Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 4 Din. RADIO .JUBLJANA PRVI SLOVENSKI TEDNIK ZA RADIOFONIJO SEDMO G L A S I L O S L O V E N S K I H P O S L U Če" bi vsi otroci sveta hoteli roko si podati, bi videli nastati spet dobo miru brez zla, če bi vsi otroci sveta hoteli roko si podati . . . Refren iz „Pesmi o srečnem miru" Jaques-a Dalcroze-a ; peli jo bodo švicarski otroci vsemu svetu to nedeljo. 23 L A E v T i O v Zbor »Jadranskih stražarjev« iz St. Vida nad Ljub^ano, ki bo pri nedeljski oddaji „Pesem mladine gre preko meja!" zastopal Jugoslavijo. Radio Ljubljana Prvi slovenski tednik za rad'iofonijo / Glasilo slovenskih poslušavcev Tromesečna naročnina 35 Din, polletna 70 Din, letna 140 Din. Za inozemstvo: trpmesečno 48 Din, polletno 96 Din, letno 192 Din / Naročnino je pošiljati na ček. račun 15228 v Ljubljani / Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon -31-90 / Uredništvo v Ljubljani, Zarnikova uljca 16. Vil <27. OKTOBRA 1935 mmmmummmmm 23 19 2 8 19 3 5 Sedmo leto našega radia se končuje s ponedeljkom, 28. oktobrom 1935. Iskreno nas veseli, da moremo to pomembno obletnico proslaviti v našem listu, ki s to številko po daljših počitnicah spet prihaja med naše poslušavce. Naše veselje pa je tem večje, ker se vračamo med slovensko poslu-šavstvo v nove razmere, ki smo se zanje skozi tri leta neustrašeno in žilavo borili. Ko smo se poslovili pred tremi meseci od naših naročnikov in prijateljev, še nismo slutili, da nam bo dano začeti novo delo v okoliščinah, ki so bile naša in vseh zavednih slovenskih radijskih poslušavcev iskrena želja. Z novimi močmi in novim upanjem začenjamo tedaj naše delo. Mislimo, da govorimo v imenu vseh slovenskih poslušalcev, če izrečemo našemu novemu gospodu ministru za pošto in brzojav dr. Kaludjerčiču svojo na jtoplejšo zahvalo, da je ugodil vyesploš-ni želji našega naroda in .imenoval nov komisarijat. Prav ta ko pa izražamo čuvstva vsega našeg a po-slušavstva, če naš novi komisarijat prisrčno in kar najtopleje pozdravimo in mu želimo kar največ uspehov pri njegovem delu. Možje, ki so prav pred dvema mesecema prevzeli -vodstvo naše postaje, v našem radiu niso novinci. Vsi trije so posredno ali neposredno po zaslugi prejšnjega ko-misarijata morali opustiti svoje delo v našem radiu,, kjer so se udejstvovali od njegovih prvih začetkov. G. prof. France Koblar je vsem našim poslušavcem znan kot prvi literarni in dramski referent našega radia, g. Miloš Stare uživa zavidljivo popularnost kot prvi redni in nato dolgoletni napovedovalec pred slovenskim mikrofonom. Oba sta bila odslovljena po nastopu prejšnjega komisarijata. G. ing. R. Eržen pa je znan vsem aktivnim sodelavcem našega radia iz tehničnega vodstva naše postaje, kjer je deloval kot priznan tehnični strokovnjak. Tako so nam tedaj ti gospodje jamstvo, da se bo naš radio poslej razvijal v smernicah, ki zares odgovarjajo njegovemu poslanstvu med slovenskim narodom. O našem delu zanaprej je, tako menimo, vsaka beseda odveč. Kakor vse doslej, bomo tudi poslej zastopali interese slovenskega radia, s tem pa tudi interese našega poslušavstva. Storili smo vse, da postane naš tednik kar se da vsestranski, praktičen, zanimiv in privlačen. Nudimo našim naročnikom zavarovanje za primer defekta v radijskem aparatu in pripravljamo tudi druga vesela presenečenja. Svoje delo pa bomo mogli vršiti v zadovoljstvo svojih naročni kov in prijateljev in v prid slo venske radiofonije le tedaj, če bo mo našli isto vnemo tudi na strani poslušavcev. Neobhoden pogoj na■ šega življenja in dela je višje šte■ vilo naročnikov. Kakor drži, da je pri sedanjih težkih razmerah prav za prav radio tisto, kar nam bo edino ostalo in kar bomo poskušali z zadnjo žrtvijo ohraniti pri hiši, tako tudi drži, da brez radijske revije radio nudi le polovico svojega bogastva. Pogoj je kajpak, da je revija strokovna, da radio v njegovem delu in prizadevanju zares podpira in dopolnjuje, ne pa da je sračje gnezdo najrazličnejših mašil. O resnosti na~ še revije pač ni potrebna nobena beseda več. Poslušavci, naš list je vaš! Računamo na vas! Ne postavite nas na laž, ki smo vse doslej edini zagovarjali vaše interese. Naj velja: zvestoba za zvestobo! Kaj poslušajmo ta teden? 9 Nedelja Matineja romantične glasbe 11 Slovenske vojaške in narodne pesmi 15 Za zabavo in za ple« 16 16.15 Spominska proslava Simona Jenka 18 Pesem mladine gre preko meja (svetovna oddaja) 20 20.15 Pevski koncert malih »Jadranskih stražarjev« iz Št. Vida nad Ljubljano 20 Ponedeljek Koncert slovenske filharmonije 22 22"15 Češka lahka glasba 20 Torek »Domovini«, glasbeno literarna prireditev 22 22.15 Kmečki trio 20 Sreda Prenos iz ljubljanske opere 20 Četrtek 20.20 Prenos iz Beograda: Koncert članov Narodnega gledališča iz Beograda 20 Petek 20.15 Žalne pesmii 20.45 Mrtvi govorijo 20 Sobota Po božji njivi, literarno glasbena prireditev in reportaža z grobov Pesem mladine gre preko meja! Svetovna oddaja v nedeljo od 18 do 20 V nedeljo, dne 27. oktobra 1935, od 18. do 20. ure se bo vršila največja manifestacija, kar se jih je dozdaj vršilo v radiu. Mešani zbori mladine 31 dežel vseh kontinentov sveta bodo sodelovali pri sporedu, naslovljenem: »Pesem mladine gre preko meja« (»La jeunene chante au dela des frontie-res«). Koncert se bo pričel ob 18. uri in bo trajal do 20. ure. Prenašale ga bodo radijske postaje skoraj vseh evropskih držav in več prekomorskih postaj, zlasti v Severni in Južni Ameriki. V teku koncerta bodo peli mladinski zbori — vsak v svoji deželi — v neprekinjeni vrsti značilne pesmi mladine. Povprečno bo vsaka točka trajala 4 minute. V enem ali dveh primerih se bo čas, odmerjen posameznim državam, nekoliko podaljšal, če se v državi govori več različnih jezikov. Ta koncert je organizirala Mednarodna radio-fonska zveza na predlog enega svojih podpredsednikov, dr. K. v. Boeokmanna. Označuje novo etapo v politiki, ki jo je sprejela Zveza in ki gre za tem, da porablja radiofonijo kot sredstvo zbliževanja. Več mesecev je bilo treba za pripravo te oddaje, katere izvedba bo ziahtevala delo absolutne preciznosti s strani sto in sto inženjerjev, dodeljenih telefonski in radijski službi na vsem svetu. Naše slike. — Prva slika zgoraj nam predstavlja pariški otroški zbor »La Manecanterie des Petits Chan-teurs a la Croix de bois«, sestavljen iz članov 20. in 21. skupine pariških katoliških skavtov. Ta zbor obstoji že dolgo. Vodi ga abbe Maillet. Nastopil je že večkrat v inozemstvu: v Italiji, Združenih državah, Kanadi itd. — Pij X. ga je počastil s posebnim pismom, tudi Francoska akademija mu je podelila eno svojih nagrad (Prix Mori ty on), enako je prejel od francoskega Državnega glasbeno-propa-gandnega odbora častno diplomo. — Druga slika nam kaže dunajski otroški zbor »Uranije« (Jung - Urania - Chor). Vodi ga znani skladatelj Leo Lehner. — Tretja slika nam predstavlja zbor, ki bo zastopal Litvo. Tudi ta zbor tvorijo skavti. Poleg skavtskih uniform vidimo nekaj deklic v narodnih nošah. Značilno za to nošo je široko krilo, predpasnik in modrček. Vse je okrašeno z originalnim vezenjem. — Naposled prinašamo sliki dveh izvenevropskih zborov, ki sta tudi nastopila. Prva nam kaže malajski zbor iz Nizozemske Indije, tvorijo ga srednješolci. — Druga slika pa nam predstavlja zbor iz Ho n o 1 u 1 u (Hawaii) in sicer cerkveni mladinski zbor Kavvaialiao - cerkve, ki ga vodi David Kalama. Simon Jenko 1835 -1869 K spominski oddaji v nedeljo ob 16*15 N ase slike. — Zgoraj levo kip Simona Jenka, desno v kotu znamenje s sorskega polja. Desno v sredi Jenkova rojstna hiša v Prašah, spodaj v kotu motiv s sprškega polja. Vsaka izmed točk se bo prenašala po telefonskih vodih ali po radiotelefoniji v Berlin, kjer bodo inženjerji Reichsrundfunkge-sellscliaft (ki je prevzela centralizacijo tehničnih podrobnosti tega sporeda) skrbeli za nov prenos po telefonu in brezžični radiotelefoniji v vse dežele - udeleženke. Sodelovanje nekaterih držav je bilo združeno z velikimi težavami, bodisi zaradi razlike v urah bodisi zaradi dejstva, da nekateri kabli niso pripravljeni za glasbene prenose. Da pride v kraj tem oviram, bo ponesla Nemška radijska družba točke teh držav na plošče. Te plošče se bodo predvajale ob primernih odmorih med oddajo. Pri tej manifestaciji bodo sodelovali mladinski zbori sledečih držatv: Nemčije, Argentine, Avstralije, Avstrije, Belgije, Brazilije, Danske, Španije, Združenih držav Sev. Amerike, Finske, Francije, Vel. Britanije, Havaja, Ogrske, Japonske, Nizoz. Indije, Italije, Letonske, Litve, Norveške, Paragvaja, Holandske, Poljske, Romunije, Siama, Švedske, Švice, ČSR, Južnoafr. unije, Urugvaja, Jugoslavije. »Jadranski stražarji« iz Št. Vida nad Ljubljano, ki bodo pod vodstvom g. J. Maksa v tej veličastni oddaji zastopali s slovensko pesmijo vso Jugoslavijo (Zagreb in Beograd pri oddaji ne sodelujeta), bodo izvajali tri pesmi: »Koledo svetih treh kraljev«, koroški napev v harmonizaciji Franceta Marolta, »Zelenega Jurija« v harmonizaciji prof. Matija Tomca in »Kukovco« v harmonizaciji Franceta Marolta. — Ljubljana pride na vrsto okoli 19. ure. ZANIMIVOSTI LANGENBERŠKI ANTENSKI STOLP PODRL VIHAR Prvi jesenski vihar, ki je divjal v za-padni Evropi, je napravil tudi oddajni postaji Langenberg veliko škodo. Vihar je namreč zlomil 160 m visoki antenski stolp in ga treščil z vso silo na