Gospodarske stvari. Kteri les od rozge ali trte kaže najbolj za trsne sajenice. M. Kakor le dobro, zdravo seme lepo in obilno zrnje rodi, kakor le krepko živinako pleme mo5no in lepo živino zareja, ravno tako tudi le mo6en, zdrav in rodoviteu trs daje les, iz kterega se dobivajo sajenice, iz kteiih postanejo krepki in rodovitni trsi. Toraj morarao izbirajo5i Ie8 za trsne sajenice, skrbno gledati na zdravje, krepkoat in rodovitnost maternega trsa, od kterega ae jemlj6 sajenice. Izbirajoci les za sajeniee, se moramo toraj praaati: 1. Od kterega tisa se bodo najboljšo sajenice dobile? 2. Ktere rozge ali trte na trau dajejo najboljae sajenice? 3. Kteri del na rozgi ali trti je najpripravnejai? Vae, kar se plodi ima neko podedovavno spoaobnost v sebi. Ravno tako tudi trs. Mladi tra ne rodi samo iato sorto, ampak ima tudi tiste dobre ali ,slabe laatnosti v vecji ali manjši meri, ktere je imel materni tra. Kdor ho6e tedaj od zasajevanja v vinogiadu dober uspeh imeti, mora sajenice le od krepkib, zdravih in rodovitnih trsov jemati. Ne sme ruu se tedaj tožiti o prilikah raznib opravkov po vinogradu posamezne trse opazovati in tiste, ki se po posebno lepi rasti zdravju in rodovitnosti od diugib odliknjejo, zaznauiovati, da more o svojem Času od njih les za sajenice jemati. Na prvi pogled se ta nacin izbiranja sajeni6nega lesa precej težaven zdi, vendar pa bode vaakemu, kteremu je za vinograd mar in mu pravo ekrb daruje, njegov trud popolnem popla5al. Nadziroraje delo ali pregledovaje" vinograd vinogradar to labko opravi. Drugo praSanje je, ktere rozge ali trte ee morajo za sajenice jemati? Navadno se jemlje za sajenice jednoletni les na dveletnem. Tu pa je treba poseben ozir jemati na razna o5esa, iz kterih trte proraSSajo. Znano je in vsak skušen vinogradnik ve, da go le bolj spodnja očesa prava rodovitna očesa in da le rozge, ktere ao iz takih oCcs pognale, najve5o gotovost za rodovitnost mladega trsa obetajo. Tudi les iz spodnjib, mo6nej§ih o6es prej zazori in tako zopet svoja o5esa krepkejše in za življenje pripravnejše razvije. Število teh o5es se ne da do piSice dolo6iti, vendar pa za naš namen jih 3—5 zadostuje. Ravno ta okoliaSina, da so le spodnja o6eea prava rodovitna očesa in da so bolj krepko razvita od drugih, dolocuje tudi del rozge, kterega moramo z najve5o gotovostjo za sajeuice odbrati. Najbolje je tedaj spoduji del rozge za sajenice. Vita povedanih lastnosti, ktere ravno ta del rozge ima, so tudi na njem o5esa bliže drugo poleg drugega, kar najgotovejše poroštvo daje, da se sajenica nio6no obkorenini in da potem mladi trsi tudi lepo poganjajo in rastejo. Še tudi drngo zelo imenitno prednost ima ta del rozge. Po njem se najlajše gnjiloba v strženu sajeni5nem zabrani in sicer bolj, nego se to na kteri koli drug na5in dose6i zamore. Ako se klin5ek dveletnega leaa na jednoletni rozgi pusti, se tako stržen jednoletne rozge zvunajnih Ikodljivih upljivov obvaruje. Da je pa gnjiloba stržena za rast aajenice škodljiva in mudivna, to vsakdo labko 8previdi. Imajo sicar