49 številka
6«av«c ishaja ntt pstti ■ tfttamoa urJsdojen An. — S«ro£mju n ceh IM« K 3'i-—, a poi iet» S lfl-. <a iatrt teta K 8 — Posamezna Staviiks 5 J vin ■aročnina v inosemeivo florcaraerna toč. foK!]atvu na uredništvo Ib cyravai#tvo UablJtM, 80! '»ticrfova ■lica tt«v 6. U. oadatr. Telefon 8t 225.
PavfaTnl frnko v drlavf SNS.
V Ljubljani, dne 4. decembra lf>20.
VII leto.
Rokopisi se ne vračajo. — Insarati se zaračunavajo, mi).meter vrstica id si-csi pn cokratr.i objav* po 85 vinarja, pn trikratni po 80 v it) a rja, pri šestkratni po 75 vin., pri cclo-teinib objavah po 70 vin. sa vsakokrat. - Za razne iz,s ve itd: stane mm vrstica K 1‘— Reklam, so poštnine proste. — Nefraukira-aa pisma se ce spiejemajOi
f
S severa na
i Sodjalistlčna stranka Je prebolela svojo notranfo krizo. S tem. ko komunisti 'prestopilo prag državnega zbora in se-•deio na klopi parlamenta so priznali potrebo konsoHJaclJs države in obenem pokopali ra proletarijat škodljive eksperimentalne in neizvedljive moskovske toč-.ko Kdo ?e tedaj v naši državi na poti k zmagi? Siocijalizem! Socijalizem. naj si ,bo ootem levičarski ali desničarski kakor se do krivem deli dasi le socljallzem Je eden. Trdnlave meščanskih strank se podirajo In to bodi naše zadoščenje.
Na5a bilanca le: socijaini demokrati so dobili v Sloveniji nad 30.000 tn komunisti nad 15.000 glasov, to Is skupaj nad 45.000. tedai fe to 45.000 volilcev. ki' se s stdanfimi razmerami in sedanjim redom ne strinjajo.
Alt o bi pa bili Izvedli nastop skupen in skupno agitatorlčno delo proti meščanskim strankam, tedni bi se omenjene šte-VJke nodvo-fife ;r ml hi Ivli izrvršlll osrrnm-no delo v korist proletariatu Prepričani mio. da se mora delavstvo v bodoče bo-•rtti v skupni fronti proti enotni organizaciji kapitalističnega roda. .
V	znamenta reakcije, omelevartfa državljanskih prtivic. kot svobode covora, tiska In združevanja, v dobi. ko se Is v državi razvilo nalvečje profitarstvo. zapušča klerikalna, demokratska in radikalna vlada dosedanle policije, kjer le bila Posedaj • v sedla. Ni še zlomliena niih moč. vendar pa so meščanske stranke vsled proletarskih uspehov zastražene
——BB—B wwm— ———MMI
LISTEK.
Aft». Lajovic:	—	^
Knjige, časopisi in eitapje.
(Polle.)
■ '	a	,	j •
> Politična reportaža se posveča celotnemu političnemu žlvlienlu. lavnemu mne-■nln. sfankam. shodom, volitvam, celotnemu <itmr»emu tokn. ki stroml oo vladi, ali vsai skttša dtnečl. to. da se izpremeni x -vladi akt predlo? ali zakon, ki stremi
oo	novem žlvlienlu v narodu. Tudi tukat frrafo informacile In stiki veliko vlosro. V to delovanle na nosema že nehotoma celotno nodatanie snrav fn novic k! pripravila *n čltatelhi ki va že v naorel. kakor bi fpkel r>ren^rlralo' Tu že r»ono?noma lasno vidimo, kako služi časnik enj smeri in kafro sVnJa druero slabiti in nohitatl. Tudi se pri tem nehote oraža. kako «se bo razviiala etika hi čut za dostojnost in lennto — In snloh v1»e navade lavnega žlvlfenta nriča-.IkOVatl nam je. kakor kaželo vsl znaV! še vedno nadanlp In nazadovanfa družabnih navad. W niso orl nas nikdar bile take kot
kri’ginkrog. Treba le enoten nastop feb straž, če pa tega ne bo. potem se bo ljudstvu pravice, nith imetje in delovna moč naprej kradlo in delavstvo goljufalo.
Radikalni utopisti so danes postavljeni pred dcistvo. ali praktično delo za prdetarijat. ali pa z demagoštvom naprej. do propada, kajej le s pozivnim delom v gospodarsko političnem in kulturnem delu pridemo do svojega cilja, .-o ciluHzem 'e 'i.im -eč en sam. socijaI’c«n: ie svetovni pojav' ki se ga ne more ovreči s praznimi besedami, marveč te z de Icr.i
Naloga, osvoboditi človeštvo, je dana sociializmu. Osvobodil ga bo. kriar bo masa za ta cilj organizirana in Iz 'b-ružena. Vse radikalne govorance in zmerjanj e ne bodo opravile tega dela. Ta cilj bc doseč en le z resnim, preudarnim delom. ki ga morajo vršiti sodrugi. ki so utrlen v socialističnih naukih. Druse poti nL
Sodrugi. ki pa nosilo konservativne škornje, se bndo morali naučiti nositi lahnejša modernejša obuvala, da iim bo mogoče, če treba časili skočiti čez. kak larek zato. da bomo tnoeli skupaj marši-rati zonor svo.iega sovražnika.
