/Primorski
St. 251 (15.352) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600 GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POŠINNA PLAČANA V GOTOVN
CISALPINA
GESTIONI
D/*ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DvJKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
1500 lir	SOBOTA, 16. SEPTEMBRA 1995
»Izkušnje iz zadnjih, let odganjajo iz misli optimizem.« Dovolj je bilo le 24 to in ministrstvo za šolstvo je kruto potrdilo stavek iz včerajšnjega uvodnega Članka o zaCetku pouka in težavah slovenske šole v Italiji. Rim je spet zarezal v njeno tkivo: tokrat je Sindikatu slovenske šole odrezal še edinega uradnega predstavnika. Od vCeraj nima naš šolski sindikat nikogar, ki bi bil uradno poverjen za sindikalno delovanje, za kontaktiranje in poseganje pri šolskih oblasteh Namesto da bi se prvemu dnevu pouka nasmehnili, nas ukrep iz Ritna polni z jezo.
Jezni smo bili že, ko je pred letom ministrstvo »pozabilo« na seminar za slovenske šolnike na Tržaškem; jezni, ko smo morali dober mesec čakati na imenovanja novih učiteljev v stalež; jezni, ko je ministrstvo za šolstvo enostransko ukinilo štipendije m izpopolnjevanje slovenskih šolnikov iz Italije v Sloveniji.
Enak občutek nas je stiskal, ko smo ugotavljali (in še ugotavljamo), da je več kot 30 profesorskih mest na višjih srednjih šolah nezasedenih, ker so šolske oblasti pozabile (in še pozabljajo) na razpis profe-sorskih natečajev. Aprila, bilo je prav ob veliki noti, se je začel križev pot nižjih pednjih šol Frana Levstika m Frana Erjavca. Sedaj sta okrnjeni; šoli brez imena. Podobno se dogaja s Sindikatom slovenske šole: sindikat brez uradnega Predstavnika. Vmes so nneli italijanski politiki še Cas, da so se znesti nad slovenskimi diplomami: Ita-nja jih veC ne priznava.
Omenil sem sedem primerov kršenja pravic slovenske šole v Italiji.
Včerajšnji ukrep mini-strstva za šolstvo ne krši le Pravic slovenske šole, krši italijansko ustavo. Ustava določa v 1. členu, da je Italija demokratična republika, ki sloni na delu. 39. Člen zagotavlja svobodno mganiziranje sindikatov.
Slovenski šolniki so se svobodno organizirali v Sindikatu slovenske šole Pmv z namenom, da bi z cjim zaščititi tisto delo, o katerem je govor v 1. členu.
Ministrstvo za šolstvo s svojim ukrepom ne dovoljuje slovenskim šolnikom, da bi imeti predstavnika, ki bi uradno ščitil njihovo delo. Iz napisane-S3 mhaja, da je ukrep protiustaven.
Sram vas bodi, možje, ki ®ko grobo teptate, kar piše v temeljni listini države!
I
Za boljše življenje in dek> ob meji
TRST - Na mednarodnem prehodu Rabojez oz. Škofije je včeraj bilo eno od 30 srečanj, ki jih je po Evropi organizirala Evropska sindikalna konfederacija za uveljavljanje pravic delavcev ob meji. Srečanja Medregijiskega sindikalnega sveta Slovenije in Furlanije - Julijske krajine so se udeležili tudi predstavniki z obeh strani meje, med katerimi tržaški in koprski župan, ki sta se zavzela za večje sodelovanje med Slovenijo in Italijo.
Na 3. strani
I
Finije udaijal po Dinijevi vladi
TRST - Vodja Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini je sinoči na Trgu Unita močno udarjal po vladi Lamberta Dinija, v svojem govoru pa je le enkrat omenil italijansko-slovenske odnose. Dejal je, da je Ljubljana za Italijo nezanesljiv sogovornik in da je Italija svojčas naredila hudo napako, ko je umaknila znani veto nad pridruženim članstvom Slovenije v Evropski zvezi.
Na 3. strani
ŠOLSTVO / NOV UDAREC NAŠEMU ŠOLSTVU V ITALIJI
Ministrstvo »odrezalo« Sindikat slovenske šole
Ukinilo je edini sindikalni dopust šolniki brez uradnega predstavnika
Za šolarje se je začelo
Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika
Naslovnica tokratnih nedeljskih tem je posvečena italijansko-slovenskim odnosom in s tem v zvezi razmišlja Bojan Brezigar o vprašanju nepremičnin optantov, manjšinski problematiki in stališčih znotraj naše manjšine.
V zapuščini Alexandra Langerja, ki si je pred kratkim vzel življenje, je bil tudi dokument o medetničnem sožitju. O dokumentu je razmišljal že nekaj let, dokončno pa ga je izdelal lansko jesen. Dokument objavljamo v celoti, tudi kot spomin na Langerja in poklon vsemu, kar je naredil za uveljavitev načel enakopravnosti in sožitja.
Stoletnica filma je seveda zaznamovala tudi letošnji, že 52. filmski festival v Benetkah, na katerem pa vse bolj gospodari televizija. To velja še posebej za poročanje oz. za ustvarjanje velikih dogodkov. O festivalu, ki so mu lahko sledili številni gledalci preko televizijskih zaslonov, in o tistem delu, ki so mu lahko prisostvovali samo neposredno udeleženi, so se razpisali Igor Devetak, Aleš Doktorič in Nadja Velušček.
Marko Waltritsch se tokrat ukvarja s turizmom in razstavami v tirolskih gradovih.
Turistično društvo Notranjske je pred kratkim gostilo izletnike Primorskega dnevnika, ki so potovati v neznano. Jutri bomo objavili daljši zapis o možnostih izletništva v okolici Cerkniškega jezera.
TRST - Prvi dan pouka je prinesel Sindikatu slovenske šole grenko presenečenje. Ministrstvo za šolstvo je tajnici sindikata ukinilo sindikalni dopust, oziroma ni dovolilo, da bi bila oproščena poučevanja zaradi sindikalne dejavnosti. Učiteljica se bo morala zato vrniti v razred, slovenski šolniki pa odslej ne bodo imeti več svojega uradnega predstavnika, ki bi se pri šolskih oblasteh zavzemal za reševanje njihovih odprtih vprašanj.
Ministrstvo je utemeljilo svoj ukrep z določilom o krčenju števila sindikalnih dopustov. Sindikata slovenske šole ni na seznamu šolskih sindikatov priznanih manjšin, ki so jim bili, kljub številčni majhnosti, dodeljeni sindikalni dopusti. Naš sindikat je drugi najbolj številčen šolski sindikat na Tržaškem, kljub temu ( in kljub zagotovilom, ki so jih prejeli predstavniki enotnega šolskega odbora med julijskim srečanjem z ministrom za šolstvo) pa je ostal brez uradnega predstavnika.
Več na 6. strani
D’Alema želi, da bi ga zaslišali čimpiej
RIM - Beneški tožilec Carlo Nordio, ki je v četrtek v okviru preiskave o »rdečih zadrugah« poslal sodni obvestili Massimu D’Alemi in Achilleju Occhettu, bi utegnil že prihodnji teden zaslišati oba voditelja DSL. Zahtevo, da bi bilo zaslišanje čim prej, sta postavila sama osumljenca v želji, da bi čimprej dokazala neo-snovanost obtožb.
Po D’Alemi je tudi Occhetto včeraj komentiral sodno obvestilo in novinarjem povedal, da je celo mislil, da so mu finančni stražniki izročili napačni dokument. V 65 straneh Nordiovega sodnega obvestila ni namreč našel nobenega elementa, ki bi ga neposredno zadeval.
Na 2. strani
Osnovne šole so včeraj spet zaživele. Po poletnih počitnicah so se naši najmlajši šolarji vrnili v šolske klopi. Na sliki: prihod v šolo katinarskih učencev (foto Križmančič)
Kakšen kraški park si želimo?
TRST - Z okroglo mizo o kraškem parku se je sinoči začela vrsta pobud ob letošnji 8. razstavi-sejmu značilnih kmetijskih pridelkov Krasa v Gročani. Danes in jutri je na pobudo Občine Dolina tudi dvodnevna odprta meja.
Na 7. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Ali je Dežela pred krizo?
V	torek bo jasna usoda deželne vlade Alessandre Guerre. Ali bo res prišlo o politične krize in do odstopa odbora?
Stran 5
Srečanje za razvoj kmetijstva
Na deželnem odbomištvu za kmetijstvo je uspešno potekalo prvo srečanje za pripravo globalnega načrta za integriran razvoj kmetijstva na Tržaškem.
Stran 7
Sezona Stalnega teatra FJK
Začela se bo 22.11. z delom Itala Sveva, abonmajska ponudba pa bo obsegala kar 22 predstav. Na predstavitvi so poudariti, da bi s tako bogatim programom želeti spet privabiti izgubljene abonente.
Stran 8
Priprave na premiero SSG
V	tržaškem Kulturnem domu že od začetka septembra potekajo vaje Ajshilove drame »Sedmerica proti Tebam«. Premiera bo v začetku oktobra.
Stran 13
Odbojka: finale Italija - Nizozemska
V	današnjem finalu bosta igrati reprezentanci Italije in Nizozemske. »Azzurri« so včeraj v polfinalu s 3:1, premagali ZRJ, »tulipani« pa so s 3:0 odpravili Bolgarijo.
Stran 25
BIH / ZAČETEK UMIKA TEŽKEGA OROŽJA?
Srbi začeli kloniti po udam letal Nato in vojaških porazih
*a
SARAJEVO - Bosanski Srbi so včeraj začeti umikati težko orožje iz okolice Sarajeva, zato so Natova letala mirovala. Vendar sporazum, ki ga je ameriški odposlanec Richard Holbrooke sklenil s Srbi, ne predvideva umika vsega težkega orožja. Kljub temu so predstavniki človekoljubnih organizacij obnoviti zračni most z bosansko prestolnico (na sliki AP).
Na poveljstvu Nata so zadovoljni z razvojem dogodkov, kljub temu pa Srbe opozarjajo, naj pohitijo. »Umik poteka prepočasi,« je sporočil vrhovni poveljnik Nata za Evropo George Jouhvan. Tega ne mislijo tisoči Beograjčanov, ki so se včeraj zbrati na protestnem mitingu. Predsedniku Miloševiču so očitali krivdo za srbske izgube v zahodni Bosni, kjer združene hrvaško-musliman-ske enote bliskovito napredujejo. Včeraj so zavzele še Bosanski Petrovac in sprožile nov begunski eksodus.
Na 19. strani
RIM / PO JAMSTVENIH OBVESTILIH D'ALEMI IN OCCHETTU
SKR / SEJA VODSTVA
V DSL želijo čimprej dokazati neosnovanost vseh obtožb
Occheffo: »Mislil sem, da so mi izročili napačno obvestilo«
Tajnik Bertinotti o Dinijevi vladi in brezposelnosti
Stranka je za krajši delovni urnik in ohranitev kupne moči plač
RIM - V Demokratični stranki levice so prepričani, da so obtožbe, vsebovane v jamstvenih obvestilih tajniku Massi-mu D’Alemi in bivšemu Tajniku Achilleju Oc-chettu, povsem neosnovane in da se bo torej afera tako imenovanih »rdečih zadrug« iz Veneta v kratkem Času razblinila. Odtod tudi zahteva, naj bi bilo zaslišanje obeh strankinih voditeljev Cim prej, in ne šele v zaCetku oktobra, kot je predlagal beneški tožilec Carlo Nor-dio. Na to zahtevo je beneško tožilstvo že dalo vedeti, da je pripravljeno storiti vse, da bi bilo zaslišanje v najkrajšem Času. Kot kaže, bi D’Ale-mo in Occhetta utegnili zaslišati že prihodnji teden.
Medtem ko je Massi-mo D’Alema že na dan, ko je prejel obvestilo, obširno pokomentiral obtožbe na njegov račun, se je Achille Occhetto oglasil šele včeraj, ko se ni mogel izogniti vprašanjem somišljenikov, ki so ga pričakali na festivalu Unita v Reggio Emiliji. Po ugotovitvi, da bo končno lahko imel priložnost dokazati neosnovanost obtožb in svojo nedolžnost, je bivši tajnik Hrasta ironično pokomentiral vsebino dokumenta sodnika Nor-dia: »Ko so mi finančni stražniki izročili sodno obvestilo, sem sprva misli, da so mi dali napačni papir, ker v njem nisem našel ničesar, ki bi me zadevalo.« Occhetto je nadalje ugotovil, da ga dejansko obtožujejo le tega, da ni odgovoril na
pismo, za katerega sam pisec ni gotov, ali ga je resnično poslal.
Očitno pa so predstavniki Hrasta zelo jezni na sodnika Nordia, saj je eden od elanov strankinega tajništva, Gavino Angius, celo predlagal, naj bi pravosodni minister sprožil pobudo na račun beneškega tožilca, kot je že to storil v primeru milanskega poola »čistih rok«. Angius je opozoril predvsem na »ogromen razkorak« med sodno in tudi politično težo jamstvenega obvestila D’Alemi in popolnim pomanjkanjem vsakršnih elementov v utemeljitev obtožbe. Ko bi bilo utemeljeno Nor-diovo prepričanje, da je morala KPI prej in nato DSL dobro poznati vse
račune in bilance kmetijskih zadrug Veneta, je dejal Angius, potem bi morali obtožiti vse takratne voditelje KPI in DSL, ne pa samo Occhetta in D’Alemo.
O jamstvenem obvestilu D’Alemi je razpravljalo tudi tajništvo SKP, ki je zaželelo tajniku Hrasta, da bi Cim-prej lahko dokazal svojo nedolžnost, po drugi strani pa poudarilo, da morajo sodniki opravljati svojo dolžnost tako ko gre za navadno občane, kot tudi, ko gre za vidne politične voditelje. Sicer pa je tajništvo SKP tudi ugotovilo, da je Nordio-va preiskava pokazala na nekatere degeneracij ske pojave v zadružnem gibanju, ki so zaskrbljale tudi samo SKP.
Tajnik DSL Massimo D'Alema (telefoto AP)
RIM - Politični položaj in pravica do dela sta bili osrednji temi včerajšnjega zasedanja vodstva Stranke komunistične prenove. Za tajnika Fausta Berti-nottija je odobritev zakona o »par condicio«, tj. o enakih možnostih vsem strankam v televizijskih oddajah, zadnja točka programa Dinijeve vlade. Vladni program, ki ga je parlament izglasoval, se torej izteka in iz doslednosti bi moral Dini odstopiti pred parlamentom na prihodnji seji 18. septembra, v resnici pa kaže, da namerava čimprej predložiti parlamentu finančni zakon, je ugotovil Bertinotti.
Osrednji temi, ki sta bistvenega pomena za razvoj italijanske družbe in s katerima bi se moral
soočiti italijanski politični svet, sta za Bertinottija privatizacije in koncentracija oblasti z operacijo Supergemina, obenem pa brezposelnost in izguba nakupne moči plaC. Glede slednjega vprašanja je Bertinotti predlagal, da bi ponovno uvedli premično lestvico, predvsem pa da bi skrajšali delovni urnik, ne da bi pri tem okrnili nakupne moči zaposlenih. V tej smeri se bo Skp zavzela po vsej državi, tudi ker samo krajši delovni urnik lahko privede do manjše brezposelnosti: v nekaterih predelih Italije, zlasti na Jugu, je brezposelnost dosegla neznosno in nevarno mero, je dejal Bertinotti, in skrajni Cas je, da se delovni ljudje temu zoperstavijo.
Beneški tožilec Carlo Nordia na arhivskem posnetku
Tudi tožilec Nordio zdaj poudarja, da sodno obvestilo ne pomeni obsodbe
BENETKE - »Neprimerno je, da sodnik v javnosti razlaga svoj akt, bili pa smo v to prisiljeni, ker so nekateri zainteresirani po lastni izbiri govorili o njegovi vsebini«. Tako je včeraj polemično izjavil beneški javni tožilec Carlo Nordio v pogovoru s Časnikarji, ki so ga zaprosili, da bi komentiral jamstvena obvestila, ki so jih notificirali Massimu D’Alemi, Achilleju Occhettu in Bettinu Craxiju. Podčrtal je, da so izvlečki s 65 strani spremne obrazložitve »netoCni« in preciziral, da ni stavek »ni mogoče, da ne bi vedeli«, ki so ga objavili številni Časopisi, v resnici nikjer zapisan. V obrazložitvi, je dodal Nordio, sem zapisal, da logični zaključek sprejetih elementov
vodi v domnevo o poznanju nezakonitih finansiranj. Glede komentarjev o ukrepu je Nordio dejal, »da ni prav nic posebnega, če se sodnika oznaci kot nesposobnega. To se večkrat dogaja v aktih, ki zadevajo procese, je pa sprejemljivo samo v primerih, ce se to naredi po načinu, ki ga predvideva zakon in se ne kažejo dokumenti, o katerih se nato govori, da jih je posredoval sodnik«. Glede značaja jamstvenega obvestila pa je sodnik preciziral, da ne gre za obtožnico, ampak za vrsto obrazložitev, ki so bile posredovane preiskovanim, da bi se lahko branili.
Prav dobro vemo, je nadaljeval beneški javni tožilec, da jamstveno obvestilo ni sodba, da bi prei-
skovani ne smel odstopiti z javnih položajev in da je bil instrument, s katerim so se stranke med seboj »borile«. Glede vsega tistega, kar je razkrila preiskava in je bilo zabeleženo na 65 straneh je Nordio podčrtal, da so zbrani elementi začrtali sistem, ki so ga v preteklosti ostalim sodnikom opisali vsi tisti, ki so bili soudeleženi.