zemljo. Sreča v nesreči je bila, da ni padel stolp na oddajno poslopje, ampak se je zvrnil na polje, tako da je ostalo poslopje popolnoma nepoškodovano. Postaja je prekinila prenos le za kratek čas, ker oddaja sedaj s pomočjo pomožne antene. BOJ ANTENAM Amsterdamski mestni svet je sklenil, da se morajo vsi amaterski drogovi na vseh hišah odstraniti. Antene so dovoljene samo amaterjem, ki se bavijo z radijskim oddajanjem. ROOSEVELTOVI HONORARJI Predsedniku Združenih držav Roosc-veltu so izplačale tamkajšnje radiood-dajne družbe v preteklem letu 75.000 dolarjev kot honorar za 92 nagovorov po radiju. Njegova žena pa je dobila za isto celo 100.000 dolarjev. TURČIJA SE MODERNIZIRA Ker je imela Turčija doslej le malo radijskih poslušalcev, je razdelila turška vlada brezplačno 40.000 sprejemnih aparatov med prebivalstvo. Obenem je oprostila vse obdarovance mesečne pristojbine za radio. Te aparate je darovala vlada predvsem radi politične propagande. Kemal paša, ki govori ob vsaki priliki v radiu, se zaveda, da je propaganda po radiu veliko bolj uspešna, kakor pa s časopisi. Saj lahko tudi analfabet posluša radio, medtem ko časopisov ne more brati. DEPOLITIZACIJA RADIJA Švicarski državni svet je sklenil v eni izmed svojih sej, da mora biti program švicarskega radija politično popolnoma nevtralen. SOTTENS SE OJACI Radiooddajna postaja francoske Švice Sottens (443,1 m) bo zvišala koncem oktobra svojo energijo od 25 kw na 100 kw. Dela bodo izvršena tako, da bo postaja prekinila oddajo samo za 3 do 4 dni. Pozdravljeno bodi sorsko polje, kjer moji očaci " grobu leže . . . Simon Jenko Memento Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev že zasula je lopata ! Odprta noč in dan so groba vrata al dneva ne pove nobena pratka. od nje nas ne odkup jo kupi zla ne odpodi od nas življenja tata veselja hrup, ne pevcev pesem si Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta in od veselja do veselja leta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozori Znabiti, da kdor zdaj vesel prepeva, V mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva molče trobental bo: „Memento mori!" ranče Spomin mrtvih v našem radiu Maše slike. — Levo v kotu: pogled na pokopališče pri svetem Križu na večer praznika vernih duš. Spodaj grob Franceta Prešerna na pokopališču v Kranju. Levo v kolu skupni grob Dragotina Ketteja, Ivana Cankarja in Josipa Murna pri sv. Križu v Ljubljani. Desno v kotu: Značilni grob J. Ev. Kreka pri sv. Križu v Ljubljani Pogled y noro sezijo Iz razgovora z novim vodstvom naše postaje Miloš Stare Ing. Rafael Eržen Prof. France Koblar V prvi vrsti se moramo zavedati, da je radiofonija tisto najsplošnejše in najmočnejše sredstvo, s katerim posegamo v čuvstvovanje in mišljenje nevidnih in nepoznanih poslušalcev. Radio je močan ustvarjevalec in oblikovalec javnega mnenja in zato ni samo zunanje podrejen nadzorstvu države, ampak mora že sam po sebi dajati pogoje za zdravo družabno in javno mišljenje, za resnobo v življenjskih vprašanjih. Gojiti mora čut za človeško dostojanstvo in odgovor nost. Brez vsiljivosti in samega trenot-nega razpoloženja mora biti tedaj — v danih možnostih — glasnik in razlagalec vsega, kar se godi okoli nas, in mora vse to usmerjati v državljansko in narodno vzgojo. V ta namen naša postaja tudi v bodoče ne bo ničesar opustila, kar bi bilo v prid tej najvišji nalogi. Skrbno bo pazila, da pritegne k temu delu vsakogar, ki s čutom odgovornosti, z resnobo in zdravimi nazori hoče sodelovati pri obnovi in prerojenju današnjega človeka. Zato bo vodstvo posebej pritegnilo in si je deloma že zagotovilo krog naših najboljših javnih delavcev, modroslov-cev, družboslovcev in mislecev, ki bodo postavljali in utrjevali osnove človeškega duha in družbe in bodisi iz kulturne zgodovine, bodisi iz neposrednega in praktičnega vzgojeslovja kazali pota in cilje v sedanjem težko preizkušenem času. Prav zato, ker splošni obraz današnjega življenja kaže toliko plitvosti, površnosti, nagle sodbe, nepreračunljivosti in nerazsodnosti, se bo treba ogibati vsega, kar zavaja k tem slabostim, in pomagati do zdravih in širokih razgledov v najbolj kočljivih življenjskih vprašanjih. V okvir vzgojnih in kulturno filozofskih predavanj je postavilo vodstvo najprej vrsto predavanj Franca Tersegluvu: »Zgodovina starega Kitaja«. Predavatelj nam bo z razmotrivanjem o verskih, modroslovskih in splošno kulturnih dognanjih ocenjeval zlasti vernost in nrav-stvenost vzhodnega človeka. Čeprav se nain na prvi pogled zdi ta predmet nekoliko oddaljen, nikakor ne spopolnjuje samo našega duhovnega obzorja, ampak posega v ocenitev in globlje spoznavanje tudi naše današnje vernosti in morale, ki se tako rada postavlja na zgolj naravne temelje in zahteve. — Neposredno vzgojno nalogo pa bodo vršila predavanja univ. doc. dr. Stanka Gogale, ki nam bo v 10. strnjenih razpravah govoril v vzgojni vrednosti oziroma pomembnosti narave, prijateljstva, družine, naroda, Cerkve, življenja, osebnosti in celega človeka. — Posamezni drugi predavatelji pa bodo od časa do časa obravnavali praktična vprašanja posameznih strani vzgojeslovja. — Da dobi ves pogled na življenje in dogodke čiin bolj urejeno podobo, je tudi tako imenovani zunanjepolitični pregled postavljen izven podrobnega naštevanja posameznih dogodkov in se vsako politično predavanje opira na najvažnejši dogodek tistega tedna oziroma na tista vprašanja, ki najbolj zanimajo in vznemirjajo javno življenje. Tako je zasnoval svoja politična predavanja urednik dr. Alojzij Kuhar. Nikakor pa s tem, da skuša dati vodstvo tudi naši javni vzgoji čim tehtnejšo vsebino, noče gojiti težkega in duho-mornega učenjakarstva ali pa kakega ozkega polovičarskega naziranja. S pravo svobodoumnostjo in ljubeznijo do resnice in spoznanja naj bi bila ta naj-širča ljudska predavalnica taka, da hi pritegnila vse sloje in zbudila in oživila v vsakem poslušalcu največje zanimanje in najtesnejše, sodelovanje. S to načelno, življenjsko nazorno osnovo prehajamo k podrobnejši napovedi programa naše postaje. — Velik del zim- skega sporeda mora biti posvečen praktični izobrazbi našega človeka: gospodarstvu, gospodinjstvu, zdravstvu — umski izobrazbi v vseh njenih smereh od narodnega jezika, spoznavanja narodne preteklosti ao vprašanj sedanjosti. V praktičuo-izobraževalni smeri oskrbuje gospodarsko izobrazbo kmetijski oddelek kr. banske uprave, ki bo po svojih strokovnjakih tudi v bodoče obravnaval vprašanja umnega gospodarstva. Za gospodinjstvo in izobrazbo žene pa so privzete razne ženske organizacije, ki obravnavajo vprašanja vsakdanjega življenja, in sicer tako, da ostane dan domače delavske in kmetiške izobrazbe nedelja, druga predavanja pa so vnesena v tedenski program v kolikor mogoče stalnem redu glede dneva in ure. — Kar se tiče jezikovnih ur, je po dosedanjih skušnjah precej očitno, da se taki jezikovni tečaji v splošnem niso obnesli — tudi odziv po vprašalnih dopisnicah je to že večkrat pokazal. Za sedaj je vodstvo ohranilo prepotrebno in uspešno uro »Slovenščina za Slovence«. Uvedlo bi še francosko konverzacijo, katera pa bi se že naslanjala na znanje najosnovnejših pravil francoskega jezika. Taka francoska ura bi morda še najuspešnejše nadomestila dosedanjo prakso. Druge jezike pa bo radijska uprava rada uvedla, kakor hitro se zanje oglasi dovolj veliko število poslušalcev. — Narodno zgodovino in zemljepis bo naš radio gojil praktično in spodbudno obenem, največ v okviru spominskih prilik, ob katerih se bodo predstavljali poslušalcem posamezni možje, kraji in dogodki, posebno tisti, ki so v tesni zvezi s sedanjostjo. Vrhu tega se zdi potrebno, da radio s čim izčrpnejšo kulturno kroniko opozarja na dogodke našega narodnega življenja, jih približa poslušalcem in tako goji čim tesnejšo zvezo z našimi kultur- nimi zavodi, počenši z univerzo, gledališčem, filharmonijo itd-v navzdol do naših širokih ljudskih ustanov. Tako prihajamo do druge polovice nalog našega radia, do umetnostnega programa. Že poprej je padla beseda, naj vsaka postaja oddaja in goji najprej to, kar ima svojega, domačega, da odkriva in posreduje domačemu človeku njegovo naravno duhovno bogastvo, ga vzgaja v ljubezni do tega, kar je njegovega, da ohranjuje in goji njegovo skupnost, obenem pa kaže svojstvenost tudi pred svetom; obenem pa veže v duhu vse v daljnjih krajih raztresene ude svoje narodne družine ter jih tako ohranjuje v ljubezni do doma in jim govori v materinskem jeziku s pesmijo in besedo, katere v tujini ne slišijo. Za površnega in od tujega hlaga že. omamljenega človeka naš narodni zaklad ni velik, ker ne pozna njegovih korenin in ne njegove vrednosti. Kdor pa hoče z ljubeznijo dvigniti vse vrednote, ki so se nabrale skozi stoletja, narodnega trpljenja in veselja in so ohranile naš narod pri življenju, ta ve, kako težak, tehten je ta zaklad v naši narodni pesmi, v pričali umetne besede, v naši knjigi, podobi in gledališki igri. Kdor to ve, ta ljubi dediščino svojih prednikov, njih modrost m vedrost, njih bolečine in šalo. Zato bo naš radio bodisi iz preteklosti bodisi iz sedanjosti skušal smotreno in kolikor mogoče enotno zbirati vse priče naše glasbene, pesniške in igralske umetnosti in jih predstaviti v zaokroženih celotah, da ne bodo služile samo trenotnemu razvedrilu in užitku, ampak jih bomo tudi uklenili v naše