Popolnoma na krivi poti so vsi tisti organizirani delavci in zapeijivci. ki se dni'» mntit: rv> rarnih aplta^oriih. o katerih ne vemo. kakšne namene imajo, pa skušajo napraviti razkol v strokovnili organizacijah Delavec no sme pozabiti, da. je socilali/em eden, da le delavski razred eden. To so zlasti dokazale strokovne
med takozvanim! »isrentlemant«. Tu sc pokale konečrto nalvečia nntreba. da bi £1-rateH natanko vedel koliko odstotkov nal odštete da bo zadel približno resnico. Malo nru nomada spveda že dei^tvo. da rt/zna snier. kateri list nrioada da torei ?e sam vnanrei kritično nresodi. kal bo Kval*! ka' eralal Če lis* zamolčule svoie lastne, Jn svoie stranke slabe strani ter obenem še nasr.rotnikove vrline in pošteno miglienle. to Šc ni tako prooaulo. kakor r»a če se posluž.uks naravnost laZi in krl-v^čnetra natolr-rvanla. Laž in krivično navšalno sumničenje mora nrelc ali sleie vso iavnost oekvarifi in ctooitl. da ora-vpps zh v rer>nici nič več ne vidi. in mora konočno vz.eti naivečlemu ooStenlaku v^.ako veseJV in spoštovanje do politike. Uredništva •■iobe vesti, ki lih nalašč norelo nrktbčiti drugih na zonet ne smelo, ker ie prepovedala stranka, kateri list nrinada V kolfKor se tlčelo take vesti in snrave nosameznih oepb. tore! osebne zadeve s? mnramn pri tem Postaviti nroti prlobčevanlu. če tudi morda obravnavalo nerende nll celo zločme. 7. nalvečio stro-<»ost5o na rnnramo zahtevati, da se ožleo-saio in obsodMo delanla. ki nosifo pečat
i organizacijo v Nemčiji, v Avstriji, kjer so nastopile strokovne organizacije z vso odločnostjo proti razdiranju strokovnih organizacij. Da je bilo to pametno in da je to koristno, dokazuje razvoj, dokazuj« nevarnost reakcije, ki bi bila natrla delavsko gibanje, če ne bi bile strokovne organizacije same napravile red v svojih vrsti!!.
Tako prihaja nauk s severa na joj. Nevarnost, ki je pretila nemškemu delavstvu. preti še veliko bolj jugoslovanskemu. ker pri nas ni toliko Industrije, ne tako trdnih organizacij, pa obenem še ver fiko boli rta?a;!n'aško Intržoaziio kakor v nemških deželah. Proč torej z vsemi takimi zločinci, ki bi hoteli razdirati delavsko solidarnost, ker sicer nastop:jo za jugoslovanski proletarijat kar naj žalost-nejše razmere. Samo svarimo!
Narodni soeiialfst Vojska a Ja komunist.
Človek s pametjo, kakršno ima na-rndni soc ialist c. Volska. ki bi rad "imel povsod samo „vojsko“. spada pač res v vi sto narodnih socijalistov. Ta junak še boli junaške stranke, ki spada v ..prosvetljeno* dobo Immbumsko, je bi v Sev* nici. kjer ie vodil mezdno gibanje lesnih delavcev in bi bil kmalu zapeljal delavce s svojo izredno brihtno glavico v največjo bedo - brezposelnost Delavstvu ie tam pripovedoval, da ima tovarna kopit vsak dan od vsakega delavca 120 K do 130 K čistega dobička in je stavil zahteve, ki iira
notorične nokvarlenosti in Izurjenosti Seveda ie silno težko postaviti meio. ki la časonlsj ne smelo nrestonitl. kadar obravnavalo o politiki tnkozvano »umazano oerilo*. Tu se oa navadno prikaže neko. nntranle merilo i.n vodilo, ki orel ali sld r»oka2e stranki, ki se z veseliem oeča z aferami in senzacijami na račun svoliji nasprotnikov, da le-ti ne koristilo niel sami. temveč baš nfenemu nasprotniku, za-k ni s terp da le odkrila nleeove slab© strani le nehote onozariala tudi na nie-srove pozitivne vsoelie ki Uh tavnost dom tem sama na^de in unošteva. Zal nrihaia lako snoznanie vedno orenočasi tn nei more nopraviti. kar le časonisle zagrešilo. Tavnn«;t namreč nfl«daT ne rooustl na-snrotl ča?nnls5u in Pa kemečno obsodi, če nriobčute novice, vesti in druro šaro brez oz>ra na lavno tnnenle. če Kče dan na dan nizkih in nepotrebnih afer. Konečuo oa so Se odločbe iavne koristi, o katerih nreoovedule pisati tiskovni zakon to so vesti strogo volaške?a značata in ooio-žala začasa voiske in pa rami časnikarski delikti, ki se kaznuicio s konfi<kacito in zasleduteio. če treba, tudi s sodSčem.
fovarna res zaenkrat Hi mogla trgottitl, kakor se je pozneie sam prepričal, in Je potem pohlevno kakor dolgouhi zajec podpisal pogodbo, katero je predložila tovarna, oziroma sekvester. No človek se lahko zmoti, tako se je zmotil tudi Vojska.
A to Se til vse junaštvo. Čeprav je piej trdil, da delavstvo ne sme pod nobenim pogojem sprejeti pogodbe, kot jih on zagovarja, se je končno potuhnil. Delal ie pa še drugače naravnost proti delavstvu. Vojska je prirejal tam okolo po kmetih shode in hujskal kmete, da ne jsmefo prodati tovarnarju lesa ker ie to ivamar Nemec. In seve kmeti ga deloma ubogajo, tako da tovarna silno težko dobiva les za izdelovanje kopit in se ne bojmo pray nič čudili, če bo morala tovarna odpustiti nekaj delavcev zaradi pomanjkanja lesa in dela. MLlimo sicer, da Vojska to ni napravil po zdravi pameti, ampak Je napravil to po svoji neumnosti ,.kot referent in voditelj narodnih socijalistov". Nad sto delavcev, slovenskih delavcev, Je hotel po svoji neumnosti spraviti ob delo!
