (razen predstavnikov MSI, PLI in indipendentistov) dokončno odobri-
tev zakona o ustanovitvi avtonom-
ne dežele Furlanije-Julijske krajine Izrazili so tudi prepričanje, da bo občinsko predstavništvo sodelo-
bo občinsko predstavništvo valo pri sestavi deželnega razvojnega načrta.	.	.
Končno so izrazili županu priznanje za njegove učinkovite zahteve, da se ustanovi avtonomna dežela.
Blizu nabrežinske železniške postaje se je sinoči okrog 21. ure zgodila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubila življenje 26-letna učiteljica Vladimira Terčon iz Slivnega, nekoliko pobil in ranil pa se je 28-letni Germano Pieri iz Sesljana št. 26, ki so ga sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna.
Ob omenjeni uri je na progi Trst - Opčine privozil najprej br-zi vlak, ki se na nabrežinski postaji ne ustavlja. Takoj za njim pa je vozil tovorni vlak št. 7718. Zapornice na železniškem prehodu na cesti Sempolaj - Nabrežina na znanem ovinku za sanatorijem so bile zaprte in Pieri, ki je pripeljal iz Praprota, je pred prehodom čez progo čakal z avtomobilom »Fiat 1100». Pieri motorja ni ugasnil, ker je' čakal, da se bodo zapornice dvignile. Nenadoma pa je avto pognal, verjetno ne-vedoč, da bo za brzcem privozil še tovorni vlak, predrl zapornico in treščil pod drveči tovorni vlak v zadnji del četrtega vagona.
Vlak je nekaj časa vlekel avto s seboj, nato pa ga je odvrglo na levo stran, pri čemer je zadel v neko napravo ob progi, kjer je
obležal popolnoma razbit. Pri tem je šoferja vrglo s sedeža, kar mu je rešilo življenje, saj se je le nekoliko poškodoval. Pierijeva sopot niča Vladimira Terčon pa je bil<> verjetno pri priči mrtva v zmečkanem avtomobilu.
Na kraj nesreče so prišli zastopniki železniške uprave, agenti železniške policije, pretor iz Tržiča dr. Malacrea, agenti komisariata, 'karabinjerji, tehnično osebje železniške uprave in pa gasilci iz Trsta, ki so poskrbeli za odstranitev posameznih razkropljenih delov avtomobila. Oblasti so tudi u-vedle preiskavo, da ugotovijo točne vzroke, ki so povzročili tako hudo nesrečo, o kateri se je vest naglo razširila po Nabrežini in okolici in vzbudila globok vtis pri vseh, ki so poznali mlado učiteljico, ki se je vračala z večernega gospodinjskega tečaja, ki ga je i-mela v Praprotu.
tretjo kategorijo plačnikov. K njim je treba prišteti še redne prispevke, določene z zakonom, ki znašajo 1.500, 3.000 in 3.500 lir sorazmerno z ustreznimi kategorijami. Za leto 1963 bodo torej znašali celotni mesečni prispevki 500 lir za prvi plačilni razred, 1.085 za drugi in 1.542 za tretji razred.
Pogreb bo v soboto ob 11. uri.
................................................................*..........
IZ TRŽAŠKIH SOnMIL DVORAN
Fašistični atentator Ugo Fabbri zaradi amnestije spet na svobodi
Pred porotnim sodiščem te je zočel proces proti trem mladim roparskim napadalcem
JTSisSS&fči fiJSKiKK Srti.
živela že več časa v inozemstvu. 2e
Včeraj se je pred prizivnim sodiščem (predsednik Rusin, _ tožilec
aiseem tpreaseaiuK. nuam, ------
Marši, zapisnikar Vascon, obramba Vinciguerra, Padovani, Jacuzzi, Mu-scolo in Amodeo, zastopnika zasebne stranke Flora in Pogassi) zaključila obravnava proti znanemu fašističnemu razgrajaču in atentatorju Ugu Fabbriju in njegovim soobtožencem. Na podlagi amnestije so odpadle vse obtožbe proti ose-
so odpadle vse oDtuaue piuti bam, ki so bile' zapletene v proces in edini obsojenec, se pravi Ugo Fabbri, ki je bil obsojen na 2 leti
in 1 mesec zapora, je z včerajšnjim dnem prišel na svobodo.
Kriminalno dejavnost fašistične skupine, kateri je načeloval Fabbri, smo svoj čas obširno opisali. Misovski zločinci so zakrivili, kot Je znano vrsto atentatov, med drugim poskus atentata na naš dnevnik, atentat na delavski krožek v Ul. S. Zenone in še prav posebej atentat na stanovanje prof. Schiffrerja v Ul. del Porta. Poleg tega so nekateri izmed obtožencev sku
sama obtožnica je bila zelo mila, tako da je sodišče z mirno vestjo izreklo zelo blage kazni.
Fabbrija so spoznali za krivega treh atentatov, posesti in nošnje o-rožja ter razstreliva, hudih telesnih poškodb in poškodovanja nepremičnin v stanovanju prof. Schrifferja. Za vse te zločine so ga kaznovali z dvema letoma zapora, a danes je ta nevaren element, ki ni nikoli skrival svojega fašističnega prepričanja, spet na svobodi ter bo lahko znova koval načrte za nove lopovščine.	,	,,,,
Na včerajšnji razpravi so bili prisotni Ugo Fabbri in nekateri drugi obtoženci: Claudio Bressan, Manilo Portolan, Francesco Neami in Ot-tavio De Manzihi. Odsotna pa sta bila Roberto Franzot in Granfran-co Friši. Pri zaslišanju so se vsi obtoženci sklicevali na izjave, Ki
Šali tudi pognati v zrak tramvaj-1 so jih podali pred sodiščem prve ■ko progo Trst—Opčine.	I stopnje. Javni tožilec Je v svojem
stopnje.
Predkongresne skupščine PSI
Sinoči je bila tretja predkongresna skupščina tržaške federacije PSI, na kateri 1 so se zbrali člani sekcije «Buozzi», ki obsega področje Sv. Vida. Prej se je že sestala sekcija v Križu in sekcija, ki obsega središče mesta in Sv. Ivan. Kongres tržaške federacije PSI bo 9. in 10. februarja.
Semena za kmetovalce po znižanih cenah
Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da bo pričelo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu — Ulica Geppa št. 6/1. sprejemati naročila za nakup čebulic mečkov-
Včeraj okrog 11. ure so karabinjerji odkrili v Ul. Frescobaldi 10 na Kolonkoveu strašno tragedijo:	v skromnem stanovanju so
namreč našli trupla 83-letnega Antona Turka, njegove 82-letne žene Katarine roj. Ražman ter 57-let-nega sina Matevža, ki so se po nesreči zastrupili s plinom..
Po omenjeni ulici, kjer je skupina zasilnih stanovanjskih hiš, je šla izvidnica karabinjerjev iz Naselja San Sergio, katerim je neka nuna vsa zaskrbljena povedala, da- je zaman trkala na Turkovo stanovanje in da se boji, da se je nekaj zgodilo. NUna je namreč prihajala vsak dan k Turkovim zaradi injekcij, ki jih je dajala priletni ženski. Predvčerajšnjim je tudi potrkala, a ni dobila odgovora, pa si je mislila, da še spijo; toda včeraj jo je zaskrbelo ko ni slišala odgovora in je zavohala plin. Karabinjerji so takoj prihiteli na navedeni naslov s sinom Antonom, ki biva v Ul. Costalunga. Vrata in okna stanovanja so bila trdno zaprta, zaradi česar so morali razbiti malo šipo na vratih, da so jih lahko odprli in prišli v stanovanje, iz katerega je puhnil plin. V mali kuhinji so za-

sti so trupla odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, danes pa bodo napravili obdukcijo. Sodni zdravnik je ugotovil, da so oče, mati in sin umrli zaradi zastrupitve s plinom približno 40 ur preden so odkrili tragedijo.
Kako se je vse zgodilo, bo težko ugotoviti. Truplo sina so našli v mali kuhinji na tleh blizu okna, truplo matere na tleh ob postelji, truplo očeta pa na postelji. Vsi znaki kažejo, da so se vsi trije hoteli zadnji hip rešiti, a je bilo prepozno. Sin se je verjetno vrnil zvečer domov in si je pogrel večerjo. Po skrom-j ni večerji se je verjetno hotel še malo odpočiti, pa garje-,omamil plin. Tedaj je stopil proti. Oknu, a je padel nezavesten med kuhinjsko mizo in oknom. Mati je verjetno hotela s postelje, pa je nezavestna padla in si ni mogla več pomagati. Stari Turko pa je že več let bolehal in sploh ni vstajal s postelje; odkril je odejo in si več kot toliko ni mogel’ pomagati. Niti sosedje jim niso mogli pomagati, ker so bila vrata in okna skrbno zaprta zaradi mraza ter ni nihče slišal nobenega klica, niti ropota. Ljudje, ki bivajo v teh zasilnih stanovanjskih hišah, se med seboj malo poznajo, ker so prišli iz raznih krajev mesta in so bolj zaprti sami vase.
Turkovo stanovanje je v prvem nadstropju, pred stanovanjem pa je dolg balkon vzdolž vse stavbe, tako da so iz tega balkona vhodi v vsa stanovanja, ki se vrstijo drugo za drugim. Stanovanja so zares skromna: mala kuhinja, zraven pa ena ali kvečjemu dve sobici. Turkova družina je imela najbolj skromno stanovanje, in sicer kuhinjo ter malo sobico. Kuhinja je razdeljena tako, da je v desnem kotu kuhalnik ter kuhinjska oprema, drugi del kuhinje je podnevi služil za »dnevno sobo», ponoči pa za spalnico Matevžu, tik ob kuhinji je skromna soba, kjer sta spala pokojni Turko in njegova žena.
Turkovi so bivali v tem stanovanju že dobro leto in so živeli zelo skromno, sosedje pa so jih spoštovali, ker so bili pošteni in niso nikogar nadlegovali.
Nazlonale 14.30 18.15 22.00 «■? V pi(i liungo«. Nastopa 44 s znanih umetnikov. . jjM
Arcobaleno 16.00 «11 pugnale J. Hansen Berger.	.,u(/
Fenice 16.00 «11 pa radi so “ jj#1.
Technicolor. Prepovedano W1 ,t f Excelsior 15.00 «11 coltello °e‘ $ ga«. Sopbia Loren, A,ntJhony Prepovedano mladini.	gj ’
Grattacielo 16.00 «L’attimo “ len za«. David Niven, Lesi« Supercinema 15.30 «Hatarl» color. John Wayne.	t-fj«
Alabarda 16.00 «1 tromboni o> volo«. Technicolor. Ugo ‘jjl., . Raimondo Vianello, Moira	I^(
pana v ta namen razpoložljiva vsota. Naročila m količine izpod 250 čebulic se ne sprejemajo.
