^ koristi dela v-[ljudstva. Delav-0pravi6«ni do lk»r producira|o.
pApar ia devoted Interests of the class- Work-entitled to all they produce.
!V. (No.) »7.
Knt«r»<l a« Hcond'S an matter, U«<v 6. HUT, »t »h« post off! • »« Chi«-»*o III. uiid«*i lb« Act of Coogre«* of Mtroh 3rd. l*7V».
Office: 5«7 So. Centre Ave.
'Delavci vseh dežela, združite se",
PAZITE!
na itevilko v oklepaju ki
ae nahaja poleg va-
ftega naslova. prileplM-
nega apodal alt	v
na ovitku. Ako I C|H \ |e Številka . V^O/ teda| vam a prihodnjo itevilko natega lista poteče naročnina. Proei-mo ponovite |o tako).
Chicago. 111.. 20. |uli|a (July), 190».
Leto (Vol.) IV.
blizo in daleč

♦♦ i konzorciji, ki lastujejo po več lekarn, prodajaln z jestvinami, tobakom itd. l>obro je razvita tudi tako zvana trgovina po posti, s pomočjo ktere lahko kmet ali delavec v državi Kansas, ali drugi državi ceneje kupi v Chicagi, kot v naj bližnje m mestu države, v
strajk vslužbencev standard pressed steel car co. v mckees, rocks, pa.
gnameniti roman iz chi-klavnif, ki izhaja že pol leto v Proletarcu, izide v Tkujigi. Knjiga bo lično	kteri prebivali in bo obsegala nad 400 atr.	I>o sedaj imamo v ameriški rezani mivega čtiva. Izdaja	publiki 60 takih konzorcijev, ki ^Bjt-na zato bo veljalo	lastujejo «.,1 J«"> ."»(in prodajaln z kdor prej pride, ta prej	blagom na drobno. Vsa naročila je nasloviti	Mi upamo, da se bodo tudi ma-
r. Prolctarca. Glej oglas.
•	e
a
»pejski časniki poročajo, neki nemški profesor kemi-lil epohalno iznajdbo. Te-litelju se je baje posreči-„mti hrano iz zraka. S to hrano je hranil psa. Če je kiča, to bodo kapitalisti vri-veselja. Delavcem ne bo tre-dajati plače, ampak kupi-i bodo aparate, da srkajo lah-ino iz zraka, dokler delajo
Od militarizma, ki pije naro-
lim trgovcem odprle oči, da t»e pridružijo socialistično organiziranim delavcem in tako pomagajo
vničiti pošast — kapitalizem.
a	e
a
— To je že ikandal, kakor se postopa tukaj z naseljenci. Kot turški paša pašuje naselniški komisar Wilson v njujorški luki. Mi-noli teden je bilo mi Ellis Islandu 816 možkih in 241 ženskih obsojenih, da se vrnejo zopet neprostovoljno v Evropo, 413 oseb je pa še čakalo na razsodbo inkvizicije.
Ta barbarizem napram naseljencem mora vzbuditi v sakem držav-
ki in mozeg, ne dobivajo na- '	«<' zaveda	m
druzega kot bree. V BCToli- drz*vlJen8k'h1T	0«orfage.
obudili častnika na dva-| Ah 80 v ^aah.ngtonu ze poza-
li zapor, ker je s sabljo udri-
dečku, ki se je hotel preri-jzi korakajočo četo na ulici, jpravoeasno prišel v šolo. smo prepričani, če bi kak ivec prerahljal kosti kakšne-j pijanemu in zabavljočemu| da bi delavca poslali za nekaj mescev v ječo.
bili, koliko se ima republika zahvaliti naseljencem? Ali so res že pozabili, da so vsi, ki tukaj živev izvzemši Indijancev, naseljenci ali pa potomci naseljencev!
John D. Rockefeller in J. P.
sta se zdaj tudi pomešala 'delavske dobrotnike "Usta-sta "delavsko borzo", s po-ktere bi se brezposlecem lo do dela. Pri ustanovit-rekla: ..."da se postavijo delnice in obveznice na trg.
- Najnovejši kapitalistični pro-; dukt v ameriški republiki je trust za kruh.
Potrustjanjenje kruha ne pomeni cenen kruh, ampak pomeni, da bodo delavci sedaj glede cen kruha odvisni od milosti trustjanov.
Trust za kruh bo v bodoče diktiral cene, delavci bodo pa morali Škripa je z zobmi plačati to, kar <bo zahteval trust.
Zakaj t
fclo, delnice in obveznice na trg. Ker delavci še ni80 zre\\ v Ame-To je odprta in poštena beseda, ^ dft M ^^ zadrilžne pekar. I tudi je sirova. Delo je postalo ne kot ^ je to zffodilo v Avgtri. »•vsko blago, kot so usnje, sla- jj Nemčiji in Belgiji, ki, krompir ali čevlji. Ker si pa lis brez delavcev ne moremo
Ki, so pa delavci tudi po-I
i blago.
s. Črno sužnost smo odstranili,
to pa cvete bujno in vspeva
Svetoven pregled.
— Španska vlada je odposlala 6 bataljonov pešcev, tri baterije ■ino. Morgan, Rockefeller in I topničarjev in en eskadron konji-fciba so agentje. Živela civiil- ce v Melilo, Maroko za pomnoži-Kijal	tev posadke, ker so domačini u-
• m •	morili štiri španske delavce.
— Ameriški tvorničarji so tako	• a •
fpstriotični ljndje, da blago pro- — Brzojavka iz Pariza poroča,
da se je v Belmezu prigodila grozna raztrelba v premogokapn. Več sto delavcev je zasutih. Rešilni oddelki so prinesli iz jame 77 živih sd iirom sveta. Avstrijski tvor- in 42 mrtvih premogarjev. krji za sladkor prodajajo slad- Najzadnejša poročila se glase, » za tako nizko ceno v Indiji, da je našlo 700 premogarjev smrt tfptu in Levantu, da lahko on- v jami radi kapitalistične profita-Itai prebivalci krmijo prešiče ž željnosti.
tftjo ceneje v inozemstvu kot ■na. Radi tega se "patriotje" »ebne vrste jeze.
tako delajo kapitalisti po-
im, mejtem ko morajo avstrij-i narodi plačati kilogr. sladko I po 90 vinarjev in še več. m ne zamerimo radi tega kapi
—	Z Dunaja se poroda, da je
vlada zaključila parlamentarno I zasedanje radi rabuk med slovan-Intoni. "Kšeft" je "kšeft"~in skimi in nemškimi kapitalistični-ik kapitalist skuša druzega vni- mi poslanci v zbornici, ii na svetovem trgu, dokler iz-	• s •
—	V Varšavi so rabelji carja zopet obsodili 6 socialistov na ve-šaia in 14 dnigih v prognanstvo v Sibirijo radi revolucionarnih aktov.
" e	e
a
V Louci na Portugalskem je
V McKees Rock's, Pa., so morali uslužbenci Pressed Steel Car Co. že dolga leta mirno gledati in prenašati trplenje in šikane, ki so jim jih nalajgali gospodarji in uratlniki rečene družbe, v nedeljo pa je nastal odpor in sicer se je zbralo nad 10,000 delavcev na shodu — po večini tujezemcev, — da protestirajo proti krutosti svojih gospodarjev in da gredo na štrajk.
Takoj nato, ko se je završil shod so eni naskočili ograjo tovarne, za ktero so delali stavko-kazi, nakar je bila takoj policija na mestu in je začela streljati na demostrante. Popoldne je prišlo iz Buttlerja nad 500 konštabljarjev, vsi oboroženi do zob s puškami in revolverji.
Ob tej priliki je dejal predsednik Steel Car Comp. **naj streljajo za smrt" in da on bo pustil ro-nati tovarno če bi imeli delavci iti čez trupla mrtvecev v tovarno."
Žene delavcev in delavci so se zabarikadirali in so iz hiš bili boj proti policiji in konštablerjem.
Ubitih in ranjenih je bilo več oseb na obeh straneh. Neki father Becavaea je dejal proti državnim uradnikom: " to ljudstvo ne mara krvi, cmo "hoče kruha". — "Če boste odpoklieali poffcijo in oborožene konštablerje, vam garantiram, da bo mir in red."
Vse simpatije v okolici in daleč po Pennsylvaniji so ns stran t štrajkarjev in ljudstvo se zgraža nad brutalnostjo policije in uradnikov. — Pa pravijo eni kratko-vidneži da ni razrednega boja.
LENOBA DO ČITANJA V LJUDSKIH KROGIH.
lek ni svetovno postrustjanjen. ii zamerimo jim radi tega, ker ojiin hlapcem črnila-časnika-Hn naročajo, da jih hvalijo kot moljubne patriote, naobratno t delavce radi mednarodne orga-taeije psujejo kot izdajice.
I nastal pretep med rojalisti in republikanci. Streljalo se je in več
— Lačen, brezposelen delavec,
je beračil povsod zaman za de- oseb je nevarno ranjenih, i je vlomil v tovorni voz Lehigh
tfley železniške družbe v Penn-Ivanijii, da si napolni svoj prati Želodec z jestvinami v tovoren vozu. Prijeli in zaprli so ga, obsodili so ga na sedem let
u.
Narodni igralec, imenom Morse ukradel milijone dolarjev hra-teljem, in obsodili so ga na 15 Ječe. Ali sodšče mu je obljubi
— Francoska zbornica je sprejela penzijski zakon za železniške uslužbence, kterega je že potrdil senat.
Vse civilizirane države sprejemajo zakone v varstvo in obrambo delavcev, le v ameriški republiki še spimo.
— Nemčija se je pridružila izja-milost — pomiloščenje, če sto-1 vi Avstrije, Anglije in Zdr. drž., v »o Ikodo poravna.	kteri omenjene države no pripo-
Delavou niso dali prilike, da bi znajo pogodbe med Rnaijo in Kitajsko glede MandŽura.
• ^ •
poiskal delo in poravnal škodo, frsl je v ječo.
Ali je to enakost v tej deželi t
e	e
a
— Ameriški kapitalisti so prill vtpelno vničevati malo trgo-»o. Po mestih se ustanovljajo
—B'rzojvka * dne 14. julja poroča, da so revolucionarji zasedli Teheran in pognali v beg Šahove vojaške Čete. Popolna zmaga je na strani vstsšev.
Pretežno večino državljanov tvorijo v vsaki državi tvorniški delavci, rudarji, mali obrtniki, kmetje in rodokelci, ki si s težkim delom služijo svoj vsakdanji kruh.
Za ta razred je življenje večen boj za obstanek, kteremu je bodočnost vedno temna in prikrita. Le malo med njimi jih je popolnoma obupalo na boljše čase; mnogo med njimi se trudi z besedo, pisavo in dejanji dokazati, da pričakuje ta razred boljša bodočnost, da bodo tudi za nesrečne, zatirane, izsesavane in tlačene nekdaj napočili boljši dnovi ljudske sreče — ljudskega blagostanja.
Drugi so zopet postali brezbrižni za vse, zanašajo se na slepi "slučaj".
Koliko jih pa stoji ob potu, po kterem drvita mimo njih napredek in razvoj preko nebroj zadržkov, in ne razumijo, vidijo in ču-jejo o preobratu v življenju človeške družbe.
Zakaj t
Za to ker ne čitajol
Tiskarska umetnost s svojim danaanjim razvojem je gotovo ena najbolj znamenitih iznajdb človeštva.
Izrabljivana za nizkotne namene kot za najvišje, bo vseeno nekega dne' vresničila blagostan za Človeško družbo.