Ko je naša organizacija izvedela o vsem tem, je posegla vmes in rešila situacijo kolikor toliko ugodno. Naši člani so bili v zadregi, videli so. kam vodi tra-nasta pot narodnega socijalista Vojske in so se odločili, da mu prekrižajo račune. To se Je tudi zgodilo. Vojska je postopal tudi
S-i pogajanjih tako nerodno, da ie bilo de-vske zaupnike sram pred njim.
SevniSko lesno delavstvo ^ ozirom na ta doeodek. ki ea te doživelo 'samo in ki kaže kako nezmožni so narodni socialisti, jočitno svari delavske organizacije pred |temi rešitelji in organizatorji delavstva, ki ne znajo drugega kakor brusiti j-zik in s svojim neumnim hujskanjem škodovati delavstvu. Naše Osrednje društvo lesnih delavcev je v tem primeru še pravočasno poseglo vmes in nas obvarovalo pred brezposelnostjo, v katero nas ie hotel pahniti g. Vojska.
To poročilo o junaštvih g. Vojske Je prinesel »Naorei«. G, Voiska fe poslal popravek. ki vse preklicuje. Mi pa pravimo, da naj delavstvo samo presodi, ka| je res ta kaj ni res. Gospoda Vojsko poznamo samo toliko, da prav rad agitira za vojno; takrat kriči kakor žaba v luži.
Sloga ali solidarnost delavstva (e edini vir njegove moči in sreče.
•V mestu. kJer list izhaia. se napiše
g mo del Usta. večina orihala od zunal. isonisi moralo naelo delovati in se po-Shižuleio. v kolikor doouščaio finance, br-ioiavne fn telefonske žice. Dokler ie bil samo brzofav. le bilo delo težavno in dra-sro. Danes ca. ko se more telefonično govorit] z Beogradom. Dunaiem. Prago, se po telefonu narekujeta ali Darlamentni eo-VorL notice obvestila, odredbe, in kar ie pri tem glavno, telefonična obvestila so točnelša in cenelša kot brzoiavke. Telefona se .naiveč ooslužulelo vladne agenture. ki dalek) listom direktne in oficiielne sprave, vladne oroklamaclle itd. Listi. Sz-halatočl v mestu, kier ie parlament, črpalo seveda take notice tako! ra voglom in iim hi treba zato plačevati brzoiavk in telefona ¥a zhesek na lahko obrneio za telesrra-Jično službo v Inozemstvu kar te drueim pokrajinskim listom nemogoče. Naivečie »»ostavk* za inozemsko telesrrafično slu*, bo tomio angleški časniki, ki so prepletli
Organizacija In disciplina«
O	teh dveh besedah in o njiju pomenu smo
že tolikokrat razpravljali, da sta marsikomu neprijetni, kar dokazuje, da pomena teh dveh besed prav ne .razumelo ali pa sploh ne pojmtia njiju bistva. Vsak organiziran delavec, bodM v politični ali strokovni • organizaciji, mora vedet), da veUata ti dve besedi ae le za njegove druge ati tovariše, marveč tudi zanj, to le, sam mora biti organiziran hi discipliniran.
Marsikdo, ki misli, da ima ti dve lesti lastnosti zavednega sodruga hi tovariša, se le pre-često moti v dejanjih in škod nje organizaciji ter s tem delavskemu giban}u. Lahko So zavestno trdimo, da so taki člani, ki ne poznajo organizacijske zapovedi ia discipline v svojih lastnih dejanjih, če so sicer ie tako delovni In ittiejativni možje, oko ne premagujejo v tem pogledu tud) sebe, najnevarnejši za obstoj organizacije In naj-nesrečneie posledice utesrnc potem nositi delavstvo, ki Je pri vsem tem nedolžno.
V vsaki organizaciji se pojavljajo različna mnenja, v vsako organizacijo se priklatijo ljudje, ki s svojo moralo ali s svojo neokretnosti ogrožajo trdnost organizacije. Tako je bilo in tako bo, ker smo ljudje pošteni in nepošteni, sebičn. En nesebični, častihlepni In skromni, dobri In sla-b!. Zaradi tesa je potrebno tako Intenzivno ne* j. vati smisel organizacije In discipline. Kako naj organizacija drugače vztraja, bo trdna, če se ne zaveda sloge, če sc ne zaveda discipline? PfMe kdo v organizacijo, pa vktl tam napako tako ali tako, pa zopet odide. AH moremo reči o takem človeku, da razume pomen navedenih besed? AH moremo misliti, da tak Človek, ki Je videl napako, namesto, da bi.os&M v organizaciji In skuSal izboljšati interno razmere, blati organizacija, !1 meče polena pod noge, in s. tem zaradi preereS-kov posameznih oseb ruši organizacijo In disciplino v vrstah organiziranega delavstva?
Ml stojimo na stališču, da J« organizaetla absolutno vzvišena nad napakami, ker ml hočemo imeti dobre organizacije, ki so pa 1« tedaj dobre, če jim vcepimo pojem discipline, skupnosti In zavesti, da se v svoji notranjosti izpopolnjujejo s tem, da izločijo vse, kar bi rušilo slogo in jemalo ugled. Na tem stališču mora stati tudi vsak iskren prijatelj delavstva, ker dnuj;»čJtesa stališča ne more biti.