še navado sajenico tik pod spodnjim petnim očesom odrezati in jo tako gnjitja varovati. V o5esu je namiec bolj živahno življenje uego v kterem koli drugem delu rozge in tako se rez kmalo zaceli in zaraato in stržen je gnjilobe obvarovan. Tako ravnanje je tudi vse bvale in pripoiočbe vredno, vendar pa je 3e boljae in gotovejše, klinSek dveletnega lesa na rozgi puščati. Tuje roke namre5, kterim ae moia vendarle veči del dela prepustiti, ga ne opravljajo vedno vestno ter ali prevec ali premalo odrežejo in tako ravno namialjen namen v nemar puš5ajo. Bolj varno in zanesljivo je toraj dveletni lea na sajenicah puaSati in sicer tako, da še mal klin5ek dveletnega lesa na jednoletni sajenici ostane. Slednjič se ae praša, od ktere letiue lea je za aajenice najboljši! Popolnoma dobra vinska trta mora dve dobri letini pred seboj imeti, jedno, v kteri rodoviten les, drugo, ki grozdje dozoii. Tako tirja tudi dober les za sajenice dve ugodni vremenski leti, kterih prvo daje mo5na in zdrava o5esa za sajenice, drugo pa pravi sajeniaki les. Najboljše je tedaj les za sajenice jemati od dobre vinske letine. Ugovor, da so trte dobre letine preveč izsesane in da nitnajo potrebne mo5i, jo prazen in ne velja. Grozdje ne živi in se ne zori na škodo lesno. Se ve, da se mora na povedan na5in les za sajenice izbirati. Kdor si jih mora pa kupovati, ne more toliko izbirJen biti. Samo gled6 prodajavca sajenic pa more in mora vendar izbirati in previdno ravnati. Jesenska jabelka. 6. Gravenštajnarce (Lnkas I. 3 a) Gravensteiner. Brez dvomba najžlabtnejae in najljubše jabelko, ki je velikim kroglam podobno. Navadno (kelih) muha precej globoko leži ter je ovita s tenkimi rebrcami. Lupina je nježna, nekoliko mastnata. Barva je 8 prra belo-rumena, in se pozneje spremeni v zlato-rumcno. Na prisolnfai strani ima sad lepo karmezinasto-rudečo barvo. OdliSen pri tej sorti je mo5en dišaven, aromatiSen dub, po kterem med drugim jabelnim sadjem slovi. Meso je rumenkasto zelo so5nato in ima diaaven, »nanasu enak, okus. Sad že konec Beptembra zori in tipi do Boži5a in še dalje. Drevo raste krepko in nastavi staiejo krogli enako in vieoko krono. Rodi obilno, vendar ljubi proti nevihtam zavarovano lego, ker sadje rado nezrelo iz drevesa pada. Sad je izvr»ten za mizo in za gospodarstvo; tudi cenljiv za prodajo, ker se vselej dobro pla5uje. Dobre laatnosti te sorte so dovolj znane; zato je tudi v severni Nem6iji to jabelko splošno razširjeno. 7. Knežek (Lukas II. 3 b.) Prinzenapfel. Podobo ima spremenlji^o; na7adno mu je podolgaata; včasih pa tudi šiioka in 7isoka, Bar7a je na dievesu svitla, iurnenka8to-zelena; kedar sad dozori je tudi lepo bledo-rumen, kakor citrone. ProstoviseSi sad je na prisolnčui strani karmezinasto-iudeč in progast; na odsoln5ni strani je pa le slabo narisan. Knežek zori meseca septembra in oktobia in se ravna po legi in kraju, ter po razmerab trpi do febiuarja, na^adno pa do BožiČa. Za^oljo nježuega sladkovinskega dišavnega okusa je sad cenljiv za na mizo in za gospodarstvo. Drevo raste 7 vsakej