obzorje in znanje. Tako imamo namen zapovrstjo predstaviti našo domačo gledališko igro od starih časov do danes, in sicer tako, da jo bomo spremljali s kratkimi poučnimi predavanji o pisatelju in času, v katerem je delo nastalo, in o njenem pomenu in vrednosti za poznejši čas. Prav tako bo naš radio skušal pridružiti temu gledališkemu sporedu poizkuse starejše naše opere. — V splošnem pa bo posredoval vse važnejše in pomembnejše domače umetnostne prireditve, kakor se je to godilo že doslej. Želja sedanjega vodstva je, da bi k izvajanju umetnostnega programa, bodisi glasbenega bodisi igralskega, moglo pritegniti čim več naših umetnikov, ker ima namen, poleg domače gledališke igre in izvirne zvočne igre — kakor se sedaj goji — vsaj enkrat na mesec postaviti gledališko prireditev večjega obsega, nalašč pripravljeno za radijsko proizvajanje. V glasbi ho naš radio podajal dva domača operna prenosa na mesec, zlasti takih oper, ki so za oddajo primerne. Ker pa Ljubljana sama noče in ne more biti edino izhodišče prosvete in kulturnega posredovanja, ampak hoče že po dosedanji praksi imeti poslušno uho za vse važnejše dogodke, zato vodstvo tudi v bodoče tega ne bo opustilo. Rado bi, da bi se čim bolj uveljavila neposredna zveza vseh krajev in ljudi med seboj. V la namen premišljuje radijska uprava, da bi pritegnila zlasti Maribor in bi poskusila z neposrednimi prenosi tamkajšnjih kulturnih prireditev. Z dobro voljo in požrtvovalnostjo bo to mogoče. V dosedanji vzajemnosti vseh treh postaj Beograda, Zagreba in Ljubljane se ho vršila dosedaj dogovorjena medsebojna oddaja glasbenega programa; vse tri postaje pa se še nadalje opirajo na najvažnejše prenose evropskega programa. Zaradi ugodnejših razmer so se že v prejšnjem letu navezali neposredni stiki z italijansko glasbeno kulturo, ki ima prvovrsten program, prav posebno pa se bo vodstvo opiralo na stike s slovansko kulturo. Vse tuje prenose, zlasti operne, pri katerih na splošno velik del poslušalcev ne najde neposredne zveze, Mala Shirley Temple, najmlajša in najpopularnejša filmska igravka bo skušalo vodstvo z razlago in spremljanjem napovedovalca oziroma domačih glasbenih strokovnjakov čim bolj približati širokemu krogu naših poslušalcev. To so v glavnem načela programa našega radia v bližnji bodočnosti. Podrobnejše delo bo izvrševal programski odsek s svojimi referenti in po svojih najboljših močeh. Skrbel bo za živahen mladinski spored kakor tudi za oddih ili zabavo, ki je potrebna vsakomur, zlasti delovnemu človeku. KRITIKA GLASBENI DEL Na tem mestu si bodo sledile razne glasbene kritične in analitične misli, sprožene ob poslušanju nekaterih glasbenih prireditev in izvedb naše radijske postaje. Vodopivčev večer Zamisel glasbenih večerov, ki stremijo za tem, da nam prikažejo posamič domače tvorne glasbene osebnosti na pod-stavi njihovih umetnin, je srečna, ker je kulturna postava, da poznajmo in znaj-1110 ceniti prav tudi domačo umetnost, dasiravno zaenkrat še ne more razpeti svojih kril v one višave, do katerih so se povzpele nekatere druge evropske narodne glasbene kulture. Prav to spoznanje pa nas sili zastaviti vse sile, da povzpnemo svojo umetnost čim više k poznanemu cilju, kar pa je mogoče le na obstoju trdnih tal, ki jih pomenja tu trdna glasbena tradicija. In v to moramo povezati vse, kar imamo, dasiravno nosi marsikaj od tega na sebi pečat revščine. Prenosno pa vzbuja zopet prav poznanje vsega zavest lastnega obstoja, vzporedno pa stremljenje, dvigniti čim bolj gladino lastne umetnosti z ozirom na vrednoto. — V tem pogledu more biti radio važen kulturni činitelj s tem, da prevzema poleg drugega zlasti velik del in-struktivnega dela. Tako so slični večeri, kot je bil Vodopivčev, svojevrstna dobrina v glasbenem sporedu radijske postaje. Vinko Vodopivec je skladatelj, ki ga vse bolj dviga popularnost, kot umetniška globina. Ves njegov glasbeni svet zajema zveza dveh značilnosti, lepota in prijetnost. S tem je označeno, da njegove umetniške tvorbe oklepajo čiste estetske zakonitosti brez kakih drugih psiholoških primesi (kot jih nimajo na primer plesne oblike) in se v tej svoji potezi prišteva k inaniriranemu klasičnemu stilu, čeprav zažive tudi romantične poteze. Prijetnost pa je podana v neki posebni črti njegovih skladb, ki prav za prav nima drugega namena, kot goditi čutom, kar je bistvena poteza zlasti italijanske glasbene umetnosti, od katere kaže biti Vodopivec precej vpliven, čeprav se po drugi strani ne odmika tudi slovenskim potezam. Samosvoja črta je nek poseben sentiment, ki je prav njegova last in njegova osebna stilna poteza. V podanem okviru se giblje njegova glasba, ki pri tem ni povsem prosta eklekticizma in celo rahlega kopiranja, pa je estetsko čisto zgrajena, strogo po muzikalni zakonitosti in godi ušesom s prijetnostjo zvokov. Zato se vsa giblje v solucnem razpoloženju ter ji je grenko- F I L Pogled v največjo evropsko filmsko temnico ba in težka globina tuja. Celo tam, kjer bi hotela prikazati grozo (n. pr. balada »Knezov zet«), se ji ta povsem izmakne, da ostane zopet le sama na vrhu gibajoča se na prijetni površini, brez notranje psihološke karakteristike. V vsem tem organizmu melodioznosti pa počiva neka naivnost, ki pa dene dobro in tako se zdi, da bi mogel Vodopivec, če bi se ob pričetku ves dosledno enotno usmeril, predstavljati Slovencem malega Jo-lianna Straussa. Zborske skladbe, ki so bile dobro in tipično izbrane, je v radiu izvedel pevski zbor »Sloge«, ki je pod dirigentom Svetelom pokazal dosti čuta za te estetske vrednote, čeprav po zvočnosti vsled lie še popolne izdelanosti posameznih glasov ni mogel doseči idealne bar. vitosti. — Kar se pa orkestralnega podajanja tiče, je bilo že s površno izbero del, pa tudi z ne prav idealno izvedbo nakazano briskiranje, ki ni na mestu z ozirom na splošno gladino, ki mora obstojati, dasiravno se Vodopivčeva orkestralna dela ne morejo ponašati s posebno vrednoto. — Dr. Dolinar je skušal v kratkem predavanju nakazati delo in pomen skladatelja. PROSVETNI DEL Gospodinjska ura V našem radiu se je ustalila navada, da se oddaja gospodinjska ura vsako nedeljo popoldan ol) štirih. Take ure 50 res potrebne, le postavljene so na malo prikladen čas. Zakaj, dasi je nedelja dan počitka, ima gospodinja kljub temu tudi ob nedeljah svoje posle in to tudi prav oh štirih, ko se po stari navadi deli malica. Zato gre marsikateri gospodinji ura gospodinjskih nasvetov po zlu. Mislimo, da hi se to dalo urediti na kaj preprost način, tako da hi se taka predavanja prestavila na kako primernejšo nedeljsko zgodnjo uro. Vprašanje je seveda, ali dosegajo ta gospodinjska predavanja kak znatnejši praktični uspeh. Potrebni so bili in na ■•Ju, samo koliko kmetiškim gospodinjam so taka predavanja dostopna? Saj vemo, koliko je razširjen radio na kmetih. Vsa stvar bi se morala organizirati, mogoče bi to naredila naša prosvetna društva, ki naj bi stopila v stik s šolskimi vodstvi, kjer razpolagajo s šolskim radijskim aparatom. Dekleta in žene bi se zbrale, poslušale skupaj predavanja in nasvete; sledil bi ob primernem, spretnem vodstvu razgovor, ki hi laliko koristil še več kakor predavanje samo. Pota filmskega traka od kamere so zanimiva in čudna, čeprav gledalci silno malo vedo o njih, pa naj se še tako zanimajo za vse, kar se tiče filma. In vendar je tehnični postopek pri filmu vsaj tako zanimiv kakor delo v ateljeju. Enega največjih berlinskih filmskih laboratorijev ima družba Afifa (Aetien-geselschaft fur Filmfabrication). To je sploh največji in najdelavnejši zavod za razvijanje velikih filmov, kar jih je na svetu. Urejen je docela na mehanični podlagi. Vse naprave in iznajdbe v tem podjetju so delo njegovega ravnatelja tCurta Kaschnecka; njegova zasluga je, da laboratoriji lahko razvijejo in kopirajo povprečno okrog 200.000 metrov filmov. Tekoči filmski trak se tu nikdar ne pretrga. Delavci delajo v treh oddelkih neprestano noč in dan, tudi v nedeljo. Dolžina filmov, ki letno zapusti te delavnice, znaša toliko, da bi z njo lahko ovili ekvator. Film ima s tiskom skupno to lastnost, da mu je čas najdragocenejša stvar in da se mora vse ujemati do minute. Ko je režiser končal s posnetki, pridejo osvetljeni trakovi po najkrajši poti skrbno zaviti do Afife. Zdaj je treba posamezne, v ateljeju ali v naravi posnete prizore najprej hitro razviti — nekateri so posneti tudi po petnajst- ali dvajsetkrat. Prej so te negativne trakove napenjali križem kražem na okvirje in jih potopili po fotografsko za tako dolgo v razvijalec in fiksir, dokler niso bili razviti. Ta dolgotrajni postopek, ki ga včasih uporabljajo tudi še danes, je zdaj nadomestilo čisto mehanično postopanje, ki je po svoji smiselni in smotreni preprostosti presenetljivo. V dolgih, enonadstropnih hišah, v katere ne sme nikdar pasti žarek svetlobe, so spravljene ozke, visoke kopeli. Rdeča, pri posebno občutljivih filmih pridušena zelena luč skrbi za to, da je moči videti najpotrebnejše. Filmski trak, ki ga je treba razviti, napeljejo čez valjarje, od katerih so eni v kopeli, drugi pa zunaj nje. V zveriženili črtah, ki njihovo dolžino vsakikrat posebej preračunajo, napeljejo trak skozi razvijalce in skozi fiksir. Vseh razvijalnih strojev obratuje v temnici dvanajst. V laboratoriju skrbe za to, da po dotekanju in odtekanju ohranita razvijalec in fiksir