V najkrltičnejšem položaj« »e nahaja delavski pokret v Jugoslaviji, ker Ja ta država nekako ognjiče pisanih mentalitet In reakcije. Belgrajski komunisti vrhutega razbijajo organizacije te sfcn-Sajo Izvesti še nadnUnl atentat na strokovne organizacije, dasi so !ih Že na cel! črti odklonile hrvaške in srbske strokovne organizacije, ker »o
'2e prestale paradi teh škodljivcev v delavskem pokretu preveč bridkih izkušenj.
ves svet s svdiinl žicam! in svottnti posebnimi ooročevalci.
Dooisovalne asrenture ati uradi skrbe za telefonične in telesrraflčne vesti Hi novice. Le take agenture in uradi so državni, kot n. or. naš Hublianskl donisni urad. ali na lih vsa! deloma država vzdržufe. da si tako zagotovi monoool za uradne in druge vesti. Na Nemškem imamo takozvano Wolfovo agenturo, na Francoskem agenturo Havas. na Angleškem Reuteriev biro. v Ameriki Associated Press. Vsaka Izmed teh velikih agentur oa si Je izbrala Drav določan del sveta ali zemHine in tam le Dotem edina. Tako drži n. or. Francoska oredvsem Južno Ameriko v svoiih Časnikarskih mrežah, ki so tako trdne, da ob-vladnio ves gospodarski promet. Vse otrenture imaio to skutino lastnost, da Um irroča njihova vlada avtentične, uradne odredbe in vesti, za katerih resničnost jamči ona sama.	*	*	*..
(Konec prih.)	*•
Te titttaMitfe mo rnmnH trfcrtf ker se nam zdi, da čaka delavci pokrit grozo* vit boj za obstan«k. In kdor Ml U W'n niMta,. kdor bi skušal pospeševati razkrojevatao delo v organizacijah, tega naj se organizacije ogiblje!« In pazijo, da mn Rt nasedejo. Verujte, denar, ki 1« plačan za to, da se rasdlta Vaše organizacijej ne more biti iz poltenih rok. Delavske organizacije pa morajo stremiti po pošteni poti m c delom aa interesi delovnega ljudstva.
Me torej, roke križem, ampak a pošten tal 1» resnim delom naprej!
Kongres lesnih delavcev.
' (Konec.)
Zaključujoč poročilo o tem kongresu,' katerega smo na kratko priobčili v 46. številki z dne 13. novembra 1920 nava-jamo še kako je bila sestavljena nova uprava: V ožji, takozvani upravni odbor, je bilo določenih 7 članov. Celotna upr** va sestoja iz 27 članov in 8 članov nadzorstva, Stari odbor »Saveza drvodjela-ca za Hrvatsko in Slavonijo4' so pre-vidtii kongresarji izvzemSl enega do zadnjega vrgli. Izvoljen }e bil samo tovarlS Novak, ki ima v rokah „finance‘V Vsi ostali se rekrutirajo iz vseh vetrov Jugoslavije, tudS ožji odbor. Sklenilo se Je tudi, da mo* ra ožji odbor imeti vsakih 8 dni rc * 10 sejo. celotni odbor pa vsake tri mesece, po potrebi tudi več. • v
Stare, izkušene odbornike so zamenjali z novinci, ki se večinoma Se niti v podružnicah niso udetstovaii. V starT Avstriji je bila navada, da je vsaj orj ocfbor bil vselej izbran Iz onega kraja, kjer Je imela centrala svoj sedež. Modrijani na tem kongresu pa so tudi ožji odbor dotočili ia vseh krajev cele države, tako, da bo ta ožji odbor razen tovariša Novaka permanentnor na potovanju. In ako uno-števamo, da pride vsake'tri mesece sktt-paj 35 članov uprave, ki bodo vselej tvorili kongres v malem, tedaj si ob današnji dragi vožnji po železnicah in splošni draginji lahko izračunamo, da bodo stroški tvorili nafvišjo postavko izdatkov celotnega »Saveza«. In ker le določenih M delegatov na stroške Saveza posebej Se za splošni strokovni kongres, kar bo ttktt povzročilo ogromnih stroškov, tedai pač lahko konstatiramO, da bo „Savezu“ za druge stvari 'ostalo presneto malo sredstev.
Ulprava, v katero se jpamerava vriniti cela vrsta ljudi kot ..sekretarT in pa sami kongresi ter seje bodo povzročali frol:ko izdatkov. <!a tih »Saveza tudi pri tedenskih.prispevkih 10 K ne bo mogel prenašati.	1
Sicer pa so udeleženci kongresa pri* zadejali novo ustanovljenemu „Savezu“ obenem takoj tudi smrten udarec $ tem, da so ga proglasili kot komunističnega. Odkrito so dejali, da je dolžnost strokov-nlh organizacij tudi fmanetjelno podpirati komunistični pokret. Dosodaj namreC strokovne organizacije niso dajale nobeni socijallstičnl stranki nikakega denarja. In tako Je bilo prav, kajti naloge strokovnih organizacij so tako mnogoštevilne in obširne, da stroške komaj zmagujejo. Smo mnenja, da mora vsaka stranka potom svojih političnih organ Izacii sanja skrbeti zn potreben denar. Vrhutega morajo stTo-kovne organizacije, ako bi financijelnti podpirale kako politično stranko, priti neizogibno v navzkrižje z državnimi oblast-nljaml. In končno, ako je bilo pametno sklepat!, da se pristopi k moskovski far ternacljonali, to bo bodočnost pokazala. DosedaJ namreč v Moskvi niti ne obstofl aikftka intemaciKrnala strokovnih onvik
ŽMfJ, |nS pš obstoja TntemaeflonaTa strokovnih organizacij v Amsterdamu, kjer Je priključenih 28 milijonov strokovno organiziranih delavcev.