Glede zasliševanja Bettina Craxija pa je Nordio izjavil, da je že zaprosil informacije o položaju preiskave, ki zadeva bivšega tajnika PSI; ko jih bo prejel, bo zaprosil za mednarodni rogatorij. Craxi je namreC že januarja lani generično namignil na obstoj sistema protizakonitega finansiranja strank preko zadrug.
NOVICE
REGGIO EMILIA / 74 PREISKOVANIH
LJUDSKA STRANKA / VSEDRŽAVNI SVET
Berlusconi ni osumljen nejasnih odnosov z mafijo
RIM - Pri tožilstvih v Palermu, Rimu in Milanu ni nobenega sodnega postopka na račun Silvia Berlusconija in Marcella DelTUtrija zaradi kršitve Člena 416/bis kazenskega zakonika. Tako je sam pravosodni minister Filippo Mancuso v odgovor na poslansko vprašanje predstavnika Severne Lige Roberta Cardarolija zavrnil domneve, po katerih naj bi proti bivšemu predsedniku vlade in njegovemu najtesnejšemu sodelavcu vodili preiskavo zaradi dvomljivih odnosov z mafijo.
Cardarofi se je v svojem poslanskem vprašanju nanašal na znano »afero Mangano«. Vittorio Manga-no, znan mafijec, je šest let živel v Berlusconijevi vili v Arcereju, kjer naj bi skrbel za konje. Berlusconi je še pred časom povedal, da ga je bil »vzel v službo« po prigovarjanju Marcella DelTUtrija.
Demonstracija SKP proti vojaškemu posegu v Bosni
RIM - SKP je včeraj priredila pred palačo Chigi v Rimu protestno manifestacijo proti posegom pakta Nato v Bosni in proti morebitnemu pošiljanju italijanskih vojakov na ozemlje bivše Jugoslavije. Demonstracija je bila prav v Času, ko je v palači Chigi zasedala vlada.
Scalfaro med partizani in fašisti
NOV ARA - Predsednik republike Scalfaro bo danes obiskal Novaro, kjer se bo udeležil svečanosti v spomin partizanke Rine Musso. Istočasno pa bo v mestu druga manifestacija, s katero bodo bivši borci Salojske republike počastili zadnjega fašističnega »podesta«, ki je bil ustreljen septembra 1943.
Preiskava o domnevnih črnik skladih Federcoop
REGGIO EMILIA - Pripadniki deželnega oddeleka davčne policije in finančne straže, ki jih je vodil okrožni namestnik državnega pravdnika iz Reggio Emilie Luča Guerzoni so v'okviru preiskave o domnevnih »črnih skladih« pregledali varnostne skrinjice in finančne operacije 74 oseb v zadnjih osmih letih, ki so vezane na kroge Federcoop, to je pokrajinske centrale Zveze zadrug. Na seznamu, ki ga je delno objavil dnevnik II Re-sto del Carlino so med drugimi županja Reggio Emilie Antonella Spaggiari (DSL, sicer uslužbenka Federcoop), bivši Zupan (sedaj evropski poslanec DSL) Giu-lio Fantuzzi, deželni predsednik Aerca (združenja rdečih kmetijskih zadrug) Paolo Cibattiani, predsednik Federcoop VVilliam Golli, funkcionar Federcoop in pokrajinski svetovalec PRI-DSL Carlo Possa, župan občine Cadelbosco Sopra Lorenzo Giberti in še drugi.
Na pisanje dnevnika je takoj in ogorčeno reagirala županja Reggio Emilie, ki je izjavila, da ni prejela nobenega jamstvenega, ali drugačnega obvestila. Zgražala se je, ker se najprej seznanja tisk, šele nato pa neposredno prizadete osebe. Spaggiarijeva je zanikala, da bi imela varnostne skrinjice, ah delnice podjetij-clanic Zveze zadrug.
Preiskava se je začela novembra lani, ko je general Giorgio Cavitelli (Severna figa) parlamentarno interpelacijo spremenil v prijavo takratnega tajnika Severne lige Paola Fioronija, ki je zatrjeval, da je zbral zaupne besede nekaterih delavcev zadruge Gheo. Delavci so bili uradno v dopolnilni blagajni, po prijavi pa so delali in prejemali tudi denar za nadurno delo, vendar na Cmo. S tem se je začela preiskava, da bi ugotovili, ah obstaja prevara na škodo zavoda INPS; preiskali so tudi sedež Federcoop, da bi preverili, če obstajajo »cmi skladi«.
Bianco podpira Prodija in Dinija
Nagradna loterija stranke za finansiranje Praznika prijateljstva
RIM - Ljudska stranka nima nobenega dvoma o Prodijevi kandidaturi: »PlošCa na našem gramofonu ponavlja vsako uro: Prodi, Prodi, Prodi...«, je povedal z ne preveC posrečeno prispodobo tajnik stranke Gerardo Bianco. V uvodnem poročilu pred vsedržavnim svetom stranke je Bianco zagotovil polno podporo tudi Dinijevi vladi, ki jo čaka še več pomembnih nalog, v prvi vrsti finančni zakon in zakon o »par condicio«. Nikakor še ni napočil čas za volitve, ki bi bile skrajno neprimerne v času, ko bo italijanski predstavnik predsedoval Evropski zvezi. »Naj si pa nihče ne misli, da zavlačujemo, ker se naša stranka ne boji volitev«, je pripomnil Bianco, za katerega je treba uveljaviti sredinsko vlogo stranke: »Ne sme biti nobenega dvoma o naši identiteti, drugi so postkomunisti in postfašisti, mi pa se sklicujemo na načela, ki niso zastarela.«
Bianco je tudi zavrnil možnost, da bi sodeloval z desnico, ki bi rada pozabila na prvo republiko in na fašizem, ni pa niti pripravljen na sodelovanje s Stranko komunistične obnove - s tajnikom Skp se strinja samo glede zakonske zvestobe, ki jo je Bertinotti pred kratkim javno podprl -, in niti s »folkloro« Severne Lige. Tajnik je povabil deželne organe stranke, naj prenehajo s polemikami proti Buttiglionejevi stranki: razkol je sicer
privedel do skrajno negativnih posledic, ki pa jih je treba premostiti s pozitivnim delovanjem v okviru levosredinske koalicije.
Na zasedanju je Rosy Bindi predstavila skorajšnji Praznik prijateljstva, ki bo v Rimu od 11. do 15. oktobra. Za finansiranje praznika se je Ljudska stranka odločila za nenavadno pobudo, in sicer za nagradno loterijo med elani in simpatizerji: predvidevajo, da bodo prodali 50 tisoč srečk po 5 tisoč lir vsako, nagrade pa so fiat 500, potovanje v New York za dve osebi in številni gospodinjski stroji-
Srečanje Medregijskega sindikalnega sveta za uveljavljanje obmejnega in meddržavnega sodelovanja

TRST - Včeraj se je po vsej Evropi odvilo 30 mednarodnih srečanj, ki jih je priredil Medregijski sindikalni svet v okviru Evropskega dne delav-Cev ob meji. Pri nas so se srečali na ^ejnem prehodu pri Škofijah oz. Rabojezu in to na pobudo sindikatov Cgil, Cisl in Uil Furlanije-Julij-ske krajine, ter Konference sindikatov 90 in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki sestavljajo tukajšnji Medregijski sindikalni svet. Srečanje pa je preraslo raven sicer pomembne sindikalne pobude, s katero organizacije delavcev zahtevajo od Evropske zveze, da bi novi in oolj pravični zakoni urejali pretok delavcev in državljanov nasploh. V bistvu je izpadlo kot ponovna priložnost, na kateri so predstavniki obmejnih krajev in organizacij pozvali rimsko in ljubljansko vlado, naj Premostita težave v medsebojnih odnosih in izgladila pot za kvalitet-nejše in učinkovitejše sodelovanje. Od tega je namreč odvisno Uveljavljanje boljših delovnih in socialnih pogojev za delavce, kakor tudi za celotno družbeno skupnost.
V Trstu sta se odvili še dve pobu-
di, ki spadata v isti okvir. V Kongresnem centru na pomorski postaji so se pozneje srečali Medregijski sindikalni sveti Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Hrvaške, ki so se ob okrogli mizi razgovorili s predstavniki trgovinskih zbornic in združenj podjetnikov. V istem centru pa so opoldne odprli razstavo o »Severnem Jadranu, morju ki združuje«, na katerem so razstavljeni dosežki na področju pomorstva in ladjedelništva. Končno so se v Beljaku srečah tudi Medregijski sindikalni sveti Furlanije - Julijske krajine in Koroške.
Na slovensko-italijanskem srečanju so predstavniki sindikalnih organizacij, pa tudi krajevnih uprav orisali široko paleto perspektiv obmejnega sodelovanja, pa tudi problemov, ki jih je še treba premostiti. Spregovorih so Roberto Treu za ita-lijanske, Boris Mazalin pa za slovenske sindikalne organizacije, koprski in tržaški župan Aurelio Juri in Ric-cardo Illy, podpredsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Miloš Budin in deželni odbornik za prevoze Cristiano Degano, italijanski veleposlanik v Ljubljani Luigi Solan
in predstavnik generalnega konzulata Slovenije v Trstu Zoran Pelikan. Prisotni so bili tudi predstavniki obeh manjšin, Duško Udovič za Slovensko kutumo gospodarsko zvezo in Maurizio Tremul za Italijansko unijo. Problematike, ki so jih govorniki nakazali, so bile zelo široke: od uveljavljanja sindikalnih pravic proti črnemu in sivemu delu, do pravic manjšin, od soglasne podpore procesu vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo do novega pristopa k združevanju Evrope, ki mora sloneti predvsem na interesih ljudi, ne pa kapitala.
Na slovensko-italijanski meji je povezovanje delavcev že tradicija: v Furlanijo - Julijsko krajino jih prihaja na delo z onstran meje približno 18 tisoč: da bi jim nudili boljšo informacijo o delavskih pravicah in o oblikah zaposlovanja, je Medregijski sindikalni svet izdal brezplačno dvojezično knjižico, ki je na razpolago pri vseh sindikalnih združenjih, v kateri je priročnik o socialni varnosti, pravna ureditev delovnih razmerij, zahteve Eropske sindikalne konfederacije in številni koristni naslovi.
Na slikah:
pod naslovom pogled na udeležence včerajšnjega srečanja na mejnem prehodu pri Škofijah, desno spodaj pa župana Kopra Aurelio Juri (levo)
in Trsta Riccardo llly (foto KROMA)
Dva župana, ena sama skupna želja: sodelovanje
Riccardo Illy in Aurelio Juri, tržaški in koprski župan, sta na včerajšnjem srečanju izrazila podobne misli. V Jurijevem govoru sta se sicer prepletala jezika obeh narodov, ki živita na obeh straneh meje, vendar je tudi Illy še enkrat dokazal, da se je kolo zgodovine končno začelo premikati tudi na tržaški občini. To, kar ju je predvsem družilo, je bila skupna ugotovitev, da ko odnosi med Slovenijo in Italijo zastajajo, obmejne občine dajejo zgled odprtosti in uveljavljanja skupnih interesov.
Koprska občina bi se lahko zdela utesnjena med mejami sosednjih držav, pa ni tako, je dejal Aurelio Juri, ker je meja predvsem priložnost za razvoj in za ustvarjanje novih in obojestransko koristnih odnosov. Zgled je nizka stopnja brezposelnosti na Koprskem, kjer ne dosega niti 10 odstotkov zaposlenih, ker je veliko ponudbe delovnih mest na drugi strani meje. Verjetno bodo juhi našli zaposlitev v Sloveniji delavci z italijanske shani vedno bolj odprte meje. Danes so sicer odnosi med Italijo in Slovenijo težavni, prav zaradi tega pa je vloga občin danes pomembnejša kot kadarkoli prej. Zato so nadvse koristne pobude, kot je včerajšnje sindikalno srečanje, konferenca o priložnostih za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo, ki je bila pred nekaj dnevi v Trstu, in tudi skupni predlog, da bi se Mediteranske igre leta 2005 odvijale v mestih severnega Jadrana, od Benetk, Trsta in Kopra do Reke.
Tržaški župan Riccardo Illy v zadnjih časih prisostvuje številnim podobnim obmejnim srečanjem, kar je
pravi zasuk v zgodovini tržaške občine. NekoC sta, kljub velikim razlikam, osrednji vladi vendar iskali in ustvarjali razne vrste sodelovanja, ki pa jih je ravno tržaška občinska uprava krCevito odklanjala, je ugotovil Illy. Danes pa se je obrnilo: medtem ko zastajajo odnosi med Rimom in Ljubljano, krajevne uprave kažejo pot in ustvarjajo nove oblike sodelovanja. Zapiranje in ustvarjanje težav med Italijo in Slovenijo je za občane nerazumljivo,
Trst je danes za sodelovanje s Slovenijo in za vstop Slovenije v Evropsko zvezo, ogromna večina prebivalstva podpira odpiranje do sosedov, ker samo to lahko zagotovi gospodarski, družbeni in kulturni razvoj. Trst je mesto brez zaledja, je še povedal župan II-Iy, ali bolj reCeno meja deli Trst od naravnega zaledja in zato ni nič čudnega, Ce se delavna sila z druge shani meje vedno bolj aktivno vključuje v tržaško okolje. Pri tem se sicer porajajo novi problemi, ki jih je heba rešiti. Evropski dan obmejnih delavcev na slovensko-italijanski meji kaže obema vladama, kako premostiti težave v medsebojnih odnosih v duhu odprtosti in sodelovanja, je zaključil Illy.
TRST / VODJA NACIONALNEGA ZAVEZNIŠTVA ODPRL "PESTO TRICOLORE'
Fini udarjal po Dinijevi vladi Slovenija je nezanesljiva«
, TRST - Med pečenimi piščanci 111 balončki (Borzni hg res ni pri-Bieren za tovrstne prheditve oziroma šagre, občinska uprava pa M bila tega mnenja) in ognjemeh, ti so naznanjah začetek prve »Fe-ste tricolore«, se je Gianfranco Fini sinoči znova predstavil kot glavni lider italijanske desnice. V svojem govoru na Trgu Unita, ki Je bil skoraj v celoh posvečen po-ntičnemu položaju v državi, je samo enkrat (in še to zelo bežno, skoraj prisiljeno) omenil Silvia Berlusconija, le nekajkrat pa Kartel svoboščin. Pač pa je stalno pmenjal "udarno, revolucionarno ni moderno" vlogo Nacionalnega zavezništva, ki lahko edino v tem trenutku resnično spremeni in Predvsem obnovi Italijo.
Zanimivo je, da je Fini govoril 0 obnovi političnega življenja in strank tržaškim somišljenikom, M z veliko težavo "prebavljajo" novosti Nacionalnega zavezništ-Va in ki so ostali politično in Ču-
stveno zelo vezani na fašistično MSI. Številne poslušalce je vodja NZ - bolj kot z vsebino svojega govora - navdušil in ogrel s svojo retoriko in dialektiko, v kateri je, kot znano, velik mojster, podobno kot je bil njegov "politični oče“ Giorgio Almirante.
Fini je, kot rečeno, govoril le o vsedržavnih zadevah. Le enkrat je odstopil od scenarija in sicer, ko je z nekaj stavki omenil odnose med Italijo in Slovenijo. Zunanja minishica Susanna Agnelli - je dejal - je naredila usodno napako, ko je nepremišljeno umaknila veto nad pričetkom pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije v Evropski uniji. »Tedaj smo jo osho kritizirali in jasno povedali, da je šlo za prenagljeno potezo. Razvoj dogajanj nam pohjuje, da smo takrat videli naprej in da je Slovenija popolnoma nezanesljiv partner, ki eno govori, za hrbtom pa se vede drugače«, je dejal Fini, ki je pri tem zel najbucnejši
aplavz večera. O vračanju nepremičnin nekdanjim istrskim optantov in o slovenski manjšini pa niti besedice.
Tarča sinočnjih Finijevih kri-tik in napadov je bila predvsem Dinijeva vlada, nekajkrat pa si je tudi privoščil DSL in Massima D’Alemo, ki ga je primerjal z Bet-tinom Craxijem in s politiki takozvane prve republike. Voditelje Severne lige Umberta Bos-sija je ozmerjal za "vsedržavno sramoto", zelo pikro in polemično pa je ocenil tudi njegov načrt za severno republiko, ki bi po njegovem prej ali slej privedla Italijo v "jugoslovanski sindrom" in v predverje državljanske vojne.
Voditelja Nacionalnega zavezništva pa najbolj žuli Dinijeva vlada, ki zanemarja politiko in parlamentarno soočenje in ki podpira "močne interese" velikih gospodarskih in finančnih koncernov. Vladi tehnikov je odbila
zadnja ura, je naglasil Fini, ki pa ni niti enkrat omenil razpusta parlamenta in predčasnih volitev, kot npr. stalno ponavlja njegov zaveznik Berlusconi.
Izrazil je začudenje, kako levica lahko še dalje podpira Dinije-vo vlado, ki bo z novim finančnim zakonom najbrž udarila po delavcih in po šibkejših družbenih slojih. Povedal je tudi, da v desničarskem kartelu zaupa le lastniku "Fininvesta" in ne nostalgikom Krščanske demokracije, ki si prizadevajo za oživitev že zdavnaj pokojnega političnega cenha.