Brez tiskarske umetnosti bi bilo nemogoče napredovati tako vrlo, kot napreduje človeška družba danes, ker bi bilo nemogoče vse pridobitve ohraniti in zopet razširiti. Brez vede in znanosti v raznih strokah, ktere tiskarska znanost ohranjuje in Siri, bi se lahko hipno zopet pogreznili na stopinjo barbarizma.
Ker imamo šole, je vsakemu mogoče učiti se, brigati se za življenje na vesoljnem svetu in pomagati, da se zboljlajo današnje tnžne družabne razmere.
Ako je dandanes usoda prole-tareev še dokaj žalostna, so večinoma proletarei tega sami krivi.
Dandanes razume skoraj vsakdo čitatl. V tem ozim Imamo le malo i * jem, ktere je treba obžalovati odkrito srčno.
AH čita tudi vsakdo, kdor ume Čitatit Ne In ne!
Mnogo proletarcev IHvi le za že-
lodec. In ti žive borno življenje brez vsakega duaevnega vžitka. Kdor čita časnik-dnevnik, temu je še pomagati, ker se skuša vsaj učiti. Ali redki so dnevniki, ki prinašajo £tivo. Romani ne služijo drugemu namenu kot za kratek čas.
Vse kaj druzega pomenijo časniki, ki prinašajo članke in razprave o družabnih uredbah, o hibah človeške družbe, o narodnem gospodarstvu, o tužnem in bednem položaju delavcev, obrtnikov in kmetov, ki se pečajo resno z zboljšanjem današnjega krivičnega družabnega reda.
Imamo dandanes tudi knjižice, ktere izdaja "Delavska tiskovna družba v Ljubljani", v kterih či-tamo o važnih verskih, gospodarskih in političnih uprasanjih. V Ljubljani izhaja prekrasna revija "Naši Zapiski" in v Pragi "Svobodna Misel", iz kterih lahko vsak delavec, ki razume čitati, zajema znanost in vedo, ker sta oba lista pisana v poljudni in lahko uinljivi slovenščini.
Vzlic dobroti novodobne šole —- poduku čitanja — imamo dandanes še mnogo ljudi, ki ne či*ajo nič, ali pa ljudi, ki se k večjem zanimajo za "Beračeve skrivnosti", "Grofico beraeičo", ali pa za dnevne novice v dnevniku — o kravi, ki je imela tele s tremi nogami, o jabljani, ki je cvetela po zimi, o streli, ki je udarila v kozolec, o škofu, ki je kihnil pri birmi, itd. itd.
Priznamo, da marsikdo nima časa za čitanje, Ali Če pomislimo koliko časa se potrati za brezmisel-ne igre na karte, kjer. se za drugo ne gre, kot do delavec delavcu pobere trdo zaslužene groše iz žepov, potem lahko izrečemo, da vsakdo lahkotsaki teden posveti Vsaj nekaj ur koristnemu čtivn.
Kdor ne razume čitati, mu ni zameriti, ako vbija svoj čas z igro na karte. Ali kdor zna čitati, pa noče čitati, dotični pa zvrši hudodelstvo na sebi, ker sam sebi omejuje naobrazbo in omiko.
Kdor zanemarja čtivo, zametu-je edino sredstvo, ktero je ljudstvu na razpolago, da ugladi, spozna in uravna pot do svobode — do odrešenja iz današnje gospodarske sužnosti.
SKRBIMO ZASE.
Glas naroda je prinesel nedavno Članek, v kterem vabi, da bi so po vseh Zedninjenih državah u-stanovile podružnice Ciril-Meto-dove. To in pa večne kolekte zdaj za to, zdaj za drugo cerkev 'ali kapelo v starem kraju, nam dajo povod, da spregovorimo svoje mnenje.
Resnica je pred vsem, da se mi vse premalo brigamo zase tukaj, kjer smo. Res je da ni v starem kraju vse tako, kot bi moralo biti in da se dela dovolj krivic od strani tiste vlade, ktera bi morala deliti le pravico vsem svojim številnim narodom. Ampak da mi tukaj pozabljamo naše tako, kot se to godi »e vedno, in da živimo preveč z razmerami v starem kraju in s starim krajem sploh, je nekaj kar se bode maščevalo prej ali slej.
Uprašajmo se najprej: kaj pa premoremo mi tukaj in kaj premore naš narod v starem kraju. Mi smo tukaj delavci, kterih veČina je vsak dan v smrtni nevarnosti v borbi za svoj kruh. Na« narod no prihrani nič ampak vse pristrada.
Sedanja kapitalistična družba daje le toliko mrvic, da se za silo preživi. Nimamo svojega imetja, vsaj po veliki veČini ne. Par posameznikov, kteri so dosegli dobro blagostanje, pa sploh ne pride v poštev. Brez stalnega doma smo. Od kraja do kraja je treba stikati za delom.
In v starem kraju! Tam živi narod kompaktno, ima svoje zavode svoja prek »bova! išč a v slučaju potrebe, ima svojo zemljo vredno številno milijonov in svoje premoženje, ktero šteje zopet milijone. Ima svoje Sole, bolnice in razne zarode, kteri morajo skrbeti za
poeameznike, pa če imajo kaj premoženja ali ne. V starem 'kraju je naš narod tako preskrbljen, kot
niso niti Američani v svoji rojstni zemlji.
In vendar pride vedno in vedno, da se z delom pristradanega denarja pomaga vedno v stari kraj. Iz starega kraja nismo mi še nikdar nič dobili kako podpore — dali smo pa že lepe vsote.
Naša prva dolžnost je, da skrbimo sami zase. Danes je na tisočo našega naroda, kteri je za stalno naseljen tukaj. Leto za letom prihaja na stotine naših rojakov iz starega kraja, kteri so zopet navezani na nas, brez ozira na to, kako dolgo žive tukaj. Dokler so v Ameriki, so v slučaju nesreče prepuščeni svojim rojakom in nikomur drugemu ne.
In kakšna je naša bodočnost tukaj! Dokler smo zdravi in krepki, še gre. Kar zaslužimo, porabimo. In kadar služimo, zalagamo stari kraj, mesto da bi deli nekaj na stran za nas same, f'aka nas taka osoda, kot je doletela tiste, kteri so že ostareli tukaj. In teh se že zdaj najde dovolj med nami. Za delo ga ne mara nikdo — zasluži nič živeti pa le mora. In kam naj se zateče če ne k svojim soroja-kom.
Koliko se jih ponesreči, da so za delo nesposobni. Koliko jih je že poškodovanih, kteri ne morejo ne živeti ne umreti.
Ali bi ne kazalo najprej skrbeti zase oziroma za take ljudi! Danes f.mo popolnoma neorganizovani v tej točki. Kdor si hoče svoje stanje zboljšati, mora prositi v javnosti milodarov. Ali mislite, da je to lahko! Kolrko boja stane posameznika, predno se poniža tako daleč, da se zateče v javnost po milodare. Ali bi se za te ne dalo res ničesar napraviti!
Skoro vsi narodi so brez primere bolje zorganizovani, kot smo mi. Razven »Jednot nimamo pač ničesar. Vsi narodi imajo svoja društva, ktera pomagajo soroja-kom v sili in nesreči. Imajo svoje bolnice, svoje zavode za stare ljudi—vsega tega ni nečesar pri nas. Kar tje v en dan se živi, ne zme-neč se za to, kaj bode.
Glas Naroda ki si tako rad dela reklamo v starem kraju — zakaj bi pa enkrat nekaj tudi za tiste ne naredil, od kterih ima vse, za svojo ameriške rojake. Ali bi ne bilo potrebno jedno dobrodelno društvo, ktero bi pomagalo v sili rojakom! Ali bi ne bilo prav, da bi se poskrbelo za tiste, ktere je nesreča pripravila, da niso več za delo! Ali bi sploh ne bilo dobro, da bi se denar, kar ga gre v stari kraj, za večinoma nepotrebne namene, držal tukaj In se porabljal za naše ponesrečence In onemogle!
Naj se ne trdi, da je to naloga Jednot. Jednote podpirajo večinoma le sirote, ktere so ostale za u-mrlimi člani. Ne podpirajo pa živih, ljudi j, brez rok, nog oslabelih od starosti. Tista odškodnina — par sto dolarjev — je komaj za zdravila.
Glede starega kraja je tako: če si tako številen in primeroma premožen narod ne bode pomagal sam^ ga tudi naši dolarji ne bodo rešili. Tam ima zakonita pota po kterih doseže prej ali slej to, kar po krivdi slabih politikov še danes nima. Mi v Ameriki smo pa prepuščeni popolnoma sami sebi.
Saj nas mora biti sram, Če se spomnijo, nas ameriški Časopisi pa pravijo da smo poleg Hrvatov in Poljakov najslabše organizova-ni. Vsak narod ima po večjih naselbinah svoje dome, kamor se morejo obrniti vsi, ki pridejo — mi nimamo ničesar.
Le pustimo stari kraj in skr^j-mo zase. No glejmo na to, če nas hvalijo zunaj kako smo požrtvovalni, ampak glejmo na to, da ne bodo naši rojaki prepuščeni javni milostf.
Za spomenik Lunder—Adamiča so je dalo tisoč dolarjev — po priznanju Glas Naroda samega. In kakšno zaslugo imata ta dva! Prav nobene ne. Slučajno sta prišla radovednost past in slučaj-
no sta bila ustreljen^. Storila nista nikdar nič za nami in nista menda tudi imela tega namena. — Da bi bila ustreljena v borbi za svoje ali narodne pravice — bi bilo vse nekaj druzega. Le ne pretiravajmo. Če bi bil mesto teh dveh padel kak fijakarski konj, bi se mu moralo tudi nabirati za spomenik, ker bi bil pravtalio slučajen mučenik.
Glas Naroda si je opomogel z denarjem ameriških rojakov, pa je tudi zadnji čas, da kaj stori zanje. Nimamo ne dobrodelnih društev, ne bolnic, ne preskrbovališč — ničesar ne, kot lepo število o-nemoglih in stradajočih. Ti naj bodo naši spomeniki, ti naša šolska družba, ti cerkve in kapele in za kar se še vse nabira.
Res je, da da vsak v tisti namen, v kterega hoče. Res je pa zopet, da se potom časopisja upliva na javnost, in da javnost daruje v tiste svrhe največ, ktere imajo največ reklame. Zato je pa samo pravično, če se obrne dobrodelj-nost v tisto smer, kjer jo v resnici potrebujemo, to je za naše žive spomenike. In ravno Glas Naroda ima nejlepšo priliko, da začne delovati v smeri, kjer je res potreba nekaj tnlda in žrtev. Šele potem bomo videli in mogli presoditi, koliko ima v resnici srca do delavca, za kterega glasilo se izdaja.
socialistična zmaga.
V Zagorju ob Savi so se vršile v nedeljo 20. p. m. občinske volitve. V III. volilnem razredu je bilo izvoljenih 7 socialnih demokratov in sicer: Miha Čobal, Josip Repo vš, Josip Garle, Jakob Krajšek, Martin Repovš, Prane Koželj in Prane Dernovšek. Dva socialna demokrata sta propadla. Mesto teh sta bila izvoljena en klerikalec in en liberalec. Tedaj, mi gremo naprej! Politični odbor Jugo-slov. soc. dem. stranke je takoj, ko je izvedel o zmagi zagorskih sodrugov, brzojavno čestital k tej zmagi socialne demokracije.
Čestitkam se pridružujejo tudi amer. slov. socijalisti.
KNJIŽEVNOST.
'The Little Socialist Magazine' je naslov tedniku, ki izhaja v New Torku in jo namenjen otrokom soc. starišev.