- , Največje strokovne organizacije na Svetu v Nemčiji, na Francoskem, na Angleškem, v Ameriki, potem v Češkoslovaški v. Avstriji in celo Italiji ostajajo pri svoji strokovni internacijonali. katero so ki same ustvarile, le v Jugoslaviji, kjer je strokovni pokret potreben konsolidaciji,
V	Jugoslaviji delamo eksperimente, ki boljo vsako realno In solidno konsolidacijo ea dolgo dobo onemogočili. Kovinarji so tla primer na svojem ljubljanskem kongresu sklenili pristop k internacijonalni zvezi kovinarjev, katera ima svoj sedež v Bernu , in katera Je zopet priključena strokovni internacijonali v Amsterdamu.
Lesni delavci, stavbinski delavci in t»di krojači so sklenili pristop v Moskvo, kjer kakor rečeno nobene internaciionale strokovnih organizacij ni! Tiskarji ostajajo tam. kjer so bili ~ v Bernu, oziroma v Amsterdamu. Eni tukai: drugj tam nastalo bo razmerje, ki bo nevzdržno. Stojimo tja stališču, da strokovne organizacije ne Vrnejo postati dekla nobene stran-kC- jaH Struje. Kdor ravna, drugače, ne „ujedinjuje“ ampak razdvaja. Gotovo ima vsakdo pravico biti'pristaš tega ali onega političnega nazora, nihče nima pravice kratiti mu to pravico ali strokovne organizacije bi morale biti središče, kjer naj (bi bila delavstvu dana- prilika varovati predvsem svoje ekonomske interese. In slabo bo delavstvo odrezalo, Ako se bo zarcčeti razkralalni nroces nadalieval.
—  ■" ' »'.■■...■■■rtu ....................m..
Naša obrt in industrija.
’ i
(h poročila obrtnega rtadzomištva v i Lhtbliani poslovati in v letu 1920.)
j ;>	(Dahe.)
Eksistenčne razmere delavstva so jfle v preteklem letu slabe in dasi so se zaslužki povišali, vendar se ni dvignil gmotni položaj delavstva, ker povišanja niso mogla obraniti ravnovesja z rastočo draginja Popivanje, ki se ie pojavilo v nekaterih krajih v večji meri, ne gre na račun boljših mezd. temveč stranskih pri-služkov In obupnega položaja delavstva, ki se je hotelo deloma s tem opojnim strupom ublSZHi duševne razdvojenosti.
Vzornih varstvenih naprav sploh ni pajti v industrijskih podjetjih Slovenija, razven v par večjih obratih, ki so večinoma v najprlmitivnejšem stanju, posebno oni na deželi. Manjše strojarne po de-leli so v stavblnskem oziru tako pomanjkljivo ureiene. da Dret* delavcem vedna nevarnost, da ponesrečijo, tehnične naprave so nepopoine in tako ne odgovarjajoče, da se v mnogih podjetjih izdela več manjvrednega, ko polnovrednega blaga.
Istotako se nahajajo v slabem stanju podeželne žage, kjer ni prav nič skrblje-bo za varnostne naprave in tudi v kovinski industriji Je mnogo obratov, ki so zelo y slabem stanju.
Posebno žalostne razmere v oblačilni Industriji, kjer prevladuje mala obrt in mnogo pritožb je o stanju obratovalne živilne industrije, kjer se id dognalo v mnogih slučajih vse prej, kakor red in čistota, To so najboljši dokazi, koliko velikopoteznosti .primanjkuje našim indu-Strijcem in obrtnikom v osnovanju podle-tfj. Obrtno nadzorništvo navaja za to kot ttoične dokaze obratovalnice v živllki in kovinski industriji, izmed katerih prve •plolno ne odgovarjajo predpisom, C.age M m pocluiuiaJo večinoma ročnem de*
la, ako pa nimajo motorni obrat, so na razpolavo navadno naiskromneiši in najpočasnejši stroji
Od vseh 343 nadzorovanih bratov, od katerih ie ,98 tvorniškega značaja, se ie ugotovilo celili 14 obratov, kier ie bila delavcem kopalnica na razpolago fe od teh so bile le 4, ki so v resnici ugodne in modernim higijenskim zahtevam odgovarjajoče, ostale so pa samo zasdne naprave. tako da se jih delavci po navadi radi tega niti ne poslužujejo.
V	ooslovnem letu ie bilo obrtnemu nadzormštvu naznanjenih 268 obrtnih nezgod. ki so pa gotovo višje^ ker obrati vseh nezgod ne naznanjajo. Število smrtnih slučajev je bilo 9. kar predstavlja zelo visoko število.
Največ nesreče se je zgodilo v obratih lesne industrije in sicer 64 t. j. 24 odstotkov vseh prijavljenih nezgod, kar je pripisovati pomanjkljivim varnostnim pripravam.