Finija je na kratko uvedel poslanec Roberto Menia. Bil je nenavadno redkobeseden in je v svojem posegu spregledal Isho, Slovenijo in slovensko manjšino, na katere je običajno zelo navezan. Morda ni hotel skvariti prazničnega vzdušja ali pa mu je vodja svetoval, naj bo raje tiho.
Sandor Tence
Fini je sinoči morda nekoliko razočaral svoje poslušalce
PISMO UREDNIŠTVU
Dejavnost godb zasluži priznanje in podporo
Godbe imajo pri nas zakoreninjeno tradicijo in so prav specifično področje ljubiteljske kulture. V zamejstvu deluje trenutno šest godb, pet je aktivnih v tržaški, ena pa v goriški pokrajini.
V zadnjih letih se je za godbe čedalje bolj uveljavil izraz pihalni orkester, kar izpričuje dejstvo, da si prizadevajo skupine kvalitetnejše glasbeno izvajanje. Iskanje novih repertoarjev, vključevanje mladih izvajalcev, izbira kapelnikov, ki danes niso več samouki kot nekdaj, pač pa glasbeniki z dokončano glasbeno izobrazbo, vse to odpira godbam nove možnosti in nova obzorja. Skratka godba ni danes več le ansambel za ozko vaško uporabo: je, obratno, sredstvo za širjenje in gojenje glasbene kulture in priložnost za usmerjanje v glasbeno vzgojo.
Prav vprašanje glasbene vzgoje je v zadnjih letih prvenstvena skrb godb. V okviru pihalnih ansamblov so namreč nastale godbeniške šole, ki so se uveljavile in odigrajo nadvse pomembno vlogo pri pridobivanju mlajših godbenikov. V večini prime-
rov šole že presegajo ta osnovni namen in se čedalje uveljavljajo kot vsestranske vzgojne glasbene sredine. Pomislimo samo na dejstvo, da se na teh šolah poučujejo instrumenti (trobila, pihala, tolkala), ki jih je težko dobiti v okviru glasbenega pouka na šolskih glasbenih ustanovah.
Pri tem nastanejo pa tudi največje težave s pedagoškim kadrom, kajti v našem prostoru ni lahko dobiti učitelje, ki so za te instrumente usposobljeni.
Glede vseh teh vprašanj je po oceni Zveze izredno pozitivno dejstvo, da je končno, po več letih dogovarjanja, prišlo letos do stvarnega sodelovanja s šolo Glasbene matice.
Posebej bi pa rada izpostavila in opozorila na vprašanje denarnih podpor godbeniški dejavnosti s strani javnih uprav.
Od leta ’91 črpajo posamezne godbe prispevke za splošno delovanje iz deželnega zakona 46/91. Posamezno zato, ker deželna uprava ne priznava krovne vloge ZSKD, v katero so godbe včlanjene. ZSKD namreč podpira delovanje godb, toda v nezadost-
ni meri glede na njene skromne razpoložljivosti. Godbeniške šole sploh ne najdejo prostora v omenjenem zakonu in so godbe prisiljene vložiti izrecno za godbeniške tečaje prošnje na Pokrajine, kjer je pa porazdelitev podpor, zaradi velikega števila prošenj slovenskih in italijanskih društev, zelo razpršena in so tudi v tem primeru prispevki daleč od resničnih potreb.
Godbeniška dejavnost sodi izključno v tako imenovano rekreacijsko dejavnost (2. člen, črka f) za katero je v sklopu omenjenega zakona za kulturne dejavnosti slovenske manjšine dodeljenih 250 milijonov letno. Od teh godbe prejemajo skupno za redno dejavnost okrog 10 milijonov lir letno.
Razumljivo je, da je ta vsota neprimerno nizka, saj vemo, da so že za redno dejavnost godbe stroški izredno visoki (nakup in popravilo inštrumentov, dresi, stojala in notno gradivo, potni stroški za kapelnike...). Poleg redne dejavnosti je zelo živahna tudi koncertna dejavnost godb, ki imajo lastne tradicionalne koncerte in
nastopajo na vseh pomembnejših proslavah oz. pobudah. Pri tem velja samo omeniti koncert, ki so ga godbe z obeh strani meje priredile v Sežani ob 50-letnici osvoboditve.
Godbe se tudi udeležujejo raznih tekmovanj, tako v Italiji kot v Sloveniji, redno pa sodelujejo, s pomočjo in podporo ZSKD tudi na izobraževalnih seminarjih v Sloveniji, ki jih prireja Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Mnenja sem, da ta bogata dejavnost in dragocena izkušnja, ki je pomembna za celotno našo skupnost (si lahko predstavljate kakšno večjo prireditev manjšine brez godbenega nastopa?) ni deležna pravega vrednotenja v okviru zakona za kulturne dejavnosti Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. V ta namen se javno obračamo na pristojne politične predstavnike in še zlasti na člane posvetovalne komisije, ki bo v kratkem na novo imenovana, s priporočilom, da bi v prihodnje namenili godbeniški stvarnosti priznanje in podporo, ki si jo dejansko zasluži.
Nives Košuta
Tajnik ZSKD
16. - 25. september 1995
Urnik: sobota in nedelja 10.00 - 23.00 delavniki	16.00 - 23.00
v ponedeljek 25. 9. 10.00 - 20.00
________OLGA PETELIN____
Je bila to mladost?
Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času
V Trstu, zima 1924 - poletje1926
2.
Ko sva dospela do glavne mestne ulice, me je, čisto po gosposko, povabil v kavarno.
Nisem odklonila, preveč sem bila premražena.
V toplem prostoru sem zajela sapo. V črnem predpasniku z belim ovratnikom in s pentljo v laseh sem mu sedela nasproti, kot učenka pred učiteljem.
Se to se mi je zdelo višek lepega. Potem pa je prišel natakar in postavil pladenj na mizico. Renzo si je postregel s skodelico kave, potem pa odmaknil pladenj predme: »To pa bo za vas. Izvolite, prosim!«
Nisem mogla k sebi. Iz skodelice je zadišalo po čokoladi in na krožničku so se ponujali trije masleni rogljički.
»Oprostite, tega ne morem sprejeti,« sem plaho odkimala.
»Užalili me boste,« se je fant zresnil.
»Niti pomislila nisem kaj takega, kako naj jaz.« sem zjecljala.
»Potem pa le dajte, preden se ohladi,« mi je prigovarjal.
Zravnala sem se, stresla s pentljo in se mu zahvalila. Požrla sem slino, ki se mi. je od večne lakote nabrala v ustih, in blaženo pospravila, kar mi je bilo ponujeno. Se obliznila sem se.
»In od kod ste, gospodična?« me je potem uglajeni mladenič vprašal.
»Iz Trsta.«
»Oprostite, če kar sprašujem. Ste tu tudi rojeni?«
»V Trstu, seveda.«
Potem tišina.
»Slovenka sem, tu doma. Je to kaj čudnega?« sem vprašala in ga radovedno pogledala.
»Nič ni narobe. Morda pa bi bilo dobro, da se italijanščine bolje naučite. To se da z branjem hitro doseči. Veliko branja, to ne bi nikomur škodilo!« je poudaril.
Zardela sem. V zadregi sem si popravljala pentljo in tiho rekla: »Vem!«
»Marta, nisem vas hotel žaliti. Nasprotno.« Mladi mož me je izza mizice prisrčno gledal.
Njegovo prijazno vedenje je bilo nekaj tako nevsakdanjega. Hvaležno sem se mu nasmehnila. Renzo si je zadovoljen prižgal cigareto in primaknil stol bliže.
»Ste že dolgo zaposleni pri tistem grosistu?« ga je zanimalo.
»Oh, ne. Sele na preizkušnji sem.«
»Do kdaj, če smem vprašat?«
»Do božične vigilije.«
»To bo pa kmalu. Ste že kar nestrpni, kaj?!« se je prijazno smehljal.
»Ce bi bila le nestrpna. Skrbi me.«
»Zakaj pa?«
»Bojim se, da ne bo nič. Dvomim.«
»Kako da ste tako črnogledi. Od kod tak občutek?« je Renza zanimalo.
Nisem odgovorila. Plaho sem ga gledala. - Kaj, če je res vohljač? -me je spet prešinilo. Bila sem vzne-mirjena. Urno sem vstala in pogledala proti oknu.
»Ne sneži več. Oprostite, predolgo sem se že zamudila. Gotovo me čakajo, iti moram,« sem se s kar prepričljivim izgovorom poslovila
in si oblekla plašč.
»Greva skupaj!« se je fant tudi hitro odpravil in me pospremil na utico.
Vreme se je toliko izboljšalo, da ni več naletavalo in tudi burja se je nekoliko unesla. A tla so pomrznila in korak po njih je bil negotov. Z roko v roki sva molče in previdno stopala po spolzkih uticah. Pred skladiščem sva postala.
»Končno sva srečno prišla!« se je Renzo nasmehnil.
»Tudi po vaši zaslugi. Najlepša hvala!«
»Zelo me je veselilo, da sem lahko kaj storil za vas, Marta.«
Nežno me je prijel za roko in šepetajo dodal: »Se bova še kaj videla?«
Zaškripalo je in vrata skladišča so se odprla. Na pragu se je prikazal črnuh Mario. S srepim pogledom naju je prebodel in se posmehljivo nasmehnil.
Hitro sem namignila Renzu, naj gre. Mladenič je, čeprav očitno nerad, mojo zadrego upošteval in se poslovil z glasnim: »Nasvidenje, gospodična.«
»Kod si hodila tako dolgo, želva!« me je nahrulil skladiščnik. Preslišala sem robato zadirčnost in odhitela v pisarno.
Šefinja me je že nestrpno čakala. Hotela sem se opravičiti, pa me je prekinila: »Daj sem dokumente!« Stegnila je roko in vtem močno kihnila.
»Popoldne bo ostalo skladišče zaprto. Domov pojdi!« me je odslovila in spet močno kihnila. Potem se je urno napravila in odvihrala.
Kot pribita sem gledala za njo. S šefinjo nekaj ni bilo v redu. Kar naprej je kihala in nervozno govorila. Njene oči so bile zatečene.
Bolna je, bolna. In jaz naj bi ostala te dni sama s Cmuhom?!
Se pomisliti nisem smela na to.
Iz magazina je bilo slišati nestrpnega čmuha, ki je požvižgal, da bi me priklical.
»Zgani se!« je zarjovel, da sem se shesla in odhitela na utico.
- Bom zmogla? - sem zunaj z občutkom osamljenosti pomislila na dolgo in naporno pot do doma.
Mrazilo je. Gledala sem v spolzka tla, vsa svetla od poledice, si še tesneje zavezala vrečevino na čevljih, se ojunačila in šla.
Stopala sem previdno, počasi, in zraven obujala spomin na juhanje doživetje. Tokrat mi je ostra burja prinesla toplino in srečo... kako bi sicer spoznala dobrosrčnega študenta? Priskočil mi je na pomoč in ostal ob meni. Zaradi varnosti. Se v kavarno me je povabil, potem ko me je počakal, da sem opravila na carini. In potem tista čokolada in rogljiči! ...Res, pravi gospod.
Kdo le je, ta mladenič, ta Renzo. Poslovil se je prijazno in z: nasvidenje, gospodična!. Cernu taka pozornost. Do mene, revnega dekleta, do Slovenke? -
Tako sem ugibala, v srcu pa se mi je znova in znova oglašala misel, kako bi bilo lepo, če bi ga res še kdaj srečala.
Niti na kraj pameti pa mi ni padlo, da bi dogodek omenila doma: mati bi mi očitala, da sem frfrasta in lahkomiselna. Sestra Iva bi me ob tem ošvrknila, češ da sem domišljava.
(Se nadaljuje)
rtPOMOČ SLOVENIJE USTANOVAM MANJSINEh
POGOVORI PRED TORKOVO DEŽELNO SEJO
Ocene srečanja s sekretarjem za Slovence po svetu
Kot smo včeraj poročali, je bil v Četrtek zvečer na dedežu slovenskega konzulata v Trstu sestanek delegacij Slovenske kultumo-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij z državnim sekretarjem za Slovence po svetu Petrom Vencljem. Glavni predmet pogovora je bilo vprašanje pomoči matice slovenskim ustanovam, katerih delovanje je zaradi gmotnih težav hudo prizadeto. Predstavnika obeh slovenskih krovnih organizacij smo vprašali, naj nam povedo svoje vtise in ocene Četrtkovega srečanja.
Klavdij Palčič predsednik SKGZ
»Zaključki tega posveta so nam prinesli neko gotovost, da bo interventna pomoč, ki jo je Slovenija namenila naši skupnosti, uresničena v najkrajšem Času. To je tisto, kar v tem trenutku še najbolj potrebujemo, to si najbolj želimo. Seveda pa si še želimo, da bi tudi italijanska država cim-Prej zaključila postopek in da bi torej tudi prispevki, ki nam jih je dolžna po svojih lastnih zakonih, cimprej prišli in da bi se naša skupnost izvlekla iz tega hudega in morečega stanja zadnjih mesecev.
Na sestanku smo tudi izrazili željo, da bi se v Sloveniji izoblikoval in sprejel neki zakonski, jasen predlog oz. določilo, po katerem naj bi se podeljevala pomoC slovenski majnšini za njene kulturne in narodnostne dejavnosti, s posebnim ozirom na tisk, ker je to področje specifično in delikatno. Za tisk italijanska zakonodaja predvideva pomoC oz. finančna sredstva glede na parametre, ki jih je država postavila. Zdi se nam, da bi bilo nekaj podobnega, z jasnimi kriteriji in merili, potrebno določiti tudi s strani slovenske države. Želimo torej, da bi slovenski zamejski tisk bil deležen še posebnega razumevanja s strani matične države za ohranitev in pospeševanje življenjskosti naše skupnosti in tudi kot jamstvo za pluralizem znotraj same manjšine.«
Marij Maver Podpredsednik SSO
»Sestanka s sekretarjem Urada za Slovence po svetu dr. Petrom Ven-
cljem in njegovim sodelavcem Rudijem Merljakom sva se za SSO udeležila predsednica SSO Marija Ferle-tic in podpisani. Skupaj s predstavniki SKGZ smo predstavnikom Zunanjega ministrstva obrazložili težko finančno stanje, v katerem se nahajajo nekatere slovenske institucije v zamejstvu zaradi zamud, do katerih prihaja pri finansiranju iz italijanskih javnih sredstev predvsem po deželnem zakonu št. 46. Slovensko zunanje ministrstvo je letos poleti s posebnimi intervencijskimi sredstvi že zagotovilo kolikor toliko redno izplačilo plac uslužbencem teh ustanov, toda v teh dneh se je potreba po posebnih sredstvih - kot je bilo pričakovati - ponovila, ker italijanska vlada kljub načelnemu zagotovilu za naslednja tri leta, v resnici ni zagotovila še niti finančnih sredstev za letošnje leto. Poleg tega na Deželi še ni konstituirana komisija za kulturo, ki naj bi o dodelitvi teh sredstev razpravljala. Predstavnika slovenskega zunanjega ministrstva sta razumela težave naših ustanov in sta zagotovila hitro ukrepanje. Zal se je zapletlo pri tistem delu intervencij, ki ne zadevajo kulturnih ustanov, ampak družbena občila. Predstavnika SKGZ sta vztrajala, da mora pomoč prejeti tudi Primorski dnevnik, in sicer brez kakršnegakoli vnaprejšnjega dogovora, ampak brezpogojno. V težavah pa ni samo Primorski dnevnik, ampak tudi drugi mediji, ki se zaradi premajhnih finančnih sredstev sploh niso mogli povzpeti na dostojno profesionalno raven. Poleg tega smo na sestanku izvedeli, da je Primorski dnevnik podporo že prejel in sicer mimo Urada za Slovence po svetu. Vsekakor ocenjujem pogovore z obema predstavnikoma zunanjega ministrstva za izredno koristne in razcišče-valne.«
Ali bo tudi FJK dobila levosredinsko večino?
Negotovost v Severni ligi in v vrstah Ljudske stranke
VIDEM - Afera ”Auto-vie Venete-Britsh Telecom" je še dodatno zmedla itak že zmedeno politično situacijo na deželni ravni. Deželni svet bo v torek zavzel stališče o tej zadevi, razprava in njeni sklepi bodo razjasnili usodo koalicije predsednice Alessandre Guerre, ki je po mnenju nekaterih že odpisana, po mnenju drugih pa bo, ne glede na težave, prestala tudi ta silovit vihar in ostala na površju.
Razdiralen element, če ga lahko tako imenujemo, nove politične situacije je novoustanovljena svetovalska skupina Demokra-tično-federalističnega Centra, ki je neke vrste po-
daljšana roka Berlusconijeve stranke ”Forza Ita-lia“. Tej skupini, kot je na zadnji seji deželnega sveta jasno in glasno povedal Gianfranco Gambassini, gre predvsem za oblast in za stolčke v morebitni novi deželni koaliciji. Od tukaj zakulisni manevri ter prikrite in neprikrite politične igre za padec sedanjega odbora, ki temelji na krhkem sporazumu med Ljudsko stranko in Severno ligo.
Na potezi sta sedaj prav ti dve stranki. Liga, ki že nekaj Časa preživlja hudo notranjo krizo in ki je razklana med Trstom in Furlanijo, pravzaprav ne ve, kaj narediti. Po eni strani bi hotela enkrat za
vselej obračunati z Berlusconijevi pristaši in se opredeliti za levosredinsko politično opcijo, po drugi pa se boji posledic take poteze. Velika negotovost vlada tudi v Ljudski stranki, ki je sicer levosredinsko usmerjena, tudi sama pa se zelo boji političnih posledic sodelovanja z DSL, Čeprav je z njo že sodelovala v Trava-nutovem odboru.