Sporoča se tudi, da se bodo pričela sprejemati naročila za nakup semena večne detelje, triletne detelje (inkamatke) in mešanice travnih semen.
prispevek v najvišjem
Dan bo _
znesku 50% nakupne cene,
koj so obvestili poveljstvo karabinjerjev, sodne oblasti ter vodstvo Acegata. Preiskovalni organi so uvedli preiskavo s pomočjo tehničnega osebja Acegata in so ugotovili, da gre za nesrečni primer. Plin je namreč uhajal iz pokvarjene gumijaste cevi od zida do kuhalnika, ki je bil tudi pokvarjen. Po običajni formalno-
TRAGIČN0 ODKRITJE V GOZDIČKU NAD ROJANOM
Nadaljevanje stavk v kovinarskih podjetjih
ti obtožencem, ki so vložili priziv in tudi proti tistim, ki ga niso vložili (gre v tem primeru za Beni ta Di Maura ter za Alberta Dossija) in sicer zaradi amnestije. Edini prekršek, ki ga amnestija ne zadeva, je atentat, ki sta ga zagrešila Bressan in Friši na tramvajski progi Trst—Opčine, kjer sta postavila eksplozivni naboj. V vsem ostalem je prizivno sodišče potrdilo prejšnjo razsodbo.
porotnim sodiscem (predsednik Rossi, tožilec Ballarlni, za-
pisnikar Strippoll) se je začela včeraj obravnava proti trem mladeničem, ki so obtoženi, da so oropali 37-letno Giuseppino Furlanich s Trga S. Silvestro 2. Na obtožni klo-
Na podlagi sklepa o razčlenjeni borbi kovinarjev zasebnih podjetij so včeraj delavci stavkali eno uro v ladjedelnici Giuhano in nekaj ur v podjetju Saifac.
S Turška pomorska plovna družba Denizyollari Je uvedla novo brzo pomorsko progo med Trstom in Hajfo. Proga bo začela obratovati 14. aprila z ladjo «Izmir», ter bo trgovskega in turističnega značaja.
Opozoril« trgovcem
pi sedijo: 21-letnl Livio Gandolfo iz "	" '
iz Ul. delle Lodole 2, 21-letni Nevio Rosai iz Ul. Castaldi 11 ter 20-let-nl Dino Chimenti iz Ul. Caprin 11.
Proces se nadaljuje danes popoldne.
Bolniška blagajna trgovcev v tržaški pokrajini (sedež Ul. Fil-zi št. 17) opozarja vse prizadete, da bodo začeli ta mesec izterjevati dodatne prispevke, ki jih določa zakon št. 1397 od 27.11.1960 zaradi povečanja izdatkov za zdravstveno oskrbo. Te dodatne prispevke so soglasno odobrili na občnem zboru blagajne 28. oktobra lani. Dodatni prispevki znašajo 4.500, 10.000 in 15.000 lir na leto sorazmerno s prvo, drugo in
19-letni finančni stražnik se je ustrelil v srce
Obešenec v stanovanju v Ul. Industria
Včeraj popoldne je neki domačin našel v gozdičku, ki je v bližini poslopja št. 167 v Ul. Scala santa (Rojan), truplo mladega fi-nancarja. Takoj je javil zadevo policijskim oblastem, ki so prihitele na mesto in uvedle preiskavo. Pozneje se je zvedelo, da gre za 19-letnega financarja Delia Coc-ca iz Sinaia (Sardinija). Na podlagi prvih podatkov policijskih in še posebej financarskih oblasti
ti so obvestili tudi pokojnikove starše.
* * #
se lahko sklepa, da gre za samomor. Policisti so namreč ugotovili,
da je mladenič umrl'zaradi strela, ki ga je zadel naravnost v srce. Domnevajo, da se je sam ustrelil s službeno pištolo.
Delio Cocca je bil agent tržaške skupine finančne straže. Od svojega oddelka se je oddaljil že 24. t.m. in od tedaj se ni več javil svojim predstojnikom.
V teku je preiskava policijskih oblasti, ki skušajo pojasniti vzroke, ki so napotili 19-letnsga fan-tji, da si je vzel življenje. Coc-covo truplo so včeraj zvečer malo pred 20. uro prepeljali v bolnišnico, kjer je na razpolago sod-nijskim oblastem. O tragični smr-
Včeraj zjutraj nekaj pred peto uro si je v svojem stanovanju vzel življenje tudi 54-letni Ernesto Co-soli iz Ul. Industria 36. Nesrečnež se je obesil v stranišču, potem ko je vso noč rogovilil po stanovanju ter nadlegoval svoje sosede.
5iji
j
FUodrammatlco 16.00 «11 cav?RaD15llfi!
dače«. John Wayne, Vera.	*
Aurora 16.30 «L’urk> detla Dty35t' Cristailo 16.30 «Tem.pesta sU ”	,
ton«. Henry Fonda.	,-plOJ
Capltol 16.00 «Relazionl Pe* Prepovedano mladim. ” reau, Gerard Philip.	u r
aribaldi 16.30 21.45 «11 se«. Technicolor. Gregor.v ” rol Baker, Oharlton Hesto»' impero 16.30 21.45 «Rapsodij>»' (f Massimo 16.00 «Tot6 di node ' scope. Prepovedano miladin Moderno Danes ob 21. °r ,,9»’ nje dialektailne skupine Ces» j, gia s sledečim prog ramo”1., i, bruarja «Baruffe Chiozottc»>. j'
bruarja «La serva amorosa J bruarja «11 bugiardo«; 8.
«La locandiera«; 9. in 1®- itf :*li «Sior Todero brontolon«. v f % ob delavnikih: ob 21. urLctl'll % ljo ob 17. in 21. uri. LjudsK’^ ^ Astoria 16.00 «11 plači do U°%ioi'( Ik rtca dei cosacohi)«. Tecfthi j (Jjf/' Astra 16.30 «11 comaudante 0
Moon«.	l)||lD
Vlttorio Veneto 16.00 «Cieli v
IUUIIU f CUCIU 1U.W	-.»J, J| ■
Technicolor. Nina Dobrisc® M
Abbazia 16.00 «La rapina dfl -Tony Curtis, George Nade ' ^ Marconi 16.00 «11 magniflco 0 Eddie Constantine.	n
Ideale 16.00 «Avventure di u
ne«. Technicolor.
Skedenj 16.00 »Balliamo ^pl twist». Veselje, glasba l‘n kile ta.
Požar v trgovini v Ulici Diaz
Včeraj popoldne ob 14,30 je izbruhnil v trgovini Bignami v Ulici I Diaz 2 hud požar. Plameni so zajeli v zelo kratkem času prostore za prodajalno, kjer je lastnik hranil veliko zalogo vrvi in drugih pomorskih potrebščin.
V določenem trenutku Je obstajala nevarnost, da plameni zajamejo tudi stanovanje, ki je tik nad trgovino. Gasilcem pa se je posrečilo, da so v 17.50 požar zadušili. Na podu prvega nadstropja so zvrtali dve luknji od koder so potem gasili požar v trgovini. Pri gašenju sta sodelovali dve motorni brizgalni. Prisotna sta bila tudi poveljnik tržaških gasilcev polk. Casablanca in njegov namestnik De Lucia. Skoda znaša okoli 20 milijonov lir.
—7 N
PROSVETNO DRUS'rVfll)
«1 VAN CANKAR
priredi
V SO0$ 2. FEBR
iuV
ob 21.30 v dvorani na ” «Prvi maj«, Vrdelska cr 1
Obešenca je našel sosed, ki je v jutranjih urah potrkal na kuhinjska vrata, kjer je stanoval Co-soli. Ker se ni nihče oglasil, je šel v spalnico in nato v stranišče, kjer je opazil truplo, ki je viselo na zanki. Zdi se, da si je Cosoli vzel življenje ker ga_ je pred nekaj meseci zapustila ženska s katero je več časa živel. Ko je ostal sam, se je Cosoli vdal pijači ter je prodal razno pohištvo in druge hišne predmete. Večkrat je dejal znancem, da si bo vzel življenje. Včeraj zjutraj ob 10. uri so prepeljali njegovo truplo v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpo-i lago sodnijskim oblastem.
Nevaren padec v stanovanju
Včeraj ob 18,50 so prepeljali na 3. zdravniški oddelek 90-letnega Giuseppa Caluzzija iz Ul. Carduc-ci 29, ki se je precej hudo poškodoval v domačem stanovanju, ko je padel zaradi srčnega napada.
Priletni moški je bolehal namreč že več časa na srcu. Včerajšnji na pad ga je presenetil, ko je šel po sobi. Caluzzi je padel na tla ter se pobil po levem sencu ter po levi roki. V bolnišnico so ga sprejeli s pridržano prognozo.
Vpoklic letnika 1942 pod orožje
5.
lil/
pl£
bi
ko
t«
Oil
Vi
Ul|
tu
ti
»O
Ul
1
11,|
Uti
ii
Di
I
loti
lo
Pos
io
ko,
Di
S
lir
!Iti
Polj
s
Pa
ki
Poe
i'l'
ko»

's,
Do,
'Po,
A
H
V
N
S
S
s
s
t> h

s
'D
l


Igral bo orkester «Blue
Zaželena temna oble1^ J
Rezerviranje miz še daJj. dffi 19. do 21. ure na sedf^/M štva v Ul. MontecclM
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na »r0*5 le Konič diaruje tiruiiM f tz Ljubljane 1000 lir za u .* tleo.	.. P1!
Pavlekia daruje 5000 Uf
Matico.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN
Dne 31. Januarja se Je v.j o-J dllo 8 otrok, umrlo pa Jegt0ntP
UMIRLI SO: 86-letma ^(i^l
nek por. Fonda, 88-letina.„i vd. De Franceschi, 54-le*%$j|
Aimihnrvcibii	JTiriritCO . _I Ui
Aimtoroset, 39-letni Enrico - | »j letni Antonio Mestre, 77-1 pjli' J
pe Deles, 30-letn:a Floret« rentina por. Ricclardi, v 1 vantti Trlsciiuzzi, 60-letnl baldo, 3(Metoi Giordano * s/I l*tna CIHio Ritiiinarlnh ^ .... v>'\
Vojaško poveljstvo je obesilo plakate, s katerimi najavlja, da bodo od 1. januarja do 6. marca pričeli služiti vojaški rok mladeniči, ki so rojeni v drugem polletju 1942. leta in oni iz prejšnjih letnikov, ki iz raznih razlogov niso začeli prej služiti vojske. Oni, ki imajo razloge za oprostitev, morajo vložiti prošnjo do 14. februarja.
letna Domenica Lukslc-Sla $0 rini, 74-letma Francesca
Ferluga.
s	h1
NOČNA SLUŽBA
BNAiM - Ali Cammelilo, Pr,,v. h A septembra 4; Godina, Tf8 9 V' 1; Sponza. Ul. Montorsied V« 1
Vernari, Trg Valmaura Borzni trg 12.
es
i
a
i<
i.
'X
%

itn
lel ™ uli***'
ief*
vo
>R»
|0
»di'
e»“
5®*orski
DNEVNIK
GOSPODARSKI RAZVOJ NA POLJSKEM
— 3
1. februarja 1963
Osnovno težnjo predstavlja decentralizacija
Ščejo rešitve, ki bi bolj poudarile pomen in vrednost vlo-*enega dela -Velik pomen sodobne organizacije v podjetjih
Josilfj Sta značilnosti poljskega boj; aarstva, ki trenutno naj-IektuP-adata y o4ii določena ko-
Motiv iz Glinščice
bolj"“arstva> k* trenutno naj-,ektupadata y oči: določena ko-plan ra ntaterialnih pokazateljev ptav >» Pa istočasni zanimivi po-sistem1 V samem gospodarskem Prvi „U- y tekočem letu je v f»lnejjSt* Predviden nekoliko po-Obj ^s‘ tempo napredovanja, obljjj m Se iščejo učinkovitejše
Bi, ' organizacije in upravlja-
'^Proizvodnje.