Za mesec junij ima sledečo zanimivo vsebino: Julija Smith Hobson: Democracy; — Ured: Thomas Paine, The real Father of our Country; — Pred Kraft: History of Our Country; — Od ured: A Trip to the South; — Tho Little Chicken and the Big Rooster; — German Stories and other interesting matter. 50c per year. 5c per copy. "The Little Socialist" je zelo primeren za vzgojo malih naših angleških tovarišev. Naši sodrugi, ki imajo družino naj si ta tednik naroče.ker je zelo poceni za toliko poučnega gradiva. Naslov temu magazinu je: "The Little Socialist Magazine" 15 Spruce street, New York.
NAŠI ZAPISKI.
"Socialna Revija". Izšel je VI. zvezek letošnji. Vsebina: Dr. P. Kidrič: "Pomote in potvarc za razne potrebe." — R. L.: "Anarhizem". (Dalje.) — Dr. Dfagotin Lončar: "Iz politične korespondence dr. Janeza Bleiweisa". (Dalje.) — Dr. H. Turna: "VIII. internacionalna umetniška razstava v Benetkah".—Pregled: "Narodno gospodarstvo". — Literatura. — Tehnika. — Politika. — Oton Zupančič: "EpigramiV.
Lisnica uredništva.
Sava, Chanas, Wash.: Ni treba; preveč besedi za potepenee. Vsako dokazevanje bi pomenilo nositi sove v Atene.
Brce, ki so jih že — in jih bodo še prejeli, so zanje najboljše zdravilo. — Pozdrave!
PKOLETAREC
* UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lsstaik in iadaJaUlJ:
Jugoslovsaska dela tika tiskovna drulba v Chicago, III.
Naročaiaa: Za Air «rico tt.M » c«lo Itto. 75c ca pol leta. Za Evropo U xa c«io leto. II s« pol it t».
Oglasi po dogovoru Pri »prtmmbi hiralliS* J« polog not »u«»a»if< tudi S T t {*' naolot.
šlo. K ad a r pa pridu do odločilnemu. tedaj utegue p* prejeti nekaj podobnega kot v Job nato wuii.
Take sadove uživa Konda. In prav mu je. Zgubil je že veituo svojih nekdanjih pristašev, a zdaj zgublja še zadnje ostanke trn-
Dopisi.
Cleveland, Ohio.
Ne zaupaj mežnjarju.
Onj. urednik t Tako so mi večkrat rekli moj ran j ki oče. Varuj
vbog» slovenščino, ki jima ni storila nič žalega.
Z zadoščen join konstatiraui, da drugi narodi v Ameriki ne razumejo slovenščine. In to je dobro za nas. Ako bi drugi narodi aodili kulturo slov. naroda po časnikih,
ndave. Kdor seje veter žanje vi- ^ kanja od /a(U.j ^ od 8piV(jajt kakršne izdajata Mayer in Konda,
har, kdor deli klofute, prsjemai meInjarja pa kroginkrog, ker brce. Malo hudo je to, kajne, Infžlmr ognljilfa. še farja.
imeli bi Slovenec za pleme najnižje vrste, kteremu je treba za-
pak nemara nič. Jaz bi privoščil • Slovensko-angleska *|0, temu človeku, da bi bili ljudje, o gjOVt anK tolmač iii an«l , kterih on laže v Slabosti Angleži^ Mmo ^ _ . y , ' ■
ali Taljaui, to bi padlo. Ampak	* u
it j. >11 Aii ♦ X^i1^ Albany St., Naw York v Kranjci — well, ti si puste aost _*	_^
re*."	|	~	—
Gustl: "Tudi meni se nič ne Dr. W. C. Ohlendorf i
do pat le njegova priliznjena in po- Zdravnik ca notranje bois«
tuhnjena narava. , Bom že vid^l	in ranocelnik.
kako bo kaj šlo. Meni se vsa ta rjt«,ravnl|ka pikava brezni,!-stvar sumljiva zdi. Ze iz pisma tati je le »davila, 647 in 649
j Mart in vim Konda, a zulu/.eno.	vprašal .... |H zakaj '»"'""t1 naseljevanje v Ameriki. I stvar sumljiva zdi. Ze iz pianu črni je le r. .lavtla, 647 t» «19 sia
Tnk,, se gotli in s, bode godilo	,„„,. lm ,,n'žriarjo in po- 7	»- r'U(,im' <1tt razvidi,,,, da s, mu gre !«■ za groš. A^ Oiiea^
1 vsem tistim dvoreznim karakter-1	HO mi to je,	sploh kteri ameriški Slovenec čita rukajle je pismo, lahko prebereš |iv#jj bolniki »aj piielo slov«
take listo, v kterih je jezik ne
PROLETARIAN^! tistim dvoreznim karakter
j*Hi, kteri žele živeti na raettn de-
Owned and published Kvkst Tuesday by
South Slavk Workmen's Publishing Company Chicago, Illinois._
Olasllo Slovens *e socialistične or ga
nlsaclje v Amerike.	_
Joe Jesih, President;
John Petrich, Secretary;
Frank Mladič, Treasurer.
i..jas:BlPTION SATES
I llaited State« and Canada, ^ 50 a year, 7Sc lor half year. Foreign countrici $2 a year, $1 (or half year. advkrtisinq rates on agreement.
naslov (address):
"PROLETAREC"
SJ7 So. Centre Ave., Chicago, III.
91
la drugih rok. —
«	— ■"	»m - - —— —
SVOBODASl V PRAVI LUČI.
Pri njih je vse za groš — za dolar!
Poti krinko svobomiseljnosti so
h« prt
ki
odirati ime
ruštvu.
veda 1 i so mi to le:
Vidiš France! Bil sem tudi v
Kaliforniji s tistim farjem, ki kftk*,la	1Z ' kuheltajča in
nam je obljubil z ustanovitvijo raznih slovenskih krajevnih diale-slovenske kolonije že nebesa na ktov. V atari domovini bi tak čas-tem svetu. Ko smo prišli tje, smo nik na i,llel »ltl eneK» naročnika, morali delali trdo in spali smo v ker bi * vsakdo sramoval, da ga šotorih, ali pa pod milim nebom, vidi kdo drug. čitat, tak list Bil je začetek. Morda bi se še vse Slovenci v Am,rik, potrebuje-
Uio poljedelski list. Ali mi potre-
lahko ščakih
NAJMLAJŠE JEDNOTE.
IV.
v
ko
v t, tiMfiien VM (dirokovali vsa- »irs.vno je tanuo vsa k« o nrai na -	.	' ... , ,
\ ta nanun so onreKOvan \sa-.	- ________ste sami bolj potrebni poduka.
v ilit&ovnom mnKvirin"Gl njegovem obrazu, da se po njego-	J 1	1
tega \ ttusevnem močvirju wi. •	kot najbolj neotesan delavec ali
XT W , • " i-11 /1 »• Sil. i., dry n i t rflyl-rin- vih	žilah pretaka pristna cigan- J J
Nas bi na vsa zadnje Kondato- ktior se je arsnu razurin-	• » kmet.
a Jednota prav nič ne brigala, kati malopridneže okoli "01. S "	, , .. • Vzemite lopato v roke, kramp,
o bi 011 s tako zlobo že skoro dve Svobodaši niso le malopridneži, ^	;n jm ui m()tiko n)i pa gnojne vile in lahko
leti ne napadal SNPJ. On dobro ampak lupeži najnižje vrste. Da .lHteljem: Ta le mežnarski cigan bo(,(>to rM] potein, ne da bi laga ve, na kakšni podlagi je ustanov- generalu Svobodaiev ne bo treba J'' pnnesei nesrečo za ceio koi - ^ dft zvpfiujete 8VOj poklic, di
1 * _ _ i. ^ t..	^	I .. 1____v	/In till »• l . k ♦	fl A elrooan/t nKlinhili r IUJO.	v -t,	. ,	11«	.	__
ce nocea. ------------------------*
Ivo bere: . . . "Zveza mora priti v dobre roke in tudi offica ji je treba. Nič boljšega bi ne bilo, kakor če se zveza združi s Slaboto in oba odpreta en lep office na Blue Tsl. ave. Tam bomo potem odprli tudi bizniss za pošiljanje denarja v stari kraj in prodajali | ^^^H I bomo tudi šifkarte. Vse ljudi z ** veselice, ™ svatbe in seje. zapada bi mi dobili in konkurenca Za obi,en obisk *e Priroroča proti newvoreanom bi bila zelo vspešna. Ce se enkrat vst^ lepo izpelje in če mi boste pomagali, potem bom tudi jaz gledal za Vas.
Jaz bi že pred leti odprl ofiee .	^
za pošiljanje denarja v stari kraj , ^ sl pa M v' r'V
1 • «• «1 . ,	kjer je največ zabave. Ali 4«,
in za prodajo sitkart. da me niso
na tako grd način naskočili ti "obersoeijalistiS tedanjo Zotti-jevo tvrdko smo imeli že vse dogovorjeno.
Sedaj je treba čakati druge pri- -like
Domača oštarij;
Podpisani naznanjam, da tel turno domače vino in dobro pii Na razpolago imam tndi pro»|
DVORANO
FRANC ČEH,
r>68 So. Centre Ave.	q
Halo, Johny
da je največ zabave v GOSTIL
John Košiče
590 So. Centre Ave., Ctaic*|
ljena ta Jednota, on dobro ve, da na ričet, so skesano obljubili v je to uzoma Jednota, ktera zaslu- farovžu v South Chicagi, da bodo
ži samo priznanje in podporo od uničili S. N. P. J., da ne odnehajo Jp ■	siatiKim ciga
vseh Slovencev in Slovanov sploh, preje s svojim podlim in nizkim Hmehom že ujel so mi pa n, v kterih korist je itstanovljena. delom, dokler ne uničijo krepke Ja 1	.,;!.r)1,<>.
da
zvršitjete tlelo, za kakršno ste sposobni po svoji izobrazbi.
Jakob Kržišnik. farmer.
Eni so mi pritrdili, drugi, ktere sladkim ciganskim ugovar-treba
On ve, da ne more oSitik živ- in edine svobodomiselne gospo- ^olgo, da se uresničijo moje bese-ljenju lepše organizacije, a ven- barske organizacije v ameriških Nekega dne sta odhajala far
dar jo napada s satansko zlobo. Slovencih, na nje mesto pa po- ni nic/nar Eni so rekli, da treats ..................................
Ti napadi sicer niso nevarni, stavijo neko vodeno in pohlevno] obhajat, drug, so pa zopet rekli, Km,ata nR lHtj jn Blue Igland
pač pa so kratkovidni. Koiula je spako, ki bo ponižna dekla ame- «» 1IT.int»	7fvolJ.° cesti v Chicagu, pri tej priliki se
tako kratkoviden v svojem poče- riških slovenskih klerikalcev. kolonije v bližnjem mestu, ker je med njinja ra/ ,ete ^^ pogQ. ' • '	- — • " ~ Ginljiv je bil prizor, ko so svo- >m<>l frtr vecJ° svoto denarja pri
DVA ZNANCA.