Tretji (ali Četrti) akter partije je Demokratična stranka levice, ki bo deželno situacijo vzela v pretres na ponedeljkovi seji deželnega vodstva. D’Ale-mova stranka se je precej Časa zavzemala za oblikovanje neke vrste institucionalne deželne vlade, ki
bi izpeljala prepotrebne reforme, začenši z novim volilnim zakonom in z preustrojem deželnega aparata. Sedaj pa, kot kaže, v DSL prevladuje težnja po oblikovanju političnega zavezništva s Severno ligo in Ljudsko stranko po vzoru koalicije, ki v Rimu podpira vlado Lamberta Dinija.
Tudi včeraj je bila glede tega cela vrsta bolj ali manj neformalnih srečanj in sestankov med političnimi strankami, ki se bodo nadaljevali vse do torka, ko bo v deželnem svetu, kot reCeno, znova tekla beseda o osnutku spornega sporazuma med avtocestno družbo Autovie Venete in britanskim velikanom.
Hudi časi za deželne dnevnike
VIDEM - Včeraj zaradi stavke ni izšel dnevnik »II Messaggero Veneto«. Stavko so oklicali novinarji videmskega Časopisa, potem ko jim je bil najavljen načrt o redukciji števila zaposlenih novinarjev in tiskarskih delavcev. Govori se, da namerava lastništvo časopisa kar za 50 enot zmanjšati zdajšnje število osebja. Včerajšnja stavka bo po vsej verjetnosti predstavljala le začetek stavkovnih in drugih pobud, ki se obetajo krajevnemu tisku. Že nekaj Časa se namreC govori o krizi, ki je zajela najpomembnejša dnevnika, »II Picco-lo« in »II Messaggero Veneto«. Zaradi vse večjih stroškov in stagnacije prodaje je lastništvo obeh Časopisov (v obeh ima večinski delež predsednik furlanske Zveze industrijcev Carlo Melzi) najavilo, da bo treba uvesti drastično krčenje stroškov, kar pomeni tudi krčenje števila
zaposlenih.
Ta proces se je v bistvu zaCel pri tretjem italijanskem dnevniku, ki je prisoten v naši deželi, »II Gazzettinu«, kjer je 22 novinarjev »izbralo« pot predčasne upokojitve.
V	teh dneh krize krajevnega tiska se ponovno poraja ideja predsednika industrijcev Mel-zija, ki se ogreva za izdajo enega samega deželnega dnevnika, ki naj bi se lahko uveljavil tudi na celotnem italijanskem severovzhodnem območju. Šušlja se tudi, da bi lahko prišlo do nekakšne sinergije med Picco-lom in Messaggerom, tako da bi oba Časopisa ohranila avtonomijo za strani kronike, skupne pa bi postale strani, ki so namenjene vsedržavnim in mednarodnim dogodkom.
V	videmskih novinarskih krogih se govori tudi o morebitni zamenjavi obeh odgovornih
urednikov: Mario Quaia naj bi šel na Messaggero, k Piccolu pa naj bi prišel Sergio Gervasutti, ki je s političnega vidika velik zagovornik Berlusconijevega gibanja. Oba sta zanikala taksno zamenjavo, v Vidmu pa vztrajajo, da je takšna izbira lastništva precej možna.
V	furlanski prestolnici se večajo tudi polemike, kar zadeva deželni sedež RAI, Ceš da je deželni le na papirju, v bistvu pa je tržaški. Videmski škofijski tednik »La Vita Cattolica« je objavil serijo podatkov, ki jasno govorijo o različnem tratmaju, ki ga deželni radio in televizija namenjata videmski oziroma tržaški stvarnosti.
V	zadnjem letu je videmsko območje bilo deležno 1.300 televizijskih poročil, za isto obdobje pa so o tržaški stvarnosti poslali v eter 6 tisoč poročil.
Rudi Pavšič
AVTSRIJA / NARODNOSTNE SKUPNOSTI
Na Dunaju v polnem teku razprava o manjšinam bolj naklonjeni zakonodaji
DUNAJ - Avstrijske stranke, še posebej Zeleni, ampak tudi obe vodilni politični stranki, socialdemokrati (SPO) in ljudska stranka (OVP), želijo dvigniti pomen narodnostnih skupnosti v avstrijski družbi ter v korist vseh manjšin končno popraviti dokaj restriktiven zakon o narodnostnih skupnostih iz leta 1976. K najnovejšem razvoju pa sta bistveno prispevah tudi obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) s konkretnimi predlogi Po avstrijskim manjšinam bolj naklonjeni zakonodaji ter krepitvi pristojnosti narodnostnih sosvetov.
Po zadnji seji sosveta za Slovence na Dunaju sredi tedna je predsednik Marjan Sturm sporočil, da SPO in OVP predlagata krepitev pristojnosti sosvetov, še posebej na zvezni ravni. Prvi korak bi bil, da bi vsak sklep, ki bi ga sosvet sprejel z dvotretjinsko
večino, obvezal pristojno ministrstvo oz. pristojno zvezno instanco, da v roku dveh mesecev odgovori sosvetu in v primeru odklonilnega stališča to tudi obrazloži oz. utemelji. Ureditev bi po mnenju Sturma brez dvoma pomenila napredek, saj je bila doslej upravičena kritika, da je sosvet sprejel za manjšino pomembne sklepe, s strani pristojnih pohtiCnih instanc na to pa -vsaj doslej - ni bilo nikakršnega odgovora.
Drugi korak v pravilno smer je po mnenju Sturma v tem, da novela zakona predvideva ustanovitev konference predsednikov in podpredsednikov vseh manjšinskih sosvetov (trenutno obstajajo sosvet za koroške in štajerske Slovence, gradiščanske Hrvate, madžarsko manjšino na Gradiščanskem, Cehe na Dunaju, ter Rome in Sinti - op. ured.}, ki bodo tudi izmenično izvolili predsednika. Konferenca bo imela nalogo, da koordinira stališča vseh avstrijskih narodnostnih
skupnosti. To zaradi tega, ker imajo avstrijske manjšine sicer veliko skupnega, imajo pa tudi specifična gledanja na posamezna vprašanja. Konferenca bi bila legitimirana za usklajevanje želja in zahtev manjšin v Avstriji. NSKS taki konferenci nasprotuje, ker bi - tako njen predsednik Nanti Olip - vlada sosvet instru-mentalizirala za svoje namene.
Narodni svet koroških Slovencev sploh zahteva nov temeljni manjšinski zakon, ki bi veljal za vse narodne skupnosti in na podlagi katerega naj bi še dodatno prišlo do zakonov za vsako manjšino posebej.
Konkretno NSKS za koroške Slovence zahteva: a) bolj široko ureditev dvojezične topografije (25 -odstotna klavzula naj bi padla), b) slovenščina kot drugi uradni jezik naj bi veljala na celotnem dvojezičnem ozemlju (po veljavnem zakonu le na tretjini ozemlja), c) reformo sestava sosveta. Stranke v sosvetu naj bi v prihodnje lahko zastopal samo
državno- a h deželnozborski poslanec, vrhu tega pa naj bi stranke imenovale za sosvet samo po enega zastopnika in ne, kakor doslej v razmerju njihove moči v državnem parlamentu. Sosvet za koroške Slovence naj bi po tem predlogu imel samo še 15 (trenutno 16) elanov - devet manjšincev, pet zastopnikov strank in zastopnik Cerkve.
Sosvet se je na seji tudi bavil z odprtim vprašanjem slovenskega govornika na uradni plebiscitni proslavi ob letošnji 75. obletnici plebiscita 9. oktobra v Celovcu. Sklep: Slovenci se naj sami zedinijo na govornika. Kot znano, NSKS predlaga svojega predsednika Nantija Olipa oz. kot kompromisnega kandidata rr vnatelja Slovenske gimnazije v Celovcu Reginalda Vospernika, ZSO pa svojega predsednika Marjana Sturma. V razpravi je tudi predsednica Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratvo Ana Blatnik ali pa nek slovenski kulturni ustvarjalec. Ivan Lukan
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36/1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ŠOLSTVO / NAŠI ŠOLNIKI ODSLEJ BREZ URADNEGA SINDIKALNEGA PREDSTAVNIŠTVA
Ministrstvo za šolstvo »ukinilo« Sindikat slovenske šole
Sindikat slovenske Sole od včeraj nima več svojih predstavnikov, ki bi lahko uradno zastopali organizacijo pri Šolskih oblasteh. Ministrstvo za šolstvo je namreč ukinilo sindikalni dopust tajnici sindikata Marti Kapun, potem ko je tržaško Šolsko skrbništvo že odobrilo, da bo učiteljica tudi letos oproščena poučevanja zaradi sindikalnega delovanja.
Vest je včeraj kot strela z jasnega udarila v vodstvo našega šolskega sindikata, saj nič ni kazalo, da bo ministrstvo tako ukrepalo. Prav nasprotno: tržaški šolski skrbnik je poslal v Rim prošnjo, da bi ministrstvo odobrilo Se eno mesto za sindikalno delovanje slovenskih šolnikov.
V prejšnjih tednih smo že poročali o tem vprašanju. Krčenja finančnih prispevkov za šolske dejavnosti so prizadela tudi šolske sindikate. Aprila je bil podpisan sporazum med ministrstvom za javne uslužbence in osrednjimi sindikalnimi organizacijami o krčenju sindikalnih dopustov. Takrat je bilo dogovorjeno, da bodo imeli šolski sindikati priznanih manjšin zagotovljene sindikalne dopuste. Šolski sindikat južnotirolske manjšine je bil vključen v seznam, Sindikat slovenske šole in šolski sindikat francoske manjšine Doline Aosta pa ne. Na julijskem srečanju z ministrom za šolstvo je bilo predstavnikom enotnega šolskega odbora obljubljeno, da bodo zadevo za naš sindikat ugodno rešili, včerajšnji »nujni telefaks« iz kabineta ministrstva pa žalostno priča, da so nas italijanske oblasti spet opeharile.	(M.K.)
Tajnica SSŠ Marta Košuta: »Julija so v Rimu obljubljali...«
»Nad ukrepom ministrstva za šolstvo sem seveda predvsem zelo razočarana. Šolski skrbnik je, tudi glede na tradicijo našega sindikalnega delovanja, izkazal pripravljenost, da bi imel Sindikat slovenske šole še nadalje svojega uradnega predstavnika, ki bi bil oproščen poučevanja, v Rimu pa so odločili drugače,« je včeraj prizadeto komentirala ministrski ukrep tajnica Sindikata slovenske šole Marta Košuta.
»Če se ne motim, je imel Sindikat svojega predstavnika, oproščenega pouka, vse od leta 1968. Zadnja leta so bila za delo v sindikatu dodeljene po tri osebe, in to, seveda, s privoljenjem ministrstva. To je veljalo do predlanskim.
Lani sta bili dodeljeni Sindikatu dve učni moči in oseba na skrbništvu, ki je sodelovala v sindikalni komisiji. Tako se je dalo delati. Mi smo točno vedeli, da se bo število sindikalnih dopustov zmanjšalo zaradi finančnih težav, a smo vseeno upali, da nam bosta dodeljeni vsaj dve učni moči. Tudi glede na to, ker je nas sindikat specifičen: deluje samostojno, ni povezan z drugimi sindikati in z ministrst-
vom, kar pomeni, da je naše delo precej večje in napornejše od dela drugih krajevnih sindikatov.«
Kaj je menil tržaški šolski skrbnik o tej zadevi?
»Dodelil nam je eno osebo in zaprosil ministrstvo še za drugo. Ministrstvo je odločilo drugače, mnogo bolj reduktivno.«
Med julijskim sreča-
njem enotnega šolskega odbora v Rimu ste ministru Lombardiju predočili tudi sindikalno vprašanje...
»Smo, in zato je sedanje razočaranje še toliko večje. Julija smo se o tej stvari pogovarjali, ministrski funkcionar je takrat menil, da ne bo to noben problem in da ga bo
mogoče rešiti z majhnim normativnim dopolnilom.«
Kakšne posledice bo imel včerajšnji ukrep na delovanje slovenskih šol na Tržaškem?
»Sindikat se je vedno trudil za reševanje velikih in majhnih problemov šolnikov, kot so na primer imenovanja, število učnega osebja in podobno. Kolegi so se obračali na nas, mi smo posegali pri pristojnih šolskih oblasteh. Mnogokrat je bilo dovolj, da smo se obrnili do prave osebe, pa je bila zadeva brez večjih postopkov, rešena. Sedaj bo vse to delovanje težje. Mi nimamo odslej več nobene povezave med šolniki in skrbništvom, razen preko ravnateljstva. A ravnatelj je navsezadnje funkcionar, ki je pod pritiskom nadrejenih. Sindikalna vez je bila s tem ukrepom pretrgana.«
Kaj boste sedaj storili?
»Odpirata se nam dve poti. Obrnili smo se na senatorja Bratino in ga obvestili o zadnjem dogodku, da bi on posegel. Drugi postopek zadeva sodno pot, priziv na Deželno upravno	sodišče
(TAR),« je napovedala tajnica Sindikata slovenske šole Marta Kapun.
Pogovor zapisal M.K.
KATINARA / PRVI DAN SOLE
Mladi prvošolčki in starinsko računalo
Ko so včeraj zjutraj Nika, Jamil, Marko, Matej, Vanja in Aleš prestopili prag učilnice prvega razreda v pritličju šolskega poslopja na Katinari, so se gotovo zazrli v čuden lesen predmet na desni. Rjavo, lepo izrezano stojalo računala je bilo višje od njih; računske kroglice so bile prave krogle, podobne ogromnim grozdnim jagodam. Kdo ve koliko prstkov jih je že prestavljalo po kovinskih paličicah levo in desno in se učilo prvih računov?
Učiteljica Marta ni vedela odgovora; njena kolegica Srečka je zavzdihnila, da si pač morajo pomagati s takim muzejskim računalom, ko pa nimajo modernega računalnika. »Starši so sicer na lastno pest prinesli na šolo monitor, tipkovnico in tiskalnik, brez osnovnega dela računalnika pa si z njimi ne moremo pomagati,« je ugotavljala.
Včeraj zjutraj je bilo v prvem razredu osnovne sole Frana Milčinskega na Katinari živahno, kot navsezadnje v vseh prvih razredih naših šol. Starši so pospremili prvošolčke v razred, prisluhnili navodilom učiteljic, izvedeli za šolske potrebščine, ki jih bo treba nakupiti, za umik, za popoldanski pouk ob sredah. Zatem so še enkrat pozdravili svoje malčke in jih prepustili njihovemu prvemu šolskemu dnevu.
Katinarski prvošolčki so bili, seveda, nekoliko napeti, saj
Prihod katinarskih učencev v šolo (f. Križmančič/KROMA)
predstavlja preskok iz vrtca v šolo pravi skok v neznanost. Kaj kmalu pa so se sprostili, se predstavili, napisali na lističe svoja imena. Prav vsi že znajo napisati svoje ime; naučili so se doma, so povedali. V šoti bodo svoje črkar-sko znanje izpopolnili z učiteljicami Marto, Jožico in drago Marto ter s pomočjo visečih abecednih sličic nad tablo: A kot antena, B kot balonček, C kot copate...
Katinarski prvi razred premore le eno damo, ima pa zato plavolasa Nika kar pet kavalirjev. Po pisanju imena se
ŠOLSTVO / PRVI DAN POUKA NA OSNOVNI SOLI PINKA TOMAŽIČA
Na trebenski šoli je zasijalo sonce
Priletna gospa, oprta na berglo, se je včeraj dopoldne ustavila pred odprtimi kovinskimi vrati dvorišča šolskega poslopja v Trebčah in se zagledala v gručo otrok pred šolo. Na zelenem travnatem dvorišču so imeli nenavadno učno uro, nekje vmes med likovno in državljansko vzgojo. V rokah so držali čopiče in barvali začelje poslopja. Izpod čopičev so na komaj pobeljeni sivi površini zaživeli oblaček, sonček, fant in deklica, pa tudi češnja podobna tisti, ki prešerno stoji sredi dvorišča, in siva miška z rožnatima uhljema, verjetno otroški spomin na miši, ki jih v preteklih letih na šoli ni manjkalo. Ob učencih in učenkah so učiteljice pozorno vodile njihovo pleskarsko delo.
Na osnovni šoli Finka Tomažiča v Trebčah so si letos izmislili prav lep začetek novega šolskega leta. Učiteljice so se naveličale sivine šolskega poslopja, in ker prošnje po pleskanju niso zalegle, so se odločile, da bodo šolo barvno poživile s pomočjo učencev. Dan prej so kar same prebelile začelje do višine vhodnih vrat, da bi narisano na šoli primerno izstopalo; nabavile so barve, čopiče, skodelice za mešanje barv, da bi bilo prvi dan šole vse pripravljeno za veliki pleskarski podvig.
Včeraj po odmoru so učiteljice Mi-
ra, Darma, Giorgina, Elizabeta, Darja, Anamarija in Kristina prinesle na dvorišče klopi, postavile nanje pleskarski pribor in začele pripravljati barve. Tudi nova sluginja Zorka jim je priskočila na pomoč. Otroci (predvsem deklice) so pridno sledile njihovemu mešanju in »krojenju« črnih predpasnikov iz plastičnih vreč, ki naj bi otroške obleke obvarovali pred barvimi curki. Na dvorišču je bilo, seveda, živahno. Morda tudi zato,
ker je skrbništvo prav dan prej odredilo odprtje novega razreda. Tako bodo v letošnjem šolskem letu delovali na celodnevni šoli v Trebčah štirje razredi.