Bega Vldez ta dva aspekta sodob-a*ibol razv°Ja Poljske nista v «vtZj 1 neposredni medsebojni 6^ate Ta vtis ustvarjajo tudi Tl*,,*® delna uradna pojasnila. »S in> . zmanjšani tempo pri-"'Pspeh *^u4n0 lanskoletnemu
t0<nfin-,U V Poljedelstvu. Z dolgo-tolinj..1, razlogi in potrebami pa lleijj J0 edinole intervencijo prj sa,nega sistema, ki "etančnejšem proučevanju, kor u 0paz°valec moral vseka-l»ki ?°toviti, da teži Poljska za šib' a se v trenutnih zaplete-Vi v arnarodnih odnosih v pr-šapjjjj1 uveljavi z močjo ter razvoja .sTVt)jega gospodarskega SeJ • Napredovanje v tej smelo vi/^a v Pogojih relativ-hzpo]/,e ravni proizvodnje in Teja *llvega potenciala.
Hore*’ spremljajo takšne Prav * ,so nedvomno velike, a ra„I, 0 so na določeni «viš-* tudi specifične, z vse-
dštijj 0nitimi posledicami dose-Prav\razv°ja >n njegovih oblik, loti - *a. vprašanja v svoji ce->o vsaaVa^ai° na zaključek, da ?0,redn današnia dogajanja ne-■> <j0,n° Povezana z intenzivno k«sij0 ®°trajno lanskoletno dis-j tli lit 'n. nič manj pomembni-I10J 5>litanep.i’ v čemer so bili an-*°š0mi ,.in državni aparat in e-Šštjt /.. *n ves partijski a-? je dana prednost ("IjtdeiIndustrije, ozdravitvi .mi širj j slva, spremembam v struk-š Sv ^sticij, okrepitvi pozicij kroj, avnem tržišču, posebno J°evr0r, , zel> ki pripadajo vzhod-«in» iškemu svetu za medse-
Sča gosPodarsko fjil učinkovitejši
>
ll«BjaVsega
svetu za medse-pomoč in, organiza-gospodarskega živ-
A
,n<
'J
N», pS‘ja vsekakor še ni kon-■ ?fšlli«ma, tudi kakih radikalnih Nl«vr,.ni pričakovati. V teku i »tiuj., ,ne postopne spremembe v*0išVa'Uri Proizvodnje ter pri-' <š t0 nje instrumentov, vendar ^kVjjv v. Pogojih določenih o-h^ar»tC1^ev in obstoječega go-/i te.e®a sistema. In prav za-obstaja nevarnost pre-..njljj]!* trenutnih težkoč. d X * gospodarski načrt pred-, l^šiijt a Pr, v tekočem letu za l^fi 1,‘ka manjši narodni do-a ,1 k kš‘ie* °1 j® to bilo določeno ? to em načrtu (1961—1963).
V določenem smislu eA 11'^Bi vPlivali neugodni lan-'A Sjitjo rezultati. Uradni pri-- j(	neuspehu v polje-
vS i? •Ubiln to v zvezi z izred-c l ^«Si. vremenskimi okoli-
lil OdWe,m Položaju se je Polj-* je 1 a za uvoz žitaric, s
il^arsknetlote Se Poslabšala
odnose z inozem-L	Je pa to samo eden
zaradi katerih se et ElšdBj/olo na industrijski pro-
^! S,,?' i.
^ k ®,i*v.’ pPredvsem proizvodnji sPl°šnem mnenju ona točka povsem za-
Vprašanje, ali bi boljša letina tudi t'u omogočila boljše rezultate, je bolj akademskega značaja. Takšna, kakršna je bila, je leta 1962 obremenila samo plačilno bilanco. In uradno se prav to smatra za razlog potrebe po povečanem izvozu. Vendar se zdi, da so sedanjo smer predvsem narekovali že omenjeni politični cilji, in to v okviru možnosti, ki jih nudita poljska industrija ter njena struktura.
Vsi podatki kažejo, da je bodočnost takšnega gospodarstva predvsem odvisna od nadaljnje usode že zelo razvite težke in predelovalne industrije, ki ima na razpolago bogate energetske vire. Zaradi tega je bilo zavzeto stališče, da so neobhodne in možne nadaljnje preureditve, in to na osnovi izpopolnitve proizvodnje, izboljšanja tehnološkega procesa, večje specializacije in, če je potrebno, z zgraditvijo novih objektov.
Končno je Poljska danes v največji meri angažirana na izpopolnjevanju svoje gospodarske strukture. To je že lansko leto moralo povzročiti določene začasne motnje. In, kot se bodo šele kasneje (posredno in na osnovi plačilne bilance) občutile vse negativne posledice slabe letine v letu 1962, tako tudi zdaj še ni moč pričakovati, da bi prišli do izraza vsi pozitivni u-činki ustreznih sprememb v industriji.
V letošnjem letu pa je očitno, da zahteva plan porast celotne industrijske proizvodnje še za nadaljnjih pet odstotkov.
Pričakovati je, da se bo izvoz strojev, opreme in transportnih sredstev dvignil za 15,4 odstotka, vtem ko se bo po drugi strani močno zmanjšal uvoz surovin in polizdelkov. Lanskoletna razprava in že sprejeti ukrepi so v najnovejšem času predvsem osvetlili metode stimuliranja novega kurza in politike. Nasploh je vreden pozornosti ves sistem investiranja. Prej je bilo zelo razširjeno mnenje, da je gospodarstvo že izčrpalo notranje rezerve investicij. Ekonomisti pa so dokazali, da ni tako. Resna proučevanja so celo dokazala, da 'razloge ni smeti iskati v pomanjkanju analiz.	, u. aa jj
Vse več je elementov, ki pravijo, da se korenine nahajajo v sistemu načrtovanja in tako imenovanem ocenjevanju dejavnosti podjetij. Smatra pa se, da rešitve v tem primeru ni lahko najti, Posledice se javljajo v obliki nasprotij med interesi podjetij ter interesi osrednjega državnega načrta. Tudi v gospodarskem razvoju prihajajo do izraza močne partikularistične in centrifugalne tendence.
Poljski ekonomisti menijo, a to se priznava tudi uradno, da bi se v pogojih sedanjega sistema in njegovega mehanizma taki pojavi lahko odpravili samo z močnejšo centralno intervencijo. Vendar smatrajo to za neprimerno, ker se je pokazalo, da je tudi v tehničnem pogledu o vseh posameznostih čedalje težje odločati na «najvišji ravni«.
Postopno se ves zapleteni mehanizem materialnega spodbujanja v podjetjih poenostavlja, pri čemer se — v okvirih sedanjega sistema — iščejo takšne oblike, ki bi bile učinkovitejše. Ustvarjajo se tako imenovani «fondi
napredka«, določajo se premije za izvoz, za kvaliteto itd. Vendar se zdi, da to, kljub velikemu interesu, ne bo prineslo zadovoljivih rezultatov, ker je temu v napoto sedanji način u-stvarjanja plačilnega fonda in sistema premij.
Zdaj se išče takšna rešitev, s katero bi bila bolj poudarjena pomen in vrednost vloženega dela v okviru posameznih podjetij. Diskusija pa je prav tu o-stala, v kolikor se je morala spoprijeti z vprašanjem določanja dobička, oblikovanja cen itd. Trenutno in začasno rešitev je našel odbor za organizacijo upravljanja pri ministrskemu svetu, in to v obliki načrta tez o gospodarskem napredku v industriji.	,
Na vsak način na Poljskem pripisujejo velik pomen sodobni organizaciji ekonomike v podjetjih, kakor tudi upravljanju, ki bi moralo biti decentralizirano, se pravi osvobojeno pretiranega vmešavanja od zgoraj, s čimer bo postopno vsekakor prišlo tudi do vskladitve interesov podjetja in skupnosti.
Sicer tako prijazna Glinščica je letos bolj malo obiskana. Kriva je pač ostra zima, o čemer priča gornja fotografija
GROZOTNA ODKRITJA FRANCOSKEGA NOVINARJA
Lumumbovo truplo potopili v žvepleni kislini
Čombe je sovražil Lumumbo zaradi njegove priljubljenosti in politično poštenosti ■ Skupno s svojima sodelavcema Mpolom in Okitom je bi/ ustreljen od katanških policijskih agentov, ki jim je poveljeval Mvamba
Ko je preiskovalna komisija OZN sprožila svoje mnenje, da je bil Lumumba umorjen 21. januarja 1961, so se v'dobro obveščenih krogih v Kongu temu smejali. Kdor je imel le količkaj vpogleda v zapletene zadeve bivše belgijske kolonije, je prav dobro vedel, da 21. januarja 1961 do umora še ni moglo priti. Tako izjavlja francoski novinar Jacques Duchemin, nenavadna o-sebnost v tej afriški drami, ki je iz pustolovskih nagibov bil ponudil svoje usluge Katangi, kjer je zatem celo postal podtajnik v vojnem ministrstvu in Combe-Jev vojaški svetovalec.
Vendar, če je mnogim bilo znano, da je 21. januarja Lumumba bil še živ, pa so bili zelo redki oni, ki bi bili natančno vedeli, kdaj, kje in kako ga je doletela že vsem znana strašna smrt. Eden teh, ki to vedo, je Jacques Duchemin. Zdaj je ta spregovoril. V vrsti člankov, objavljenih v tedniku «Tempo», odkriva vso resnico, o tem strahotnem primeru.
Oktobra leta 1960, še ne dobre štiri mesece potem, ko je Kongo
dosegel svojo neodvisnost, je polkovnik Mobutu ministrskega predsednika Lumumbo odstavil. Mobutu je obenem Lumumbo obtožil, da je za kaos, ki je do nje-ga v mladi republiki prišlo, kriv on. Toda, v Leopoldvillu, prestolnici Konga, khkor tudi v o-stalih krajih dežele, sta kaos in nered še kar naprej trajala. Toda, za to je bila kriva Katanga, najbogatejša pokrajina, ki se ni hotela vključiti v novo državo Combe je bil iz Katange napravil avtonomno in v finančnem pogledu izredno bogato državo, ki jo je izza kulis nadzorovala družba »Union Miniere«. In tako je v resnici neodvisnost bila podeljena samo najbolj revnim pokrajinam bivše belgijske kolonije.
Da bi pa Combeja pripravili do sodelovanja pri pogajanjih za »okroglo mizo«, mu je vlada izročila Lumumbo. Le-tega je predsednik Katange prav tako sovražil, kot se ga je bal, in to zaradi velikanskega ugleda, ki ga je ta imel pri milijonih Afričanov, v katerih je znal zanetiti ogenj najbolj navdušenega na-
IIIIIIIIIIIIII.........Ulili..................Hlinili...............umil...........
miiHiHiuiimuiiii
tiMfiiiiimitiiiiiiiiniiiimiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiniit
DIAGNOZA IN PROGNOZA SVETA V LUČI PRIMERJALNIH ŠTEVILK
En Norvežan «živi» za več Indijcev
tako vsaj pravijo številke
Bogata dedinja
jjjdjjl'. sa3 se je leta 1962 v *Sa u s PreJšnjim letom pro-Povečala za 8,7 odstotka.
b"1*".............................."ll"|lll"llll"IHIIIII...................».IM........Hilli,IUIU,II.IIU,IH.....................................Ul
Južnoameriška bogatašinja Sylvia Casablancas, ki se je bila do sedaj že nekolikokrat zaročila z raznimi bogataši, se je nepričakovano omožila z Milančanom Cesarom Spada-cinijem
NAJNOVEJŠA znanstvena domneva
^ poapnenje žil ni kriva to/šča pa strah in živina napetost
Js	Jrs
UiNne KteroIa v krvi posledi-
£ fe
C"'*'-’*0 v ni vi pusieui-
^ 5CValskn.hrane- predvsem obili-u 'h tolšč in da so zato i	ii Priporočljiva rastlin-
!! č /V I? Je znatno zmanjšala
e 4 SV^Ua !?lskih tolšč’ da bi
V kjer poraba olj tudi v de-j M/ r»hi ?° Me živalske tolšče
0lJa- TedaJ smo 1-
i,^a.,ze 2 nekakšno pani-, <au) ?.dno naraščanje smrti \itterw, tudi množičen po-olO >t /*k‘eroze sta v ljudeh Pravičen strah.