Ivo in (iiistl se nepričakovano
njanju, kot v svoji politiki. Par	„	r. _ , _
let nazaj — Komla je bil vse. I- bodaški general, njegov tast (zlo-
vor:
Ivo: "Ilalo, halo! kaj pa T<d>e
gral je tako dobro komedijo mu-	zakotni pisač nemško-židov-j	. Popoldne se je vrnil ministrant t0(j nosi Uustl? __ ^ tw lejt
čenika, da so mu ljudje sedali kot	skega imena) in župnik v So. Chi-	"1 ^ ^kel, da so gospod zadrza- _ k(io bi si mklil> (la SP snideva
muhe na tangle foot. Da je on	cagi trčili vinskimi čašami na	ni P« opravkih in da se kmalu kdaj y rhieai?i< Povej mi brž, kaj
malo manjši komedijant in malo	pogibelj S. N. P. J. General je gle-	vr"®J°;	Te je napotilo semkaj!"
boljši politik, pa bi si bil napravil	dal v tla, tast njegov je cmokal z N'kdar yec ga nismo videli zp Gugtl. 4<Glej pn _ Ti IvoT kdo
še več kot si je.	jezikom in šilasto gledal na bu-	^ rml konj brez njega. hj ^ u trQ^ (nm ^ y roke)
Prav tako kratkoviden je v bo- teljko na mizi, župnik si je pa	Našli smo ga čez neka^ dni v reki, p0jdj zmenoj [VOf ffreVa tje na
Telefon Canal 842
CI
Pri njemu dobiK najbolja kali aka in importirana vina.
do omajala stebrov, na kterih slo- A ostalo je le pri prizoru. Pol •»■P«*-	i' bil oženjen in nama pija5e;.. _ -kaj boS pil
ni ta Jednota. A vendar je začel, izdajski napitniei sta šla general J® je popihal k svoji zem v Me-( Ivot,, _ <<pivo piw m ^ "Dajte In ta boj je nezmiseln, ker ve, da svobodašev in njegov tast takoj |	. .	. . nama dva pira."
bode podlegel sam Če misli, da na delo. S sladkimi besedami sta Najrajse hi ga nil radi te lazi	zametH poine kozarce in se
bode s tem bojem utrdil stališče najprvo vjela tiste ljudi, ktere ata »oputnil po zobeh, ker sem farja	y ^ k mJzi }
svoje Jednote, potem se moti. Pač z neko izjavo o župnikih speljala, P?™*1 ^ (lob[°4 «V(Jjega Iv(). <<Kfij Te je toroj prinoslo pa utegne vzgojiti ljudi v svoji na led tako imenitno, da ao skrva-:^ta. Kaj sem hotel. Laznjivcu v Chicagor, _ Jednoti. kteri bodo enkrat vihteli veli za nekaj stotakov, potem sta *<» ^ v<>r.lo11	.ker se je Qmt}, <<Takoj Ti ra7ložim vse.
tisto orožje proti njemu, kot ga pa ustanovila mrtvorojeno dete po cigansko PJ*»dusal, da bo ie^ yidiž #tvap	ta. prižprtl
zdaj vihti on proti drugim	— blue-islandsko jednoto.	f«rJa iskat v Meksiko in da bo sinodko) Tukajle na Blajland ce-
On je jeden tistih, kteri &e spod Zakaj t Načrt, ki je zrastel v j/rmena ivzal z njegovega života, stJ ena Jednota p^vijo ji zve-tika nad vsem. Ni še bilo računa, možganih generala in njegovega m1} P™. v p	I za in jest sem prišel na konvenci-
da bi ga on s svojo neumnostjo ne tasta in ki je bil potrjen in odo- *aJ.kblPr»P°yedal naiialje. j() kot delegat našega društva "kritiziral" Le ne čudite se — v bravan v farovžu, se je glasil ta- Kolonija je bila fuč; bdi smo be- .«tma» Najprvo so nam \z hed-resnici - to dela on, Martin Kon- kole:	\n trempatismo morali proti kvadra	de nej n^kar ne po-
da. kteri se j e dal zapreti zato. Besedo je dobil prvi tast in go- vzhodu in iskati dela po bližnjih siljalno delegata, ker n! dnarjev, da se je na lahek način umaknil voril je takole:	mP8tlh' T,8tt^a ciganskega mez- ampak nej poiljemo kar po-
tajništvu, kterega sploh ni razu- "V S. N. P. J. je preveč socia- na rja pa nisem videl »n tudi nje- nblastil0t kakor ho(\a riamlila mel. To dela on. lastnik Jednote* listov in pravih in resničnih svo- Kovo ,me HOni w pozabil. Zato pa dT,v?a dnistva. Pisal so, de bodo ktera obstaja 11a tihem že leto bodomiseljnih mož. Kdor je socia- pnporočam: ogibaj se mežnarja f(t onj yn(l zrihtali de bo prav. Mi dnij, v javnosti pa nad pol leta, list, ali pa pravi svobodomislec, m ne saupaj mu, ako noces biti gmo ^ otli na VHako vilo imet a ni' do danes ptikazala niti jed- se ne da izkoriščati, za to doli s nesrečen.	'delegata in tako sem bil jaz zvo-
nega računa ne. In Konda ne sme S. N. P. J. Mi hočemo imeti tako O meznarju sem toliko zvedel, ljen Za dllPvni(,e borao kolektal misliti, da nas ti računi nič ne jednoto, v kteri ne bo nihče upra- 1,1 *** nikdar' iskat farja v Me- pri dništvu. Viš, zato me vidiš brigajo. Po njegovem lastnem pri- šaJ, Če gre pri računih prav za ne- ksiko, da se je klatil po Colorado dons tukaj>
znanju obstoji njegova Jednota iz kaj tisočakov navskriž. V ta na-1 Chicagu, kjer se danes ljudi( Iyo. Raj pravi5 Glwtit _ Kon-vecine članov SNPJ. In mi smo men prtnllagain: Vi, g. župnik iz- larba, če ze 111 umrl.	K. V. Vencija, — na Blajland cesti bo
MODNO OBUČO
Držite pa le vse zasč, ker ni	za Illo4kef ženske ih otroke dobiJ
treba vedeti vsaki slapi kaj na-	^ B ...... ,
,. 1	P° oajmzjili cenah pri
meravamo ....
Ivo končavši: "Ta je pa res	f^ Q
lepa. Le j Gustl: jaz nisem član	* *
nobenega društva, ampak . take	Največja trgovina z obučo na 1
falotarije pa še ne. Zdaj mi je šele	strani,
jasno zakaj so ga bojkotirali či-	cor> Wegt 18th & woods
kaški socijalisti. Skoda je le, da	chlca o I1L
ga niso takrat poslali na ričet, ko	111 ag0,
je knofe pucal. To bi sedel.	JMMi^tortvtnai
Zdaj ima po m a ga ča — tasta.	Aka hočefi dobro naravno vis
Ta je nekak zakoten pisač. V sta-	- o^laai *e pri
rem kraj, — tako jc neki sam po-	i/\q D C D M A DI
vedal — je izdajal živinske potne	Jv/O* iStKnAKI
liste in pa pasje kontumace, tu-	620 Bluc |sland Aveo| kaj — oh. za poČ't, — piše pa ca j t en gt«.
Taklele bi bli k večjem za šin-tarjo."
Gustl: "Kaj praviš, da nima Viondo ne Mayerja nihče k merki
v Chicagi ?''	Najboljše in najfinejše oblel
Ivo: "Prav nihče ne. Niti na	so po nizki ceni na l
cesto se ne upa, kaj šele, da bi	_
koga od naših ljudi srečal. V	pri H. SCHWARTZ,
strahu je da bi mu kdo ne pljunil	16—18 N. Halsted St., Oh
v obraz ali ne provzročil modre-	j
ga božjega očesca. Tako je pač	Velika zaIoSa klobukov, čep
vedno, če ima človek kosmato	vlJev» Perila in kovčekov.
vest."	Kdor kupi za pet dolarjei
Gustl natakarju: (Dajte še dve	darilo.
čaši) nadalje proti Ivotu: "Videl _
bom kaj bt>do rekli drugi. Čudno «e mi zdi, kako je to, da ne dajo
nikakršnih računov v Javnost | podpisani naznanjam
it d. Eni pravijo, da so vsi cen-	kom y Chicagi in okolic
ti baje v nekem popirju. Kdo ve?	j 1 •
a A , A • , • v	sem odprl novi saloe
— Scer pa, kdo pa ima kaj zmoz-	r T . , A r
nosti voditi tako zvezo, saj so že	825 Blue Island AvcJ J
imeli priliko, pa so imeli vedno	dobro pivo, vino in dobr
vse navskriž vzlic temu, da so	P^P* imeli po cel teden revizije. Zato
smo |>a mi sklenili poslati delega-
dolžni v imenu teh ljudij tirjati	posljujte, da moj zet ne pojde v
račune, kterih ni do danes še nI-	"keho", mi bomo pa ustanovili
kjer. Torej Konda, kje so računi	novo jednoto, seve pod svobodo-
ven ž njimi, da vidimo, kako	miseljno krinko za sedaj, ker pra-
*	1 konvencija? Se Ti ne sanja? —
Battleford, Canada. Jaz sem u gtar čikažan pa n*vem
Stnlr. urednik!	nič o tej zvezi ne o konvenciji; to
Ae nisem se tako smejal, kot niora bit, pa res lepa zveza! Kje
se je gospodarilo z delavskim de- vega lica ne smemo pokazati ta- preti dvema tedni, ko sem čital v pa imajo sVoje mitenget" — narjem, da vidimo, ali je od pol- koj v začetku. Če pokažemo pra- "Proletarcu", da ht>četa neki Ma- Glisti: "Nič nevem. Tukajle letne kolekte ostal še kak cent ali vo lice, smo izgubljeni, ker so so- yer in Konda izdati poljedelski je naslov (mu odda listek).
'cialisti in svobodomisleci že pre- li*t "Agrikultur". Saj veste, kot Ivo: "To res kaže, de je na Konda je poleg svoje nezmož- več zastrupili narod. G. župnik, farmar sem naročen na slovenske Blajland, ampak ta prostor ni nič nosti~tudi slab računar. On je ta- povem na kratko: Mi bomo drli poljedelske liste iz stare domovi- znan nam. Kranjcem. Kakšna koj, ko je začel boj proti SNPJ. svoje ljudi po svoje. V cerkvene ne in tukajšne angleške. Ali takoj Zveza pa je vendar to — Gustl? oziroma kmalu potem, oglašal kar zadeve se pa ne bomo vtikali. U- sem rekel: Jaka Agrikultur pa ne Gustl: "O, pravja, (*e bo dobra štiri nove Jednote. Računal je pa pam, da se s tem zadovoljite. Saj boš naročil.	zveza, zatu ker de bodo dal za
tako le: te štiri Jednote naj le bo- veste, mi nismo hodili preveč v Lcj sem dejal svoji ženi: "Uči- 50c na mesec $8 na teden in pet do vse v bojni vrsti proti SNPJ. šolo. Če bi bili mi študirali, bi bili ti hočejo slovenske farmarje v A- »to smrtnine. Kej tacga še ni Potem pa bodtm jaz — Martin danes tudi fa j mošt ri, delati pa tu- meriki obdela vat i polje, pa sloven- blo?" .
vnn Konda _samo mignil s prs- di nočemo, pa moramo ljudi far- ski ne znajo, še toliko ktft navad- Ivo: "Kaj mi ne povesi I kdo
tom, pa bode združitev tukaj. In bati na kakšen drug način, da se ni melje. Listu, pravijo bo ime pH so vendar ti ljudje?" imeli bomo veliko Jednoto, v kte- preži vimo. Opazil sem že v atari j "Agrikultur". Nosil bo iz latin- Gustl: "Al res ne poznaš Vion-ri bom,zopet bosiral jaz. — Kon- domovini, da se ljudi lahko skubi sčine posneto nemško ime. prina- data in Majerja, ki drukata da.	in dere, če ima človek le malo šal bo pa članke iz nemščine v "Glas Slabote"? Te dva bosta
In začelo se je snovitev. lepa. kojnsko inešetrske pameti v svoji kranj(fko4atovaki "šprahi", kte- .ronala zvezo. Vionda mi je pisal
gorka_ a vse zastonj. V Johns- glavi. V stari domovini sem bil le ro menda razumeta le Konda in zaupno pismo, de bo zdaj on vzel
tovnu so jasno povedali, da ne "binkelšribar", pa sem ljudi tako Mayer."	v roke ta bizniss in de bodo vse
marajo imeti ničcaar skupnega s s k ubil, da je bilo joj. Pa kaj bi Ako nihče izmed slovenskih a- skupaj zmufal v en kvartir, kjer
John Mladi
ta. Če ne bo vse v redu in če bom 825 Bine Island Av. Chi
zapazil, da ste moke ne bo kruha —----—flj
pa ne bom hotel ničesar imeti ž njimi.