vedno isto jakost. Noč ili dan potuje trak brez prestanka skozi posode in zagleda nazadnje luč dneva. Zgrešeno hi bilo misliti, da gre film zdaj po tisti poti kakor fotografska plošča. Ce bi film sušili na zraku, bi to zahtevalo dosti preveč časa in prostora. Zato ga še enkrat izdatno opero ter ga med oblazinjenimi valjarji očistijo od vseh smeti, ki bi se ga morda držale. Potem gre v velike, sorazmerno visoko temperirane sušilne omare. Vroči zrak, ki ga pihajo vanie, mora biti seveda absolutno brez prahu. Vsak drobec, ki bi prišel v sušilno omaro in hi se prisušil na film, bi bil pri predajanju po toliki povečavi neprijetno viden. Zato ta zrak prej skrbno očistijo. (Dalje.) LUIS TRENKER spada v Evropi nedvomno med tiste ljudi, ki so vnesli v film nove elemente: pokrajino, planine, šport, sožitje človeka in narave. Njegovim filmom (Tovariši z gora, Gore v plamenih, Upornik) je videti, da jih je storil človek, ki ni na njegov duhovni razvoj in značaj vplival film že od vsega začetka, temveč da je prišel on v film z drugih področij: iz literature, iz športa, iz življenja ljudi, ki svojo zemljo in gore ljubijo. V teh svojih filmih je kot režiser in kot podajalec čudovitih pokrajinskih in športnih občutij Trenker nedosegljiv. To so tudi najmočnejše strani v njegovem zadnjem filmu, ki ga bomo ta teden gledali v Ljubljani. »Izgubljeni sin« ima za razliko od dosedanjih filmov še nov motivni moment: problem izseljenca, ki je v Evropi v Alpah tipičen in zato tudi naš, slovenski. Tragični problem človeka, ki se iz planin in doma odtrga v tujino in se v njej izgubi, dokler ga spet ne pokliče z omamno silo strtega in uničenega — vse to so strani, ki dajejo zadnjemu Treiikerjeve-mu delu veliko odliko in poudarek. SHIRLEY TEMPLE je poslednji v seriji amerikanskih čudežnih otrok in ima izmed vseh menda še največ uspeha. Njen zadnji film, ki je šel po vsej Ameriki s silnim uspehom, je »Bright Eyes« »Smejoee oči«, ki so ga v Zagrebu kdo ve zakaj prekrstili v »Angel aerodroma«; pod tem imenom smo ga tri dni gledali v ljubljanskem Unionu. Luis Trenker, znani alpinist, planinski pisatelj ter filmski režiser in igravec ZA BOLJŠO VOLJO KULTURNA KRONIKA V LJUBLJANI se je 17. oktobra vršil po triletnem presledku spet občni zbor naše največje kulturne centrale Prosvetne zveze. Prav je'i da se '»Radio« tega pomembnega dejstva spomni zato, ker je Prosvetna zveza bila tista, ki je prevzela programsko in tehnično organizacijo ljubljanske radiopostaje in je to organizacijo sistematično izvajala. Razmere so Prosvetni zvezi radio vzele — neupravičeno — in ga s tem pognale v brezidejno programsko zmedo in enodnevnost. Upamo, da bo ta krivica nad našo kulturo kmalu popravljena. BOJKOT KNJIGAM IN REVIJAM so sklenile uradniške strokovne organizacije kot odgovor na znižanje prejemkov. Na ta malo umestni način reagiranja na sicer res tragični ukrep so pripravili slovenski kulturni delavci, vsem na čelu naši najboljši književniki (Župančič, Finžgar) anketo, namenjeno dnevnemu časopisju. Izšle naj bi izjave vseh teh kulturnih delavcev; pokazale bi naj absurdnost in pognbnost sklepov uradniških organizacij. Le te pa so pravočasno objavile pojasnilo, kjer se daje temu sklepu drugačno obeležje. Anketa je zato obležala v uredništvih. Upamo, (la slovenska knjiga in revija ne bosta edini prizadeti po težkočah današnjih dni! V SALZBURGU, ki že leta sem slovi po svojih poletnih slavnih igrah, bodo po vzorcu poletnih iger začeli prirejati zimske. Vršile se bodo na božični teden. V ta namen prireja staro božično igro iz Halleina avtor nemških misterijev Max Mell. Poleg tega bodo izvajali nekaj oper s sodelovanjem orkestra Dunajske filharmonije. Ni dvoma, da bodo božične igre prav tako uspele, kakor so dozdaj poletne. JEAN IN JEROME THARAUD, francoska literarna dvojica, sta napisala v beletristični obliki zanimivo zgodovino Islama pod naslovom »Les mille et un jours dTslam« (Tisoč in en dan islama). MARIKA 'STJERNSTEDT, poleg Kelme Lagerlofove najuspelejša švedska pisateljica konverstitka, ki je zaslovela v Evropi zlasti po romanu »Pot svete Brigite«, je pred nedavnim dosegla nov uspeh z romanom »Štiri maršalske palice«. MUSSOLINI je nekje izjavil o knjigi ta-le zanimivi stavek: »Knjiga ima včasih pomen in veljavo enega poslaništva«. Resnica, ki se je diktatorji nimajo navade zavedati. V LOUVAINU se je vršila mednarodna razstava pripomočkov za verski pouk. Če je pilot ljubosumen . . . Kdaj in zaradi česa se je prikradel sum v njegovo srce, bi sam ne bil mogel povedati: morda radi namigavanja prijateljev ... ali radi tiste nekam trudne atmosfere, ki je obdajala že nekaj časa njegovo ženo ... ali nečesa drugega, nekega niča . . . Pojavilo se je kar nenadoma, kot plevel, ki prerašča polja, ne da bi ga kdo posejal, kot zajedavci, ki nastanejo iz propada vsega zemskega. Nekega dne (če je bilo zjutraj ali zvečer, ne bi bil mogel z gotovostjo povedati, bilo bi lahko tudi ponoči) mu je lokavo prišepetaval nek glas, tisti skrivnostni glas, ki je še vsakemu otožnemu človeku zvenel v ušesih: »Poglej enkrat v zrcalo!« Pogledal je v zrcalo in videl, kako grd je bil. On je to vedel, pa si ni delal nikdar preglavic radi tega. In potem je zašepetal glas: »Poglej vendar enkrat svojo ženo!« Pogledal je na svojo ženo in videl, kako je lepa. Tudi to je vedel in bil je vedno srečen radi tega, obenem pa je bil ponosen pred svetom in pred samim seboj. Vsekakor, ko je samega sebe primerjal s svojo lepo ženo, je zgrabil našega junaka prvi sum, ki se je od ure do ure, od dneva do dneva razširjal bolj in bolj kot kaplja olja na vodni gladini. Če je bil odsoten (in to je bil pogosto in dolgo, tudi preko noči), je divjal v njem pekel. Kaj sedaj dela? S kom je skupaj? Na koga misli? Vrtincu njegovih misli je bil odmev šumenja propelerja in skoraj oglušujoči ropot motorja. Na tem mestu je potrebno pojasnilo: glavna oseba te (resnične) povesti je namreč pilot in opravlja kot tak službo na progi neke družbe za zračni promet. Tako je pač bilo, da je moral biti često noč in dan odsoten in je ostala njegova žena sama, torej je imela popolno prostost. * Nekega dne je začutil v sebi neko tesnobno predslutnjo: skrivnostni glas mu je naznanil, da je dospel v svojem življenju do nekega odločilnega preobrata. Njegova žena ga je vprašala pri odhodu z nekim smehljanjem, ki naj hi bilo navidezno nedolžno: »Kdaj prideš nazaj, preljubi?« In on je po neumnosti nasedel in je odgovoril odkrito in častno: »Jutri zjutraj ob petih, preljuba.« -— Potem je odletel. Potovanje tja je preteklo brez kakega posebnega dogodka: vkljub strašnim mislim se je zavedal svoje dolžnosti in ni pozabil da ima — s svojim lastnim — življenje drugih v roki, ki so se mu zaupali popolnoma nič hudega sluteč. Na potu nazaj pa ga je vendar nekaj zgrabilo, kar ga je stresalo in pretresalo kot neka bolezen, neko razburjenje, neka mrzlica. Tisoč kilometrov, dva pristanka, šest ur leta — in njegova žena?! Kaj dela? Ob petih naj bi bil doma, toda to ve njegova žena, in oni drugi naj bi jo ob tem času že zapustil... 0 Bog, ne! Vse, samo to ne! Raje smrt! Ropot motorjev je boleče koval in zamolklo in strašno odmeval v njegovi glavi. Propeler, ki je kakor da bi znorel grizel v hladni nočni zrak, se je zdelo, da tuli neprestano zasmehova- nje. In potem se je pogreznilo vse okoli njega. Kakor okainenel je čepel nad stikalnimi vzvodi in spravil stroj v noro obratovanje: dvesto... dvestopet-deset . . . tristo . . . Aparat se je stresal strahotno; motorji niso več ropotali ampak bobneli in vijak je vriskal od blaznega veselja nad veliko hitrostjo. Potniki so spali in niso ničesar opazili. Samo strojnik je skušal, vznemirjen radi nenavadne brzine, dobiti od pilota pojasnilo; toda moral se je zadovoljiti z odgovorom: »Tiho! Jaz poveljujem! Tu ukazujem jaz!« Oboje mest, kjer bi moralo letalo pristati, so preleteli v veliki višini. Potniki so spali dalje in niso slutili kakšna tragična usoda jim preti. Končno se prikažejo luči mesta, kamor je letalo namenjeno. Z manevrom smelim kot še nikoli pristaja letalo na letališču. Kolosalne orijentacijske svetilke se približujejo . .. sunek ... še eden . . . potem postoji stroj nalahno. Pilot skoči z letala. Ne da bi se brigal za osebje, ki ga alarmirano radi skoro dve uri prezgodnjega prihoda, obkoli v skrbi z vprašanji, skoči na svoj avtomobil — in v norem tempu domov. Doma preskakuje stopnice. Trese se. Srce mu tolče do vratu . . . Vstopi v stanovanje (miglja mu rdeče, rumeno in vijoličasto pred očmi), plane v spalnico, zagrabi za revolver . . . Potem izroči Bogu svojo dušo in — prižge luč . . . Njegova žena je bila sama; spala je, glavo lahno naslonjeno na roko, mirno in vedro in zdelo se je, kot da bi se smejala. * Toda nesreča je hotela, da je ravno s tem letalom potovalo štirinajst oseh. med temi dvanajst mož, od katerih jc bilo zopet enajst poročenih. Ti so prišli tudi dve uri preje domov, kakor je bilo pisano na voznem redu. Radi tega se je nudila sledeča žalostna bilanca: Ločitve...........3 Dvoboji...........1 Procesov za ločitev zakona ... 2 Zaušnic...........5 Skupaj...........11 »Radio že zopet ne igra!« »Očka, morda pa je tisti mož, ki je včeraj spet popravil anteno, skrivil valove.« V^aJt teden druga *>iti Predavatelj: »Kako kratek je čas, za tistega, ki govori v radiu.