Po temeljitih pripravah se je pleskanje začelo. Prvi je za čopič prijel Peter. Z rožnato barvo je narisal krog. Nadenj je potegnil rumen kolobar las. Učenec je bil oblečen v rdečo majico in zelene hlače. Ob njem je Žiga že nakazal obrise deklice. Učenke (bile so
v treh) so se lotile širokega debla češnje, medtem ko so na drugem, levem traktu (gledano od vrat) zaplavali po steni oblački in sonce. Ko je Sofija do zadnje pičice porumenila veliko kroglo, je - kot v Disneyevem filmu -izmed sivih oblakov za trenutek pro-nicnil žarek.
Otroci zadnjih razredov, tisti najvišji, so barvali šolski murales zgoraj; spodnji del so prepustili učencem nižjih razredov, da so lahko tudi oni pripomogli k ustvarjanju nove zunanje podobe trebenske Sole.
Priletna gospa na cesti je tri otroke gotovo prepoznala, kajti vsaka nona že od daleč prepozna svoje vnuke. Pa tudi drugi so ji bili kap domači, saj je bila gospa Marta Cuk do letos hišnica v trebenskem šolskem poslopju in jih srečala vsak dan. Včeraj dopoldne se je ustavila pred šolskim dvoriščem, ker ji otroci sedaj »manjkajo«, kot je povedala. »Enkrat jih je bilo mnogo več,« je potožila, medtem koje zrla v malčke. Trajalo je kakih pet ali deset minut. »Zdaj sem se jih nagledala, zdaj lahko odidem domov,« je rekla čez čas, in odšla, naslonjena na berglo proti domu tam čez cesto.
Trebenski otroci so včeraj popestrili tudi njen dan.
M.K.
je šesterica lotila risanja. Marko je krepko zarisal s kričečo vijoličasto barvo po listu, Aleš je narisal čudovitega rjavega srnjaka s črnim noskom in košatim rogovjem-»To je jelen,« je povedal. »No-no Karleto me je večkrat peljal gledat živalice, velike in male, na-ograj enem travniku pri Proseku,« je lepo povedal.
Ob odhodu iz prvega razreda je novinarja še vedno razganjala radovednost o tistem starinskem računalu. Sluginja mu je priskočila na pomoč in ga povedla po stopnicah do učilnice petega razreda, v katerem je poučevala učiteljica Novella,
predstojnica'katinarskih
učiteljev (saj poučuje na šoli že celi dve desetletji). Da, ker letos premore šola Frana Milčinskega tudi peti razred. Trinajst »pridnih fantov in pridnih deklet,« kot jih je poimenovala učiteljica, je porok, da bo v prihodnjem šolskem letu na bližnji nižji srednji šoli spet deloval prvi razred.
Na šolski tabli v petem razredu je visel velik srebrnkast ključ. »To je naš simbol,« je povedala učiteljica, nato pa so kar sami učenci našteli pogoje, ki jih bodo morali izpolnjevati, da bi bili - kot najstarejši - vredni čuvaji šolskega ključa: 1. biti pridni, 2. ubogati tistega, ki nam hoče dobro, in 3. misliti s svojo glavo. Tudi učiteljica Novella se ni spomnila, od kdaj stoji veliko računalo na šoli. Povedala je, da so ga razstavili ob 190-let-nici šole, in pristavila, da je menda že iz časov stare Avstrije. »Tudi moj oče Ivan ga je rabil,« jo je dopolnil postavni Damjan
Letos se bo z njegovimi lesenimi jagodami učilo računanja šest novih prvošolčkov. Gotovo ne bodo zadnji, saj je računalo tako čvrsto, da bo dočakalo nežni dotik še mnogih dragih katinarskih otrok
	
PESEK / OKROGLA MIZA NA POBUDO OBČINE DOLINA	r V TRŽAŠKI POKRAJINI
Kakšen kraški park želimo ključno vprašanje zaščite
O razvojnih možnostih spregovorilo prof. Poidini in orh. Jogan
V okviru groCanske razstave-sejma kmetijskih Pridelkov in dvodnevne °dprte meje je dolinska občinska uprava kot uvod Ponudila zanimivo okroglo mizo na temo, ki sicer ni novost za naše razpravno prizorišče: v dvorani hotela na Pesku se je sinoči v ospredju pozornosti' spet pojavilo vprašanje zaščite kraške-§a območja. O razlogih Za in proti parkom na Krasu” oziroma o možnostih razvoja krajevnega krneti j stva in živinoreje sta na povabilo dolinske Občine spregovorila prof. Livio Poidini, sooblikovalec prvega zaščitnega zakonskega osnutka in arhitekt Igor Jogan, ki po nalogu Kraške gorske skupnosti izdeluje nekakšen prednacrt o tem, kar naj bi bil Kras kot zaščiteno družbeno-naravno območje. Uradni pozdrav Pobudi je podal župan noriš Pangerc, v uvodni misli pa je podžupan Albo Stefančič omenil posebno pozornost, ki jo krajevna uprava ima do tovrstnih vsebin, saj je kot prva v pokrajini pred več kot 10 leti s parkom noline Glinščice' uvedla zaščito naravnega območja.
, Prof. Poidini je v svojem posegu predvsem nanizal vrsto strokovnih Prijemov, ki jim tržaški naravoslovec daje prednost pred vsakršno politično obravnavo kraškega Parka. Zaščita zgodovin-sko in naravno tako bogatega ozemlja je samoumevna, trdi prof. Poidini, m je odločnega mnenja, da je to “neponovljivo Premoženje” mogoče ohranjati in razvijati v skla-
du s raznimi človeškimi dejavnostmi. Gospodarstvo in naravovarstvo torej lahko gresta skupno, dopolnjujočo se pot, saj je človek od vedno sooblikoval okolje.
Arh. Igor Jogan je izhajal iz ugotovitve, da smo vsi proti takemu parku, ki ni nosilec vrednot, v katerih bi se prepoznavali. Ključno vprašanje torej ni “za ali proti”, temveč “kako” kraški park: vprašanje kulturne istovetnosti ni samo v upoštevanju zgodovinskih in naravoslovnih značilnosti, temveč v prvi vrsti v bodočnosti okolja. Odtod Joganovo prepričanje, da ne bomo rešili vprašanja, dokler nam ne bo jasno, kakšno naj bo kraško ozemlje v bodoče, da se bodo v njem lahko prepoznali tudi naši potomci. Brez jasne perspektivne podobe ozemlja ni mogoče upravljati, niti ni to možno brez pravega “orodja”: današnje stanje ne dopušča uravnovešenega razvoja, preveč je omejitev brez pravega smotra, predvsem bi moralo biti izvajanje posegov v rokah ene same ustanove.
Sinočnja okrogla miza, ki jo je vodil predsednik KGS Ivo Sirca, je dejansko skušala usmeriti vprašanje kraškega parka v stvarno obravnavo posameznih potreb in zahtev. Danes in jutri se pobude nadaljujejo v Gročani s sejemsko razstavo značilnih kmetijskih pridelkov, na pobudo občinske uprave je možen prost mejni prehod v Botaču in Gročani, danes pa so napovedani vodeni ogledi doline Glinščice, (dam)
Gostje okrogle mize (z leve) prof. Poidini, predsednik KGS Širca in arh, Jogan
ODBORNIK MORETTON NA MINISTRSTVU
V Rimu znova o železarni
Kdaj nadomestitev 250 predčasno upokojenih delavcev?
Deželni odbornik za industrijo Gianfranco Moretton se je včeraj v Rimu srečal s predstavniki ministrstva za delo in vladne komisije za nujne in hitre posege za premostitev kriznih žarišč v industrijskem sektorju. Deželni upravitelj se je razgovarjal o odprtih vprašanjih obrata Meteor iz Ronk ter o nekaterih nerešenih zadevah, ki spremljajo prehod škedenjske železarne v zasebne roke (Bolmat-Lucchini).
Železarna je še pred časom napovedala predčasno upokojitev približno 250 delavcev in uradnikov. Tovarniški svet in sindikalne organizacije so pristale na to rešitev in z delodajalci tudi podpisale tozadevni sindikalni sporazum, ki je pa je v marsičem še ostal mrtva črka. V tem sporazumu piše, da bodo upokojene uslužbence nadomestili z novimi delovnimi sila-
mi, kar pa se doslej še ni zgodilo. Prav o tem kočljivem vprašanju je tekla beseda na včerajšnjem rimskem srečanju.
Odbornik Moretton, ki ga je spremljal predstavnik škedenjskih delavcev in tržaških sindikatov Bruno Galante, je po sestanku povedal, da bo treba ta problem rešiti na vsedržavni ravni. S tem v zvezi se bodo v pri-hodnjih dneh sestali strokovnjaki ministrstev za delo, za proračun in za industrijo, da podrobno proučijo in tudi pravilno interpretirajo zgoraj omenjeni sindikalni dogovor.
S precej hujšimi težavami pa se soočajo v obratu Meteor v Ronkah, kjer namerajo zmanjšati število zaposlenih od 267 na 175. Ta ukrep naj bi vodstvo obrata sprejelo v naslednjih dneh.
Korak naprej za razvoj kmetijstva
V četrtek se je na deželnem odborništvu za kmetijstvo v Vidmu odvijalo prvo srečanje za pripravo globalnega načrta za integriran razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini. Za pobudo, ki so jo dale vse tri stanovske kmečke organizacije na Tržaškem, se je zavzel sam deželni odbornik za kmetijstvo Beppino Zppolato, ki je skupno s predsednikom ERSA Francom Frillijem sklical srečanje. Poleg njiju so se ga udeležili komisar na Tržaški pokrajini dr. Domenico Mazzurco in odgovoren za kmetijstvo arh. Viljem Starc, dr. Vit jan Sancin za KGS, za tržaško Trgovinsko zbornico Edi Bukavec, Kmečko zvezo je zastopal dr. Mario Gregorič, Zvezo neposrednih obdelovalcev dr. Nevo Radovič in direktor Vito Rubert, Unione agricoltori pa posl. Giorgio Tombesi.
Po uvodnih besedah Zoppolata in F. Frillija so vsi prisotni sozvočno poudarili, da je tržaške kmetijstvo potrebno vse pozornosti tako iz gospodarskega kot prostorskega vidika oz. iz vidika mestnega okolja. Poudarjeno je bilo tudi, da je kmetijstvo na tržaškem območju lahko v čast mestu in obenem koristno vsem ostalim gospodarskim panogam, predvsem turizmu in trgovini.
Po tej soglasni ugotovitvi je bilo poudarjeno še, da je prav iz omenjenih razlogov treba izkoristiti vse možnosti in finančna sredstva, ki jih omogoča tako državna kot deželna zakonodaja zato, da se utrdi in razvija ta primarni sektor v tržaški pokrajini skladno s potrebami prebivalstva, ki na njem živi in s potrebo po zaščiti naravnega okolja. Pri tem je deželni odbornik za kmetijstvo Zoppolato še poudaril, da bo, če se bo pokazalo potrebno in koristno, poskebel za izdelavo podrobne analize razvojnih smernic za izglasovanje posebnega deželnega zakona za razvoj tržaškega kmetijstva, ki naj omogoči izkoriščanje programskih sporazumov med deželo in krajevnimi javnimi upravami. Na koncu je za koordinatorja vseh teh pobud bila zadolžena tržaška pokrajinska uprava, ki je že v preteklosti (v letih 1976 in 1980) pripravila dve konferenci o kmetijstvu, in ki namerava za uresničitev namenov pritegniti k sodelovanju tudi prof. Maria Prestam-burga, vladnega podtajnika in odličnega poznavalca deželne in posebej že tržaške kmetijske stvarnosti.
Pobudo za globalni načrt za integriran razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini podpirajo tudi vse tri vsedržavne stanovske organizacije, ki so tudi že ustanovile posebno skupino treh strokovnjakov, da bi tej pobudi sledili in jo pomagali uresničiti. Ta zavzetost je bila na srečanju sprejeta z zadovoljstvom. Uresničitev pobude, ki so jo nekateri označili za zgodovinsko, glede na dosedanji odnos do tega sektorja, bi lahko predstavljal nekak laboratorijski naj tudi praktično dokaže, da je mogoče ustvariti pogoje za uravnovešen družbeno-gospodarski in prostorski razvoj, (j.k)
Demokratični center o manjšini
Slovensko manjšino v Italiji zlorabljata tako levica kot desnica, zato je njene edina rešitev, da se oklene centra. Kakšnega pa? Demokratičnega centra vendar! Tistim, ki bi ga morebiti ne poznali, naj pojasnimo, da gre za »množično« Gombačevo gibanje, ki naj bi obsegalo prav tako »množično« Slovensko gospodarsko prosvetno skupnost, Slovensko ljudsko stranko in slovensko konzulto Severne lige oz. njene ostanke, saj jo je marsikdo že zapustil z njenim najvidnejšim predstavnikom Rajmundom Carlijem vred. Resnici na ljubo, tudi sami sprva nismo razumeli, katera politična sila se skriva Pod nazivom Demokratični center, ko smo dobili v roke italijansko agencijsko vest (in ne vabilo) o tiskovni konferenci, ki naj bi obravnavala probleme naanjsine. Pa smo se znašli pred Gombačem in njegovo »armado«: Milanom Koglotom in Borisem Tankom Pavšičem, ter pred njegovo obrabljeno ploščo s starimi motivi o tem, kako skupno slovensko predstavništvo ne more predstavljati manjšine in so zato potrebne volitve. Vse seveda zasoljeno z zahtevani po nadzoru nad dobrinami manjšine, nad nepremičninami, bankami itd.
Obisk docentov diplomatskih ved z vsega sveta v Trstu
NA MEJNIH PREHODIH
Financarji zaplenili orožje, mamilo in vsote denarja
■ Tržaška občina je včeraj gostila udeležence 23. srečanja direktorjev diplomatskih akademij in gol za mednarodne odnose, ki se bo da-oes zaključilo v Gorici.
Gre za visoke di-
plomatske osebnosti, ki poučujejo na specializiranih šolah za bodoče dipolomate v ZDA, Avstraliji, Kanadi, Mongoliji, Jordaniji, Južni Afriki, Švici, Avstriji, Sloveniji, na Kitajskem, Hrvaškem in seveda v
Italiji.
Podžupan Roberto Damiani, ki jim je orisal mednarodno vlogo Trsta, jih je sprejel v Muzeju Re-voltella, nato so si ogledali še razstavo Ebla v Miramarskih konjušnicah.
Se enkrat se je izkazalo, da pot orožja pelje skozi naše mesto. Finančni stražniki so namreč tudi v prvih dneh tega meseca zasegli več kosov orožja pri potnikih, ki so vstopili v Italijo skozi mejne prehode tržaške pokrajine. Kljub temu obstoja upravičeni sum, da so v mrežo ujeli male ribe v morju velikega prekupčevanja na debelo z orožjem iz držav nekdanje Jugoslavije.
Med pregledi na mejnih prehodih so financarji odkrili v vozilih hrvaških in nemških državljanov naslednje orožje: pištolo kalibra 9 z dvema okvirjema in s 15 naboji, signalno pero z 9 raketami, signalno pištolo s 13 raketami, dve vojaški protiplin-ski maski, plavo čelado z oznako Združenih narodov, 11 vojaških nabojev, med katerimi jih je bilo 7 svetlečih. Financarji so orožje zaplenili, lastnike pa prijavili sodnim obla-
stem, vendar jih niso aretirali.
Finančni stražniki so pri svojih pregledih zaplenili tudi manjšo količino mamila in sicer 2,9 gr hašiša, ki ga je na meji pri Fernetičih skušal vtihotapiti v Italijo mlad avstrijski državljan. Tudi njega so prijavili na prostosti.
Pri Rabojezu pa so odkrili in zaplenili večje vsote denarja pri osebah, ki so prečkale mejo. Albanski državljan je vstopil v Italijo s 44 milijoni 200 tisoč lir v žepu; italijanski državljan je potoval v Slovenijo z dvemi čeki za skupnih 24 milijonov 500 tisoč lir; hrvaški državljan pa se je vračal domov z 38 milijoni lir, kar je za 18 milijonov lir več od maksimalne dovoljene vsote 20 milijonov lir. Vsem trem bo pristojno finančno ministrstvo naložilo globo, medtem pa so jim financarji denar in čeke začasno zaplenili.
NOVICE
Kongres družbe Dante Alighieri
Ob 9.30 se danes na tržaški univerzi začne 72. kongres družbe »Dante Alighieri«. Družba skrbi za širjenje italijanske kulture po svetu in za ohranjevanje stikov Italijanov po svetu z matico. Tematika letošnjega kongresa je osredotočena na prisotnost italijanske kulture v srednji in južni Evropi in na Vzhodu. Na kongresu se bo zbralo 250 predstavnikov štiridesetih dežel, v katerih deluje družba »Dante Alighieri«. Pokroviteljstvo nad kongresom je poleg tržaške občine prevzelo tudi predsedstvo republike in vlada, kateri bo zastopal podtajnik Guglielmo Negri. Uvodni poseg pa bo imel ambasador Bruno Bot-tai, ki bo osvetlil odnos med kulturo in spremembami našega časa.