zemlji, tudi 7 menj pristojnih legab, krepko in hitro ; pozneje na zemljo 7iae5e veje 80 zaporedno z obilnim sadjem obložeue; 7endar se svetuje omenjeno drevesce tamkaj saditi, kjer mu nevihte ne morejo preveč škodo^ati. Juii Žma7ec. M. Dober klej (kit) za lito železo. Dostikrat se primeri. da peči iz litega železa, plošče na železnib ognjiačib, železne dverice na pe5eh itd., če ao zelo 7roče in če se slučajno po kteri koli nerednosti z mrzlo vodo poškrope ali polijejo, razpo5ijo. Tako počeni deli litega železa se dajo labko in brez posebnih stroško7 zopet trpežno sklejiti, ako 8e vzame železo 7 prašek stolčeno, ali pa železni opilki, kakoršnih je 7 7saki materi jalni stacuni za male denarje dobiti, in se potem z močnini v vodi laztopljenim 7odenim steklom (Wasserglas) 7 precej gosto testo pome^ajo. Z teni testom se razpokline potnažejo. Če se razpokar-i deli morejo n_iazen vzeti, je še lajše delo. Razpokaui robovi se z 07im testom dobro pomažejo in zopet steknejo. Razpoki so potem koniaj poznati in kolikor bolj se raz7ro5ijo, toliko trdnejše se sprimejo in drže. Krompirje7i kukec (Coloradektifer, Doryphora decemlineata) se je prikazal tudi že 7 Evropi, kakor naznanja nemški poslanec c. kr. 7ladi. Goto^o se je pieselil iz Anierike 7 E^ropo na amerikanskib barkah z blagom, posebno pri prevažanju kuiuze, kakor aporoča župan Bremenski. Od druge stratii se tudi sliši, da je na mnogih posestvih na Svedskem ta mrčea pokončal 7es krompirje^ pridelek, ter veliko akodo napra^il. Vlada zatoraj ponavlja atrogo zvrševanje ukaza od 25. aprila 1S75 glede prepelja^auja krompirja iz Amerike Sl. ministeistvo kmetijstva je naznanilo to c. k. kniet. družbam, in zaukazalo, da bitro naznanijo, ako bi se kaj takega kje opazilo. Prodaja sadja z imenom. C. k. sadjo- in 7inorejska šola 7 Klosterneuburgu je upeljala prodajo sadja v Beču pii trgovcu za sadje Fr. Pokoi-_y-ju tako, da bodo vedno 7sa plemena sadja, kateia se na Dunajskib vrtib in 7 okolici nabajajo, razpoložena z imenorn. Kupcu bode na taki način niogo5e spozna^ati sadje po imenu, in se sozna- niti z najžlabtnejaimi fi-ancoskimi in belgiakimi sadnimi plemeni. Kdor bo hotel eno ali drugo pleme nasaditi si 7 87ojem vrtu, dobil bo drevesee 7 Klosterneuburgu. To je rea b7ale7redna napra^a! Da se grozdje dolgo časa Mšno ohrani rabijo na po8estvu Rothšildovem na Francoakem-sledeči na5in: V temni prozračni sobi napra^ljene ao iz de8k police. Na teb policah so za 7rat obešene steklenice, katere so napoljnjene z 7odo. Grozd se odreže z nekoliko lesom in se 7takne 7 steklenice, kjer dolgo časa frišen ostane. Sejmovi na Štajerskem 17. okt. 7 Pristo^i; 18. okt. 7 Vojniku, 7 Mozirju, 7 Trbo7ijah; 19. okt. 7 Vidmu; 21. okt. 7 Celju, 7 Se^nici, pri 87. Petru pod 87. gorami. Sejmovi na Koroškem. 18. okt. 7 Loga^i, 7 Milstadtu; 21. okt. 7 KotariSah; 23. okt. 7 Celo^cu, 7 Zabrdcah, 7 Gmiindu, 7 Terbižu; 24. okt. 7 Lesniku; 28. okt. 7 Grebenju pri "VVeitersfeldu, 7 Brežab, pri št. Lenartu, 7 Sacbsenburgu, 7 Kapli, pri S7. Mohorju; 30. okt. 7 Feldu.