Ivo: "To je sam švindel, nič druzega ne od Vionde."
Gustel vstane: "Jaz grem sedaj, po konvenciji se sestaneva. Povem Ti vse natančno. Dobiva se lahko v tem saloonu."
Ivo piše naslov: na. tukaj imaš moj naslov, pa me obišči, kadar imaš čas." Mu odda naslov na »ežc v roke.
Gustl plača ceho. Na vratih se poslovita z Good bv.
L STRAU1
URAR
336 W. 18tb St.,	Chlca
Ima veijo zalogo ur, veriH«,
nov in dragih dragotia. Isnfti; va* ko vrstna popravila v tej »ti zelo nizki eeni.
ObiMite gal
marajo imeti n,cc«ar SKupnega Kondatom. Postavili so se na ne- jim pravil. Vsi neumneži so mi pristransko stališče, in pokazali, rekli gospod "dohtar", ktere sem tla razumejo bolje vse kot pa moj- ohral do kostij. Vidite v Ameriki ster nekdanjih dnij—Konda. Imel to tudi gre, če smo složni. Opusti-jih je že čisto za svoje — mwlil te tisto tožbo, pa bodimo prija-je, da je dovolj, če pocuka z vr- tel ji."
vieo, pa bodo ple/mli, kot bode za- General je prikimal v znamenje, godel on. A prišlo je drugače, ta- da se strinja s svojim tastom, ko drugače, kot je prišlo drugače Žirpniku so se pa nabrale ustne pri SNPJ. To ni bila več klofuta v poreden nasmeh, vedel je, da je t. roko. ampak s kolom.	zmagal, da ima svobodaše tam,
Zdaj snubi po Milwaukee. Tam kjer jih hotel imeti, ga pa dobro vlečejo, dokler bode	Vsave is So. Ghicaf*.
meriških delavcev in farmarjev zdaj živi "01. Slabote" in Vion-noče povedati odprto Maver ju in datova družina." Kondu za kakšno delo »ta sposob- Ivo: "O, zdaj vem: Vionda je na .tedaj jima jaz povem:	to in Mayer. Vionda — aha, to je
Vzameta naj gnojne vile, lopa- tisti človek, ki je bil z Jeramom to ali kramp v roke. To jima bo v Rajski Dolini. Slab človek je vsekakor bolje pristojalo kot pi- to. V Chicagi ga nima nihče k sati in izdajati časnike. Nisem še merki. Dost malo, niti na štrect čistal "01. Sv.M, ktero menda tu- se ne upa pri belem dnevu. Boji di would be časnikarja izdajata, ne ljudi, ktere napada v Slabosti, vsaj tako sem posnel iz "Prole- da bi ga ne namazali, tarča", vendar pa sodim po bese- Jaz se le čudim, da že davnaj di agrikultur, kako mrcvarita ni kaj izteknil. Boji se res, am-
MED ZVEZDAMI.
— Konda zmerja zdaj člane društva "Narodni Vitezi" št. 39 S. N. P. J. s klerikalci, kar pomeni po domače farški privrženci ali petolizniki.
Zakaj?
Za to ker m "Narodni Vitezi" posegli globoko v svoje žepe, ko so farji Kondata radi njegove nemarnosti držali za vrat.
Konda se zdaj za nabrani in darovani denar zahvaluje s tem, da psu je in obrekuje "Narodne Viteze" in laže o njih.
Konda ostane Konda, pa naj ga srečamo, kjer koli hočemo. „
Društvene regalle, kape, prskon bandera Itd.
za slovenska drnitva najbolje p
Emil Bachtti
580 So. Centre Ave.,
.Chlca
Leopold Salti
ODVETNIK
v kazenskih in eivilalh
Auto Phone 6065.
Office Phone Msln 3061 Residence Phoae If^S
URAD: 27 METROPOLITAN 1 Sever o rs p. ogeJ Ran.tolpi In La Balls ailes Stanovanje: 1217 Sherldaa *
Med pasjimi dnevi in pa Blaj-landsko konvencijo je samo 3 dni razlike. Pajsi dnevi se začno 23. t. m.. Kondova konvencija pa 26. t. in. To da morda kaj misliti . . .
HALO!
H Al
Ste ie obnovili naročnino "Pro-letarca"? — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista.
Kam pat ~ Na svete p**s * , dobrega visa k
Frank Mlad««
611 S. Center Ave,
tam se bomo imeli po dont* To je pogovor s ceste, ki pd® jem saloonu.
mak*
1	611 8. Centei Ave, ^
fA, TI 81 KAKOR ZDRAVJE!"
Hi	Srečal j« tretjega soseda in
poveail glavo pred njim, še predno ga je ogovoril. "Pa kam zdaj, O juro t" je vpra-let in dalj ni videl Gju- »oaed. "Siromaki smo in težko
je hraniti Človeka, ki jo v tuji de-krepak in zdrav, dela in *eli potrosil mladost!"
se je bil napotil Vi je našel, »reče ne veli-
"V sumo pojdeiu!" "Kako š vuiuoT Saj komaj sto-w mu bila široka, pa je' pred menoj, kakor si! Ne, v kakor mu ga je Bog šunjo ne pojde*, niti na polje, tem-
__i vaj na gorko alamo j''_
Je ,še dobro ogledal! Gjuri se jc zdel.i. <la nosi ka Bdod, je stopil v veliko men na hrbtu. Truden je bil in je kraj velikega mesta ter "edel kraj jmti oh eulo, da bi |>o-tan» petnajst let in dalj. žival.
ko se je dauilo, je sel v Pobral je s poti grudo prsti in zver. • ko Ne je mračiloj j« poboJW /. dlanjo, kakor lice tvornice; belega dne ni otroku, vselej kadar se je vra- "Žemljica, majka. . .!" >ruice, je bilo njegovo te-1 Solza je padla na grudo; takrat >je kapelj krv i siromašne-1 j« bil (ijuro.v ohra/ vel in mrtvaš-iplju so popili silni stro- ki, kakor obraz starca, sedečega kaplja se je izgubila v pred jamo, zanj izkopano, thu. tretja se je razto- Dolgo je počival O juro, in ko, j^jy	j je vzdignil glavo, so stali sosedje
[ ko je C}juro bas vzdignil P^d "jim.
| bi m obrisal z rokavom' "Tako j«', Gjuro: Ae bofcio ti &la, so nenadoma zaple-| kratili gorke slame, tudi kruha 3ji pred njim, kakor da so i" tudi ti ne bomo očitali, Gju-tudi (»11 sam se Je zavrtel	ne žanješ. kjer si sejal. . .
larju in ko je pokleknil na Pozdravljen nam!" je izlila iz njegovih ust črna (»juro je vstal.
Ljudje božji, bratje, domovi-
se je zgodilo? ice je, prijatelj
tovariš	m	HH
očival!"	bratje, kje je jama, zame izko
u> da je konec ! Kako da bi panal"
I 'Truden je bil in je legel v hlev
i prijatelj, petnajst let in po *<>rko slamo in je zaspal in se pije na dan. po tri kaplje več predramil. . .
še veliko lepša, kar njemu pogum samo jemlje, njej pa obratno po
gum daje, in zmaga je gotova. • •
- *
Začuden jo gleda Peter, zaseže jo okolu pasu in strastno objame. Tončka pa se mu iz vije: 14 Pust i me lM
Ko se tako pondeljek znova bliža, naroči Peter Tončki naj vrata skrbno zaklene in nikomur neod-pre; naj okua /.astre in se nikomur neoglasi. 8aui pa^potihoina skozi zadnja vrata odhaja, da bi ga nihče ne videl, na lov za delom. Agent je prihajajo, trkajo in
mi-
44 In kaj je vendar na robe?" j J zopet odhajajo brez vspeha izprašuje Peter ljubezujivo I *ht< c1h 111 »*o»ar doma,
"Ja/. hočem šivalni stroj," od-1 T<> B(' 1™*«» ponavlja vsak dan vrne ona bolj sama »as*. _JmyVOH teden On^ trepeta dan in "Ali kje naj vzameva prvo na-1 noV™ P» P1«** »krivoma odhaja plačilo pet dolarjev?" protestira ! m Pr,l,a.ja.
POZOR!
Mogočr kdo utialt, da v Chtragi ni .lobiti tacega mrsa kot v stari domovini. Ampak to
It* Elltotli!
Pri meni aa dobi: domače klobaae, domača »uho meso, iiva kokoii čiste kokoši in maao vae vrste. One najnižje, blago najbolje.
MIHAEL LACKOVIČ. »76 VV. jgth St., Chicago.
Pete?.
4,Kaj res nemoreva rabiti onih pet dolarjev na banki?" dostavlja ona.
"To jc povsem nemogoče,." odgovori on odločno, kar podere Tončki vse nade.
Ravno v tem trenutku potrka nekdo na vrata. Na poziv vstopi agent. Temu je tekel namazani ježek in ni vzelo mnogo časa prepričati Petra, da je šivalni stroj potreben, sosebno, komu agent še ponudi ugodnost, da on znloži prvo naplačilo za Petra, kar on lahko pozneje v obrokih poplača.
*	"""J'; .1	*
je vpra- 1,0 som imel in zdravje ; ko sem iz-
1 gubi! oboje, so izpregledale moje
jateli konec'" je oči in so videle, da sem imel zdra-	kadar nemore z Nadloginim
š 44Kmalu zdi se vje in domovino. . . Pokažite mi,	služkom izhajati. In to se kaj
, hratie. k io i* iama zame izko-	*®*t<> dogaja, ker je vedno
• Nekega prihodnjih d ni j prisluškuje Tončka pri zaprtih vratih, kako vsi štirje agent je navalč na njena vrata, nato pa se podajo pred hišo, kjer j^niŽeni vgibljejo, kaj jim je vkrcniti. Brez dvoma kujejo kak načrt, vsaj tako se dozdeva njej.
Na večer zopet izporoči dnevne dogodljaje z agenti svojemu možu, ki jo znova pomiri, da se ti ne bodo upali v njegove j odsotnosti kaj hudega uprizoriti. Toda, ko se odpravi prihodnega jutra zopet tihotapski za delom, gn vendarle zaskrbi, kaj nameravajo.
Iskanje dela ni nobenemu delavcu prijetno, in tudi Nadlogo tega dne kar nič nc veseli sosebno, ker ga muči misel na dom
Slovencem in Hrvatom!
naznanjamo, da iadeJujtsno
vratne
nHloli n P° najnovejšem kroju. Untjako dok>; trpotao ia lite* UUILH	v vdoi[i imamo tudi razne druge potrebščina, k apa.
zalogi
da ji v delokrog oprave — oblak.