Si z8 Prihajajo v zvezi s tem k wn°vo teorijo. Ni le tol-,,3u iZ®4 mastna hrana kri-J* (j* doijja. nam v določeni sta-
■a
Š, artp/Ile, postanejo bolj tes-V jp r*oskleroza bolj izrazi-5 oSaa 'c.da Je holesterol tista 1)r	,ah°v, ki s krvjo kroži
a tten-in se seseda na notra-,V5 tL/rvnih žil ter jih s
L j	l°da holesterol ni glav-
^ ^ S‘rah:pačpa Je glavni
Je nekl francoski n' ui 5? tS^jP.da tudi cela vrsta nje-SNo/nikov v ZDA in dru-1*1% SkiShii, sto’ In ta trditev ni ■ei\ PtvS nbCv'a, pač pa temelji na in študijah. S O, \ »Sli,/ti ne gre v tem pri-l£.!»^	za strah v prvot-1
V , >iarw Pa4 Pa za nekakšno A, S/, °st, ki meji s stra-Primerov:
3 SME
A le flu!
v Centru raziskovanja v O-je fluktuacijo ho-
v u ** Je nuKiuacijo no-i>7 AAvJ rvi merila od ure do ■c pf/la holesterola je pri nntu naglo skočila, če Pri drugem je kri-
vulja poskočila, ko je izgubil pri igri na karte. Neki tretji je pokazal obraten znak, ko mu je prišla v obiske zaročenka. In podrobno.
Zdravniki ameriške letalske zdravniške zdrastvene ustanove so ugotovili, da se količina holesterola v krvi naglo povečuje pri poizkusnih letalcih, preden sedejo v novo letalo.
Da ni količina zaužitih tolšč edini vzrok za visok odstotek holesterola v krvi, dokazujejo tudi to, da imajo mnogo več holesterola v krvi črnci newyorskega Harlema kot njihovi bratje v Gani, in to ne zaradi šibkejše hrane, ki jo ganski črnci uživajo, pač pa zato, ker žive črnci Harlema mnogo bolj napeto in živčno življenje kot njihovi bratje v Gani. To je dokazal neki zdravnik,
Med najbolj drastičnimi dokazi v zvezi z novo teorijo pa so sledeči: Neki zdravnik zatrjuje takole: «V dobi okoli leta 1910. je bilo težko najti mrliča z arte-rioskleroznimi žilami in to posebno pri ljudeh izpod 60 let starosti. V času korejske vojne pa so odkrili arteriosklerozne okvare kar pri 77 odstotkih padlih ame-. riških vojakov.
Nadaljnji, še bolj drastičen primer; Za nacistična taborišča je znano, da je v njih pomrlo na stotisoče ljudi tudi od lakote, ne le od krematorskih peči. In vendar so pri 39 odstotkih mrličev, ki so jih zavezniki našli v taboriščih, ker jih nacisti še niso utegnili sežgati, ugotovili izrazite znake arterioskleroze. Strokovna domneva vzrokov te arterioskleroze je bila: »zaradi posledic avitaminoze in neprestanega strahu«.
Misteriozni učinek strahu na odstotek holesterola v krvi sta
dva britanska raziskovalca preizkusila tudi na podganah. Skupino poizkusnih živali sta neprestano mučila z raznimi šoki, u-trujenostjo, mrazom in strahom in na koncu sta v njihovem organizmu odkrila hormon LMH. Ta hormon sta izločila v hipofizi prašiča in ga vbrizgala pod kožo mladim prostovoljcem. Učinek je bil takojšen: Injekcija je mobilizirala njihove zaloge tolšč in odstotek holesterola v krvi se je naglo dvignil.
Nekateri strokovnjaki prihajajo celo do zaključka, da je sam strah pred povečanim odstotkom holesterola odnosno pred arteriosklerozo eden izmed vzrokov, zakaj se v zadnjih časih arterioskleroza tako močno izraža v zdravstvenem stanju mnogih ljudi. Potemtakem ni važna le bolj preprosta in zdrava hrana, pač pa tudi psihično stanje človeka.
Življenjska doba Norvežana, Danca ali Američana je skoraj dvakrat tako dolga kot Indijčeva-Tudi neprimerno bolj bogata: začenši s hrano kot v vsem ostalem
Geometrična postopica, ki se kaže v naraščanju prebivalstva, spravlja nekatere ljudi v zaskrbljenost. V samih enajstih ler tih, od 1950—19(51, se je število prebivalstva sveta povečalo za 500 milijonov oseb, medtem ko je bilo treba nekoč več deset-tisoč let in' Vie*r -vse dolgo dobo od svetopisemskega Adama do francoskega kralja Ludvika XIV., da bi se na svetli člor veštvo namnožilo na 470 milijonov oseb. Od tedaj dalje je' šlo bolj naglo: Od 1650 do 1850, to se pravi v 200 letih, se je število prebivalstva na svetu na-' množilo za nadaljnjih 500 mili-, jonov, in doseglo eno milijardo. Ce smo v začetku nove dobe potrebovali 200 let, da bi se prebivalstvo podvojilo, nam sedaj zadošča za to komaj 40 let.
Strah, da bo naš planet kmalu pregosto naseljen, pa ni u-pravičen. Ce sedanje obilne tri milijarde prebivalcev sveta zberemo na enem samem kraju, bi ti v stoječem položaju zasedli komaj površino Lemanskega jezera v Švici, ki obsega 600 kvadratnih kilometrov. Vsa zemeljska obla pa ima površino 140 milijonov kv. km.
To velja, kar se tiče prostor-ninskega odnosa prebivalstva in Zemlje. Vse drugačni pa so drugi odnosi, druga razmerja. Nekaj podatkov nad katerimi se je vredno zamisliti:
Skozi tisočletja so nizki pridelki in neučinkovita medicina bili vzrok, da je od sto rojenih otrok ženskega spola nad 50 umrlo pred dvajsetim letom starosti in le 40 se jih je poročilo. Ker je bila tedaj življenjska doba kratka, so te ženske preživele v zakonu v povprečju le petnajst let in zato je mogla biti povprečna plodnost človeške rase le tolikšna, da je vsaka poročena ženska mogla dati petero otrok, to se pravi sto deklic na 40 mater. Ciklus umiranja in možitev teh deklic se je ponavljal v tem razmerju in zaradi tega smo imeli relativno demografsko stagnacijo, ki je značilna za dobo od svetopisemskega Adama do Ludvika XIV. in tudi do pred enim stoletjem.
Vse drugačno pa je sedanje stanje, ko od 100 rojenih deklic 93 doživi dobo zrelosti in 90 se jih omoži. Nadalje se je tudi njihova povprečna doba življenja v zakonu podaljšala od nekdanjih 15 do 40 let. Zato se je prirodna plodnost povečala tako, da, teoretično vsaj, moremo pričakovati od zakonskega para šest do sedem otrok, to se pravi od 270 do 300 deklic na 90 žensk, kolikor se jih od
100 rojenih poroči.1 To pomeni, da bj se človeštvo — na srečo le teoretično, — moglo v samih 35 letih ne le podvojiti, pač pa potrojiti. Dosledno s tem bi nas na Zemlji ob koncu tega stoletja bilo že okoli 10 milijard.
Nar mašetti'planetu je še vedno prostora za nekaj desetin milijard ljudi, vendar ijam realnejše ocene govore, da nas bo ob koncu tega stoletja okoli šest milijard. In v tem primeru se že postavlja vprašanje prehrane za tolikšno množico. Ze danes imamo na svetu okoli dve milijardi ljudi, ki se ne hranijo dovolj, obilnih 300 milijonov ljudi pa gladuje. Po statističnih podatkih potrebuje organizem na dan od 2.700 do 2.800 kalorij, seveda v globalnem povprečju. Toda Indijec zaužije v povprečju sedaj le 1.980 kalorij na dan, Japonec 2.210, Kitajec 2.310, E-gipčan 2.330, Brazilec 2.640, Italijan 2.750 itd. Na drugi strani lestvice pa so Novozelandci s 3.450, Danci s 3.340, Avstralci 3.250, Kanadčani s 3.150 ter prebivalci ZDA s 3.120 zaužitimi kalorijami na dan. Za bogatimi Danci pridejo v Evropi na vrsto; Norvežani z 2.980 ter Bri-tanci s 2.970 kalorijami na dan. Ostale države so nekje med Italijo in Veliko Britanijo.
Ogromna moč gospodarsko-in-dustrijskega potenciala sodobnih razvitih dežel nakazuje, da se more problem prehrane prebivalstva sveta, vzporedno s problemom oblačenja in problemom strehe, rešiti, če se premaga o-gromna razlika v razvoju posameznih dežel in tudi celin. Na svetu imamo namreč izredno bogate države, kjer se več zavrže, dot se drugje zaužije; To razliko je treba ublažiti, popraviti.
Prvi znak ogromnih razlik, ki se izražajo v življenjski ravni, v življenjskih pogojih, v higieni in medicinski oskrbi, so ogromne razlik? že v sami povprečni življenjski dobi prebivalcev posameznih dežel: Indijcu na pr. je usojeno najkrajše življenje. V Indiji znaša povprečna življenjska doba komaj 38 let, kar je sicer za 15 let več ko je bilo pred 30—40 leti, Egipčan živi v poprečju 40 let, Mehikanec 48 let itd. V nasprotju s to najnižjo skrajnostjo imamo na drugi strani Norvežana, ki živi . v poprečju 73 let, dočim Danec 72, Anglež, A-meričan in Avstralec 71 let, Francoz 70 let itd. Ostale države bo glede povprečne življenjske dobe nekje med. Mehiko in Francijo, v razmerju pač z življenjskimi pogoji
d se znatno zmanj- I komaj 12,1 na Portugalskem prebrodijo prva ne- 1 14,5, v Braziliji 15,6, v Italiji
_ _ . v posamezni državi. Razlike v povprečni živ-
1,1,1...........................IIHIMIIHIIH.IIIIIIIHIIIHIIIIIIHH.Ulili.IIHHHIHHIIHHHIHIHHIIHIHHI...........................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prišlo
bo do spora z nekaterimi sodelavci. Ne izgubite svoje treznosti, čeprav gre za stvar vaših čustev. Ogibajte se težke hrane.
BIK (od 21.4 do 20.5.) Sprejmite nekatere predloge svojih poslovnih prijateljev. Vaš optimizem vam zagotavlja uspeh. Zdravje odlično.
DVOJČKA (od 21.5. do .22.6.). Sprejeli boste važne ukrepe, katere skušajte takoj uresničiti. Izpolnila se vam bo vaša največja želja. Zdravje dobro.