O vojni v Bosni
V	okviru pobud radijske postaje Radio Onda Tibera 89 MHz bo danes ob 18.30 srečanje na temo: bivša Jugoslavija, izkušnje in predlogi. Na trgu pred Prešernovim gledališčem v Boljuncu bodo sodelovali tudi pacifistka Oriana Ferfuia, sodelavec Manifesta Matteo Moder, sociologinja Melita Richter in predstravnik združenja »Raz-zismo stop« iz Padove.
Praznik v Podlonjerju
V	Podlonjerju bo danes in jutri kar veselo. V Ljudksem domu v Ul. Masaccio, 26 (avtobus št. 35) bo namreč na sporedu tradicionalni praznik trgatve. Poleg dobrega vina bo na voljo tudi hrana na žaru, glasba in družabne igre. Jutri ob 20. uri pa bodo nagradili najlepši grozd. Vstop prost.
STALNO GLEDALIŠČE F-JK / PREDSTAVITEV
NASVETI KMEČKE ZVEZE / ZGODNJA TRGATEV
Ambiciozen spored gledališke sezone
Sezona bo obsegala dvaindvajset predstav
Ob mizi z leve proti desni: Virginio Gazzolo (ki bo nastopil v Cavosijevem delu v režiji Antonia Calende), Antonio Calenda, Gabriele Ferzetti, Roberto Damiani, Piera De-gli Espositi (ki bo v Trstu sploh veliko nastopala) in Roberto Cavosi.
Stalno gledališče Dežele Furlanije-Julijske krajine je za sezono 1995-1996 pripravilo bogat spored, ki predvideva kar dvaindvajset predstav in tudi veliko zvenečih imen med nastopajočimi. Izbor je narekovala želja, da bi v gledališče spet privabili izgubljene abonente, kot je v uvodnem nagovoru poudaril tržaški odbornik za kulturo in predsednik upravnega odbora Roberto Damiani, a tudi osebno nagnjenje novega umetniškega vodje Antonia Calende, režiserja, ki daje velik pomen igralčevemu doprinosu predstavi. Poleg tega so v spored vključena predvsem dela italijanskih avtorjev, predvsem sodobnih in zlasti mladih.
Sezona se bo začela 22. novembra z dramo v lastni produkciji L’av-ventura di Maria (Marijina dogodivščina) tržaškega avtorja Itala Sveva, ki bo tudi letos bedel nad tržaškim gledališčem. Delo bo režiral Nanni Garella, ki je že stalni sodelavec tukajšnjega gledališča, v glavni vlogi pa bo nastopil Gabriele Ferzetti. Sicer bo Deželno gledališče produciralo ali ko-produciralo še šest predstav: Obiskovalca sodobnega avtorja Erica-Em-manuela Schmitta o zadnjih dneh Sigmunda Freuda na Dunaju s Tu-rijem Ferrom in mladim uspešnim zvezdnikom Kirnom Rossijem Stuartom, Pasolinijevo I Tmcs tal Friul, ki je tudi poklon pred dvajsetimi leti umrlemu umetniku,
v režiji Elia De Capita-nija in Claudelovo Jean-ne d’Are na grmadi z glasbo Arthurja Honneg-gerja - pri postavitvi bo sodelovalo tudi Verdijevo gledališče. Dela mladih italijanskih avtorjev Roberta Cavosija, Luca Archibugija in Alberta Bassettija bodo vključena v poseben festival sodobnih italijanskih dramatikov. Pri postavitvi Cavosijevega II Mare-sciallo Butterfly bo verjetno sodelovalo tudi Slovensko stalno gledališče.
Veliko bo zvezdniških imen tudi med gostujočimi predstavami: Marcello Mastroianni bo nastopil v delu Le ulti-me lune (Zadnje lune) tržaškega avtorja Furia Bordona, v Češnjevem vrtu Antona Čehova bo-
mo videli Monico Guer-ritore in Gabrieleja La-vio, ki bo delo tudi režiral, Ernesto Calindri bo predstavil glasbeno komedijo Gigi, mlajši Mas-simo Dapporto pa bo nastopil v komediji Nella Simona. Na sporedu bo še Goldonijevo slovo do Benetk. Una delle ulti-me sere di carnevale (Eden zadnjih pustnih večerov) v postavitvi gledališča iz Benetk, Pi-randellovi Saj ni zares s Stalnim gledališčem iz Bočna in Henrika IV z gledališčem iz Messine, Testorijev Edipus, Vivia-nijevo- delo La mušica dei ciechi (Glasba slepcev), Shakespearova tragedija Romeo in Julija v režiji Giuseppeja Patroni j a Griffija, Evripidove Trojanke in predstava Lea De Bernardinisa,
predstavnika italijanskega eksperimentalnega gledališča. Predvideni sta še predstava s Paolom Rossijem in opereta s Sandrom Massimi-nijem, poleg cele vrste spremnih pobud, (bov)
Pohod za mir v Assisiju
Združenje ACLI vabi na pohod za mir od Perugie do Assisija, ki bo 24, septembra. Odhod avtobusa iz Trsta bo 23. septembra ob 14. uri, prihod pa je najavljen za polnoč 24. septembra. Mirovniki vseh starosti, ki bi se radi udeležili pohoda, naj se zglasijo na št. 370408 ali 370525 ob uradnih mah.
Gniloba ogroža kakovost letošnjega vinskega pridelka
Navzlic muhastemu vremenu, se vinogradniki že začenjajo pripravljati na trgatev. Nekaj informacij nam je s tem v zvrzi posredoval agronom in enolog Kmečke zveze dr. Marjo Gregorič. Kmečka zveza je v okviru svoje strokovne službe opravila že več meritev, da bi določila najugodnejši čas za trgatev. V bistvu gre za dvojno meritev: izmeri se odstotek sladkorja in skupne kisline. Meritve so v glavnem opravili v"
Bregu in nekaj na Krasu ter ugotovili, da je situacija na obeh koncih slična, čeprav se je na Krasu navadno trgalo nekoliko kasneje, zaradi drugačnega podnebja. Stopnja sladkorja je v brežanskem grozdju razmeroma visoka, presenetljivo visoke so tudi kisline, navadno pa sta ti dve količini obratno sorazmerni. Po vsej verjetnosti so letošnji nenavadni vremenski pogoji spremenili potek zorenja, kar je povzročilo prekomerno rast obeh količin. Na podlagi teh podatkov dr. Gre- • goric svetuje, da bi se v Bregu začelo trgati po dvajsetem septembru, predvidevajo namreč, da bo takrat razmerje med kislinami in sladkorno stopnjo optimalno. V primeru slabega vremena se situacija spremeni, ker se bo sladkorna stopnja počasi dvigala, upati je
treba samo, da se količina kislin zmanjša; te dni je v litru mošta prisotnih 10 do 11 gramov kisline, medtem ko za bela vina odstotek kisline ne bi smel presegati vrednosti 8, ali 8,5, to se pravi, da smo precej nad količino, ki jo želimo pri trgatvi. Omenjene meritve se vsekakor nanašajo samo na belo grozdje. Na Krasu so strokovnjaki opravili omejeno število meritev,
vsekakor so tudi tam zasledili visoke odstotke tako sladkorja kot tudi kisline. Kraševci bodo »bendemali« ob koncu tega meseca, mogoče pa bodo morali anticipirati zaradi preteče nevarnosti gnilobe. Potek gnitja je zelo hiter, zato se zgubi veliko na količini, problem se lahko reši samo ž zgodnjo trgatvijo, s tem pa se seveda žrtvuje kvaliteta. Mošt, pridobljen iz precej gnilega grozdja,
zahteva posebno nego, kdor bo imel tovrstne težave naj se obrne na Kmečko zvezo, kjer bo dobil primerno strokovno pomoč, kajti medtem ko so pri zdravem grozdju posegi enostavnejši, je pri gnitju grozdja mošt veliko bolj delikaten in zahteva posebne posege. Ker je bilo poletje razmeroma deževno, je bilo tudi nekaj več peronospore in oi-dija. Zaradi napadov teh
škodljivih gljivic in zaradi zadnjih vremenskih neprilik, bodo vinogradniki pridelali od deset do dvajset odstotkov manj grozdja od povprečja.
Vsekakor bo zveza pravočasno obvestila bralce o morebitnih spremembah, saj bodo strokovnjaki opravili Se druge meritve. Mi pa želimo vsem vinogradnikom sončno in kljub vsemu obilno trgatev.
ZANIMIV SEMINAR
PROSEŠKA POSTAJA / NEVARNOSTI NI, TODA...
Indijska glasba
Zadruga Bonavventu-ra je tržaškim ljubiteljem indijske glasbe ponudila kar dva večera na to temo. Včeraj je bil-v gledališču Miela na sporedu koncert, v četrtek popoldne pa so bili v gledališču »Teatrino« iz Ulice Carli, 10 trije indijski umetniki gostje Glasbene šole 55, ki je ravno s seminarijem o indijski glasbi otvorila svojo novo sezono. Zainteresirane so veliki poznavalci indijske glasbe, Sankha Chatterjee, Nag Manilal in Sangee-ta Bandyopadhyay popeljali v svet indijske glasbe, ki ni samo glasba, temveč spada v širšo doživljanje človeka in njegovega notranjega sveta. Indijci pravijo tej glasbi Vi-mukti, to je darovalka svobode, kajti glasba povzroča sproščanje energije in podoživljanje stvaritve.
Vagoni z azbestom čakajo
Deželna uprava se je pred štirimi meseci obvezala, da bo predstavila načrt za dokončno odstranitev zdravju škodljivega azbesta. Deželni načrt je predvideval popis vseh objektov, v katerih je prisoten azbest, začenši pri zapečatenih železniških vozovih na pro-seški železniški postaji. Druga faza pa je predvidevala uvedbo postopkov za varno vskladiščenje tega minerala.
Železniški vozovi pa so še vedno na proseški postaji. Pred kratkim so jih pomaknili nekoliko v stran in jih obkrožili z oranžno-belim trakom, ki pravzaprav služi bolj za okrasek kot za zaščito. Na postaji so nam povedali, da so vagone pripeljali iz vse Italije in so bili namenjeni v tujino, dejansko pa bodo ostali na železniški postaji pri Proseku. Železničarji vsak dan temeljito pregledajo, če se je pojavila kakšna razpoka, skozi katero bi lahko uhajal rakotvorni materjal. Kmalu bodo poskrbeli, da bo dostop do vagonov zabranjen z ustreznejšo pregrado. Vsekakor ostaja še kočljivo vprašanje: ali so železniški vozovi primeren prostor za hranjenje tako nevarnega tovora?
Proseška postaja spada pod zgoniško občino, zato smo za pojasnila vprašali podžupana Rada Miliča, ki nam je zagotovil, da iz vagonov ne uhaja nič, okna in druge odprtine so prevlečene z železnimi ploščami in s silikonom, zaradi tega v bistvu ni nevarnosti za okolje. Poleg tega jih strogo nadzoruje tako krajevna
zdravstvena enota kot tudi izvedenci, ki jih je pooblastila deželna uprava; slednji so vagone ravno prejšnji teden pregledali in ugotovili, da je vse v redu. Dežela bo svoj projekt izpeljala do konca in sedaj išče prostor, kjer bodo azbest lahko najbolj primerno vskla-diščili, upoštevajoč vse varnostne predpise.	kbr
._GROPADA / PROSLAVA BO 25. NOVEMBRA
Gropajska »Skala stoji že 110 let
Proslavili bodo tudi 10-letnico zbora
Kulturno društvo »Skata« iz Gropade se že pripravlja na proslavo 110-let-tace ustanovitve društva in 10-letnice delovanja domačega mešanega pevskega zbora.
»Za dan proslave smo določili 25. november«, ftam je povedala predsed-nica društva Sonja Milko-tae, ko je z drugimi elani in slanicami Čakala v dmšt-Venih prostorih na zaCetek vsakotedenskih vaj.
»Zbralo se nas je Cez 30 Pevcev in pevk in pričakujemo, da se nam bodo Pridružih še nekateri mladi pevci. Naš zbor je nam-rec na začetku štel kar ok-r°g 50 pevcev, zato smo vse tiste, ki sedaj ne pojejo VeC v zboru, povabih, da bi Se nam pridružili za pro-slavo naše obletnice.«
Repertoar pesmi, s kate-^ se bodo pevci predstavili na proslavi bo obsegal yse tiste pesmi, s katerimi )e imel zbor največ uspeha, Pa tudi nekaj novih. Pro-
gram bo obsegal 16, morda pa tudi 18 skladb. V programu bodo tako rezijanske, koroške ter slovenske narodne in umetne pesmi, nekatere italijanske in francoske skladbe, Bachova skladba in še marsikaj.
»Ker imamo s Hrvatini oziroma z zborom Adria-tik, ki tam deluje, dobre stike, smo se odločili, da bomo nekakšno generalko za naš glavni koncert opravili 21. oktobra prav v tem kraju.«	X
Zbor vodi že od njegovega nastanka dalje Anastazija PuriC, ki je z vestnim delom s pevci, s primemo izbiro skladb, uspela močno izboljšati pevsko plat zbora in usposobiti pevce tudi za izvajanje zahtevnejših skladb iz domače, pa tudi tuje zakladnice.
»Z zborovodkinjo smo zelo zadovoljni in upamo in želimo, da je ona z nami. Sedaj, ko se pripravljamo na 10. obletnico, nam
spomini uhajajo tudi na prvi nastop v septembru pred desetimi leti. Bilo nas je sicer več, imali pa smo srečo z vremenom, pa tudi to, da so se našega prvega koncerta udeležili tudi drugi zbori, kot zbor »Lipa« iz Bazovice in takratni zbor iz Trebč. Lepi spomini nas vežejo na razna gostovanja tu pri nas, pa tudi na avstrijskem Koroškem in v kraju Paese pri Tre visu. Prav tako lepi so spomini na gostovanja drugih zborov, kot na primer ženskega zbora iz Skednja, lovskega zbora Doberdob, zbora Adriatik iz Hrvatinov, Tržaškega okteta in zbora Primorec Tabor.«
Zbor redno sodeluje na reviji Primorska poje in na reviji Cerkvenih pevskih zborov. Po tej poti namerava nadaljevati v želji, da bi mu bili domačini in ostalo občinstvo naklonjeni kot doslej.
NevaLukeš
Nova sezona dekliške skupine KD Valentin Vodnik
Začenja se nova sezona tudi za dekliško pevsko skupino, ki deluje Pod okriljem dolinskega KD Valentin Vodnik: v torek, 19. t.m., ob 20. uri je sklicana prva vaja, nova sezona pa obeta dokajšnje novosti. V prvi vrsti gre za željo, da bi skupina okrepila svoj sestav in številčno prerasla v pravi zbor, ki bi gojil bodisi kakovostno pevsko dejavnost kot tudi prijetno družbenost. Od vsega začetka sestavljajo to pevsko skupino dekleta iz Doline in iz so-sednjh breških vasi, ob novem začetku je vabilo k pristopu seveda Se toplejše.
Revska skupina Valentin Vodnik je nastala pred tremi leti kot naravno nadaljevanje najprej otroškega, nato pa mladinskega pevskega zbora: ko so se mlajši fantje pridružili
domačemu moškemu zboru, so se namreč dekleta odločila, da nadaljujejo zgodovinsko pevsko tradicijo v vasi z ustanovitvijo dekliške pevske skupine. V prvih korakih jo je vodil Ivo Tuli: pod njegovim vodstvom so dekleta veliko nastopala in se uspešno predstavila tudi na Primorski poje. Od vsega začetka pa so si dekleta z zborovodjo zastavile cilj, da z raznolikim izborom skladb zadovoljijo tako okuse občinstva, kot želje pevk samih.
Z letošnjo sezono se prizadevanja za dosego ciljev nadaljujejo v tej smeri, novost pa je zborovodja, saj je vodstvo prevzela Tatjana Jer-cog, ki se ob svoji resni klavirski dejavnosti v glasbenem svetu navdušuje tudi za zborovsko petje.
(dam)
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
16.	septembra
LJUDMILA
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.15 - Dolžina hleva 12.31 - Luna vzide °° 22.50 in zatone ob
U.00.
Jutri, NEDELJA,
17.	septembra
LAMBERT
vreme včeraj ob 12.
DRI: temperatura zraka 19 st°Pinj, zračni tlak 1005,5 j»b narašča, veter jugo 7 I® na uro, vlaga 76-odstot-nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura Diorja 21,1 stopinje.
n ROJSTVA, smrti in oklici
Rodili so se: Nicholas e Michele, Aleksandar Kostic, Martina Cerigioni, nlessandro Lutman, Mat-e° Giuliani, Aliče Rossa-nese, Adriano Radillo.
Umrli SO: 78-letni nido Marussi, 85-letna hgenia Smareglia, 62-letni austo Bertuzzi, 83-letni arlo Rasman, 91-letna
Giustina Bernetti, 76-letni Mario Dalberto, 66-letna Fulvia Lazzarini, 90-letni Greste Pešce, 96-letna Lui-gia Sahar, 71-letna Vincen-za Giglio, 71-letni Oreste Scridel, 61-letna Alida Ter-zoni, 57-letni Gualtiero Maldini.
OKLICI: zdravnik Od-done Sachs in brezposelna Giulia Caccamo, novinar-publicist Corrado Calacio-ne in uradnica Barbara Pe-tronio, trgovec Giovanni Melillo in natakarica Nata-liya Grytsenko, uradnik Alessandro Marcon in študentka Stefania Serio, delavec Franco Podimani in trgovka Micaela Fachin,. parkiriščar Cristiano Ada-cher in brezposelna Suzana Pišot, pilot Alitalie Piero Neglia in knjigo-vodkinja Maia Picelli, električar Alessandro Budina in brezposelna Rosa-ria Dimopoli.