Pridite in oglejte ai nafto izložbo. Z vsem spoštovanjem -
&r
. ni šala! Tudi jaz pojdem )j, vsi poj demo — kdo bi sril? Delal si, dodelal, pa
*
S Šivalnim strojem pa še ni konca naskokov na Petrovo bančno vlogo. Tončka vsa ekonomič-gubil oboje, so izpregledale moje j [ia i* spravlja v vedno nevarnost. sMnjič se odpravi domov, ker je
za~, bilo vse iskanje brez vspeha. To pot mu ni bilo več treba skrivoma
0,1 skoz zadnji vhod. Koma i zavije treba. Peter pa ostane trdovraten ko,. yopla y hmn{ doma n.
tn Tončka mora odnehati.	] pazi Tončko pred hišo svojeea Pa približa se sezona praznikov ,tanoVflnia a ^ p0st0ijj!10 in in Tončka hoče svojemu Petru "a-jd|WO njomn dobro fnano ritlj|l. praviti veselje, ga iznermdit, z bo-, eo Mimo.	^ VRtavlj for /.icnim darilcem. Toda kako? Kje ^^ p nozf?odij -----Zopet in zopet Jej fodft
ravno tako zopet odhajajo, ko zvedo neredko novico.
E
PETRA NADLOGE BANČNA VLOGA.
Iz angleščine poslovenil Ivan Mol-dini.
(Konec.)
Nekega opoldne omeni Tončka "tl~ kako je vrela "is telesa Pri obedu, da se je izglasil nek a-moč v zmirom tanjsem cur- Sent s šivalnimi stroji. Pn ti o-
pomnji skrbno opazuje Nadlogo, kak utis bode napravila nanj nje-
je treba umreti, bom ubo-" je rekel Gjuro in je šel a ni več vrnil v tvornico. Dokler je delal, ni čutil in ni
Kf$daj je sedel brezdelen na
Bdji, pa je bil nenadoma ves en in je spoznal, da je izžet in
eien starec. In hudo se mu je o pri srcu. ("Glej, Gjuro!" je pomislil. Tsko si delal petnajst let in
vzeti denar? Zopet in zopet jej hodi na mar Petrova bančna vlo-
KR. Iz te zadrege jej pomaga •-!"'VrfiiT prim dea Ton?ka vsa cent s fonografom. ki zahteva «n. fhwnin(| in oI)n pn7ne ,nova prvo naplavilo aamo jeden do^Jar. ^ , -n jai1iVovnti ko zn(r1(1(,n ostanek pa v tedensk.h ohrok.h P|>tra v treani)l stnvl{ih mi, malenkost 25 centov. Zajedno se ^^^^ knVn prjJI]. n(ron. dogovor, tudi Nadloga z dn,gim j(i z vnznikf)m vlnmiH vrnt(> ,„ agentom glede srebrnega jedilne-1 ^^ ^ k|)r j(l. b,lo ^
ga orodja. In ko slednjič vendar
na novica. Toda Peter se nezmeni pride zaželjeni Božič, je Tončka za zadevo in jo kar presliši. Ženi- dvakrat srečna.
ca se ve, ki jo je agent do dobra poučil., kako naj apelira na moža, češ: Če ne bo nič pa tako vkreni-HLnisi videl belega dne, ne užil te» pridem jaz aam žujim v po-Wja; zate ni bilo praznika, ja- £ovor, še neobupa. Poskuša mu is izkopana bo tvoj praznik in tedaJ dopovedat, da je šivalni Poj počitek!"	stroj kos pohištva, da se izplača
'Tisti večer je slišal, kako so iz 8am, ako se na	a°ma živa»
kije, iz domovine zabučale šume. mesto dajati drugim šivat itd.
Po božiču uvidi mlada ženica, da jej je od slej še težje izhajati z moževim zaslužkom. A vse bi še zmagala, da 110 pride Peter nekega dne domov z žalostno novico, da je izgubil delo.
Oba se le predobro zavesta njunega resnično žalostnega položa-
14V pomladnem viharju me po- Računala je, da tako praktičen ja: štirih kolektarjev in povrh še Irsvljajo!" ga je izpreletelo vse m0*» kakor njen Peter nemore od- hišnega posestnika. Posebno po-
d srca
reči nikdar kaj tako' koristnega, pari ta vest Tončko, toda Peter jo
In je takoj povezal culo in se
je kakor je šivalni stroj, ki se sam tolaži, da bo koj drugo delo iskal, veliki množici ljudi pride na vrh
ljubo in draero.
Nadloga, ki so <sam komaj solzam brani te tolaži: "Nikar ne plsVai in nikar se ne muči!"
Strastno jo obiame. v objemu r»n ioi ndnnde izza nedrii mali VniiJfiea. BHa ie to—bančna knii-*iea Petra Nadloge z njegovo bančno vlogo.
•Nadziranje samega sebe.
Vsakdo ima pravico, urediti svoj način življenja, kakor mu u-gaja, ampak v mejah postave. V
Ejvil na pot. Dolga je bila pot, izPlftča z delom na njem doma. | agent je bodo malo počakali za te-i dežele je premeril črni želez- In čim dalje čeblja, toliko denske obroke in po Časi bodeta Rki voz. Ko se je belilo tretje pozornejši postaja Nadloga.	vse z varčnostjo dohitela. Hišni
ttro. je zadel Gjuro culo preko 44Kolikšni pa so obroki?" vpra- gospodar pa se bode dal istotako
ša slednjič.	potalažit dokler ne dobi dela.
44Samo jeden dolar na teden,"| Prihodnjega pondeljka se agen-zatrjuje Tončka, 44in to svoto lah- tje običajno izglase, ter Tončki o-ko dvakrat na teden prihranim s bljubio, da hočejo počakati do
ime,*in je stopil iz voza. Komaj se je doteknila noga rod-> zemlje, je vzkipelo v njem in lifralo, kakor mlado življenje. "Petnajst let in dalj te niso bdale moje osirotele oči, majka! •Pozdravljeno, ti polje neizmer-), blagodišeče... pozdravljena,
druzega pondeljka, toda dalje ne morejo. Ko pa pride drugi pondeljek, Tončka drhte izpove, da se
strojem.''
44 Kolikšno pa je prvo naplačilo?" vpraša vnovič Peter. S tem
^	_______________ vprašanjem jo spravi ob ves po-! možu še ni posrečilo dobiti dela,
inosna šuma, do neba pojoča .!' Kum- In že si v duhu očita, zakaj pač pa ima mnogo upanja v nasle-1 Od srca pozdravljen, moj rodni ni vso zadevo prepustila zgovor-j dnji teden, ker mu je v več krajih fsj. ki se beliš na zelenem brduP nemu agentu; a bilo je že prepo- delo obljubljeno. Agent je se sicer Kje bolezen? Kje utrujenost? zn0» sedaj velja pogum. "Pet do- zadovoljijo s to izjavo, toda zabi-
Ei	m .vi__v • _ 1 < 1 r i 1 >v i• > nt»vrt n inlaniln " (><Igo- ("ftin Tflipdnn /Ia vKPmn nflalftHnii
|wj se je povrnil v oči, moč je	je prvo naplačilo,
(kipela v prsih.	I vori malo bojazljivo.
"Blagoslavljena, zahvaljena, I ''Toda, kje naj dobiva teh pet sjka domovina. . . ti rodnica, dolarjev?" oporeka Nadloga, imiljena preporodnica!"	| SedaJ 86 zav^ Tončka, da je je-
Z veselimi koraki je stopal v br- d>ni in posledni trenutek dobiti a-Na klancu mu je prišel napro- li izgubiti igro. Zavedala se je sosed, mlad fant nekoč, zdaj 8VW ,noži nad Patrom natančno, o ž brkat na mrk	zato Poseže po tistem sredstvu, I rešiti domovanje. Toda Peter je
,4He, Jovo!" je vzkliknil Gju- ženam vedno pomaga v boju, mnenja, da jima s petimi dolarji
čajo zajedno, da vzemo naslednji pondeljek blago, ako ne dobe o-brokov. In hišni posestnik? Ta je tudi namigaval, da ju požene na cesto, ako ne dobi stanarine.
Tončka obvesti moža o vsem pretečem, naglašajoč, da morata dvigniti bančno vlogo, ako hočeta
Sosed je molčal.
proti možem, ako so te pri kraju ( ni nič pomagano, da naj ostanejo s svojo diplomacijo. Postavi se po, tam kjer so najpride makari naj
"Kaj me ne poznaš več? Gjuro robu. ter zaviha svoj itak zavihani, huje; potem hočeta z nova začeti.
m!"
"Gjuro? Kateri Gjuro?" ''Petnajst let in dalj . . ." "Glej, tisti Gjuro . . . Hud6 si izpremenil, bolan si in suh; rod-1 mati te ne bi spoznala!" Ujuru je segla žalost v srce. Pod selom je srečal drugega soda; tudi drugi sosed ga ni spo-tal.
"Tiati Gjuro, praviš? Pa čemu vračaš zdaj, iz nemwkih delt"
"Da bi umrl v domovini." "Ali si veliko prislužil tam?" "Bolezen sem prislužil." ,4Baš dovolj za smrt. . . Kako i živel, ko nimaš ne koče, ne rtja. in tudi že kmalu ne rok?" Gjuro je povesil glavo. "E, pa kako. . .!" "Nemški deželi si dal življenje. >mu pa si prinesl smrt, Gjuro!' talosten je šel Gjuro dalje. "Kam bi?" je pomislil. 44V iu-i) pojdem, med tujce in žganja-I. ttldi sam tujec v domovi-in skrnnež njen l"
nosek. V tej jezi pa se zdi Petru1 kadar dobi delo.
tisti človek, ki je vstanu nadzirati samega sebe, to je, pokorjavati svoje želje svojemu razumu. Razum mu veleva, da je zmeren v jedi, pijači, uživanju; v slučajih ne-razpoloženja mu veli, takoj iskati pomoči/ Najnavadnejsi prestopki ljudski so proti prebavnemu u-stroju. Razum vam pravi, da začnite takoj uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, to izborilo zdravilo za neprebavnost in slabost. Uživati bi ga moral vsakdo bržko zapazi promeno v slasti ali druge znake slabe prebave. Poleti bi ga morala imeti pri roki vsaka gospodinja. V lekarnah. Jos. Triner. 616—622 So. Ashland Ave., Chieago, 111.
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St..
U Sallt, III
Toči vae, goatilni podrejeno pijafte tnae priporoča rojakom aa obilen obisk Poatreiba točna ia solidna.
PO^OW!
POZOR!
Ste že brali povest Jungle?
Jugosl. del. tisk. družba bo V kratkem izdala povest, ki jc izhajala pol drugo leto v "Proletarcu" v LEPO VEZANI KNJIGI.
Knjiga bo obsegala nad 400 atrani zanimivega čtiva iz amer. delavskega življenja.
Povest je zajeta iz življenja čikaških klavnic in je pisana po zna-" nem autorju Upton Sinclairu, ki je dal dovoljenje za,slovenski prevod.
"Jungle" |e največji roman 20. stoletja!!!
Ker je število izdaje zelo omejeno, ae prosi vse tiste, ki hočejo naročiti knjigo, da v pošljejo svojo naročitev prej ko inogoče, ker ina-če bi bilo prepozno.
Cena knjigi se naznani pozneje. Naroča se pri npr. Proletsrca, 587 So. Center Ave., Chicago, III.
Ob počitnicah,
ko ste doma, je najlepša prilika za fotografiranje družine ali otrok.
izkušeni fotografist izvršuje za primerno ceno naj boljša dela. A: Pojdite tje. /v
391 393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
TELEFON CANAL 287.
U8TANOVLJBNO 1883.
s Slovenci Pozor!
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne teči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
JURA J MAMEK. ž£ST AS
•♦e»eeeeeeeeeeeeeeeeeo»s»oe»eeeeee»o»»»»»»e»»»«oee»»
oeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoosteooeee
ZEMANOVO 44GRENKO VINO", *
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salonih kakor tudi pri izdelovalen teh najboljših zdravil.
Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina.
1 ► < ►
B7P MAN 777 A1P°r' Street,
•	Chicago, III.