RAK (od 23.6. do 22.7.) V svojem poslovanju bodite bolj previdni. Tudi če se vaša predvidevanja ne bodo izpolnila, ne boste imeli izgube. Zdravje občutljivo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaše kri-
tične pripombe bodo imele svojo ceno. Vpliv preteklosti prihaja do izraza v vseh vaših dejanjih. Zdravje dobro.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zagotovljen vam je prav lep osebni uspeh. Pomagajte nekomu, ki čaka na vašo pomoč. Zdravje zadovoljivo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pustite, naj stvari tečejo, kot jim Je določeno. Reševati boste morali neki spor s prijatelji. Zdravite se.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Danes bodo prišli na svoj račun vsi, ki ljubijo umetnost. Ohranite
neke skrivnosti zase. Zdravje dobro.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zelo dobre zamisli, toda potruditi se boste morali, da bodo sprejete. Posvetite nekaj več časa svoji družini. Zdravje izvrstno.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pazite na napake, ki bi lahko spravile v nevarnost vaše načrte. Ogibajte se prevelike drznosti, ki ne koristi. Pazite na zdravje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preden iznesete neko mnenje o svojem sodelavcu, dobro premislite. Vaša čustvena zadeva*se bo lepo razvijala. Zdravje dobro.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ce boste upoštevali nekatere nasvetg, vam je zagotovljen prav dober poslovni u-speh. • Posvetite nekaj svojega časa telesni vzgoji. Zdravje dobro.
ljenjski dobi šajo, če se varna leta otroštva in mladeniške dobe, ko zaradi slabih življenjskih pogojev ponekod umre veliko otrok in mladine. Indijec, ki prebije dvajseto leto starosti, bo doživel povprečne ■ 53 let, Egipčan in MeHikančJ‘ifj. Norvežan pa bo v istih pogojih doživel le 76. Danec 75, Anglež pa 74 let.
Kako važen je gospodarsko-industrijski razvoj posamezne dežele na življenjsko dobo, bomo opazili iz naslednjih podatkov. Medtem ko povprečen prebivalec Daljnega vzhoda — kjer je življenjska doba v povprečju kratka — porabi na leto energije, kolikor bi je dalo 262 kilogramov premoga, porabi povprečen prebivalec Evrope e-nergije, koliko je da 2 565 kilogramov premoga. Na Srednjem vzhodu je to razmerje 284, v A-friki 310, v Južni Ameriki 519, v ZDA pa kar 7.802 kilograma premoga.
Vzemimo kot primerjalno merilo jeklo: V Indoneziji pride na posameznega prebivalca 3,1, v Indiji 11,4, v Egiptu 12,5, na Kitajskem 27 kg jekla oziroma železa na leto na prebivalca, na Švedskem pa poraba jekla na prebivalca seže kar na 545, v Zahodni Nemčiji 520, v ZDA 501, v Veliki Britaniji 425 kg.
Tekoča voda je tudi merilo, le da pride ta v poštev izključno v visoko civiliziranih državah. Tekočo vodo ima v Grčiji
35,9 odstotka prebivalcev, dočim ima na Angleškem tegočo vodo 94,5 odstotka prebivalcev. Nekoliko na slabšem od Velike Britanije so ZDA s 83,4, Kana-da.'8'iTS Sta jSviedskai^^PiBnžst. prebivalstva.
Razlika v razvitosti posameznih držav pride do izraza tudi glede prosvetljenosti prebivalstva. V Laosu tiskajo na tisoč prebivalcev komaj 0,6 izvoda nekega časopisa, v Kongu prideta na tisoč prebivalcev po 2 izvoda, v Egiptu po 20, na Kitajskem prav toliko, v Braziliji po 60. v Španiji 70, v Italiji 103 izvodi, vtem ko pride na tisoč prebivalcev v Angliji kar 514 izvodov listov, na Švedskem 462, na Japonskem 397, v ZDA 328, v Avstraliji 300, na Danskem 357 itd.
Končno še eno merilo: kinematograf. Nad tisoč prebivalcev Laosa je prišlo v letu dni komaj 40 obiskov kinomatografa, v Kongu jih je bilo 100, na Kitajskem 2.200, v Egiptu 2.800, v Braziliji 5.000 obiskov, kar pomeni, da je vsak Brazilec v povprečju bil petkrat na leto v ki-nomatografu. Toda na tisoč sovjetskih državljanov je prišlo v istem letu kar 16.900 obiskov kinomatografa, v Avstriji je prišlo 15.000, v Avstraliji 14.500 v ZDA 12.400, v Italiji 11.500, v Angliji 11.500 in na Japonskem 10.900 obiskov
Arts
cionalizma ter jih pripraviti d« tega, da so srdito nasprotovali vsakršnim polovičnim ukrepom. Kljub temu pa je Lumumbov največji sovražnik — pravi Jac-ques Duchemin — pravzaprav bil Munongo, notranji minister Katange.
Lumumba in njegova najbližja sodelovca, Mpolo in Qkito, so bili zaprti v zaporih mesta Jadotville, ki je od Elisabet-villa, prestolnice Katange, oddaljeno kakih 50 km. Tu se nahaja tpdi ravnateljstvo družbe «U-nion Miniere«.
Combe, Munongo in ostali ministri so po navadi vsak večer prihajali k trem zapornikom, da bi jih zasramovali, strahovali in pripravili do tega, da bi izginili s političnega prizorišča. Lumumba, Mpolo in Okito — že docela izčrpani od mučenja — so iz protesta začeli z gladovno stavko. Drama se je nagio bližala koncu.
Dne 6. februarja, se pravi 16 dni kasneje, kot je ugotovila komisija OZN, pa je dejansko prišlo do tragedije. Duciiemin pripoveduje, da je tega dne ob 18,30 prišlo v Lumumbovo sobo šest policijskih agentov pod poveljstvom kapetana Mvambe, in to prav v trenutku, ko je ta či-tal neki članek o Rooseveltu.
Kapetan Mvamba je tedaj Lu-mumbi zaukazal, naj mu sledi, ta pa, ki je ta oj naslutil strašno resnico, je začel kričati: »Nimate pravice!« Fotem se je pod rafali brzostrelk zrušil. Pri tem pa so agenti bili tako razburjeni. da sta dva od njih bila ranjena od krogel, ki so se odbijale od sten. Istočasno sta bila umorjena tudi Mpolo in Okito.
Kmalu potem, ko Je bilo to o-pr.ivljeno, sta prišla Combe in Munongo. Francoski novinar trdi. da je Combe, ko je zagledal trupla in okrvavljene stene, začel jokati in je Munnngu rekel: »Ni bilo to, kar sem hotel.«
Trupla umorjenih so zatem skrili v hladilniku, drugo jutro pa so jih potopili v kadi z žvepleno kislino. Vse to je bilo že prej pripeljano' iz neke bližnje tovarne. Moralo pa je poteči 36 ur, preden je kislina trupla uničila, zatem je bila ogabna tekočina zlita v reko. Kislina je na nekaj kilometrov razdalje uničila vse ribe, ki so se nahajale na tem področju reke.
Jacques Duchemin pristavlja, da je materialni izvršilec tega zločina, kapetan Mvvamba, kasne, je padel, in sicer v zvezi z nekim drugim zločinom, katerega žrtev je postal generalni tajnik OZN, Dag Hammarskjoeld.
Radio Trst A
7.00:	Koledar; 7.30:	Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17.00:	Orkester Guido Cergoll;
17.20: Pesem in ples; 18.00: Violinist Rok Klopčič; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Tržaški skladatelji: «Giulio Viozzi«; 19.00: Radijska univerza; 19.15: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Armando Sciascia; 21.00: Koncert operne glasbe; 22.00: Novele in črtice; 22.20: Jazz koncert; 22.55: Schumann: Gozdni prizori.
12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Orkester Don Costa; 13.35: O zborovskem petju; 13.50: Vito Levi: «11 maestro Cesare Bari-son«; 14.00:	Simfonična glasba;
14.35: Pesmi brez besed.
Koper
PETEK, 1. FEBRUARJA 1963 Nacionalni program
6.30:	Vreme na ital. morjih;
8.20: Jutranja glasba; 8.45: Simfonična glasba; 9.05: Lahka glasba; 10.30: Sola; 11.15: Duet; 11.30: Koncert; 14.55:	Vreme na ital.
morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.30: Glasbeni kar-net; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Koncert za mladino; 17.25: Romanticizem v glasbi; 18.00: Vatikanski koncil; 18.10: Lahka glasba; 19.10:	Oddaja za delavce;
20.25: A Daudet: «11 nababbo«; 21.00: Simfonični koncert.
//. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Fausto Cigllano; 9.35: Zvezdniki na poti; 10.35: Pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Zvočni trak; 14.00: Pevci; 14.45:	Za prijatelje
plošč; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.15: Orkestralna glasba; 15.35: Koncert v minjaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50: Lupijeva diskoteka; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: M. Twain - A. Beniamino: »Bankovec za milijon funtov«; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 20.35: Gala della canzone; 21.35: Znanstvena oddaja; 22.10: Jazz.
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Turistične beležke; 12.50:	Glasba po željah;
13.40:	Zbor RTV Zagreb; 14.00:
Zabavni motivi; 14.30: Operetne melodije; 15.30: Domače aktualnosti; 15.40:	Glasbena medigra;
16.00: Glasbeni program; 16.30:
Današnje teme; 16.40: Operne scene; 17.40: Orkester Jackie Leason;
18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Pierre Comeille: «E1 Cid«. Roberto Delgado; 19.30: Prenos RL; 22.15: Gerry Gray; 22.40: P.
Stojanovič: Serenada za flavto to godala; 23.00; Prenos RL.
III. program
18.30:	Gospodarska rubrika;
18.40: Ital. periodični tisk; 19.00: Brittenove skladbe; 19.15: Gledališki pregled; 19.30: Vsakovečemi koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Boccherini to Clmarosa; 21.20:
Slovenija
5.00: Dobro jutro; 8.05: Klarinet to rog; 8.30: Izbrali smo; 8.55:
Pionirski tednik; 9.25: Iz baletov Hačaturjana in de Falle; 10.15: Iz Purcelove opere Dido in Enej; 10.35: Naš podlistek; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05:	Kmetijski nasveti;
12.15: Slovenske narodne; 12.30: Pianist Fred Došek; 12.45: Pojoča godala; 13.15: Obvestila; 13.30: Tisoč pisanih taktov; 14.05: Za šolarje; 14.35: Pesmi in plesi Jug. narodov; 15.15: Napotki za turiste; 15.20: Popevke slovenskih avtorjev; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Ura z jug. skladatelji; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Češke popevke; 18.25: Iz 1. dejanja »Gioconde«; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.15:	Zunanje-politični pregled;
20.30: Obrazi v samospevih; 21.00: Pianist Erold Gardner; 21.15: Oddaja o morju; 22.15: Skupni program JRT’ 23.05: Szymanowski in Martinu
Ital. televizija
8.30, 12.15 in 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15:	Obe plati zvona; 20.15:
Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Cro-nin-Castello:	«...	in Jupiter se
smeji« ob koncu dnevnik,
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: TV igra-«Prosti padec«; 23.05: Šport
Jug. televizija
18.00: Srečno vožnjo; 18.30: Štiristo let antične Emone; 19.00: Kratki film; 19.30: TV obzornik; 19.45: Propagandna oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Celovečerni 1-grani film.
PREDLOG KOMUNISTIČNIH SVETOVALCEV
Ob ustanovitvi dežele sklicati svečano sejo pokrajinskega sveta
Šole naj bi imele pouka prost dan, v vsako družino pa naj bi dostavili deželni statut
Komunistična pokrajinska svetovalca Marini in Bergomas sta predlagala pokrajinskemu predsedniku sklicanje svečane seje pokrajinskega sveta, da bi počastili odločitev o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
V svojem pismu poudarjata, da se s sklepom senata od 30. januarja zaključuje najpomembnejša razvojna faza za ustanovitev dežele, 3 praktično ustanovitvijo dežele je bilo kronano z uspehom prizadevanje vse «regionalistov». Nagrajeni pa so bili tudi napori tistih političnih sil, ki so kljub razdeljenosti v vsakodnevnem delu poudarjale pomen dežele. Zamolčati 30. januar, dan ko se je zaključila parlamentarna pot zakona o deželi, bi pomenilo podcenjevati dogodek o katerem so pristaši deželne ureditve prepričani, da predstavlja zgodovinski pomen za naše prebivalstvo.