, :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 11. do NEDELJE, 17. septembra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Bernini 4 (309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Vene-zia 3 - Milje (tel. 274998)
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2 (tel. 361655),
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
DRUŠVO MLADIH RAZISKOVALCEV TRST - GORICA
vabi na srečanje
SPOMIN
NA
PAVLA
danes, 16. t. m., ob 20. uri v občinski kruižnici v Saležu
KINO
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Scemo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels.
EKCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Allar-me rosso - II pericolo corre sul fondo«, i. Denzel Wa-shington, Gene Hackman.
EKCELSIOR AZZURRA-16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Pasolini - Un delitto italia-no«, r. Marco Tullio Giordana.
AMBASCIATORI
15.30, 17.50, 20.10, 22.30 »VVatervvorld«, i. Kevin Co-stner, Dennis Hopper.
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »French Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline.
NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’isola dell’ingiustizia (Alcatraz)«, i. Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Oldman.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.00	»L’incantesimo del lago«, risani film; 19.45,
22.00	»L’ultima eelisse«, i. Katy Bates, Jennifer Jason Leigh.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Car-rington«, i. Emma Thompson.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »II vizio nel ventre di Karin e Marisa«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00 »Free Willy II«; 17.40, 19.10, 20.35, 22.15 »Fermo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom.
ALCIONE - 20.00, 22.00 »II guardiano di notte«, r. Ole Bornedal.
LUMIERE - 18.45, 20.30, 2/.15 »Butterfly Kiss«, r. Michael VVinterbottom, i. Amanda Plummer, Saskia Reeves, prepovedan mladini pod 14. letom.
J PRIREDITVE
8. RAZSTAVA - SEJEM
značilnih pridelkov Krasa GROCANA, pokroviteljstvo Kraška gorska skupnost. Program: danes, 16. t. m., ob 17. uri odprtje razstave-sejma; od 20. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet; jutri, 17. t. m., ob 11. uri odprtje razstave-sejma; ob 16. uri kulturni program; od 19. ure dalje ples z ansamblom Primorski Fantje. Oba dneva od 9. do 18. ure prost prehod državne meje Gročana -Lokev; v srenjski hiši razstava gob.
S___________IZLETI
KRIŠKA	ZVEZA
UPOKOJENCEV obvešča izletnike, da avtobus za izlet v Vo odpelje izpred kriškega spomenika jutri, 17. t. m. točno ob 6.45.
H ŠOLSKE VESTI
UČITELJI OS F. BEVKA
na Opčinah sporočajo, da bo začetna šolska maša danes, 16. t. m., ob 10. uri v openski župni cerkvi.
Danes se v Nabrežini vzameta
Sergio in Valentina
Svojemu kapelniku in učitelju ter izvoljenki želijo mnogo sreCe na skupni življenjski poti in lepo Število malih godbenikov
godbeniki in učenci glasbene šole Godbenega društva Nabrežina
Danes se poročita
Valentina in Paolo
SreCe, zdravja in veselja vama želimo vsi ”ta mali"
Veronika, Denis, Petra in Patrick
Ta rinCca je okrogla' kot mlinsko kolo, tak vajina ljubezen draga ■
Devan in Majda
veCno srečna naj bo.
Plesalci, pevke in člani TFS Stu ledi
Privekala je
Urška
S Paulotom, Saško in Ambrožem se veseli
SD Sokol
	
E3	ČESTITKE
Danes stopata na skupno življenjsko pot VALENTINA in PAOLO. Da bi srečno živela in se vedno rada imela vama iz srca želijo družine Kuret, Van-nella in Carli.
Danes stopata na novo življenjsko pot VALENTINA in PAOLO. Da bi ju sreča spremljala skozi vse življenje jima iz srca želijo družine Stopar Anton, Stopar Rudi in Parmesan Franco.
□ OBVESTILA
KD LIPA sporoča, da je v Bazovskem domu še odprta razstava “Leto 1945 skozi objektiv Maria Magajne" danes, 16. t. m. od 20. do 22. ure ter juri, 17. t. m. od
17.	do 19. ure.
JUTRI, 17. t.m., bo ob
18.	uri v Ul. S. Nicolo 27/a na pobudo tržaških katoličanov, ki so vključeni v skupnost Sv. Pija X., katero je ustanovil mons. M. Lefebvre, tradicionalna sv. maša v latinščini po tridentinskem obredu.
KD RDEČA ZVEZDA vabi na tečaj šivanja narodnih noš. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 na sedežu društva.
FOTOKROZEK TRST 80 obvešča svoje člane, da za fotografsko razstavo v priredbi “La finestra",namenjeno vsem včlanjenim skupinam iz dežele FJK v vsedržavno zvezo FIAF na temo “Krajine v FJK“, morajo biti dimenzije črno/belih ali barvanih slik 20x30 ali manjše, toda nastavljene na lepenko iste dimenzije.
TRŽAŠKO FOTOGRAFSKO DRUŠTVO prireja fotografski natečaj na temo “ Človekova podoba“v barvanih ali črno/belih slikah. Dela v štirih izvodih je treba poslati na sedež v Ul. Zovenzoni 4 do 23. t. m. ali na poštni predal št. 1001 -Trst center. Za nadaljnje informacije tel. vsak dan od 18. do 20. ure na št. 040/635396.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja tudi letos glasbeno šolo. Informacije in vpisovanja v Soščevi hiši na Proseku ob torkih in petkih od 20.30 dalje.
GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj v so-delovanu z Godbeniškimi šolami vpisuje za pihala, trobila in tolkala v godbenih prostorih po naslednjem razporedu: Breg: torek in četrtek od 20. do 22. ure, Nabrežina: ponedeljek in četrtek od 20.30 do 22. ure, Prosek: torek in petek od 20.30 do 22. ure, Ricmanje: sreda od 17.30 di 19.30 in Trebče: ponedeljek in petek od 20.30 do 22. ure. Informacije - tajništvo GM, Ul. R.Manna 29 Trst, tel. št. 418605.
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR V.VODNIK začenja vaje v torek, 19. t. m. v prostorih KD V.Vodnik ob 20. uri. Vabljene so vse nove in stare pevke. Informacije na tel. št. 228438 - Valentina.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo urad odprt za člane ob torkih od 9. do 10.30.
SK BRDINA sporoča, da se nadaljujejo treningi vsak torek in četrtek. Zbirališče ob 18. uri na trgu Brdina na Opčinah.
SK BRDINA obvešča, da je sedež odprt. Za informacije vsak ponedeljek od 19. do 20. ure.
SK BRDINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi. Informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 20. ure.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
VPISOVANJA v poklicne	tečaje	za
kozmetičarke/je, frizerke/je in draguljarje. Samo sposobni interesenti naj tel. na Št. 040/368705.
DOMOVIP SRL išče sodelavce. Zainteresirane osebe naj se javijo v sredo, 20. septembra, ob 17. uri v uradu na Opčinah, Proseška ul. 16 - II. nadstropje.
SLOVENSKO podjetje v Gorici išče skladiščnika sposobnega za vodenje in organizacijo skladišča, lahko tudi upokojenec izkušnjo. Vašo ponudbo pošljite na uredništvo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maja 1, 34170 Gorica pod šifro “Odgovornost".
PRIZNANA slovenska firma išče osebo z višjo izobrazbo iz ekonomije in večletno izkušnjo v financah. Pošljite vašo ponudbo na uredništvo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maja 1, 34170 Gorica pod šifro “Odgovornost".
PODJETJE import/export v Gorici išče izkušeno uslužbenko za komercijalno dejavnost. Zaželjeno znanje tujih jezikov. Vašo ponudbo pošljite na uredništvo Primorskega dnevnika Drevored 24. maja 1, 34170 Gorica, pod šifro “IBM".
AUDI 80 AVANT 2.0 E, letnik ’93 v odličnem stanju, ugodno prodam. Tel. v uradnih urah na št. 040/369858 - 362014.
A 112 elegant, letnik ’82 v dobrem stanju z opravljeno revizijo prodam za 700.000 lir. Tel. na št. (040) 576116.
PUNTO 75 prodam, 5 mesecev star, lastnik delavec tvrdke Fiat. Odkupim tudi star avtomobil po dogovoru. Tel. št. 229224.
PRODAM fiat tipo 1400 LE., letnik '93, bele barve, prevoženih 38.000 km. Tel. št. 226517.
ZARADI selitve prodam aprilia RS extrema, letnik '93, 19.000 km. Motor ima še leto garancije aprilia. Cena 4.500.000 lir. Tel. št. 572493 ob uri obedov.
PRODAM po ugodni ce-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
ni spalno sobo bele barve z sezonsko omaro ”4 stagio-ni”, 6 vrat. Tel. 310830 ob uri obedov.
GRADBENO PARCELO NA LAVRI, nasproti Portoroža, izjemna priložnost! 1600 kv.m tik ob morju, z lastno plažo, prodam. Informacije vsak dan od 16. do 20. ure - tel. 00386/61/274323.
PRODAM keramično barvano peč na drva Palaz-zetti, široko 60 cm in visoko 70 cm, 120 kg. Tel. št. 208936.
PRODAM ford escort ghia 1600, pet vrat, 16 v, letnik december 1992. Tel. št. (040) 414478- zvečer.
PRODAM malo rabljen otroški voziček Chicco Atlantic za 120.000 lir in stajico za 30.000 lir. Tel. št. 212635.
PRODAM električno napravo za ohlajevanje mošta. Tel. št. 327240.
PRODAM malo rabljen mali mlin za grozdje. Tel. št. 0481/882421.
PRODAM grozdje - belo na trti, malvazija. Tel. št. 228146.
PO UGODNI ceni prodam fige. Tel. št. 910140.
V	ZGONIKU prodam za-
zidljivo zemljišče površine 2.800 kv.m. Tel. st. 045/7571180	ali
040/215258.
V	TRŽIČU prodam po ugodni ceni petstanovanj-sko hišo s tremi trgovinami. Tel. št. (0481) 82531.
TRGOVINSKI prostor v Gorici, v bližini sodnije, primeren tudi za urad, oddamo v najem. Tel. št. (0481) 531826.
BAR na Proseku išče 18/20-letno vajenca/ko part-time ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 225286.
PREVAJAM slovensko, italijansko in srbohrvaško. Tel. št. 212055.
PODARIMO v Križu dva psička. Tel. 220807 ali Križ 242.
PRISPEVKI
Ob 2. obletnici smrti Vladimira Desca daruje Julka Meden 30.000 lir ter Kristina in Majda 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob bratranca Danila Miliča daruje Zmaga 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z Opčin.
V spomin na Santota Giorgi darujejo prijatelji 60.000 lir za TPPZ Finko Tomažič.
16. 9. 1992	16. 9. 1995
Lička Legiša roj. Mokole
Mož Stanislav in otroci z družinami
Prečnik, 16. septembra.1995
Ob izgubi dragega očeta izreka Sergiotu Ra-smanu in ostalim svojcem občuteno sožalje
KD Fran Venturini
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
REVMA / JAVNA SKUPŽCINA KRAJANOV
Greznice: začetek del najbe še letos
Tako obljublja občinski odbornik Roselli
Občinskemu odborniku za javna dela inž. Alessiu Roselliju gotovo ni bilo lahko razložiti krajanom Pevme, ki so se predsinoCi zbrali na skupščini v osnovni šoli, zakaj z deli za greznično omrežje še ni nic, Čeprav je pred enim letom sam obljubljal, da bodo z njimi zaceli najkasneje januarja letos. Zataknilo se je pri financiranju, se je opravičil odbornik. Del investicije krije sama Občina, del prispeva Pokrajina, Briška gorska skupnost pa prispeva vsoto za kritje obresti na posojilu. Vse to je povzročilo vrsto birokratskih zapletov (»postopek je bil “tragično” dolg«, je dejal Roselli), ki so se končno rešili šele avgusta. Denar torej imajo: bodo zaceli delati takoj? Zal še ne, ker morajo tehniki sedaj še prilagoditi pravilnik za zakup del novim predpisom, ki so v veljavi od junija letos. V najboljšem primeru naj bi torej začeli z deli pred koncem leta. Odbornik se bo osebno zavzel, da bi tokrat res spoštovali obljubljeni rok.
Občani so to novo odložitev sprejeli z glasnimi protesti. Nekateri so . spomnili, da so vsi odborniki, ki so si sledili od leta 1972 dalje, govorili isto, greznic pa kljub temu še ni. Prevečkrat razočarani občani so sedaj naveličani. Sedanji upravi ponujajo zato še zadnjo priložnost: počakali bodo do konca leta, če pa tudi tokrat upravitelji ne bodo spoštovali obljub, bodo reagirali ostro, tudi s cestnimi bloki in drugimi odmevnimi akcijami, so napovedali rasnično razburjeni občani.
Obisk odbornika je predsednik rajonskega sveta Silvan Primožič izkoristil še za pregled drugih odprtih vprašanj s področja javnih del. Med prvimi na spisku je ureditev odtoka vode, ki se nabira v Pevmi ob vsakem dežju. Delno bo pomagala že postavitev greznic, celovitejši poseg pa nameravajo izvesti z denarjem, ki je bil prvotno namenjen za jez na
SoCi. Odpoved temu načrtu je sprostila 75 milijard. 30 naj bi jih dobila goriška občina za ureditev Korna in odtoka voda na celem območju od St-mavra do Podgore, je napovedal Roselli, potreben pa je Cas, saj morajo še izdelati vse načrte. Pri tem bodo, kolikor je še mogoče, skušali obnoviti struge nekdanjih potokov in odtočnih jarkov, brez nasilnih posegov v okolje. Domačini iz St-mavra so priporočili, naj bi skušali tudi zaustaviti izpodjedanje brega SoCe tik pod njihovo vasjo.
Govor je bil še o nekaterih “večnih” problemih: Sirjenju pokopališča v Pevmi, preureditvi župnišča v socialni center, športnem igrišču, obnovi cest. Sirjenje pokopališča zavirata problem zadrževanja vode, ki naj bi ga kmalu rešili, in vprašanje razdalje od poslopij. Ker gre za vaško pokopališče, bi moralo zadoščati 50
metrov namesto rednih 200. Zadnjo besedo ima Zdravstvena ustanova, ki pa si je umila roke in poslala vso dokumentacijo na ministrstvo za zdravstvo v Rim, od koder še čakajo odgovor.
Za župnišče v Pevmi občina nima denarja, paC pa je odbornik pripravljen pomagati (orodje, material itd) rajonskemu svetu pri ureditvi dvorišCa in manjših delih na poslopju, ki naj vsaj zaustavijo razpadanje. V njem bi pridobili sedež rajonskega sveta, vaških društev, pa tudi prostor za razne prireditve in športne dejavnosti.
Slabši pa so izgledi za športno igrišče (ni denarja), pa tudi glede obnove vsaj asfaltne prevleke na stranskih cestah v rajonu še ni nobene konkretne obveze.
Na sliki (Fotostudio Reportage) domačini iz Pevme na skupščini
SKGZ / SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA n
Spodbudni znaki na raznih področjih
Končno umeščena konzulta - Pozitivne ocene dela Zveze - Zavzetost za šolo Trinko
Pokrajinski odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze se je v tem tednu sestal prvič po poletnem premom. Sicer pa poletno obdobje še posebno letos ni pomenilo Cas počitka, saj so vodstvo in člani aktivno sledili številnim vprašanjem in problemom, ki so se pojavljali na raznih področjih, od pohtiCnega do šolskega. Seja je tako bila priložnost za pregled v tem Času opravljenega dela, oceno odprtih vprašanj in načrtovanje nadaljnega delovanja.
Predsednik Karlo Devetak je uvodoma ugotovil, da ostaja politično ozračje še naprej dokaj težko, v tem splošnem okviru pa je spodbudno dejstvo, da rojeva delovanje SKGZ in članic pozitivne rezultate na raznih področjih. Spodbudna je med drugim končna umestitev Konzulte za vprašanja slovenske manjšine pri goriški občini, o čemer je nekaj misli iznesel njen predsednik Rudi Pavšič. Mimo enoletne zamude do umestitve-zaradi že znanih pritiskov neke samozvane nove slovenske komponente je odnos, ki ga je župan na tej prvi seji pokazal do slovenskega predstavniškega organa pozitiven. Konzulto sedaj Caka preizkušnja glede predvidene spremembe njenega pravilnika, pri Čemer bodo skušali elani doseči predvsem to, da bi spremembe ovrednotile vlogo konzulte, ki je po sestavi že dovolj reprezentativna, in ji zagotovile boljše možnosti delovanja. Pavšič je še napo-
vedal, da bo mimo kon-tingentnih vprašanj, ki se pojavljajo zlasti na šolskem področju, skušal uveljavljati slovensko prisotnost tudi na drugih področjih javnega življenja v goriški občini.
Prav šolska vprašanja, začenši s problemom zagotovitve dokončnega sedeža za srednjo šolo Ivana Trinka, so bila predmet razprave tudi na seji SKGZ. Livio Semolič, ki je tudi kot predstavnik Sindikata slovenske šole sledil problemu, je ugotovil, da je bila selitev v Ul. Cappella v primerjavi z drugimi nameni občine (šolski center, LoCnik) najmanjše zlo, da pa mora biti ta rešitev Čimbolj začasna. SKGZ bo zato podprla akcijo staršev in skušala po svojih močeh pritisniti, da bi Cimprej dosegli od občine jasna zagotovila glede dokončnega sedeža za našo srednjo šolo. Možne alternative so po vrsti: poslopje v Ul. Marconi, kjer so sedaj mestni redarji, šolska stavba v Ul. Leopardi in stavba v Kapucinski ulici, seveda po predhodni izvedbi potrebnih obnovitvenih del.