« Prijatelj: »Kako dolg za onega, ki posluša!« TEDENSKI SPOREDI RADIO LJUBLJANA Nedelja, 27. oktobra 7.30 Cilji in pota kmetske prosvete (Krošelj Josip) 8.00 Napoved časa, poročila, ol>java sporeda 8.15 Vokalni in orgelski koncert. Pevske točke (gdč. Vida Rudolfova): Gounod: Ave Marijaj Dvorak: Gospod je moje zavetje; Dvorak: Gospod je moj pastir; Reger: Marijina pesem; Bohm: Tiha kot noč. •— Orgle solo (g. Blaž Arnič): Renner: Sonata g-mol 9.00 MATINEJA ROMANTIČNE GLASBE (Radijski orkester): Flotow: Fantazija iz opere »Martha«; Azzoni: Melodija; Urbach: Wagnerjevi junaki, fantaz.; Yoshitomo: V pagodi zvonov, študija; Ziehrer: Pustni veseljaki, valček 9.45 Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00 SLOVENSKE VOJAŠKE IN NARODNE PESMI (Akademski pevski kvintet): Marolt: Vojaška; Marolt: Soldaški boben; Vigred se povrne; Gozdič je že zelen; Kaj ti je deklica; Prelovec: Oj Doberdob. Vmes poje g. Mirko Dolni-čar: Schumann: Dva grenadirja; Lo-we: Ura; Zaje: Noč je tiha; Pavčič: Otožnost; Pavčič: Goreči ogenj; Prelovec: Ljuba si pomlad zelena 11.40 O novo odkritih dalmatinskih fos-foritih, njih predelave in uporabe kot umetna gnojila (Ing. Vojko Knop) 12.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 12.15 Kar želite, to dobite (plošče po željah) 15.00 Za zabavo in za ples (Radijski orkester); IFučik: Pomladno sposročilo, valček; Millocker: Dijak prosjak; Muhvič: Venček slovanskih napevov; J. Strauss: Plahutanje, valček; Lehar: Lep je ta svet, fantazija 16.00 O higijeni kmečke družine (ga. Meglič-Hočevarjeva) 16.15 SPOMINSKA PROSLAVA SIMONA JENKA Sodelujejo: Pevslti zbor »Sloga« (pevske točke), g. Tone Šifrer (predavaje) in g. Slavko Jan (recitacije); Hajdrih: Adrijansko morje; narodna: Zadnji večer; Vodopivec: O večerni uri, Ves dan je pri oknu, Knezov zet; narodna: Lunca je videla; Jenko: Slabo sveča je brlela, Naprej; Foer-ster: Naše gore 18.00 PESEM MLADINE GRE PREKO MEJA! Mednarodna prireditev s sodelova- njem mladinskih zborov iz sledečih držav in krajev: Nemčija (Berlin), Velika Britanija (London), Australi-ja (Melborno), Poljska (Varšava), Francija (Pariš), Združene države Sev. Amerike (New-York), Hawai (Honolulu), Španija (Madrid), Italija (Milan), Nizozemska (Amsterdam), Švica (Ziirich), Avstrija (Dunaj), Belgija (Bruselj), Norveška (Oslo), Če-hoslovaška (Praga), Argentinija (Buo-nos-Airos), Brazilija (Rio de Janei-ro), Jugoslavija (Ljubljana), Švedska (Stockhoim), Madžarska (Budapest), Letonska (Riga), Južnoafriška unija (Johannesburg), Nizozemska Indija, Danska (Kopenhagen), Rumunija (Bucaresta), Finska (Holsingfors), Li-tavska (Kaunas), Uruguay (Asunci-on), Siam (Bangkok), Japonska (Tokio) 19.30 Nacionalna ura 20.00 Napoved časa, poročila, objava sporeda 20.15 PEVSKI KONCERT MLADINSKEGA ZBORA »JADRANSKI STRAŽARJI« iz Št. Vida nad Ljubljano 20.45 Operne fantazije (Radijski orkester): Thomas: Mignon; Massenet: Manon; Čajkovski: Jolanta 22.00 Napoved časa, vremena, poročila, objava sporeda 22.15 Za ples in kratek čas (prenos iz nebotičnika) — Konec ob 23. uri Ponedeljek, 28. oktobra 12.00 Odlomki iz zvočnih filmov (plošče): Lehar: Dežela smehljaja, dve pesmi; Koračnica in tango iz filma »Pastir Kostja«; Skroup-Koštal: Fid-lovačka, pesem; Fiala: Zapomen, že ni se lončine; Ingriš: Valček naj pove ti; May-Neubach: Brez tebe zame ni življenja, Dunaj, mesto pesmi; Skroup-Koštal: Obljuba 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Češki pevski zbori (plošče): Skroup: Kje dom je moj; Forster: Po odprti cesti; Novak: Uspavanka; Krička: Vysoko zornička; Forster: Usoda z roke, Ljudska pesem, Oj sveti Vaclav; Kateri so božji vojščaki; Smetana: Dota; Pokorny: Pleši, pleši, skači zdaj 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Zdravniška ura (dr. Bogomir Ma-gajna) 18.20 Skladbe čeških mojstrov (plošče): Smetana: Prodana nevesta, uvertura; Dvorak: Lento iz kvarteta v F-duru; Suk: Ljubavna pesem op 7 18.40 Kulturna kronika: Stiska sodo-bne mladine (Etbin Boje) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacijonalna ura 20.00 KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE (drigent Lov-ro Matačič, prenos iz velike dvorane hotela Union): Smetana: Vltava, sinf. pesnitev; Šos-takovič: I. sinf oni ja; Osterc: Passa-caglia in koral; Suk: Raduz in Ma-Jiulena, suita; Borodin: Polovski plesi iz opere »Knes Igor« 22.00 Napoved časa, vremenska napoved 22.15 Češka lahka glasba (plošče): Ned-bal: Od bajke do bajke, potp.; Fu-čik: Marinarella, uvertura; Balling: Pesmice našega kvarteta; Novak: Zvezdica moja; Skoupy: Vlajka; Va-cek: Ti črni cigan, Nikdar se ne vrne bajka mladih dni; Šmejkal: Valovi Orinoka; Friml: Indijska ljubavna -"■sera; Beneš: Ti moj sveti Antoni-ček; Ingriš: Spominjajte se me, pesem ; Koštal: Colombina, podoknica Konec ob 23. uri Torek, 29. oktobra 11.00 Šolska ura: Naše domače osvobo- jenje (ga. Mira Engelman) 12.00 Slovenska umetna pesem in glasba (plošče): Prelovec: Škrjančku; Ipavec: Savska; Vogrič: Lahko noč; Mirk: Na trgu; Gerbič: Vabilo; Adamič: Vasovalec; Parma: Sezidal sem si vinski hram; Hajdrih: Morje Adrijansko; Pavčič: Žanjica; Škerja-nec: Vizija; Lajovic: Zacvela je roža; Kogoj: Istrski motiv; Švara: Šivilja; Savin: Svetla noč; Svetek: Pod noč; Betetto: Pojdem na prejo; Mi-hevc: Slovenska uvertura 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Narodne v vokalni in orkestralni obliki. (Sodelujejo: gdč. Rupnikova, Zupanova, gg. Franzl in Jug in Radijski orkester): Gregorc: V dolenjskih gričkih; Parma: Bela Ljubljana, valček; Dolinar - Bernard: Mlada pota 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji Radione - aparati so v sezoni 1935/36 zopet vodilni! RADIO, aw 33 Troelektronski Midget Dinamic za vse valove Kvalitetni aparat za nizko ceno aw 44 Štirielektronski super za vse valove, najmodernejša izvedba z regulatorjem za fading in vsemi modernimi » pridobitvami aw 66 Veliki šestelektronski super za največje zahteve. Ima regulator za fading in regulator za selektivnost. Glas tega aparata je povsem enak originalu Zahtevajte ponudbe od d,...LJUBLJANA reg.zadr.zo.z Tel. 3190 Miklošičeva cesta 7 18.00 29. oktober 1928 — dan našega osvobojen ja (prof. Silvo Kranjec) 18.20 Reproduciran koncert narodne glasbe: Odaljenoj; Lunaj de; Ribniška; Bom šej na planince; Vsi so prihajali; Pobič sem star šele 18 let; Hrvatske narodne pjesme 18.40 Filozofsko preflavanje: Laotse (Franc Terseglav) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacijonalna ura 20.00 »DOMOVINI« (Glasbeno literarna prireditev s sodelovanjem zbora »Cankar«, Radijskega orkestra, recitatorja (g. Jermana) in plošč: Foerster: Domovini, kantata za Sreda, 30. oktobra bariton solo in moški zbor s sprem-Ijevanjem klavirja; Jereb: Nihče nc ve; Stahuljak: Dodji; Dev: Kvišku plava moje hrepenenje; Krnic: Pozdrav prirodi; Horvat: Pred mojo kajžo.; Gotovac: O more duboko; Dev: Barčica, K' sem v pvanince v vas liodiu; Svetek: Zaprta so njena okenca; Schvvab: Večer na morju; Adamič: Serenada; Foerster: Gorenjci smo — Zbor vodi Kristo Perko 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Kmečki trio (plošče): Špicpolka; Slovenska koračnica; Dekle, zakaj tajiš; Kranjskogorska koračnica; Auf biks — pa kisle kumarce; Št. Lenart 22.30 Angleške plošče — Konec ob 23. uri 12.00 Z ruskih poljan (plošče): Potpuri ruskih pesmi; Dubinuška; Mašen-ka; Na poti v St. Petersburg; Ob vozu sena; Warlamoff:: Na gladkem ledu Volge; Gurileff: Lastavica lahno plove; Schirmann: Sašinka 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Reproduciran koncert havajskih kitar: Kraljeva serenada: That aloha; Blaufuss: Moj otok zlatih sanj; Rob-ledo: Ob tneh zjutraj; Bernard: Ya-ka-Hula-Hicki-Dula; King: Leilehna Almla; Waialeale: Minehaha waltz; Ferera: Farmerjeve sanje; Hampton: Sanje v Honolulu; Cusenza: Kentuc-ky rose; Kitchene.r: Kainiki bula; Berlin: Mesec in ti; Capono-Uhr: Solze 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Otroška ura: Novo doživetje lutke Sioržka (člani radijske dramske družine) 18.20 Manca in otroci (gdč. Manica Romanova) 18.40 Pogovor s poslušalci 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacijonalna ura 20.00 PRENOS LJUBLJANSKEGA OPERNEGA GLEDALIŠČA v I. odmoru: Glasbeno predavanje (Vilko Ukmar); v II. odmoru: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda — Konec ob 23. uri v Četrtek, 31. oktobra 12.00 Reproduciran koncert baletne glasbe: Verdi: Aida, 'tempeljski ples in ples zamorcev, Baletna godba iz II. dej. Aide; Delibes: Sylvia, balet; Bizet: Carmeu, baletna godba iz 4. dej. R. Strauss: Žlahtni meščan, suita in menuet; Saint Saens: Baletna godba 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 13.15 Za kratek čas in dobro voljo (Radijski orkester): Ziehrer: Baržun in svila, valček; Komzak: Dunajski sprehodi, potp.; Raha-Rajhenič: Iz jugo-slov. oper. fantaz.; Leopold: L'amour oriental, pesem; Blankenbnrg: Čast in slava, koračnica 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00 Samospevi gdčne Tinke Novakove: Bersa: Duhaj vjetre, Robinjica; Ka-linikov: Nekoč ti življenje bridkosti skalijo1; Muhvie: Popevka; Hatze: Kad mlidija umreti; Bersa: Vseh ver- nih duš dan; Brahms: Na pokopališču 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacijonalna ura 20.00 Predavanje o štednji (dr. Vladimir Murko) 20.20 PRENOS IZ BEOGRADA: KONCERT ČLANOV NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ BEOGRADA 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Koncert radijskega orkestra: Gluck: Iphigenija na Aulidi, uvert. Urbach: Iz Handlovega bogastva; Mendelssohn: Andante con moto iz italijanske simfonije; Dvorak: 2. stavek iz simfonije »Iz novega sveta« Schumann: Sanjarije Konec ob 23. uri Petek, 1. novembra 7.30 Kmetijska posvetovalnica (Ing. Sa- dar Vinko) 8.00 Napoved časa, poročila, objava sporeda 8.15 Vokalni in orgelski koncert (Sodelujejo: Pevski kvartet »Fantje na vasi« in g. Blaž Arnič, orgije solo): Bach: Preludij in fuga c-mol; Arnič: Memento mori; Mendelssohn: Fuga G-dur; vmes plošče 9.45 Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00 Ura resne glasbe (Radijski orkester): Saint Saens: Nabožna koračnica; Urbach: Bachove nabožne skladbe; Kienzl: Evangeljnik; Adamič: Gregorčičevim manom; Savin: Sara-banda; Čajkovski: 2. stavek iz V. simfonije; Raclimainov: Preludij 12.