Svetovalca nadalje predlagata naj bi se morebiti ob sodelovanju ostalih zainteresiranih pokrajin sklicala svečana seja pokrajinskega sveta, na kateri naj bi spregovorili predsednik in načelniki političnih skupin; soglasno s šolskimi oblastmi naj bi imele šole pouka prost dan, prej pa naj se šolarjem pojasni pomen tega dogodka; občine naj natiskajo deželni statut in ga dostavijo vsem družinam.
Ustanovitvi dežele je občinski odbor v Gorici posvetil posebno sejo. Na njej je župan označil u-stanovitev dežele za dogodek zgodovinskega pomena, ki bo odločilno vplival na gospodarski in socialni razvoj naših krajev. «Vse nas mora razveseljevati to dejstvo, je dejal župan, ker je dogodek povezan s tisto tradicionalno upravno avtonomijo, ki je pri nas od nekdaj doma. Nova deželna ureditev se bo povezovala 5 civilno in patriotsko zavestjo, vedno živo in zasidrano v neminljivih vrednotah, na katere se vedno sklicuje naše prebivalstvo v obrambi državnih interesov. Z deželo so se uresničili sklepi odbora in občinskega sveta. Vendar moramo od tega trenutka dalje aktivno vključevati Gorico in ostali del pokrajine v široki ustvarjalni proces dežele. Združiti moramo vse sile, da bomo nudili goriški pokrajini največ možnih koristi v duhu sodelovanja, ki naj cementira nacionalno solidarnost.«
Odborniki so se strinjali z županovimi besedami in sklenili objaviti priložnostni manifest, župan pa bo obiskal svoja kolega v Trstu in Vidmu. Zahvalne telegrame so poslali predsedniku republike in drugim državnim predstavnikom oblasti.
Nagrade delavcem v trgovinah
Sindikalna stroka FISASCAT, včlanjena v CISL, nam je sporočila, da so 28. januarja podpisali na Uradu za delo sporazum za delavce v trgovinah goriške pokrajine. Sporazum bo veljal do 31. julija 1963. Na podlagi tega sporazuma morajo vsa trgovska podjetja izplačati do 21. februarja letos svojim delavcem enkratno nagrado na račun bodočih poviškov. Kategoriji A in B prejmeta po 20.000 lir, kategorija C/l — 15.000 lir, kategorije C/2, C/3 in C/4e (delavci) po
10.000 lir, vajenci pa po 5.000 lir. Nagrado bodo v celoti izplačali tistim delavcem v trgovinah, ki so zaposleni vsaj šest mesecev, v dva-najstinkah pa nagrado tistim, ki so zaposleni manj kot šest mesecev.
Pokrajinski tajnik CISL Marinel-lo je opozoril poveljnika mestnih stražnikov, prefekta in Zvezo trgovcev, da veliko število trgovin in frizerjev podaljšuje delovni čas. To povzroča nezadovoljstvo predvsem med prizadetimi delavci, ker se s tem kršijo določila, ki urejujejo izplačevanje nadurnega dela. Ob zaključku zahteva tajnik od poveljnika mestnih stražnikov, da prepreči protizakonito podaljšanje delovnega časa.
GORIŠKI GASILCI NA DELU
Ogenj je uničil spalnico v Farri
Škodo cenijo na okrog 100.000 Ur
Včeraj okrog 15. ure so poklicali gasilce v Ul. Dante 12 v Farri, kjer je prišlo do požara v stanovanju Antonia Castellana. Po tričetrturnem delu se je gasilcem posrečilo ogenj pogasiti, vendar pa sta bili uničeni dve žimnici, vrata in več kosov oblek in perila. Škodo cenijo na okrog 100.000 lir. Vzroka, kako je prišlo do požara, niso mogli ugotoviti.
Ob 13.25 pa so morali gasilci posredovati tudi v bivši mehanični delavnici na Tržaški cesti 12 v Gorici. Tu je povzročil po-
žar karbidni izgorjevalec. Gasilci so kmalu odstranili vsako nevarnost in tudi škoda ni bila velika. Delavnico ima v najemu Luigi Adani.
PREDLOG POKRAJINSKE' KMEČKE ZVEZE
Krajevne ustanove in zadruge naj ustanovijo pokrajinsko mlekarno
•lllllllimilllHIHIIUIIIIHImmmnmllllllllllnll,llll>
VERDI. 17.00: «Oggi a Berlino«, H. Crien in N. Osten, črnobeli film, mladini pod 16. letom vstop pre
Organizacija zahteva zvišanje cene mleka, toda ped pogojem, da ne bodo prizadeti ne proizvajalci ne potrošniki
2e nekaj časa proizvajalci mle- je koristi: preprečili bodo špe-
ka zahtevajo,, da se zviša odkupna cena. Njihov ukrep je povsem utemeljen, če upoštevamo izredno podražitev živinske krme, ki jo primanjkuje zaradi letošnjega sušnega poletja. Tudi sicer je cena mleka pri proizvajalcu prenizka. Ce je vino tako poskočilo, zakaj ne bi tudi mleko?
Posledica takšnega utemeljenega stališča je bila stavka briških proizvajalcev mleka. Podobne ali enake korake pa nameravajo storiti tudi v ostalih vaseh goriške pokrajine. V skladu s tem gibanjem je stalna komisija za kmetijstvo pri trgovinski zbornici prejšnji teden na svojem prvem sestanku že sklenila predlagati zvišanje cene mleka, odkupljenega pri proizvajalcu.
V ilustracijo naj navedemo, da se je v Vidmu cena vstekleniče-nega mleka dvignila na 105 in 115 lir liter in ga bodo proizvajalci morali znižati na 100 lir, ker je tako sklenila prefektura.
S podražitvijo mleka pa se pojavlja nevarnost, da bodo oškodovani proizvajalci, ki bodo morda prejeli kakih 5 lir več pri litru, oškodovani pa bodo tudi potrošniki, ker bodo morali plačati zaslužek, ki si ga hoče ustvariti posrednik. Pri tem ne mislimo na
a. • a _ —a m n,lk
kulacije in posredovalne dobičke, ki so zelo visoki, zaščitili pa bodo proizvajalce in potrošnike. Na takšen način se bo zvišala potrošnja mleka in njegovih derivatov, ki je v Italiji najnižja v Evropi.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi je na svoji zadnji seji dne 30. t.m. sprejel odnosno odobril vrsto upravnih u-krepov.
Med drugim je priznal uslužbencem občine v Ronkah posebno nagrado za izredno delo ob času volitev. Sprejel je tudi pritožbo Isidora Taviana in Marie Codet iz Ronk, ki jima je občinska uprava zavrnila prošnjo za trgovsko obrtnico. Za Gorico je odbor odobril spremembo proračunskih postavk za 1962. Za Tržič so odobrili podaljšek občinskega vodovoda in izvedbo tretjega obroka teh del.
povedan. CORSO.
16.30: »Settimo parallelo — Tierra Brava«, italijanski barvni
dokumentarni film v cinemascopu.
VITTORIA. 17.15: «Maciste, il gladia-tore piu forte del mondo«, M. Fo-rest in S. Gabel. Italijanski barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «Sakiss, vendet-ta Indiana«, S. Brandi in A. Trot-ter. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo ItaliF. 242 — tel. 31-35.
temperatura včeraj
Včeraj smo imeli v Gorici naj-Višjo temperaturo 1,8 stopinje nad ničlo ob 14. uri, najnižjo 13,6 stopinje pod ničlo ob 7.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 50 odstotkov.
tiste majhne prodajalce, ampak na monopolistično veliko trgovino, ki utegne zaslužiti pri litru mleka tudi do 25 lir.
S tem v zvezi je Pokrajinska kmečka zveza objavila svoje stališče do tega vprašanja. V njem navaja podporo protestnemu gibanju proizvajalcev mleka, vendar pa jim obenem priznava pravico, da dražje prodajajo svoj proizvod, ne da bi to vplivalo na potrošnike, ki so že tako moč-no prizadeti zaradi dražitve življenjskih stroškov.
Kmečka zveza poziva proizvajalce in potrošnike, naj se enotno borijo proti špekulantom in grosistom, ki si ustvarjajo velike dobičke na račun enih in drugih. Obenem predlaga krajevnim ustanovam, sindikalnim organizacijam in kmečkim zadrugam, naj ustanovijo osrednjo pokrajinsko mlekarno, ki jo bodo sami upravljali
Popoldne ob 15.10 je Iskal pomoč tudi 51-letni Rudolf Bregant iz Pevme št. 13. Zdravniki so ugotovili udarec na glavi s pretresom možganov ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Bregant se je ponesrečil pri padcu preteklo nedeljo.
Popoldne ob 15.30 so pripeljali na oddelek za prvo pomoč 9-let-nega Maurizia Bolterja :z Gorice, Ul. Venezia št. 1. Deček je padel doma na dvorišču ter se ranil na levi nogi. Okreval bo v 8 dneh.
Tretji val mraza
Letošnji rekorden mraz, tako po trajanju kot po jakosti, je prišel včeraj tudi v Gorico z novim valom ter so ponoči namerili 13 stopinj pod ničlo. Na nekaterih bolj izpostavljenih mestih je živo srebro padlo še nižje.
Ob bregovih Soče in Vipave se je spet začela delati ledena skorja, v veselje mladine, ki bi se rada drsala.
O novem valu mraza poročajo tudi iz Furlanije, kjer so včeraj ponoči namerili v Vidmu 11 stopinj, v Pordenonu pa 13 stopinj pod ničlo. V Beneški Sloveniji so v Stupici namerili včeraj 18 Stopinj pod ničlo in tudi po drugih krajih tega predela, vštevši Čedad je živo srebro občutno padlo.
DANES V MADONNI Dl CAMPIGLI0
Smuk-prva točka sporeda «3-Tre»
Zelo naporna in težka proga
MADONNA Dl CAMPIGLIO, 31. — Avstrijca Nenning in Hias Leitner, Švicarja Dumeng Giovanoli in Georges Gruenfelder, Nemca Bartels in Ludwig Leitner, Francozi Lacroix, Killy in Arpin ter Italijani Carlo Senoner, Felice De Nicolo in Paride Milianti brez dvoma spadajo med favorite za končni uspeh na letošnji 14. izvedbi mednarodnega smučarskega tekmovanja v alpskih disciplinah za trofejo «3—Tre«.
Začetek tega smučarskega tripti-
Povišfci avstroogrskim upokojencem
Pokrajinska federacija upokojencev (CISL) sporoča, da je parlament dokončno odobril zakon 1841 (objavljen v Uradnem listu štev. 2? od 26. Januarja 1963) o ekonomskih izboljšavah v korist upokojencev, likvidiranih na podlagi določil bivšega avstroogrskega režima. Zakon predvideva povišek pokojnine za 10 odst. začenši s 1. julijem 1961. leta.
ka bo jutri ob 11.01, ko se bo po začrtani progi za smuk spustil prvi tekmovalec, to je Švicar Giovanoli. V prvem dnevu se bodo tekmovalci norili za osvojitev pokala Ma-donna di Campiglio.