MMM»M>l»»«tM>t«MMM»t<»tm»»«MMMMH
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele £*zSiranjb
Oadravim vaaeega, kdo* trpi na Varicoeeli, 8trietnri. Daljo ozdravim nalezljivo xasiruf^enje, živčne nezmožnosti, vodenico in bolezni titočih ae možkih.
Ta prilika je dana tistim, ki ao izdali ie velika avota zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pO* kazati veem, ki to bili zdravljeni od tucatov zdravnikoi brezuapeino, da poaedujem le jaz edino aredatvo, a kterim zdravim vapelno. Za nevspeAno zdravljenje nI treba plačati—le ia v speto o. Ozdravim pozitivno Želode£n* bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako atara je bolezen.
Tajne molka bolesni zdravim hitro, za atalno in tajno. £iv£ene onemoglosti, alaboat, zguba krepoati, napor, zaatruplenje in zguba vode. Pljuča, naduho, Bronchitia, arčne bolezni in pljnSne zdravim z mojo najnovejfto metodo. ... /enake bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za atalno. —Zastrupljanja nT vae druge kožne bolezni kakor priMe, ture, garje, otekline.—Močni tok in druge bolezni. Prelita in rretuje zastonj.	.
DR. ZIN8, 41 80. CLARK ST„ CHICAGO. (Med. Randolph in Lake 8t.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ura svečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovlce, mineralne vode 1n raznih neopojnlh pijač.
•a-84	St. Tel. Canal 140S
DR. F. J PATERA
Ordinuj«: na aevrozap. voglu Ashland in Milwaukee A v«.
1 mammw
JUNGLE
Angieiki spisal Lpton
Sinclair f* avtorjevim dovoljenjem prevaja I vas Kaker. «
(Copyright, 1«A)5, 1*)6, by Uptuti Sinclair.) (Nadaljevauje.)
Sel ae je kmalu povruil. Pripeljal je aabo moža, ki ao ga Jurgisu predstavili kot "sodruga Ostrinskega". Ostrinski je bil mož majhne postave iu dosezal je Jurgisu komaj do ram; imel je upa-dena lica iu obraz polu gub; bil je grd iu krevljast. Nosil j© dolgo šruo suknjo, na robeh i« pri gumbntcah že močno oguljeno. Njegove oči so bile očividno že slabe; kajti nosil je zelena očala, kar je njegovo zunajnost delalo nekako smešno. Toda stisnil mu je roko prisrčno in toplo in govoril je Utvinako. To je Jurgisa ogrelo.
"Ti hočeš kaj več vedeti o socijalizmuf" je rekel. "Dobro, poj-diva na sprehod, kjer se lahko nemoteno pomeniva."
Jurgis je voščil govorniku lahko noč in šel. Ostrinski ga je u-
spevki znašajo 5 centov na teden; vsakdo pa, kdor tega ne zmore, je od vplačil oproščen. Socijalistično stranko vodijo in upravljajo člani sami; vsi so si med seboj enaki in istopravni."
Vse to je pojasnil Ostrinski. Tudi strankina načela. Glavno načelo je stranki po vsem svetu: "Nobenega kompromisa 1" Ako je izvoljen socijalni demokrat v upravo, glasuje pač z drugimi vred za vsako zakonsko določbo, ki je v prid delavstvu; toda nikdar ne sme pozabiti, da pomenjajo te neznatne privolitve, naj se že imenujejo kakorkoli, le malenkosti v oČigled velikanskemu smotru, ki si ga je postavila stranka za svoj končni cilj. Ako bo naraščalo socijalistično gibanje v Ameriki v istem raziinTju. kol narasli v zadnjem času. pota« trenutek'ni ver < In leč, 1to bomo govorili važno in odločilno be §edo pri vseh vladnih ukrepih." Ostrinski nekoliko pomolči in po-te m nadaljuje: "Socijalisti so organizirani v vsakem omikanem narodu; to je mednarodna stranka, največja, ki jo je svet kedaj videl, ^teje okrog trideset milijonov pristašev in približno osem milijonov volilcev. Prvi socijalističen list je izšel na »Japonskem, in prvi socialističen poslanec je bil izvoljen v Argentiniji. Na Francoskem je
prašal, kje stanuje, da bi ga spremljal v ono smer; in spet je moral mnogo socijalistov v državnem zboru, istotako v Italiji in Avstriji, Jurgis priznati, da nima doma. Na željo Ostrinskega mu je povedal in tvorijo nekak protiutež napram vladni sili. V Nemčiji je znašalo svojo zgodbo, kako je prišel v Ameriko in kaj vse je doživel v klavni- jštevilo socialističnih volileev več kot tretjino vseh oddanih glasov.
so se proti njemu združile. Ne hasni-pravil Ostrinski, "ako bi se socijalisti
Če svetujemo s poskufinjo sve-tovnoznanega "Anker Pain Ea-
' peller", je to utemeljeno. Njegovo izvenredno ime, ki gre čez cel I svet je pripisati le njegovi uspešnosti proti prehlajenju. Samo 25 in 50c. steklenica.
KUPUJTE PRI
Albert Lurie Co.,
567-69-71-73 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Velika trgovina z mešanim blagom.
Zmerne cene vsak dan.
Ostrinski je pojasnil sedaj Jurgisu svoje družinske razmere. Rad bi Jurgisa povabil na svoj dom, a ima samo dve sobici in ne more mu ponuditi nobene postelje. Dal bi mu na razpolago svojo lastno, a žena mu je bolna. Pozneje pa, ko je zvedel, da bo moral Jurgis prenočiti sicer v kaki predveži ali na vozu, mu je Ostrinski ponudil tla v kuhinji, kar je Jurgis hvaležno sprejel. "Morda se bo dalo urediti jutri boljše", je menil Ostrinski; 44kajti mi nikogar naših somišljenikov ne pustimo na cedilu." Ostrinski je stanoval v okraju Ghetto. Stanovanje je obstalo iz dveh sob v pritličju. Eden izmed otrok je tiho jokal, ko sta vstopila, in Ostrinski je zaprl duri k spalnici. Povedal je, da ima tri otroke, najmlajši da je prišel'šele pred kratkem na svet. Primaknil je v kuhinji dva stola k peči in prosil Jurgisa, naj ta nered oprosti; kajti v takih slučajih ni drugače, da trpi nekoliko tudi gospodinjstvo in red v hiši. Polovico kuhinje je zavzemala delavna miza, na katerej je ležala razna nedovr-šena obleka. Ostrinski je povedal, da je krojač in da izgotavlja hlače. Domov prinaša cele kupe vrezanega blaga, iz katerega izdelujeta potem hlače on in njegova žena. Zasluži pri tem toliko, da ravno živi. a z vsakim dnem izhaja težje in težje, ker mu pešajo oči. "A kaj
čez svojo vlado; kajti ta narod bi podjarmila potem vojaška sila drugega naroda. Vsledtega je neobhodno potrebno, da je socijalistično gibanje svetovno, razširjeno čez ves svet: tvoriti mora moč, ki je v stanu podeliti vesoljnemu Človeštvu svobodo in enakost. To je nova vera človekoljubja, ali če že hočeš ostati pri starem, uresničenje prvotnega krščanstva, ker se v tej novi veri udejstvuje do pičice vse ono, kar je učil Kristus."
lTra je minila že davno polnoči, ko sta moža še sedela v živem pogovoru. Za Jurgisa je pomenjalo vse to nov čudovit svet v kraljestvu mišljenja, nekak čeznaraven evangelij, ki obeta ljudem nepoznano srečo. Štiri dolga leta je taval v temi, begal okrog po pustinjah in golih puščavah —: zdaj nakrat pa ga zgrabi neka roka, dvigne ga kvišku in ga postavi na visok hrib, od koder more pregledati ves svet, — opaziti pod sabo vijugaste ceste, po katerih je hodil zgubljeno, — zazreti močvirje, v katerem je tonil, — videti skrivališča divjih roparskih živalij, ki so planilo po njem. Svojih žalostnih izkušenj ni bilo treba Ostrinskemu pojasnjevati. Po Jurgisovem mnenju imajo klavničarji isto osodo, — dokler mu Ostrinski ne razloži, da so povzročitelji velike mesarske stavke oni sami. Ti ljudje reprezentirajo ogromen združen kapital, ki zdrobi sleherno opozicijo, ki se roga vsem obstoječim zakonom in ropa ljudi do kosti. Jur-
bo potem, ko izgubim vid popolnoma?" je zatarnal Ostrinski. "O gis se je Spomnil na trenotek, ko je prišel prvič v klavnice in gledal, kakih prihrankih seveda ni govora. Pri dvanajst in štirinajsturnem kako so klali in morili prešiče, in ko je odhajal, se je štel srečnega, dnevnem delu more človek ravno toliko zaslužiti, da ne pogine. Ši- da ni ena izmed onih tako neusmiljeno trpinčenih živalij. Njegov vanje hlač ni kdove kaka umetelnost; vsakdo zna to, in tako je plača riovi znanec pa mu je povedal, da on ni bil svojim gospodarjem klav-vedno slabša. Konkurenčni mezdni sistem se tu uporablja; in če ničarjem v gotovem smislu nič druzega. Kar so hoteli od svinje, je Ti, Jurgis, hočeš socijalizem razumeti, treba Ti je začeti kar tu. De- bil le dobiček, in to isto so hoteli od delavca in vsega ljudstva. Kaj si lavci so odvisni od delodajalca, in da morejo živeti od danes do ju- o tem misli svinja in kaj trpi. to ne pride v poštev, in z delavcem je tri, tekmujejo med sabo, kdo bo delal hitreje in ceneje. Nikdo ne natančno tako. Tako je vsepovsod na svetu, najslabše pa še v klav-rnore dobiti več od onega, ki dela za najnižjo plačo. Na ta način nieah, — to pride menda od klanja, ki človeka posurovi in podivja, so ljudje v večnem boju s svojo revščino za življenje in smrt. To je Istina je, da se klavničarji niti najmanje ne vznemirjajo, ako pogine konkurenca", vkolikor zadeva mezdnega delavca. Človeku pa, ki v njihovi službi tudi na stotine človeških življenj. Kedar se Jurgis nam delo plačuje in ki nas le izkorišča, pa se kaže ta konkurenčni sistem v bistveno drugačni luči. Sicer je le malo onih, ki združeno vladajo, a njih moč se ne da zdrobiti. In tako je po vsem svetu; povsod je človeštvo razdeljeno v dva razreda, ki ju loči nepremostljiv prepad: razred kapitalistov s svojim ogromnim bogastvom, in proletariat, vklenjen v verige suženjstva. Številčno razmerje med kapitalisti in proletarci je kakor ena in tisoč, toda delavci so nevedni in brez moči; izročeni so svojim izkoriščevalcem na milost in nemilost tako dolgo, dokler se ne organizirajo v stranki, — dokler ne postanejo 44razredno zavedni." Stvar se razvija silno počasi, ker ljudje so preveč neizobraženi, toda napreduje pa le; to gibanje bi se lahko primerjalo z lednikom, ~ ko je enkrat v tiru, ne ustavi ga več nobena sila. Vsak socijalist sodeluje pri tem po svojih močeh in živi v nadi na lepšo bodočnost, ko postanejo vsi delavci razredno zavedni in odkorakajo na volišče vsi do zadnjega moža, da si priborijo besedo in sedež pri vladi in napravijo potem konec zasebnemu lastništvu. To nima nič v sebi* ako' je človek sedaj reven in ako je morda veliko trpel, — ne sme.se čutiti več nesrečnega, ko sedaj ve, kaki bodočnosti se bližamo. Trudi če bi je sam ne dočakal, pa je bodo deležni njegovi otroci, in socijalistu je zmaga stranke tudi njegova lastna zmaga. Tudi meni je neprestano naraščanje stranke prijetna vzpodbuda k nadaljnemu neumornemu delovanju. Tukaj v Ohicagi j vse ledene vozove, prihajajo k nam trumoma, gibanje raste vidno. Chicago je središ- sadje in sočivje.