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila 19.30 Nacijonalna ura 20.00 Napoved časa, poročila, objava sporeda ' 20.15 ŽALNE PESMI (poje Slovenski vokalni kvintet): Gal-lus-Petelin: Preparate corda vestra, Astendit deus juhilatione, Tu cirkun- 20.10 »Simone Boccanegra«, lirična tragedija • 22. Poročila • 22.20 Gospodarstvo na vzhodu • 22.45 Domovinski večer. LANGENBERG 6,30 Jutranji konc., prenos iz Frank-furta » 7.10 Jutranii konc. e 8. Gimnastika za ženske * 10.30 Radio šra-mcl » 12. Opoldanski konc. • 15. Ženska ura • 16.10 Kolnski komponisti » 16.50 Sodobni nemški pesniki • 17. Popoldanski konc. • 19. Zabavni koncert • 21.10 Kari Erb poje Eichendorfske pesmi • 22. Poročila • 23. Konc. godbe na pihala. LUXEMBOURG 1304/230 200 kw 7.45 Jutranji konc. lahke glasbe • 13.30 Konc. rad. ork. • 14. Borza • 17.30 Šolska ura • 18. Konc. lahke in plesne gl. • 19.30 Športne vesti • 20.05 Konc pestre glasbe • 20.40 Konc. rad. ork. • 21.45 Vokalni konc. Ericha Fuchs-a • 22.10 Karnevalska glasba • 22.55 Vokalni konc. 23.10 Plesna gl. MUNCHEN 405.4/740 100 kw 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji konc. • 9.30 Gospodinjska ura e 10.15 »7 krokarjev«, pravljična igra • 14. Konccrt komornega tria • 12. Konc. rad. ork. • 13.15 Valčkova ura • 15.20 Otroška ura • 15.40 Vojni spomini dveh bavarskih učiteljev • 16.10 Koncertna ura • 17. Popoldanski koncert • 19.05 Koncert godbe na pihala • 20. Poročila • 20.10 »Zastrupljenje z nikotinom«, igra • 21. Pester program e 22. Poročila # 22.20 Večerni konc. • 23. Nočni koncert. POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kw 18.37 Konc. simf. ork. • 18.57 Pl. • 19.35 Pesmi * 20.20 Humori-tična ura • 21.10 Konc. orkestra Cubain Leeu-ona • 21.55 Komorni konc. instrumentalnega kvinteta • 22.30 Lahka glasba POZNANJ 345/868 16 kvv 15.30 Pl. • 18.45 Pesmi e 19.20 Pl. • 19.40 Varšava • 23.05 Pl. PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw Praga I prenaša celodnevno Prago II, katere program ni došel. SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 18. Pl. • 18.15 Otroška ura ® 18.30 Esperanto • 19.10 Glasbena kronika • 20. Bachov konc. • 20.20 Igra • 20.35 Konc. sodobne glasbe • 21.30 Poročila « 21.40 Nadaljevanje konc. • 22. Poročila TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18. Poročila • 18.30 Odlomki iz zvočnih filmov • 19.10 Popevke • 19.45 Lahka gl. • 20. Konc. salonskega orkestra • 20.30 Operetna gl. • 21. Večerni konc. • 21.35 Operetne pesmi • 21.45 Pester konc. • 22.20 Plesna gl. • 22.45 Odlomki iz operet • 23. Koračnice • 23.15 Melodije • 23.35 Kon-cert argentinskega ork. • 23.45 Odlomki iz filmov • 0.15 Poročila • 0.20 Koncert filharmoničnega orkestra VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 12.15 Konc. rad. ork. • 15.30 Pl. • 16.15 Konc. salonskega tria • 17.20 Solistični konc. • 18. Večerni konc. • 19.30 Plesna gl. • 20. Športne vesti • 21. Noč v Podoliji - pester program • 21.30 Literarna ura • 22. Simfonični konc. 1. Franck: Simfonija v d-duru, 2. Fitelberg: konc. za orkester in citre, 3. Albenig: Triana, 4. Pavel: Valček • 23.05 Plesna gl. Ponedeljek, 28. oktobra Torek, 29. oktobra BEOGRAD 437.3/686 2.5 kis- li. Konc. rad. ork. • 12. Konc. rad. ork. • 12.45 Borza • 13.15 Poljudne pesmi • 13.45 Poročila • 16. Razne pesmi • 16.30 Planinski konc. • 18. Plesna gl. • 19.30 Nacionalna ura • 20,30 Simfonični konc. beograjske filharmonije, Plesna glasba ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.10 Jugoslovanska gl. • 13.30 Poroči-la • 17. Poročila • 17.15 Konc. rad. ork. e 18.55 Literarna ura • 19.10 Poročila • 19.30 Nacionalna ura • 20. Prenos opere »Dorica pleše«, med odmori poročila in vreme BARCELONA 16. Pl. e 18. Konc. komorne glasbe • 20.15 Pl. a 21.05 Kemija v razvoju • 21.35 Konc. rad. orkestra • 22.20 Vokalni konc. e 23.30 Pl. BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 16.10 Konc. rad. ork. e 17.25 Pl. 17.40 Madžar ka ura • 18.35 Pl. » 18.55 Praga • 19.10 Brno © 20.35 Moravska Ostrava a 21.30 Lahka gl. • 22. Praga 22.30 Pl. BRNO 325.4/922 32 kw 11.05 Praga c 13.40 Praga • 16.10 Bratislava • 17.20 Praga • 17.40 Nemška ura • 18.30 Violinistični konc. ® 18.55 Praga * 19.10 Pesmi • 20.20 Potovanje v Etijopijo e 22 Praga. BUCAREST 364/823 12 kw 12.05 Konc. orkestra S. Marcon • 17. Pl. • 18.20 Pl. » 19.15 Pianinski konc. • 19.40 Pesmi * 20.30 Simfonični koncert, C. Franck: Simfonija v d molu, Cliausson: Pesem za violino in orkester e 22.15 Prenos konc. iz restavracije 22.55 Poročila. BUDAPEST 550.5/545 120 kw 12.05 Cig. gl. • 13.30 Konc. vojaške godhe • 14.40 Poročila D 17. Pesmi • 17.35 Reportaža iz tovarne za čokolado » 18.20 Sonate za violino in pianino • 20. Igra « 22.15 Jazz • 22.50 Koncert orkestra Lajos Rajter FRANKFURT 251/1195 17 kw 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji konc. • 9.15 Klavirski konc. • 10.15 Šolska ura • 12. Opoldanski konc. • 13. Poročila 15.15 Pesmi • 17. Popoldanski koncert 20.10 Pester glasbeni program • 22.20 Od Rena do Varndta • 22.45 Lepa ljudska glasba • 24. Nočni konc. rad. ork. HAMBURG 331.9/904 100 kw 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji konc. • 10.15 Igra * 12.10 Opoldanski konc. • 14.10 Pestra ura a 16. Popoldan, konc. • 17.10 Reportaža ® 18.15 Literarna ■rn. s 19. Saksofon in klavir • 19.25 Deklice pojo • 20.10 Glasbene slike in šale • 21.40 Nova nemška umetna pesem • 22. Poročila a 23. Večerni koncert. KATOVICE 395.8/758 10 kw 15.30 Konc. mandolinistič. ork. e 18.45 Pl. • 19.20 Poročila • 19.40 Varšava • 22.45 Literarne vesti • 23.05 Plesna glasba KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 12.30 Pl. • 13.45 Pl. • 15. Konc. rad. ork. • 16.10 Bratislava «* 17. Otroška ura • 17.40 Ruska ura » 18.55 Pl. » 19.10 Brno • 20.20 Dramska prireditev ® 21. Koncert vojaške godbe * 21.30 Bratislava • 22.30 Bratislava. KONIGSBERG 291/1031 60 kw 6 05 Gimnastika • 6.30 Jutranji konc. • 12. Opoldanski konc. • 14.45 Pesniki iz Posaarja in Memla © 15.10 Otroška ura a 17. Popoldanski koncert • 19.10 Franc Sehuliert-ove pesmi za sopran, klarinet in harfo • 20.10 Pester plesni večer o 22. Poročila • 22."40 Ljudska glasba. LANGENBERG 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Opoldanski konc. • 16.10 Sodobna glasba • 17. Popold. konc. a 18.30 Književna ura • 19. Serenadni konc. • 20.10 Klasični valčki in koračnice • 21. »Žurnalisti«, veseloigra • 22. Poročila. LUNEMBOURG 1304/230 200 kw 7.45 Pester konc. • 12.30 Konc. rad. ork. • 14. Borza • 17.30 Pester konc. a 18. Lahka in plesna gl. • 19.30 Športne vesti e 20.05 Konc. rad. ork. 21.40 Vok. konc. Marije Therese de Cuvper: Largo (Haendel), Vers le Reve (Vien) • 21.40 Litavske rapsodije • 22.55 Plesna gl. MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 .11 kw 16.10 Bratislava • 17.50 Pl. • 19.10 Brno e 20.20 Praga • 20.30 Konc. rad. ork. a 21.20 Brno • 22 Praga. 6. Gimnastika a 6.30 Jutranji konc. • 10.15 Pestra reportaža • 11. Kmetska ura • 12. Opoldanski konc. 13. Poročila, nato zopet konc. e 15.20 Ženska ura • 16.10 Vokalni konc. • 16.40 Slike iz nemškega srednjega veka a 17. Popoldanski konc. 6 18.30 Književna ura • 19.05 Glasbeni studio • 20.10 Pester glasb, program • 22. Poročila e 22.20 Mladina si želi knjig — dvogovor a 22.30 Lepa narodna glasba. POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kw 18.50 Plošče • 19.35 Pariška ura » 20.20 Večerni konc. • 22.30 Lahka gl. POZNANJ 345/868 16 kw 16.15 Pl. e 18.45 Violinčelo konc, • 19.20 Pl. • 19.40 Varšava • 23.05 Pl. PRAGA I. 470.2/852,5 120 kw 10.11 Pl. a 11.05 Šolski radio • 11.45 P), e 12.15 Pl. * 12.35 Konc. salonskega kvarteta a 13.40 Pl. • 16.10 Bratislava a 17.20 Pl. • 18. Kmetijstvo • 18.10 Nemška ura • 18.55 Pl. a 19.10 Brno a 20.35 Mor. Ostrava • 21.30 Violinski sekstet e 22. Poročila • 22.15 Plošče. SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Konc. rad. ork. a 18. Ženska ura • 18.25 Operetne pesmi • 19.20 Angleški valčki na ploščah a 19.30 Igra e 21.15 Poročila • 21.25 Konc. klasič-ne glasbe: 1. Baletna gl. iz »Ca-trin Pollus, 2. Simfonija št. 1 v g duru (Schubert), 3. Overtura iz »Eurvante« (Weber) TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18. Poročila • 18.05 Solistovske točke • 18.30 Operne pesmi • 19. Tirolske pesmi o 19.20 Lahka gl. • 19.50 Koncert operetnega ork. • 20.15 Koncert