Morda je pretirano reči, da je prisiljena odsotnost svetovnega prvaka v veleslalomu Egona Zimmermanna, ki se je potolkel med včerajšnjim treningom, zmanjšala pomen te mednarodne «A - FIS« prireditve. Tekmovanje, pa čeprav je odpadel glavni favorit za končno zmago, bo prav gotovo privlačno, še posebno, ker bo za vse udeležence ena letošnjih najtežjih preizkušenj v alpskih panogah. Na teh progah in za to trofejo so se že uspesno potegovali smučarji svetovnega slovesa kot so bili Ženo Coli), Christian Prawda, Sten Eriksen,
Rey, Hint Hinterseer, Oberaigner,
UGG v finančnih težavah
Goriško telovadno društvo UGG je zašlo v hude finančne stiske iz katerih si samo ne more pomagati. Njegov odbor je imel te dni sejo, na kateri so sklenili, da bodo ponovno zaprosili pri mestni hranilnici za nujno posojilo v znesku 31 milijonov lir. Ce ne bodo kaj kmalu odobrili tega posojila, bo moralo društvo odrediti razpust in likvidacijo.
Toni Sailer, Josl Rieder, Adrien Du-villar, Willy Forrer, Guy Perillat, Bozon, Egon Zimmermann in Karl Schranz.
Danes je bil za vse udeležence smuka obvezen spust. Proga bo dolga 2.950 m. Start bo v višini 2.306 m nad Pancugolom, cilj pa bo v Ma-donni di Campiglio, to je v višini 1.526 m z višinsko razliko 780 m. Progo lahko po težkočah razdelimo na tri dele. Srednji del, pa čeprav Je izredno hiter, bo najmanj težaven. Začetni zelo strmi del z vrsto nevarnih «zidov» (pri tretjem se je včeraj potolkel Zimmermann) bo verjetno marsikoga spravil iz ravnotežja. Isto se lahko reče o zaključnem delu proge z vrsto «schus-sov«, ki dosega višek v strmoglavi vožnji proti cilju.
Danes so žrebali startne številke, zaradi česar bo tekmovanje v smuku potekalo po naslednjem vrstnem redu:
1.	Giovanoli Duming (šv.)
2.	Gruenenfelder Robert (Šv.)
3.	Leitner Ludwig (Nem.)
4.	Perrot Gaston (Fr.)
5.	Arpin Michel (Fr.)
6.	Gruenenfelder Georg (šv.)
7.	Bartels Wolfang (Nem.)
8.	ICilly Jean Claude (Fr.)
9.	Nindl Hugo (Av.)
10. Nenning Gerhard (Av.)
14.	Senoner Carlo (It.)
15.	Leitner Hais (Av.)
16.	Mussner Gerardo (It.)
17.	Brunet Jean Guy (Kan.)
18.	Frank Benno (Nem.)
19.	Josne Leif Otto (Norv.)
20.	Gacon Albert (Fr.)
20. Holm Arild (Norv.)
22.	Rohlen Olle (Šved.)
23.	Schmidt Paul (Šv.)
24.	Grahn Bengt-Erik (Šved.)
25.	Stamos Pierre (Fr.)
26.	Minsch Jos (Šv.)
27.	Fettig Ferdinand (Nem.)
28.	Mahlknecht Ivo (It.)
29.	Milianti Paride (It.)
30.	De Nicolb Felice (It.)
MIAMI B1SAUH, di. — ‘-,-,,0
Robinson je sinoči premag&LBJiC' kah 27-letnega Dupasa. Za
bo sedaj skušal doseči d’ svetovni naslov srednje *»
UMETNO DRSANJ® ».
Od 4. do 10. februar) Bf
v Budimpešti
evropsko prvenstvo
BUDIMPEŠTA, 31.
Od <■
10. februarja bo v BudimPe9 ropsko prvenstvo v umetnem nju in plesu na ledu. Po SP bo v ponedeljek 4. žrebam vilk za nastopajoče, v tore* ^ nastotp v prvem in drugem obveznih likov za moške ler
-d
•S
ste izvedbe za pare. V 5re^0J|
zaključni del prvenstva * ^
nimi vajami za moške, z mi vajami za pare, s finalom
vakov.
vib *
fd
V četrtek 7. bodo ženske zale prva dva dela obvezni ^
moški pa bodo nastopili
mi liki s finalom; sledila . glasitev zmagovalcev. V Pe , bo zaključni nastop žen3» J Itvj veznih vajah, pari pa bodo Sdy pili s prostimi izvedbami, - iSe bo sledila proglasitev zn\8* brin cev. V soboto bo zadnji f jil venstva s prostimi vajaflUj t?u5 in s proglasitvijo novih «v* rj|! prvakinj.	&bj]j
✓ h
$ liei
BOKS
ZA POKAL FOEMINA NA ABETOI
i\ad 60 smučar Iz 10 držav
Med nastopajočimi tudi dve Jugoslo'
........................................................................
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Sostanovalki je ponujal ljubezen potem pa jo je obdolžil Kraje
Motociklist je podrl kmeta iz Standreža, ki s! je zlomil nogo Zaradi pohujšljivih slik je policija zaplenila revijo «Strip-tease»
Kratke iz bolnišnice
Včeraj zjutraj ob 7.30 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 53-letnega Marina Culiattija iz Gorice, Ul. Don Bosco 119, ki se ga je preveč nalezel. Ko se je malo streznil so ga poslali domov.
Ob 11. uri pa je prišel po pomoč 48-letni Bernardo Cerni iz Martinščine št. 21. Cerni se je ponesrečil na delu pri podjetju Tacchino v Foglianu, kjer si je verjetno zlomil nogo. V bolnišnici so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju.
Ker se je ponesrečila pri sekanju drv, je prišla včeraj dopoldne ob 10.30 v civilno bolnišnico tudi 36-letna Emilia Bisiani iz Gorice, Ul. Sile 24. Pri sekanju je namreč trska odskočila v obraz in jo ranila pri očesu. Ozdravela bo v treh dneh.
Okrog 12.15 je prišel v bolnišnico tudi 56-letni goriški trgovec Luigi Schiff iz Gorice, Korzo Italia 124. Pri odpiranju ribje konserve se je ranil na ie3m
in na'takšen način zavarovali svo- roki. Okreval bo v 6 dneh.
Včeraj je bila pred okrajnim sodiščem v Gorici druga vrsta razprav, ki so se hitro zaključile, ker so v večini primerov ukinili sodni postopek zaradi aplikacije amnestije.
Med temi je bila tudi zadeva 28-letnega Emila Gerbca iz Kam-breškega (Avško) blizu Kanala. Ta se je dne 18. decembra 1961 peljal okrog 16. ure s svojim motociklom po cesti iz Čedada proti Gorici. Ko je privozil že skoraj do mostu čez Sočo, pa se je s svojim vozilom zaletel od zadaj v 65-letnega Emila Tabaja iz Standreža, Ul. Canin 4, ki je šel peš po svoji strani ceste in porival pred seboj ročni voziček Oba sta bila pri tem hudo ranjena; Tabaj si je zlomil desno nogo in se ranil na levi roki, ter so ga sprejeli v bolnišnico s prognozo 60 dni, Grbec pa si je prebil lobanjo in dobil še druge poškodbe. Njega so potem 21. decembra odpeljali v Jugoslavijo. Pri včerajšnji razpravi Grbec ni bil prisoten, vendar so sodni postopek proti njemu ukinili zaradi amnestije.
Pri drugi razpravi sta se morala zagovarjati 64-letni Beniamino
di Vincenzo iz Gorice, Ul. Gar-zarolli 28 in 36-letna Ulderika Pardo, por. Pahor, iz Gorice, Trg Municipio 4.
Za prvega pravi obtožnica, da je z grozilnimi pismi žalil čast Pahorjeve, kateri je očital, da mu je odnesla več kosov obleke in perila ter tudi nekaj denarja. To naj bi se zgodilo v času od 17. februarja do 4. aprila 1962. Za Pahorjevo pa pravi obtožnica, da je odnesla di Vincenzu volneno majico, mizo, zapestno uro, dve obleki in suknjo.
Tožbo je vložila Pahorjeva dne 7. aprila lani na kvesturi ter izjavila, da je di Vincenza spoznala oktobra 1961 v bolnišnici v Krminu, kjer se je zdravil tudi njen mož. Z moževim dovoljenjem se je potem preselila v di Vincenzovo stanovanje v Gorici, kjer je dobila eno sobo ter v zameno skrbela za čistočo stanovanja. Med tem je di Vincenzo včasih prihajal domov in jo nadlegoval z ljubezenskimi ponudbami in ker je postal vedno bolj vsiljiv, je' konec januarja zapustila njegovo stanovanje. Od takrat ji je začel pisati grozilna
pisma, ter ji tudi naprtil krajo. 1 dr. Rinaldi.
Okrajni sodnik je odločil, dp ni pristojen odločati v tej zadevi in jo je poslal okrožnemu sodišču v razsodbo.
Tudi 37-letni Horst Scholz iz Gorice, Ul. Vicenza 14 je bil o-proščen brez amnestije in sicer ker dejanje ni kaznivo.
V njegovi zadevi je šlo za 12 izvodov revije «Strip-tease», ki jih je policija dne 31. maja 1961 zaplenila v časopisni agenciji Pe-tronio-Frontini na Trgu sv. Antona 5, kjer je Scholz za upravnika. Zaplemba je bila odrejena zaradi pohujšljivih slik, ki so bile v tej reviji.
Pri včerajšnji razpravi je H Scholz pojasnil, da ima v agenciji v prodaji kakih 400 revij poleg dnevnega časopisja in da zato ne more kontrolirati vsega, kar ima v prodaji. Dodal je tudi, da bi morala eventualno cenzura samo poskrbeti, da prepovedane revije in brošure ne pridejo v prodajo.
Sodišče je upoštevalo obtožen-čev zagovor in po obrambi odvetnika Cossa ga je oprostilo, ker dejanje ni kaznivo.
Drž. tož. odv. Pedroni; sodnik
d J11 tr
ABETONE, 31. — Nad 60 smučark iz desetih držav bo ^
pa do nedelje nastopalo v tekmovanjih XIII. izvedbe pokala , ki bodo na zasneženih poljanah A betona. Med prisotnimi zmagovalke zadnjih treh izvedb in sicer avstrijski smučarki
Jahn ter Italijanka Pia Riva. Prognoze so še vedno v prid teh treh, pa čeprav imajo Nemka Biebl ter Francozinji Teraillon in Goitschell prav gotovo izredno možnost za uspeh:
Letošnje mednarodno tekmovanje smučark bo potekalo po naslednjem razporedu:
1.	februarja — «no stop training«
2.	februarja i— smuk
3.	februarja — slalom
Za tekmovanje so se prijavile: ,
Avstrija: Jahn, Kasler, Haas, Zimmermann, Stauffer, Brauer.
Francija: Judette, Teraillon, Cor-ne, Goitschell M., C. Bochatay.
Anglija:	Asheshov, Galica, Kiss-
ling, Headot, Ferryngton, Murphy.
Kanada:	Crutchfield, Holland,
Ruttedge, Dokka, Kike.
švedska: Frish.
Romunija: Micloks.
Švica: Ruth, Bochatay, Zimmermann J.
Jugoslavija: Klofutar, Rutar.
Z. Nemčija: Biebl, Farbinger, Mit-termaier, Roehrs, Heinzinger-Ruh-land, Urban, Hornsteiner.
Italija A: Riva, Senoner, Medail-le, Barbieri, Tenar, Santo.
Italija B: Ramella, Maggi, Cipol-la, Erlarcher.