Lesni industriji sledi strojna industrija, kjer je bilo 35 nesreč ali skoro 13.72 odstotkov od vseh prijavljenih nezgod. -
Za prvo pomoč pri nezgodah ie pri vseh obratih premalo oskrbljeno, ravno-tako ie nezadostno zdravniško oresskava-nje delavstva, vsled česar se zgodi, da dostikrat nezdravo delavstvo okužuje izdelke (peki, slaščičarji) ali pa se zgodi, da se niti najmanj ne skrbi za varstvene naprave v obratih, kjer je delavstvo v trajnih stikih z industrijalnimi strupi (svinec. barve v kemični in usnjarski industriji
Žalostno je poročilo obrtnega nadzor-ništva o -vajencih. Vajeniško vprašanje je danes eno najvažnejših, ker se gre za naš obrtniški naraščaj. Poročilo dokazuje, da se večina obrtnikov tega ne zaveda. Razmere v vojni in po vojni, pomanjkanje kvalificiranih delavcev, visoke mezde itd. so povzročile, da so se podjetniki posluževali ajencev čez postavne meje. Naj navedemo samo nekatere najbolj kričeče slučaje. V 9 kovinskih obratih ie bilo število pomočnikov in vajencev sledeče:
1 obrat 13 vajencev s 3 pomočniki;
1	obrat 11 'vajencev s 32 pomočniki: 1 obrat 11 vajencev s 71 pomočniki; 1 obrat 7 vajencev s 72 pomočniki; 1 obrat 7 vajencev brez pomočnika; 1 obrat 6 vajencev s 72 pomočniki; 1 obrat 6 vajencev s 71 pomočniki; 1 obrat 5 vajencev brez pomočnika. 6 mizarskih obratov s sledečim razmerjem: 1 obrat 7 vajencev s 71 pomočniki; 1 obrat 6 vajencev brez pomočnikov; 2 obrata 5 vajencev brez pomočnika; 1 obrat 4 vajenci brez pomočnika.
Kot najbolj žalosten primer navaja nadzorništvo en kovaški obrat, kier ni bilo ne pomočnika ne mojstra, pač pa 3 vajenci. Vodila je obrt ženska, vdova po kovaču, seveda neizučena.
Obrtno nadzorništvo poroča glede vajencev:
„Te razmere bodo najslabše uplivale na bodočnost obrtništva, ker bo ta naraščaj slabo izučen in bo tudi v solidnosti naziranja pokvarjen. Te žalostne posledice pa prihajajo še v mnogo žalostnejšo luč, ako se še pomisli, da tu vajeniški naraščaj ni imel prilike, posečati obrtno nadaljevalne šole, ne glede na okoliščino, da je vstopil že k učenju obrti z mnogo slabejšo šolsko Izobrazbo, kakor vajenci predvojne dobe. Splošno se ie ugotavljalo. da so bili vajenci podivjani in lahkomiselni, nesolidni in brez resnosti do uče-rMa Slabe posledice na vaiencih radii po-manikania pouka v, delavnici in Soli
se opazuje tudi vz dejstva, "da še nikdar niso vaienci fak o meniavali s^oia učna mesta kakor v poslovni dobi. Mnogo ie vajencev, ki so tudi tri ali štirikrat menjali učnega mojstra, enkratna menjava že ni bila nobena posebnost.**
Kam dovedejo 'te razmere naš obrtniški stan? Jasno je iz tega poročila, da tudi obrtniške zadruge v tem oziru ne izpolnjujejo niti najmanj svoje naloge, tem manj pa še nadzorovalne oblasti.
Iste razmere vladajo pri tvomišklh obratih, kjer ie naval vajencev še večii. ti obrati takoj v začetku plačujejo gotovi zaslužek in ker ie tudi učna doba krajša. Posledice tega bo bridko občutila in težko nosila v bodočnosti naša industria.
Obrtnemu nadzorniš^vu ni znan m eden slučaj, da bi kako podjetje nudilo svojim vajencem potrebni pouk in šolanj«. Opozarja zlasti večja podjetja, da naj po zgledu modernega industrijalizma naprednejših držav vpeljejo šolanje in vzgo-io naraščaja v lastnem delokrogu. Zelo pa dvomimo, da bode imel ta poziv pri nas kaj uspeha. s
Iz obširnega poročila obrtnega nad-zorništva smo podali tu samo izvleček. Želeti bi bilo, da bi dobili ta poročila vsi obrtniki v roke. kar bi gotovo dosti pripomoglo k zboljšanju razmer.
Dogovor.
sklenjen v navzočnosti zastopnika poverjeništva za spcijalno skrb dr. Antona Mrak med delodajalci in delojemalcem kanditne tovarne Jos. Rajšter v Šoštanju.
1. Dosedanje mezde se zvišajo za 2f odstotkov.
2. Organizacija delavstva oziroma zaupniki in zaupnice istega se priznajo.
3. Tovarniški red se vpelje v najkrajšem času.
4. Vsled mezdnega gibanja ne sme biti noben uslužbenec odpuščen,
Šoštanj, dne 23. nov. 1920« ,
Delodajalec:	r
Jos. Rajšter I. r.
Zastopnik poverjeništva za socijalno skrbi dr. Mrak 1. r.
Zastopnik delavstva:
A. Leskošek 1. r.. Celoflga 1. r.. Golež l fc
Izredna skupščina Osrednjega društva lesnih delavcev za Slovenijo v Ljubljani.