salonskega ork. • 20.30 Bachov in La-vernejev večer • 21. Pesmi • 21.35 Konc. simf. ork. a 21.45 Igra • 22.20 Odlomki iz zvočnih filmov • 22.45 Jazz • 23.15 Popevke • 23.35 Konc. argentinskega ork. a 23.45 Melodije • 0.20 Vojaške koračriice VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 12.30 Konc. salonskega ork. ® 15.30 Konc. mandol. ork. »Halka« • 16.15 Poljudni konc. • 16.45 Poljske pesmi • 17.15 Konc. lahke gl. • 18. Beethovnove kompozicije • 18.45 Pesmi • 19.35 Športne vesti a 20.10 Simfonični konc. 1. Sikorski: II. Simfonija, 2. Kon-drack: Pokrajinska suita, 3. Rozvckv: Konc. za pianino a 21.45 Lahka gl. • 23.05 Plesna gl. - pl. Sreda, SO. oktobra MUNCHEN .5 kw 12.45 BEOGRAD 437.3/686 11. Konc. rad. ork. • 12. Pl. Borza • 13.15 Violinčelo konc. * 16. Poljudne pesmi • 18.30 Nemščina • 19.30 Nacionalna ura • 20. Violinski konc. • 20.50 Razne pesmi • 21.20 Plesna glasba. • 22. Poročila ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12.10 Overture — plošče • 13. Borza • 13.05 Pester program — plošče • 13.30 Poročila • 17. Poročila • 17.15 Otroška ura • 19.30 Nacionalna ura • 20. Koncertni večer — prenos iz Ljubljane <» 22. Poročila • 22.15 Sveto Stojkovič - Šabčanin poje narodne pesmi BARCELONA 16. PI. • 18.30 Otroška ura • 20 Pl. • 21.05 Konc. rad. ork. • 21.30 Vokalni konc. poje Jose Carner • 22.15 Radio gledališče »Juditina ljubezen« FRANKFURT 251/1195 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji konc. * 9.15 Schubert-ove kompozicije • 10.15 Šolski radio • 12. Opoldanski konc. • 15. Gospodarske vesti • 15.45 Književna ura • 16. Vokalni in instrumentalni konc. • 17. Ura šlagerjev • 18.30 Mladinska ura • 19. Zabavni konc. • 20. Poročila • 20.15 Ura mlade generacije • 20.45 Vesel program • 22. Poročila • 22.20 Reportaža • 23. Nočna in ples- BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 15. Moravska Ostrava » 17.40 Madžarska ura • 18.55 Praga • 19.25 Popoldanski konc. • 22.55 Poljudne humori-stične pesmi • 21.15 Sonatni konc. • 22.30 Pl. BRNO 325.4/922 32 kw 16.10 Praga • 17.40 Nemška ura • 18.35 Praga • 19.25 Bratislava ® 21.10 Pl. • 21.15 Mor. Ostrava. BUCAREST 364/823 12 kw 12.05 PI. • 17. Konc. orkestra Libi-ceann • 19.15 Plošče • 20.10 Konc. glasbe Domenico Scoubatti • 20.40 Tehnične vesti • 20.40 Pesmi • 21.10 Poljudna glasba • 21.45 Konc. rad. ork. • 22.55 Poročila • 23. Nočni koncert BUDAPEST 550.5/545 120 kw 12.05 Konc. simfoničnega ork. • 13.40 Pianinski konc. • 14.40 Poročila • 17.20 Konc. rad. ork. • 19.30 Prenos opere »Tosca« (Puccini) • 20.20 Poročila • 22.10 Plošče • 22.10 Cig. gl. 17 kw 405.4/740 100 kw na glasba ® 24. Nočni konc. v pesmi in glasbi. HAMBURG 331.9/904 100 kw 6. Gimnastika * 6.30 Jutranji koncert • 10.15 Nizozemska gl. • 12.10 Opoldanski konc. • 14.20 Zabavni koncert • 16. Popoldanski konc. lahke gl. • 17. šlagerji • 19. Ljudski humor in glasba • 20. Poročila • 20.15 Ura mlade generacije • 20,50 »Aida«, opera Verdi prenos iz Rima. KATOVICE 395.8/758 10 kw 18.45 Pl. • 19.40 Varšava • 23.05 Pl. KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 12.35 Konc. rad. ork. • 13.45 Pl. • 15. Mor. Ostrava » 17.40 Madžarska ura • 18.55 Pl. » 19.25 Bratislava • 22.30 Bratislava. — KONIGSBERG 291/1031 60 kw 6.05 Jutranja gimnastika • 6.30 Jutranji konc. * 12. Opoldanski konc. • 15.20 Mladinska ura • 15.45 Zabavni konc. « 17. Pestra popold. plesna glasba » 19. Konc. godbe na pihala • 20.15 Ura mlade generacije • 20.45 Večerni koncert rad. ork. • 22. Poročila • 22.30 Zabavna plesna glasba • 0.05 Predavanje o sestavi kratkovalovnih sprejemnikov. 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji konc. • 6.40 Angleščina ® 10.15 Pruska narodni glasba • 11. Kmetijska ura • 12. Opoldan, konc. ® 16. Poročila • 16.10 Sonatina za violino in klavir • 16.30 Otroška ura • 17. Pester popoldanski koncert • 19. Citre • 19.30 Vojaški program • 20.15 Ura mlade generacije • 21. »Aida« (Verdi), prenos iz Rima. POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kw 18.45 Havajske pesmi in glasba • 19.23 Odlomki iz zvočnih filmov • 20.20 »Simona iz New-Yorka« igra • 21.10 Reportaža • 22. Konc. orkestra Manu-ela Pizarra • 22.30 Lahka glasba POZNANJ 345/868 16 kw 15.30 Plošče • 18.30 Otroška ura e 18.45 Pl. • 19.20 Pl. • 19.40 Varšava • 20. Igra - komedija » 20.45 Varšava • 23.05 Pl. PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw LANGENBERG 6.30 Jutranji konc. • 11. Vokalni konc. 12. Opoldanski konc. » 16.15 Schubert-ove klavirske sonate ® 17. Popoldanski konc. • 19. Konc. godbe na pihala • 20.15 Ura mlade generacije • 20.50 Konc. vojaške godbe in vojaške pesmi • 22. Poročila • 22.30 Nočni koncert plesne glasbe. LUXEMBOURG 1304/230 200 kw 7.45 Pestra gl. • 12.45 Konc. rad. ork. • 14. Borza • 17.30 Konc. vojaške godbe • 17.45 Pestra lahka in plesna gl. • 19.45 Poročila • 20.05 Konc. rad. ork. • 21. Pester glasbeni program • 22.35 Konc. komorne glasbe Brahms: Kvartet v c molu, Allegro, Intermezzo, Andante con Moto, Rondo a la Zinga-resa • 23.10 Plesna gl. MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kw 15. Konc. rad ork. • 16.55 Otroško gledališče • 17.55 Konc. kvarteta • 19.25 Bratislava • 20.55 Sodobna glasba • 21.15 Konc. policijskega ork. • 22.30 Praga. 6.15 Jutranji konc. • 10.11 Pl. • 11. Pl. • 11.05 Konc. salonskega ork. • 12.11 Pl. • 15. Mor. Ostrava • 16.10 Konc. vojaške godbe • 17.40 Pl. • 18.10 Nemška ura • 18.55 Pl. • 19. Poročila t> 19.10 Pl. • 19.25 Bratislava e 20.05 Konc. rad. ork. • 22.30 Pl. • 22.45 Poročila. SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 18.35 Plošče • 19.15 Predavanje o eksplozivih • 19.35 Plošče • 20. Konc. sodobne glasbe • 21.10 Predavanje o Egiptu • 20.35 Spominska proslava 250 letnice Danenica Scarlatti, v glasbi • 21.20 Poročila * 21.30 Poljudni konc. rad. ork. • 22. Plesna gl. TOULOUSE 328.6/913 60 kw 18 Poročila • 18.15 Dunajska gl. • 18.30 Filmski gl. • 19. Plesna gl. • 19.10 Popevke • 20. Konc. salonskega ork. • 20.30 Operetna gl. • 21. Simfonični konc. • 22.20 Plesna gl. • 23. Koračnice • 0.20 Konc. filharmo-liičnega orkestra VARŠAVA 1339.3/224 . 120 kw 12.30 Konc. rad. ork. 15.30 Lahka gl. • 16.20 Violinski konc. • 17.20 Koncert ork. Adama Furmanskija • 18. Serenad-ni konc. • 18.45 Pl. • 20. Glasbena komedija • 20.45 Poročila • 21. Chopinov večer: 6 etiid iz opusa 10; c-dur št. 1, li-mol št. 2; d-dur, 4. 2 v c-molu; 5. e-mol 6. d-inol • 21.45 Ura poezije 22. Zdravstveni nasveti • 22.10 Plesna gl. igra rad. ork. Elegantni, precizni, solidni pravi du na j s ki okus... Troeleklronski okt od n i reflexsni super Columbus 18 — 3000 metrov Stirielektronski oktodni super Mentor z vrati, ki pospešujejo kval iteto glasu Stirielektronski oktodni super Mentor z zaprtimi vrati v Sestelektronski veliki super US 25 za najbolj razvajene poslušalce RADIO, Prodaja jih: reg i st rova na zadr. z o. z. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta št. 7. Petek, 1. novembra BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Konc. rad. ork. • 12. Konc. rad. ork. • 12.45 Borza • 13.15 Pl. • 16. Pl. • 16.10 Razne pesmi • 18. Plesna gl. • 19.30 Nacionalna ura • 20. Prenos iz agreba • 22. Poročila • 22.20 Plošče ZAGREB 276.2/1.086 0.7 kw 11. Pr.enos bogoslužja • 12. Nabožna gl., plošče * 17. Plošče • 19.30 Nac. ura • 20. Odlomki iz »Stabat mater« • 21. Orgelski konc. • 21.30 Nabožne pesmi • 22. Poročila, vreme SOBOTA BARCELONA 16. Pl. • 18. Konc. rad. ork. • 18.30 Vokalni konc. • 19. Konc. rad. ork. • 19.30 JRe&mi • 20:35 Pl. • 21.05 Pl. • 22.05 Pester večer — prenos iz Madrida BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 12.15 Mor. Ostrava • 16. Popoldanski vok. konc. • 17.55 Madžarska ura • 18.50 Praga • 20.05 Praga • 22.15 Poročila ♦ 22.40 Pl. BRNO ^ 325.4/922 32 kvv 11.20 Pesmi *■ 12,15 Mor. Ostrava • i 14.35 Pl. • 16. Bratislava • 17.30 Pl. 17.05 Nemška ura • 18.50 Praga BUCAREST 364/823 12 kw 12.05 Pl. • 1". Konc. rad. orkestra: Lidney: Potpuri iz operete »Gejša«, Sullivan: Potpuri iz operete »Mikado«, Gershvvin: Potpuri iz operete »Tip -Tacs« • 19.15 Pl. • 19.35 Operni prenos • 22.55 Poročila BUDAPEST 550.5/545 120 kw 10. Katol. bogoslužje • 12.20 Konc. operuega orkestra • 14. Plošče • 16. Konc. orkestra Bertha • 18. »Requiem:; preno« iz opere FRANKFURT 251/1195 17 kw 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji konc. * 9.20 Resna gl. • 10.15 Šolski radio • 11.45 Socialna ura • 12. Opoldanski konc. • 14. Poročila • 15. Gospodarske vesti • 16. Klavirski in violinski sonatni konc. • 17. Popoldanski konc. 18.30 Reportaža • 19. Pesmi • 20. Poročila • 20.10 »Ogoljufani Kadi«, komična opera v enem dejanju • 21.10 Reportaža iz srebrnega rudnika • 21.40 Poročila o načrtih za mesec november 22. Poročila • 23. Vpčerni konc. • 24. Nočni konc. sodobne glasbe. HAMBURG 331.9/904 . 