seznani enkrat s socijalistično književnostjo, kakor namerava, da se hitro o vsem pouči, kar je doslej zamudil, — tako se mu bo pokazal mesarski trust v popolnoma drugi luči, in spoznal bo, da je vsepo-vsrod isto: vtelesenje najbolj umazane in najbrezsrčnejše lakomnosti. To je pošast s tisočerimi žreli in tisočerimi kopiti, ki vse pomandrajo. Primerjati bi se dal roparski ladiji na oceanu trgovine, ki izobesi črno zastavo pogina in napove vojno vsej civilizaciji. Tatvina in korupcija so njegovo orožje. V Chicagi ni mestna vlada nič družeča nego ena od podružnic tega mogočnega trusta. Kradel je na bilijone ton vode, narekoval sodnijam kazni za neubogljive stavkarje in prisilil župana, da ni uveljavil stavbinske postave. Kapital je imel v rokah moč, da je zabranil nadzorstvo in pregledovanje mesnih izdelkov in pouarejal vladna poročila. Poteptal je določbe o zavrnitvi pokvarjenega mesa, in če se je preiskava zažugala, je sežgal svoje knjige, kriminalne uradnike pa odposlal ven. V trgovskem svetu je po doben vrtinčastemu viharju, ki odnese s pozorišča vsako leto na tisoče drugih trgovskih podjetij in goni ljudi v blaznost in samomor. Nižal je samovoljno cene živini, da uniči živinorejo, od katere so živele cele države. Uničil je na tisoče samostojnih mesarjev, ki so se branili prodajati njegove izdelke. Razdelil je deželo na okrožja, določil mesu trdne cene za vsako okrožje posebej, imel v svoji lasti
I in določal uvoznino za kuretnino. jajca, Z milijoni dolarjev, ki se stekajo vsak
Joseph Kra
575 W. I7mst.. Chicago,
Izdelovalec najflnejiih - veake vrate.
Na debelo iti drobno.
Sveži kruh in fino peeivo dc v hrvatsko slovenski p«]
Curiš i Radak*
623 So. Throop Straet Voai tadi na dom
G.VoknuR
559 W. 18 St. Chicago.
Popravlja dežnike iu pipe po primernih cenah.
če industriji cele dežele, in nikjer niso strokovne zveze (unije) tako]dan v njegov žep, lahko kontrolira tudi druga podjetja. Železnice, številne kot ravno tu. Toda njih organizacija je delavcem doslej še prav malo hasnila; kajti delodajalci so se istotako združili, in tako so
plinarne, elektrarne, vsa usnjarska industrija, žitna trgovina, — to vse je v njegovih rokah. Ljudstvo je nepopisno razkačeno radi teh
se večinoma vse stavke končale doslej za delavce neugodno. Kakor roparskih manipulacij, — a nikdo ne ve, kako bi se temu prišlo na
hitro pa so unije uničene, pristopili bodo ljudje k socijalistom.
Ostrinski je razložil Jurgisu organizacijo stranke in pojasnil metodo, kako se proletariat sam vzgaja.
"Vsepovsod, v vsakem večjem mgstu, obstoje krajevne zveze (klubi), in celo v majhnih mestih isti sedaj hitro rastejo. Take krajevne zveze imajo včasih po več sto članov, in do danes je ustanovljenih 1400 klubov s skupno 25,000 člani, kateri vsi prispevajo za organizacijo. Več tisoč dolarjev se je potrošilo v zadnjem boju
konec. Naloga socijalistov je torej, da poučijo in organizirajo ljudstvo in da pripravijo svoje ljudi za boj in na ono dobo, ko pridejo na krmilo in vzamejo vladne vajeti sami v roke, da potem vodijo in izkoristijo veliki stroj, nazvan 44mesarski trust". Porabili ga bodo v to, da preskrbč ljudstvo z živežem, a ne da bi si ž njim kupičila bogastva tatinska drhal maloštevilnih zasebnikov. —
Bilo je že proti jutru, ko se je vlegel Jurgis na kuhinjska tla v stanovanju Ostrinskega, in vendar še ni mogel zaspati celo uro. V
Šajnek & Hans
587 S. Center Al	Chicago, III.
M. A, Weisskopf, M. D,
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer.
885 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. Ill
h
POZOR!
POZOR!
Strankino vodstvo izdaja tednik v angleščini*) in eno izdajo v nem- duhu je že videl korakati armado bednih siromakov klavniškega o škem, eno pa v češkem jeziku. Nadalje izhaja* v Chicagi socijalističen kraja v staje in tvomice ter jih prevzeti v svojo izključno posest, mesečnik, in skrpna založarna razdeli vsako leto 1% milijona soci- \ jp^mg^gm^^ jalističnih letakov in brošuric. Vse to je sad zadnjih 5 let. Ko sem
jaz prišel v Chicago, še ni bilo o socializmu ne duha ne sluha."	Podpisana se priporočava
Ostrinski je bil Poljak približno 50 let. Živel je v Šleziji kot Slovencem za mnogobrojen o-pripadnik povsod zaničevanega in preganjanega plemena. Udeležil se bisk, ker imava na razpolago je proletarskega gibanja v letih 70. Ostrinski je bil dvakrat v zapo- dobroROStilflO in dvoratie. ru, a takrat je bil še mlad človek in se ni dosti brigal za to. Udeleževal se je z navdušenjem proletarskih bojev; ravno ob času, ko se je socijalizem začel širiti in je postal v Nemčiji politična moč, pa je odšel on v Ameriko in tnkaj začel spet od kraja. 44V Ameriki Se je takrat vsakdo smejal že pri sami besedi 44socijalizem", češ v Ameriki so vendar vsi ljudje svobodni! — Kakor da bi politična svoboda lajšala in slajšala mezdno suženjstvo!!" je pripomnil Ostrinski.
Mali krojač je sključeno sedel na svojem lesenem kuhinjskem stolu, oprt z nogama ob peč, in govoril je šepetšje, da ne bi vzbudil svojih dragih v sosedni sobi. Jurgisu se je zdelo vse to baš tako čudovito kot nocojšni govor. Bil je revež, eden največjih revežev, <mo-ril ga je glad in beda mu je čepela za tilnikom, in vendar — kaj vse sedaj ve, koliko je dosegel in kak junak je I Živelo je se več takih; kot on, — imel je na tisoče sotrpinov, in vsi ti so delavci! Ves ta čudoviti ustroj so ustvarili njegovi prijatelji; Jurgis je mogel komaj verjeti; zdelo se mu je prelepo, da bi bilo resnica!
"To vedno tako," reče Ostrinski. 44Ako se kdo spreobrne k socijalizmu, obnaša se v začetku kakor obseden: ne more razumeti, kako da drugi ne pridejo do spoznanja, in domišljuje si, da je v stanu ves svet spreobrniti v prvem tednu. Polagoma pa le uvidi, , kako teška naloga je to. Dobro je, da dohajajo neprestano nove moči, da ga rešijo iz zagate, v katero kmalu zaide. Prav sedaj boš imel dovolj prilike, da daš duška svoji gorečnosti; pred durmi so predsedniške volitve, in vsepovsod se že govori o njih. Vzel Te bom sabo na prihodnjo sejo", nadaljuje Ostrinski, "ki se vrši v naši dru-1 štveni dvorani, da Te vpeljem; sprejet bo* potem v stranko. Pri-!
SLOVENSKA SOCIJALISTICNA ORGANIZACIJA
V Chicago,
priredi prvo nedel|o v augustu svo|
Izlet in basket Piknik
v Riverside.
Kare vozijo: Blue 1*1. Ave., transfer na 4ftth Ave. in Lyons; Ogdei« Ave., 12th kara in 22 kara vozijo vse do Lyon ta. Vse kare dajo transfer, a kterim se pripelje v Riverside. reanriiče, piknik bo pri treki, v gozdu, kjer je mala hiftiea.
Godbe, piva in pečenke ne bo manjkalo.
; Pristop k udeležbi samo $1.00. Pečenka In pijača prosto.
•) Sedaj je že dnevnik. — Opomba prelag.
Tfketi za ndefeftbo ne dobe pri Fr. Mladiču, pri Potokarjn Cehu v gostilni.
in pri
Kadar ae brijete stopite vedno v brivnico I. razreda, to je pri
Louis Polka,
461 W. 18th St., - Thalia Hill Bldg.
CHICAGO, ILL.

*	Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehan ju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain* Expcller,
ko čutijo prve i>ojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 A let.
/T* V vseh lekarnah, 25
♦	■♦in 50 centov, ali pa pri r izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
P0Z0RI SLOVENCI) PQ2
SALOON
s modernim kegijj&a
Svete pivo v sodčkih in druge rarnovrstne pijač« smodke. Potniki' dobe čedno čiiče za nizko ceno.
ia bat« • ter ua
P
Postrežba točna in libera*
Vsem Slovencem in drugiai Blow se toplo priporoča
MARTIN POTOKAI
564 80. CENTER AVE,
M. Lacko
178 West lattaSt.,	d
MODERNO OPREMLJENA SUJ\ 8KA TRGOVINA Z JESTYIHj (GROCERUA.)
Najboljši rit, kava, čaj, nu* •ploh vsakovrstno domače ia prsfci •ko blago vedno svete po najalijl na prodaj.
Na zahtevo raz vatam blago ti
dom, sa kar nič ne račuckn. P
■
Naročite se m
Slovensko-angleško slonic Slovensko-angleški tolmač Angleško-slovenski slovar.
Vse tri knjige v eni stam
$1.00 in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND CO 9 Albany St., New York, H
Primemo delo dobiš le, afc zmožen angleščine.
Kako so nastale vere in bogovi?
Po Ingeraollovih apiaih za Slovence priredil Ivan Kak«r.
cena: knjižici 30c.
Dobi ae pri izdajatelju:
Ivanu Kaker, 629 Laflin SL, Chicago, DL
Rabite premog? Rabite drva?
To vam najboljše in najhitr preskrbi
Frank Udovii
EKSPRESMAN
539 W. «18th strt
i	=	CHICAGO, ILL.
Prevažk pohištvo, premog, drva in drugo. OglaUte ae pri njem. Oddaljeni rojaki»naj pišejo dopisnico.
Ali se selite?
se li brijete sami ?
Mi Vam oferiramo britev za $2.00 izdela* najboljšega materijala. ki se prodaja za $4.01. nam zagotovi in prinese 100 novih odj««« k tisočem druzih, kterim smo prodajali od J 1876—to je S3 let pod tvrdko .Tos. Kralj. " so iznašli, da so naše britve iz najl>oljšeft J" rijala in da jih najbolj zadovole. Vsaka W britev je garantirana in mi damo v slučaja, •
komu britev po volji, damo popolno h«^ dotičniku. Nihče ne more oeoniti britvt F* je ni rabil. Ker vemo, da so naše britve dob«t lahko tudi garantiramo. Cena tem britvaa t •2.00. Brusimo tudi Stare britve, za kar rači* 25e. za Chieago. Za izven me«* plačati 5c več za poštnino.
JOS. K KAL»
417, 419, 421, 423 W. 18th
CHICAGO. ILL. I
Dp. Wm. Lurie,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.	T
Ordlnujet Anda*a Drog Store, 631 Centr« ave., od 11-12 pe da**-Drugi urad: 100 State St., Room 210, od 4-5 ut« popoldne. i»v»e»«
nedelje.	T!
Stanovanji: 1346 W. 22nd Strut.
Telephone, Canal ISi