Dne 12. decembra 1.1. se zberejo lesni delavci Iz Slovenije, da se posvetujejo o važnih vprašanjih, katerih rešitev je neodložljiva. Če pogledamo nazaj, tedaj uidimo, da je društvo v veliki večini vršilo svojo nalogo. Seveda so bili tudi slučaji, kc so bile razmere močnejše, kakor naša organizacija. Silnim korakom gre razvoj svojo pot in lesni delavci imamo vso vzroke, da držimo korak.- Eden glavnih temeljev je. da uredimo naše finance tako. da bodo kos vsem bojem, ki nas neizogibno čakajo. Že v drugič se zberemo letos skupaj, da pregledamo račune, da popravimo, kar smo morda proti svoji volji zagrešili. Prav ie tako. Cim večkrat pridemo skupaj, tem lažje nam bo vsme-riti korak na pravo pot. Načelstvo, koje-mu le poverjena ne baš preveč r,rijetna naloga, da vodi društvo kar najbolje, se ie stalno posvetovalo, kako odoraviti gotove težkoče. da vre vibanie čim orožnei« svoto not. da 5:m bolie varui> koristi svojih članov. Ni preveč priietna naloga terjati od članov višii davek, a razmere M
1'aTre 3a se fermi ti e ognemo. N* s voli za '6 nii sefi se ie načelstvo posvetovalo, kaki. urediti finance. Po vsestranskem i .*o-trivanju ie prišlo do zaključka, da predlaga sledeče:
Prispevek se zviša v I. razredu na
6	K, v II. razredu na 4 K, v III. ra^clu na 3 K tedensko. Povišanje stori v veljavo s 1. jan. 1921. Ravno tako se tudi podpore zvišajo v izdatni meri. tako. da bodo člani vsaj deloma preskrbljeni, čc pridejo v stisko.
Vemo. da je ob vsesplošni draginji .Silno težko zahtevati od članov novih bremen, toda prsuičani smo. da bodo člani tudi znali uvaževati položaj društva ter bodo doprinesli tudi to žrtev v svoj prid. Kapitalizem se lači in mi ^endai zaostati ne smemo! Če bo sleherni član resno premišljeval o tem. potem smo prepričani. da bodo delecatje enodušno glasovali za predlog načelstva in ravno tako tudi, da bo poslednji član v polni meri Storil svojo dolžnost. Iz male peščice s.no postali važen faktor, upamo, da skupščina v polni meri poskrbi, da postanemo najmočnejša organizacija v Sloveniji.
Iz strokovne organiisscii®.
iVsem odborom podružnic tesnili dvlav-N:	cev v Sloveniji.
Dne 12. dcc. t. I. se vrši izredna skupščina našega društva. Da moremo podati točno poročilo delegatom, poživljamo vse blagajnike, da odračunajo do C. cIsc. vse prispevke, ki so }ih člani vplačali. Poudarjamo. da delegatov onih podružnic, !ki do omenieneea d.ne ne bi cdračunale. ne bo mogoče priznati. Nadzorstva podružnic pozivamo, da poskrbe, da blagajniki izvrše svojo dolžnost, na kar tudi vse člane opozarjano. — Načelstvo.
Konzres živilskih delavcev Jugoslavije Se v Brodu na Savi dne 21. to 22. novembra t. t. sklenil centralo f Beogradu. Navzočih delegatov is bilo iz cele Jugoslavije 32 oseb in zastopalo 5862 Slanov. Srbija ima 20 podružnic z 2600 članov, Bosna 13 podružnic In 9 vplačevalr.ic z 1212 članov, Hrvatska in Slavonija 13 podružnic in 2 yplačevaltiici z 2600 članov in Slovenija 10 [Kiti ružnic in 2 vplačevalnicl z 2030 članov. Za Slovenijo bode še-le občni zbor sklepal k priklopitvl i centrali za Belgrad. Naslov se »lasi od ssd\j naprej »Savez živilskih delavcev in delavk Jugoslavije«. O kongresu poročamo obširno v prihodnji Številki.
Dopis!.
Iz Tržiča. Pred nedavnim časom ie Izločilo osrednje društvo oblačilne stroke Soomenioo *na vodstvo ored:lnicc. do oovi-šanju plac zaposlenim delavcem in delavkam. Delavstvo predilnice si ie s svojo zavednostjo v skupni trdni organizaciji pridobilo 25 odstotno povišanje na plači, ter « tem pokazalo moč. katefo se ne da več zlomiti. Gospodom frazeriem okrog (Večernega lista, naj se pa naprej cedijo sline. Tržiško delavstvo vas je spgznalo. Pogodbo priobčimo v -prihodnji številki ,JDelavca“.
Celje. V tovarni A. Westen so se vršila dne 14. nov. 1.1. pogajanja za delavce 5n. delavke Uspeh pogajanj Je: 20% zvišanje temeljne plače, nabavni prispevek četrtletno za vsakega delavca in de’avko 250 K, njtgovo ženo 200 K. za vsakera otroka po 100 K. Družinske dok’aJe na vsako mezdo 4 K. za ženo 2 K ter za '. jakega otroka do 1.50 K. Obravnavo ie vodil sodrusr I .eskošek Afoizii 'Z Celia.
Iz krogov pletilk nogavic smo prejeli: PoJgo smo čakale in čakale, da bi tud! za
nas nrftlo kaVo poviTanfe plač. pa naše S£.nje o nebeški mani se niso uresničile. Tudi gospodje tovarnarji, nenasitni kot so niso hoteli uvideti bedo nas sestradanih. lačnih in bosih. Spole smo spanie pravičnega. dokler smo bile na napačni poti ter organizirane pri takozvani klerikalni strokovni zvezi. Se pravočasno smo spoznale gospode okolo te zveze, da nimajo niti smisla, kaj še interesa, da bi zagovarjali naše mizerno stanje, ter priborili nam košček kruha. Zato smo se odločile in tudi že organizirale pri Osrednjem društvu oblačilne stroke za Slovenijo v Ljubljani. Spoznale smo. da je to edina delavska organizacija, kaiera Bo. ako bo-tno skupne in složne, vse potrebno ukrenila za dosego naših pravic. Zato tovarišice vas poživljam, da se trdno oklenete svoje organizacije, ter pripeljete še one v našo sredo, katere se še niso vpisale Tovarišice. nismo same, za nami stoji ves zavedno organizirani proletarijat. zato pokažimo tudi me. da smo enakovredne v človeški družbi. Na delo kličem za dosego naših pravic! — Pletilka.