100 kw 6. Gimnastika • 6,30 Jutranji konc. • 12.10 Opoldanski konc. • 14.20 Pester konc. 16. Mladina v umetnosti • 1". Popoldanski konc. • 17.45 Pestra ura • 18.20 Proslava Hitlerjeve mladine • 19. Scene iz Ibsenovega dela »Gospa z morja« • 20. Poročila • 20.10 Glasbena komedija v treh dejanjih • 21.25 Konc. tria • 22. Poročila • 22.25 Nočna proslava na grobu Heinricha von l.o-wen • 23. Brahms-ove kompozicije • 23.30 Orkestralni koncert. KATOVICE 395.8/758 10 kvv 18. Konc. komorne glasbe • 18.45 Pl • 19.20 Poročila • 19.40 Varšava • 23.05 Solistični konc. plošče KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 14.05 Pl. • 16. Bratislava • 17.30 Reportaža • 18.05 Madžarska ura • 20. Praga • 22.15 Bratislava. — KONIGSBERG 291/1031 60 kw ' 0" Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 11. Zabavni konc. • 12. Opoldanski konc. • 15.30 Ženska ura • 16. Mladina v umetnosti • 17. Popoldan, koncert • 20.10 »Siegfriedova smrt« — iz Nibelungov • 21.10 Reportaža iz Še-zije • 22. Poročila • 22.45 Orgelski konc. • 23.10 Nočni koncert. LANGENBERG 6.30 Jutranji konc. • 8.30 Beethovnove kompozicije • 10. Konc.. lepih nemških pesmi • 11.20 Orgelski konc. • 12. Opoldanski koncert • 16. Mladina v umetnosti • 18.55 Nemške pesmi • 20.10 Koncertni, večer Poldi Mildner • 22. Poročila • 22.30 Koncert kvarteta Wendling. LUXEMBOURG 1304/230 200 kw 7.45 Jutranji konc. • 12.30 Konc. rad. ork. • 14. Borza • 17.45 Lahka plesna gl. • 20.15 Konc. rad. ork. • 22. Konc. mladih komponistov • 22.40 Pianinski konc. 23.05 Plesna gl. MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 11 kvv 16. Bratislava • 17.50 Nemška ura • 18.50 Praga. — MUNCHEN 405.4/740 100 kvv 6. Gimnastika • 8.55 Katoliško bogoslužje • 10.30 Konc. komornega tria • 11.25 Bach-ove kompozicije • 12. Opoldanski konc. • 12.55 Poročila • 13. Opoldanski konc. • 15.05 Kinetska ura • 16. Glasbeno slavje Hitlerjeve mladine • 17. Mandolinski konc. • 18. Orgelski konc. • 18.30 »Sedeni smrtnih grehov«, tragedija v enem dejanju • 19.30 VII. simfonija Ant. Bruckner;ja • 21. Pester večerni konc. • 22. Poročila • 22.31) Večerni koncert. POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kw 18.31 Plošče • 19.07 Športne vesti • 19.22 Plošče 19.50 Vokalni konc. • 20.35 Spevoigra • 21.05 Konc. simfoničnega orkestra • 22. »Galia«, Lamen-tae.ija za sopran, zbor in orkester • 22.30 Lahka glasba POZNANJ 345/868 16 kw 17.20 Operne pesmi — poje J. Wolin-ski • 18.45 Pl. • 19.40 Varšava • 22.30 Plošče. PRAGA I. 470.2/852.5 120 kvv 7.30 Prenos iz Karlovih Varov • 9.10 Pesmi • 9.50 Konc. salonskega ork. • 12.15 Mor. Ostrava • 14.05 Pl. • 16. Bratislava • 17.45 Pl. 17.50 Nemška ura • 18.50 Poročila • 20.05 Koncert rad. ork. • 22. Poročila • 22.15 Pl. SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 18. Otroška ura • 18.55 Pl. • 19.3') Pl. • 20.15 Igra • 20.50 Konc. pestre glasbe • 21.20 Poročila • 21.30 Harmonika • 21.40 Monologi Alfred Mas-se-ja • 22.10 Poročila TOULOUSE 328.6/913 60 kvv 18. Poročila • 18.15 Dunajska gl. • 18.30 Popevke • 18.45 Konc. opernega ork. • 19. Komične slike • 19.50 Filmska gl. • 20.10 Operetne pesmi • 20.30 Plesna gl. • 21. »Werther« opera • 23.30 Plesna gl. • 23.45 Filmska gl. • 0.20 Vojaške koračnice VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 12.15 Opold. konc. rad. ork. • 14.20 Pl. • 16.15 Konc. ork. • 17.15 Uia poezije 17.20 Operne pesmi • 18. Komorni konc. • 18.45 Salonska gl. • 19.35 Športne vesti • 20. »Requiem« • Poročila • 21.15 Konc. v spomin Aleksandru Zarzycki • 22.30 Pl. • 23. Poročila - vreme. Poslušarci pišejo ... Pod tem zaglavjem bomo prinašali glasove iz poslušalskik vrst. Naš tednik je bil vseskozi in bo ostal glasilo poslušavcev. Zato prosimo, naj se nam poslušavci zares oglašajo s svojimi prispevki! Sobota, 2. novembra BEOGRAD 437.3/686 2.5 kw 11. Pl. • 12. Konc, rad. ork. * 13.05 Poljudne pesmi • 16. Konc. vojaške godbe • 18.15 Prenos konc. z univerze 19.30 Nacionalna ura • 20. Pester program * 22. Poročila • 22.20 Prenos glasbe iz restavracije ZAGREB 276.2/1086 0.7 kw 12. Schubert: Smrt in deklica, Nabožna gl. • 19.30 Nac. ura • 20. Vokalni konc. Aleks. Griff-a • 20.30 »Slehernik« (Hoffmannsthal) • 21.30 Nabožna glasba • 22. Poročila in vreme BARCELONA 16. Pl. • 18.30 Otroška ura • 20. 1'1. • 21.05 Konc. rad. ork. • 21.30 Katalonske pesmi • 22.30 Konc. vokal. kvarteta • 23. Konc. rad. ork. • 23.30 Plošče BRATISLAVA 298.8/1004 13 kw 12.35 Mor. Ostrava • 13.40 Praga • 15. Praga • 16.10 Plesna gled. igra radio orkester • 17.25 Pl. • 17.40 Madžarska ura • 18.40 Pl. • 18.55 Praga • 20. Praga • 21.05 Košice • 22.30 Praga. BRNO 325.4/922 32 kw 12.35 Mor. Ostrava • 13.45 Pl. • 15. Praga • 16.10 Bratislava • 16.50 Plošče. • 17.35 Pl. • 17.40 Nemška ura • 18.55 Praga • 20. Praga • 21.05 Košice • 22.15 Praga. BUCAREST 364/823 12 kw 12.05 Pl. • 17. Konc. vojaških fanfar • 19.15 Pl. • 20 Plesna glasba • 21.45 Konc. rad. ork. • 22.55 Poročila * 23. Prenos konc. iz restavracije BUDAPEST 550.5/545 120 kw 10. Katol. bogoslužje • 12. Konc. rad. ork. • 17.30 Vokalni konc. • 18.30 Reportaža • 19.05 Orgelski konc. • 20.10 Konc. opernega orkestra pod vodstvom Lajos Rajterja. 1. Bach: Passa-caglia, 2. Brahms: II. simfonija • 21.40 Plošče FRANKFURT 251/1195 17 kw 6- Gimnastika • 6.30 Jutranji konc. • 10.15 Šolska ura • 11.45 Socialna ura • 12. Glasbeno slavje Hitlerjeve mladine • 13.15 Južno-nemški plesi • 15. Gospodarske vesti • 15.15 Igra • 18. Pravljice in pripovedke • 18.20 Reportaža 19. Konc. nordijske gl. • 20. Poročila • 20.10 »Popotnik«, kantata op. 59 (Kari Hauptmann) • 22. Poročila • 22.30 Zabavni* koncert • 24. Nočni koncert. HAMBURG 331.9/904 100 kw 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji koncert • 12. Glasbeno slavje Hitlerjeve mladine • 13.15 Pestra glasba • 16. Zabaven program • 18. Literarna ura • 19. Zabavni konc. • 20. Poročila • 20.10 Pester glasbeni program iz vseh evropskih držav • 22. Poročila • 22.25 Pestra gl. • 23. Plesna gl. KATOVICE 395.8/758 10 kw 18.30 Otroška ura • 18.45 Plošče • 19.20 Poročila • 19.40 Varšava KOŠICE 259.1/1158 2.6 kw 12.20 Pl. • 12.35 Moravska Ostrava • 13.45 Pl. 16.10 Bratislava • 16.50 Otroška ura • 18.55 Pl. • 19ll5 Konc. vojaške godbe • 20. Praga • 21.05 Konc. lahke gl. • 22.30 Praga. KONIGSBERG 291/1031 60 kw 6.05 Gimnastika • 6.30 Jutranji konc. 12. Glasbeno slavje Hitlerjeve mladine. • 13.15 Pester program • 16. Zabavni program • 18.20 Večerni konc. - pesmi • 19.30 Vojaška igra • 20.10 Koncert v korist »Zimske pomoči« • 22. Poročila • 22.20 Nacionalna ura. LANGENBERG 6.30 Jutranji konc. • 12. Opoldanski konc. 15. Otroška ura • 16. Veseloigra • 18. Pesmi angleških mornarjev • 19. Giuseppe Verdijev konc. • 20.10 Vesela vojaška prireditev • 21. Johami Sebastian Bach-ov koncert • 21.20 Ob večnem izvirku — dela nemških pesnikov in glasbenikov • 22. Poročila • 22.30 Večerni konc. drezdenske filharmonije. LUXEMBOURG 1304/230 200 kw 7.45 Jutr. konc. • 12.30 Konc. rad. ork. • 14. Borza • 1* Sonata v c molu (Grieg) • 10.35 Vokalni konc. • 17. Konc rad. kvinteta • 17.30 Pestra gl. • 20.15 Konc. r»d. orkestra • 21.40 Violinski in pianinski konc. • 22.10 Simfonični konc. • 23. Pestra gl. MORAVSKA OSTRAVA 269.5/1113 >11 k Iv 12.35 Konc. rad. ork. • 16.10 Bratislava • 17.35 Pl. • 17.40 Poročila • 17.50 Pl. • 18. Konc. šrarnel ork. • 18.55 Praga • 21.05 Košice • 22. Praga. 6. Gimnastika • 6.30 Jutranji konc. • 11. Kmetijska ura • 12. Opoldanski konc. rad. ork. • 13. Poročila » 13.15 Opoldanski konc. • 15.15 Pesmi smrti • 15.30 Knietski pogreb v starih časih • 16. Pester konc. • 18.30 Violinski in klavirski konc. • 19.05 Vokalni konc. • 20.10 Lepa narodna gl. • 22. Poročila • 23. Nočni koncert. •PROGRAM RADIA LJUBLJANE* OD 23. OKTOBRA DO 3. NOVEMBRA POSTE PARISIEN 312.8/959 60 kw 19.02 Športne vesti • 19.27 Ruske pesmi in glasba • 20.15 Večerni konc. • 20.30 Beethovvnove sonate • 21. Beethovnove skladbe na ploščah 0 21.30 Fantastična simfonija (Berlioz) • 22.30 Lahka glasba POZNANJ 345/868 16 kw 15.30 Zborovno nabožno petje 1. Fr. Witt: Stabat Mater, 2. Novvovviejski: Prizanesi Gospod * 18.45 Pl. • 19.20 Pl. • 19.40 Varšava • 22.50 Pl. PRAGA I. 470.2/852.5 120 kw 6.15 Jutranji koncert • 10.11 Pl. • 12.35 Bratislava • 13.41) Pl. • 15. Pl. 16.10 Bratislava • 17.35 Pl. • 17.55 Nemška ura • 18.55 Pl. • 19.15 Pesmi • 20. Večerni konc. • 21.05 Košice • 22.15 Pl. • 22.30 Prenos konc. iz kavarne. SUISSE ROMANDE 443.1/677 25 kw 16.30 Prenos konc. iz Lugana • 19. Pesmi na ploščah • 19.35 Orgelski konc. • 20.30 Poročila • 20.40 Pester vokalni in instrumentalni koncert • 22.15 Poročila TOULOUSE 328.6/913 • 60 kw 18. Poročila • 18.15 Violinčelo konc. • 18.30 Operne pesmi • 18.45 Konc. simf. ork. • 19.45 Lahka gl. • 20. Violinski konc. • 20.15 Klasična glasba • 20.30 Nabožne pesmi • 21. Simfonična suita »Peer Gynt« (Grieg) • 21.45 Orgelski konc. • 22.20 Melodije • 22.45 Konc. filharmoničnega ork. • 23. Operne pesmi • 23.30 Vojaške pesmi in glasba • 0.20 Dunajska glasba VARŠAVA 1339.3/224 120 kw 12.15 Konc. rad. ork. « 14.30 Plošče • 15.30 Nabožna gl. 16. Francoščina • 16.15 Konc. komorne gl. • 18.45 Pl. • 19.35 Športne vesti • 20. Solistični koncert • 20.45 Poročila • 21. Konc. poljske gl. • 21.30 »Fantoni« lirične slike ; • 22.50 Pl. • 23. Poročila. - aparati so dovršeni, solidni, poceni strokovnjak in lajik oba priznavata, da je aparat Orion 333 po učinku, glasu in obliki prvovrsten opremljen s Tungsram - barium elektronkami % « Zahtevajte ponudbo za ta aparat kakor tudi za ostale aparate Orion, ki jih dobite pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji od peg. zadr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva 7 RADIO Telefon številka 31-90 Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Jože Krall. — Tiska „Tiskarna Slatnar", družba z o. z. v Kamniku