6.	Gustavsson (Šved.) 42’0l
7.	Ruoppa (Fin.) 4210 8
8. Barnova (SZ) 42'13”7 ^„j 10. Strandberg (Šved.) 42’47
9. Martlnsson (Šved.)
ZA OLIMPIJSKE
Tudi temnopolti v južnoafriških reprezentancah
JOHANNESBURG, 31.	* |
afriška vlada je privolila..,*)}] nopolti atleti pridejo m 0 JU
A
V SEEFELDU
Bolčina zmagovalka v teku na 10 km
SEEFELD, 31. — Sovjetska smučarka Kolčina, ki je v Zakopanih osvojila naslov svetovne prvakinje, je danes zmagala v teku na 10 km, ki je bil v okviru prvega predolimpijskega tekmovanja v nordijskih disciplinah. V nordijski kombinaciji za moške pa je zmagal olimpijski prvak v tej panogi Nemec Georg Thoma.
Vrstni red na cilju ženskega tekmovanja je naslednji:
1.	ALEVTINA KOLCINA (SZ) 40’41”7 (pri 5 km 19W’6)
2.	Bojarskic (SZ) 41'03”2 (19'36”5)
3.	Guskova (SZ) 41’13”9 (20’05”)
4.	Mekcilo (SZ) 41’45”4
5.	Lahtonen (Fin.) 41’48”8
iiupuni cv l i v; o i	|
reprezentanco pod pogc^j[jl
da si to priborijo z
nogomet
BEOGRAD, 3i.	—
Crvena zvezda je sprejela r f ni datum 6. marca za P*Vj A četrtfinala turnirja za po®. J skih mest z Romo. Teld11^ Rimu. Datuma povratnega še niso določili.^ ^ ^
MODENA, 31. — Današnja teljska nogometna tekma ‘ rt deno in švicarskim or»»5 som se je končala z janskega moštva 2:0	,
je dosegel Vetrano in S1 -[Jtj prvega in v 6’ drugega?^
plavanje
I
BERLIN, 3i. — Zaho« plavalec Gerhard Hetz je " s i' segel na 400 m v 4 slogih ^
To je čas novega svetovna . da, katerega pa ne bod° f ker ga je dosegel v 25< bazenu. Kot je znano, hj”' rekordni časi doseženi
reKoram časi aosezeu* .uffi skem bazenu. Svetovni pada s časom 4’51” 1 Sticklesu, evropski P® M Hetzu._____
KOLESARSTVOVl
1. — španiJ9 6ve<l
MADRID, 31. —	sV‘
raj gotovo organizirala. )et^|
kolesarsko prvenstvo JSjj®'
lUIIVOOlOIVU JIIVOIIOHV -
ko je izjavil predsednik
kolesarske zveze Del <-7t)iiPi vožnje bodo v Lasartu * pr Sebastiana), v dirkališču11* ] pa bo prvenstvo v Irunu.

• •••••••••••••••••
• ••••• •••••••••••
• *••••• •••••• •••••• ••••••••••

n.
C PROF. TONE PENKO)
Gccin/e s
mjGtlveilGMt
šla sva na drugo senožet. Končala sva. Počakati bo treba, da se seno na eni strani posuši, da ga nato obrneva. Oddahnila sva se malo.
»Vidite tistole polico tamle?* mi je kazal. Gledal sem in gledal, napenjal oči, toda police nisem zagledal. Kazal mi je in kazal, nisem videl police, toda, da bi ga zadovoljil, sem rekel: «A, da, saj res, tista tam. Seveda 1» in gledal v smer njegovega prsta. Meni Je polica deska, na kateri imam zložene knjige, kaj pa je on videl za polico in kaj si on predstavlja za polico, kdo bi vedel in razumel.
»Svoje dni veste, so bili pri nas v vsaki hiši ovčarji. Danes
je v celi vasi manj ovac, kot je bilo svoje dni samo ovčarjev. Gori nad vasjo, tam kjer je slabši svet in bolj kamnito, tam je bilo vse polno ovac. Neki posebno star medved je na star rost spoznal, da imajo ovce zelo okusno meso. Prej je vse življenje jedel le sadje in med, od živali samo mravlje in gliste. Ko je okušal okusno in dišeče ovčje meso, mu je bilo hudo, da je star, pa je hotel na starost prinesti to noter, kar je v mladosti zamudil. Sploh ni drugega jedel kot ovce. Povzročil je ljudem obilo škode. Res je bilo ovac dosti, toda tudi dni je bilo dosti in medved je kakšen dan raztrgal tudi po
dve ali tri ovce. Ljudem se je zdelo že preneumno. Najprej so ga podili, ko pa stare mrcine ni bilo strah in je bila zvita kot pero od ure, so ga šli lovit.
Od vseh strani so prežali nanj. Pokali so vanj iz zasede, z dreves. Niso mu mogli do živega. Tudi na tisti polici tamle, je čakal pastir s puško. Od spodaj, kot vidite, se na tisto polico ne da, le od zgoraj se nanjo pride. Medved je bil spodaj, pastir je sprožil vanj. Zadel ga je. Strašno se je, strašno razburil. Pognal se je proti polici. Postavil se je pod polico, grozno renčal in puhal v pastirja. Do pastirja pa ni' mogel, četudi se je zaganjal. Tako strašno je renčal in puhal v pastirja, da je bil ubogi pastir ves poslinjen. Prav preobleči se je moral in dati obleko sušit. Od takrat vidite pravijo onile polici, medvedova polica.*
Prejle, ko sem pravil, da so v Klonici Svete Trojice vedrili medvedka, dva mladiča in pestrna, vem, da vas je srbel jezik, kaj je to pestrna. Pestr-
na je med ljudmi tista, ki pestuje otroke.
Drugič sva obrnila z gospodarjem, seno se-je že kar dobro presušilo. Gospodinja nama je prinesla malico. Jedla sva debele krompirje kuhane v kislem zelju, prigrdzovala pa poleg kruh in klobaso. Beseda je nanesla na obisk medvedov. Prilika je bila, pa sem vprašal: «Ves čas čujem govoriti o pestr-ni, pa veste, da pravzaprav ne vem kaj je to pestrna?*
»Kaj vam nisem še povedal?* tako je začel, »lani je bilo ali predlanskim.*
«Lani,» je rekla ona. »Predlanskim,* je rekel on, «pa naj že bo, kakor je bilo.*
«Lani pravim.*
»Pa naj bo lani. Preden je zorilo smo šli kosit. Visoka je bila trava. Zadnji hip, da Jo pokosimo, šel sem od onegale kamna, ki je meja med menoj in sosedom in v ravnih črtah korakal od onega kamna tam nad dolino, da odmerim, da ne bi prekosili sosedovega. Grem proti dolini, gledam v oni kamen, da bi šel naravnost in me
ne bi zaneslo, da ne bi bilo jeze in greha s sosedom; pa zagledam v dolini sredi visoke trave medvedko, ki hlasta tra-vo. Ustavim se in zakričim. Tisti hip pomigata na vsaki strani še dve ušesi. Bila je medvedka z mladičema. Zakričal sem še bolj, pa se pokaže še ena kosmata glava; ni bil niti odrasel, niti mladič. Bila je pestr-Veste, pestrna je lanski
na.
mladič, ki ostane še pri medvedki in mora pestovati mlajše brate in sestre, varovati jih, ko gre mati po svojih opravkih, učiti jih mora življenjske modrosti in umetnosti.*
«No, sta pojedla, jaz moram domov,* je priganjala gospodinja. Gospodinja je pospravila posodo, midva sva pa še zapa-lila cigareto. Odšla je gospodinja, pa nisva bila dolgo sama. Po poti Je prišel mož, ki je nar biral gobe. že kar poln košek jih je imel.
»Nabiraš?*
»Nabiram.*
«Jih je?»
»Kar gre. Pa vidva?* »Sušiva, obračava, sedaj pa
kot vidiš kadiva in se meniva o medvedih.*
»No kaj se pa menita?* «Pravim o medvedovi polici in kako sem predlanskim na tej senožeti tam v dolini videl staro, pestrno in dva mladiča.* «Pa si gospodu povedal, kako se je meni godilo?*
»Kaj se je že tebi zgodilo?* «Nisi povedal, kako sem se jaz tepel in ravsal z medvedom?*
»No, tega pa res nisem povedal, to moraš pa res ti sam povedati!*
Mož je bil že prileten pa še krepak možak. Nabiral je gobe. Po brvi je šel čez potok. Spolzka je bila brv, kakšna brv, tak debel tram, še ves okrogel, moker, ves slinast od polžev in že napol nagnit. Stopal je previdno, pa mu je kljub temu spodrsnilo. Padel je v vodo. Saj ni bila ne visoka ne globoka. Vendar nerodna stvar biti moker do kože, biti moker skoz in skoz. Skobacal se je iz vode in iskal z očmi primeren prostor, da se sleče in vsaj ožme obleko. Videl je debelo, zavalje-
no klado. Sedel je tik nje, odvezal je čevlje in že je začel vleči s telesa hlače, ki so bile kot prilepljene na telo. Pripogibal se je in zvijal, dregnil parkrat v tisto klado in naenkrat tista dozdevna klada oživi, se renče dvigne in osuplega možaka napade medved. Hlač ni utegnil potegniti, niti jih ni utegnil zapeti, zato so mu vezale noge in njegov obupen položaj še poslabšale. Medved se je postavil na zadnji nogi, s sprednjima šapama pa možaka bridko pobožal. Vendar se je možaku posrečilo, da je bliskovito segel medvedu v odprt gobec, ga zagrabil za jezik in mu ga izvlekel iz žrela. Pričela se je borba na življenje in smrt. Naš prijatelj gobar je medveda divje tresel za jezik in mu ga držal tako trdo, da ga medved ni mogel izmaknit. Grizel se je medved v jezik in rjul, vendar našemu pripovedovalcu junaku, pa le ni mogel do živega. Naš prijatelj je medtem izgubil hlače in čevlje, ki so bili razvezani, vendar borbe še ni bilo konec. Kako jo končati. Naš možak je točno vedel
• •••••’ J
kje je, pa se je zavede1'^: v bližini visoka sten®-^ J
stene je na smrt upe*1®11.
zik privlekel medveda- J je pa tudi medved zaV®sefl>l ve nevarnosti in se z %] bupom branil. Nista I ločiti, kdo bo odletel
no. Končno je mož,
koncu svojih moči, s*ggjll polnoma izčrpan, do (I kraju stene s prosto * in z njeno pomočjo t0 ^ f! vlekel medveda, da ®e j 5<J vesnil čez steno. Medv * ubiL
«Pa si bil le junak- 0 ti r junaštvu bi moral v® svet,* je rekel gospod ..
«Strela, ne vem, kdo razen mene. PenziJ0 vij
morali dati, kaj Pra taitD
avi
spod, saj me je tisto lalo, da nisem od ta za pravo delo!*	A
Seno je bilo suho. je prihajal z l°jtrnl'ai9 i in na njem so prepav f smejala mlada dekial^vlr so v zakupu smeh id pred seboj.
(Nadaljevanje *
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Po»W‘ »"J1« **	i	dtate tn^MaO^df	BTO^i^etrlle^'«TO'din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, D^
letna 1800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir - J^RJ: v tednu 90 dm m «gtao4J0 'din ~	vsak mm v širjenega stolpca: trgovski 100, finančna pravni 150, osmrtnice 120 lir. = Mali oglasi 30 Ur beseda. - Vsi oglasi se naročajo P«
UPRAVA: TRST
UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir —

Stritarjeva ^^£7	račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 ~	t^a