Cene moke. Kakor se „Riječi“ iz Trsta brzojavlja, stane v Trstu ameriška moka št. 0 12.80 K kilogram. — Če primerjamo to poročilo s poročili iz Vojvodine. ie jasno, da ie situacija na našem žitnem tržišču nevzdržljiva. Ameriški* moka se nudi v Trstu ro I2.S0 kg. v Ljubljani pa plačujemo domačo moko že tudi po 18 K. Cene so pri nas (ako pretirane, da je preokret v najkrajšem času neizogiben, zlasti če bo dolar padal še nadalje.
Izselievanlo nagib ljudi v Ameriko. Po poročilu naSoca generalnega konzula v Cffcasu je prišlo v Ameriko iz (»Sesa kraljestva v času oa
I	julija 1910 pa do 30. jlnija 1920 188$» oseb, v domovino se jih pa jc vrnilo 28.474 oseb. Zadnje mesece se le zopet veliko naših ljudi izselilo v Amreiko, ker so nezadovoljni s tiAdti vejem razmer.
Na mleta Korveta kovanem tfrsMfcu Je «ncS
dinarska vrednost Koncem teza meseca ao pel« čeli voziti v Belgrad noš novi drobit, k! pride v kratkem v promet. Drobiža Ja naročenega ta 30 milijonov dlnarlev to sicer: ca 12 milijonov po 25 par, za 10 milijonov po 10 par la za' 8 mlllfff-nov po 5 par. Napis' na denarju Je v cirilic* Ig latinici. Na tem denarja ni ntč več vrednosti v kronah, ampak samo v dinarjih. Za asnenje IJcd« stva niso vprašal!.
Francoske tovarne za lokomotive r Jugoslaviji. Nemški list} poročajo, da ’e ameriški. konzul v Belgradu sporočil. d« so francoski industrije! predložili naši vladi načrt, po katerem bi ustanovili v Jugoslaviji več tovarn za izdelnvanie lo* lokomotiv, tovornih vagonov in dragega materiala. Izdelki teh tovarn bi ne blllsa* mo za Jugoslavijo, ampak tudi za francoske želcznice v Mali Aziji. Siriji ter za izvoz na daljni vzhod.
Ministrski svet Izdeluje zakonski na5rt ni*9 bodoče ustave. Korošec ta nekaj hrvaških mtni. strov se rarpravlfaala' n« udeležuj«. ItTfeJo o&S svoje namere. Sicer pa le aa mlaistrskia svetem Sc drus činltelj, ki bo odločal o nstavl, to e ljudstvo In njesovl zakonito Izvoljeni zastopniki
Isdajatsfj in odgovorni tnednik IVAN TOK AN
Tiska BC'rtcij0ka tlGkarna*.,v L! ubij ant.
Prevzetje brivnice!
Cenj. občinstvu ter organiziranemu delavstvu v Celju in okolici naznanjam da sem odpri brivnico v Celju, Kralja Petra cesta.
Ob enem prosim za naklonjenost delavstva. — Naju tišje etne. — Postrežba točna.
lsan Železnik.
Satiro&rikl I
Vlssajže svoje prihra«ke v lastno hraftttnKo M
Telefon iaterurbaii §t. 178
Poštni čekovni račun št 10,532
K0NSUMN0 DRUŠTVO ZA SLOVENIJO
sprejema v svojem hranilnem oddelku
hranilne vSege "»Srjs? f.
Večje hranilne vloge (,nad tisoč kron), katerih vlagatelji, se obveSejo,. da dvig nejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4*/»"/. Za varnost hranilnih v!og jamči blagovna zaloga, ki znaša po pohotni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki representlrajo vrednost nau ~—tt 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, delezm in dr. =s=s=
spreiemaio !n Mdteo
vse podružnice Koasamnega društva za Slovenijo, ti bo: ‘
V Spodaj! Šiški v Ljubljaai; na Gllneoh pri Ljubljani; v Ljnbljnn*,: Bohoričeva a*., Soffn* n' Krakovski nasip; Rožna dolina i.obč. Vič); v Triičta M Gorenjskem;. aa Savi tooč. Jesenico) m Gorenjskem; ua Je»enicah (pri Ft5a«nn); Koroška Bela Javornik; Borovnic«; Uadovljieo Kranjska pora; Mojstrana; Celje. Šoštanj; na Korožkena Ouitanj. Prevalj«, Metie*, Crn« I Crna 11., rtiberlf; Manbut; Liti.a; ELlx3vrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Krt.Se prtTriien Sv.Ana pri Tržiča; Gorje pri B:edu;' štore prt Celju; Fala nad Mariborom: Ruj« nad Mariborom rrr.r.T— ■ ■ -	—	;•	Ro£nSka	Slatina: Radeče da nKMt; »cijcane.	r.-» ■
Šs podrobnejša pojasniia podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Sloveni o, ki jo’ v Ljubljani. Spodnja Šiška, Kolodvorska conta 20S.
Pisma nni *3 poai|ia pod naslovom: Ljubljana, poStal predal t8.
Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerim' za morejo vložniki denarne pošdiatve pošiliati tudi naravnost v osrednjo blagaino. .
BBaatasmaaBažaflaaai^^