Kot rečeno so pri preverjanju delovanja zveze in članic prevladovale pozitivne ugotovitve. To gotovo velja za delovanje Dijaškega doma z rekordnim vpisom v Poletno središče in močnim vzponom v vpisovanju gojencev, ki je še v teku. Pozitivne so tudi ocene obnovljene samostojne dejavnosti šole Glasbene matice v Gorici. Po težavnem obdobju poskusov združevanja s Centrom
Emila Komela in razočaranj zaradi nekorektnega ravnanja sogovornikov, je bilo rečeno, je odziv na obnovljeno samostojno delovanje goriške šole GM presegel vsa pričakovanja. Pozitivne note zadevajo še reorganizacijo uradov, krepitev delovanja knjižnice Damira Feigla in pa delo z mladimi, med katerimi se kažejo spodbudni znaki prebujanja, ki jih želi SKGZ podpreti. V ta namen so že pripravili zahteven program dela, katerega cilj je predvsem ta, da bi mladim ponudili instrumente in priložnosti za združevanje in aktivnejše vključevanje v družb eno-politiCno življenje.
Na seji seveda niso izostale niti kritične ugotovitve. Semkaj sodi potreba po aktivnejšem nastopanju Zveze v zunanjih odnosih, z javnimi ustanovami in strankami, zaskrbljenost zaradi nevarnosti krčenja že itak preskromnega prostora, ki ga Gorica ima v manjšinskih medijih nasploh, od dnevnika pa do katoliško usmerjenih tednikov, kjer utegne združevanje premakniti težišče iz Gorice v Trst. Negativne pripombe so šle tudi na raCun Čezmejnih odnosov, pri čemer je skoraj popolno ignoriranje zamejskih Slovencev ob nedeljski proslavi 50-letnice osvoboditve na Lokvah le zadnji primer premajhne ah celo niCne pozornosti preštevilnih političnih in upravnih krogov v Sloveniji in,.žal, tudi bližnji Novi Gorici do manjšine.
VZPI-ANPI / NA PROSLAVI NA LOKVAH
Pospešiti Je treba “diplomacijo narodov”
Pozdrav Silvina Poletta - Srečanje s Kučanom
Dve pomebni prireditvi sta se v nedeljo, 10. t.m. odvijali na Goriškem. Na Lokvah je bila, v okviru prireditev ob občinskem prazniku Nove Gorice, ki ga v tej občini obhajajo kot spomin na dogodke v septembru leta 1943, ko se je na Primorskem zaCela množična vstaja, proslava ob 50-letnici osvoboditve. V Selcah, v občini Ronke, pa je bilo tradicionalno srečanje nekdanjih partizanskih borcev - partizanski miting. Spet so srečali borci in njihovi družinski elani iz Italije, Slovenije in Hrvaške.
Slovesnosti na Lokvah, kjer je imel glavni govor novogoriški župan Črtomir Špacapan, so se udeležili, poleg številnih uglednih gostov - naj na prvem mestu omenimo predsednika republike Milana Kučana, podpredsednika Zveze ZB NOV Lada Poharja, ministra za kulturo in nekdanjega novogoriškega župana Sergija Pelhana - tudi predstavniki borčevskih organizacij in združenj iz Gorice. V imenu VZPI -ANPI je udeležence proslave pozdravil Silvino Poletto, ki je v nagovoru podčrtal vlogo in velik krvni davek goriškega
prebivalstva v boju za svobodo. Poudaril je tudi današnje naloge in odgovornosti borcev v odporništvu, da se postavijo proti vse pogostejšim poskusom izkrivljanja zgodovinskih dejstev. Proti poskusom razvrščanja narodov in na: rodnosti po načinu njihovega razmišljanja in ravnanja, v bolj ali manj civilizirane oziroma povsem akulturne narode, kakor skuša to delati italijanska desnica. Treba je pospešiti vlogo in nalogo "diplomacije narodov”, ki ni in ne more biti v nasprotju z "uradno” diplomacijo držav, ki si dejansko želijo miru in prijateljstva. Gre za naloge, ki jih borci, elani VZPI - ANPI opravljajo že pet desetletij in za cilje, za katere delujejo tudi Člani drugih protifašističnih organizacij, kakor so AVL, ANED, ANNPIA. Utrditi in poglobiti je treba prijateljstvo, ki se je skovalo v letih med vojno.
Delegacijo goriške sekcije VZPI - ANPI, ki so jo sestavljali poleg Poletta še Stanko Kuštrin, Mirko Vendramin in Luigi Franco je pozdravil tudi predsednik KuCan.
GORICA / SVE2 GROB
Sindikalisti CGIL in borci žalujejo za D. Papaisom
Pri VZPI in pri delavski zbornici CGIL so se te dni poklonili spominu Danteja Papaisa. Pokojnik, ki je bil star sedemdeset let, se je zelo mlad aktivno vključil v odporniško gibanje na Tržiškem. S partizanskim imenom Athos je deloval v garibaldinskih enotah na območju naše dežele. Konec vojne je bil komisar v brigadi GAP “Montina”. Dobro leto po koncu vojne se je preselil na Reko, od koder je potem šel na Sicilijo in se zaposlil na gradbiščih velikih industrijskih objektov. Po vrnitvi v Gorico se je zaposlil v podgorski tekstilni tovarni, kjer je ostal dobrih deset let. Bilo je v Času, ko je bila tovarna še na višku proizvodne
dejavnosti vendar pa so se sindikalni predstavniki, Papais med prvimi, soočali s težkimi vprašanji zaščite zdravstva zaposlenih v tej tovarni, zlasti tistih, ki so delali v oddelku za proizvodnjo umetnih vlaken.
Pogreba so se poleg najožjih družinskih elanov in sorodnikov udeležili številni predstavniki sindikata, bivši borci in delovni tovariši.
4. septembra 1995 sta MIRJAM LEVSTIK in ROBERTO SPERANZA
dobila malo
Evo
Staršema , in novo-rojenki želijo vso srečo nona Lina, nono Elio in prijatelji
_______________KINO
GORICA
VriTORIA 17.40-19.50-22.00 »Allarme rosso«. Igrata Denzel VVashingh-ton in Gene Hackman. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.15-19.40-22.00 »VVatervvorld«. Igra Kevin Costner.
a ŠOLSKE VESTI
GLASBENA MATICA -GORICA prireja teCaj za JAZZ GLASBO. Vpisovanje in informacije na tajništvu šole, ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508).
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1995/96 do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije in prijave v upravi doma, tel. 533495.
□ OBVESTILA
KRUT prireja zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah od 24. septembra do.4. oktobra ter od 4. do 14. oktobra. Prijave pri g. Anamariji v Ul. Malta 2, tel. 531644.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 18., in torek, 19. t.m., zaprta.
H________________IZLETI
SPD GORICA obvešča udeležence jutrišnjega izleta v Belo krajino, da bo avtobus odpeljal ob 6. uri iz Rožne doline (na slovenski strani). Kosilo iz nahrbtnika. Priporoča se primerna obutev. Na razpolago je še nekaj mest. Prijave pri odborniku Klemšetu.
gg ČRPALKE
Danesin jutri so na Goriškem dežurne črpalke: GORICA
ESSO - Ul. Aqmleia MONTESHELL - Trg Municipio
AGP - Ul. L. Isonzo P - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO - Trg Unita TRZIC
AGP-U1. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco
P - Ul. IV. novembra
ŠKOCJAN
ESSO - Tig Liberta
STARANCAN
ERG - Trg Repubblica
KRMIN
AGP - Drev. V. Giulia
FARA
ERG - Ul. Gorizia
POLJAN-SREDPOLJE
P - Ul. IH Armata
;; lekarne
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, UL Romana 147, tel. 40497.
ŠOLA / VČERAJ ZAČETEK POUKA V VSEH OSNOVNIH ŠOLAH IN VRTCIH
NOVICE
Z zmernim optimizmom v novo šolsko leto 1995/96
Več otrok v šolah in vrtcih - Pet samostojnih razredov v Revmi
Prvi dan pouka na osnovnih Šolah in v vrt-oih so na Goriškem priCe-
v znamenju zmernega optimizma. Ocena se na-Oaša predvsem na število Učencev v prvih razredih, oziroma na posameznih solah in na število otrok v Vzgojnovarstvenih usta-Uovah. Osnovne šole obiskuje več učencev kakor v lanskem šolskem letu, oolj številni so tudi prvi razredi. Podobno stanje je tudi v otroških vrtcih. V Četrtek so na skrbništvu opravili zadnja imeno-yanja glede učnega osebja iu na tem področju ni, oziroma ne bi smelo biti Večjih težav.
Stanje na posameznih Šolah se je znatno popra-rulo. Tako imajo na šob v Pevmi letos spet pet sa-Uiostojnih razredov, kar je vsekakor spodbuden po-uutek, ki že sam na sebi spodbija pred meseci izrečeno namero občinske jrprave, da bi šolo zaprla tu učence preselila v mesto. V Steverjanu imamo jetos namesto enega, dva kombinirana oddelka, Poudarja ravnateljica go-riškega okrožja dr. Mirka ^rejnikova. Dobri so tudi Ogledi za naslednje šolske leto. Nekaj novih uioci (tri) so pridobili v stalež v otroških vrtcih.
Učitelji so se sicer znašli pred čisto novimi Ualogami: treba bo, tudi v sodelovanju s starši, izpolniti takoimenovano listino storitev oziroma dejavnosti. Gre za novost, kt je po svoje zanimiva in spodbudna, vendar pa istočasno povzroča tudi dvome, da se ne bi “novost” spremenila zgolj v dodatno birokratsko obre-Uienitev.
Začetek pouka na osnovni šob v Doberdobu so obeležili s srečanjem med starši, učitelji in otroci ter, seveda, z veliko torto. ”Prvi korak v šolo je pomemben dogodek za vsakega otroka, zato je še kako pomembno, s kakšnimi občutki to sprejema”, nam je po telefonu povedala ravnateljica dr. Nataša Paulin. Novo šolsko leto začenjajo sicer z vrsto manjših in še nerešenih težav, predvsem kar zadeva opremo in inštalacije na nekaterih šolah. Gre predvsem za prilagajanje električne inštalacije novim predpisom glede varnosti. Gre za vprašanja, ki se rešujejo in ki nikakor ne bodo vplivala na reden potek dejavnosti. "Priznati moram, da se vsi trudijo, da bi odprta vprašanja reši-
U”.
Spodbudna je ugotovitev glede otroškega vrtca v Sovodnjah, kjer delujeta letos dve sekciji in kaže, da so izgledi tudi za prihodnje in naslednje leto kar ugodni. V vrtcih je letos enako število otrok, kakor v osnovnih šolah (109).
Podatki, ki smo jih objavili v začetku marca letos se glede števila učencev na osnovnih šolah niso bistveno sprememb, nekaj pozitivnih premikov pa je glede prijav v otroške vrtce. V prvih razredih osnovnih šol v go-riškem okrožju je letos 39 (lani 35) učencev, v vseh razredih pa 171 (164). V doberdobskem okrožju je stanje naslednje: v prvih razredih je letos 21 (lani 22) učencev, v vseh razredih pa 109 (103).
Učenci prvega razreda v osnovni šoli v Revmi (Fotostudio Reportage)
Teritorialni pakh po rimskem incidentu zavladala spet sloga
Na Trgovinski zbornici so se sestah predstavniki javnih uprav, gospodarskih in družbenih sil, ki sodelujejo pri ti. teritorialnem paktu za razvoj Goriške. Pokrajino je predstavljal odbornik Petiziol, prisotni so bili župana Gorice in Tržiča, predstavniki sindikalnih zvez in gospodarskih združenj.
V prebes so vzeb študijo o posledicah vstopa Slovenije v Evropsko zver zo, ki ga je pripravil tehnični odbor sodelujočih pri paktu. Veliko pozornost so tudi posvetili razpravi o potrebi po skupnem in koordiniranem nastopanju tako pri načrtovanju bodočnosti goriskega gospodarstva kot glede kratkoročnejših specifičnih vprašanj (težave špediterjev in prevoznikov, odnosi z Evropsko zvezo, problematika
bencina proste cone, še neuresničene infrastrukture iz Osimskih sporazumov). Po znanem julijskem rimskem incidentu, ko je delegacija Pokrajine nastopala v konfliktu z vsemi drugimi goriškimi komponentami, so tokrat obnoviti dialog in sodelovanje med vsemi sogovorniki. K temu je očitno prispevalo tudi dejstvo, da je Pokrajino tokrat zastopal odbornik Petiziol namesto svetovalca Koglota in njegovih “izvedencev”.
Med sklepi tega sestanka velja omeniti osvojitev predloga predsednika Trgovinske zbornice Bevilacque, naj bi pozornost najprej posvetili “paketu Altissimo” (zakon 26/86, ki zapade konec leta) in programom, ki naj bi jih financirali z evropskimi prispevki Objektiva 2.
Obvestilo Videmske univetze
Tajništvo Videmske univerze obvešča, da so 5. septembra v Vidmu opravili selekcijo za sprejem 30 tečajnikov v prvi letnik tečaja za prevajalce. Vseh kandidatov je bilo 113. Lestvica je razgrnjena na sedežih univerze v Vidmu in Gorici. Na lestvici so tudi imena kandidatov, ki so se uvrstiti od 31. do 35. mesta. To v primeru, če bi kdo od sprejetih študentov ne potrdil vpisa. Tajništvo univerze obvešča nadalje, da je treba do 18. t.m. urediti vse formalnosti v zvezi z vpisom v omenjeni tečaj. Do 11. oktobra pa je čas za vpis v tečaj za operaterje na področju kulturnih dobrin.
Čistili bodo desni breg Soče
Kulturni krožek “Terra”, k deluje v sklopu združenja Legambiente, bo v nedeljo, 24. septembra, organiziral čiščenje desnega brega Soče in sicer v neposredni bližini odlagališča odpadnega materiala. Za podrobnejša pojasnila glede poteka čiščenja, organizacije itd, naj interesenti pokličejo po telefonu 0481 - 32273 od torka do sobote v delovnem času. V slučaju slabega vremena bodo čiščenje opraviti v nedeljo, 1. oktobra.
S koncertom se bodo spomnili grofa Guglielma Coroninija
Jutri ob 16. uri bodo v Coroninijevem parku priredili koncert, ki je bil napovedan v sredo, a je odpadel zaradi slabega vremena. Nastopila bosta flavtista Giorgio Samar in Giancarlo Canati. Ob koncertu se bodo spomnili tudi pokojnega grofa Guglielma Coronija Cromberg, ob 5. obletnici smrti.
Rinaldo Gorini razstavlja v atriju železniške postaje
V	čakalnici na goriški železniški postaji bodo danes ob 18.30 odprli razstavo fotografij Rinalda Gorinija, ustanovnega člana krožka Gircolo Fotografico Ison-tino. S fotografsko kamero se Gorini ukvarja že več desetletij. Zmeraj je iskal samostojen pristop do te zvrsti umetnosti. V zadnjem času se s kamero posveča odkrivanju daljnih dežel.
Mednarodna in transmedijska skupinska razstava
Na sedežu združenja Graphiti, v ulici Faiti 34/A, bodo jutri ob 11.30 odprti bansmedijsko razstavo del ustvarjalcev iz Italije, Avstrije, Danske, Slovenije in Hrvaške ter ZDA. Slovenijo predstavljajo Klementina Gobja, Rudi Skočir in Klavdij Tutta. Razstava bo odprta do 30. septembra.
V	Ločniku odpirajo novo telovadnico “Spazio”
V	Ločniku odpirajo novo telovadnico kjer bodo, že od prihodnjega tedna, začeti z zelo raznoliko dejavnostjo, od yoge do plesa, razgibalnih vaj itd. Dejavnost se bo odvijala večkrat tedensko v dopoldanskem, popoldanskem in večernem času, namenjena pa je občanom vseh starosti. “Spazio”, tako so poimenovali novo pobudo, ima sedež v ulici Marega 26 . Informacije nudijo tudi po telefonu 392133, ob ponedeljkih in četrtkih od 10. do 12. ure in ob petkih od 17. do 19. ure. Spazio je član združenja UISP.
ZDRAVSTVO / NEURADNO SPOROČILO DR. BARATT1JA
Sedanjo bolnišnico je mogoče obnoviti
Toko so ugotovili strokovnjoki Edilso
Splošno bolnišnico v ulici Vittorio Venet o je mogoče prenoviti. Pozitiven odgovor v tem smislu so včeraj, sicer še neuradno, anticipirali izvedenci podjetja Edilsa izrednemu upravitelju Zdravstvene ustanove dr. Barattiju, medtem ko bodo kompletno dokumentacijo ekspertize izročili v ponedeljek. Podrobnosti niso znane. Upati je, da se bo zdaj zelo hitro pričela izdelava načrtov, ki so nujno Potrebni za pridobivanje finančnih sredstev in v tem pogledu je treba začeti vse znova kajti "trenutno denarja ni, kaj je bilo prej ne vem”, je dejal na zadnji skupščini županov izredni upravitelj dr. Baratti.
Upati je tudi, da se bodo končno polegle polemike in prepiri glede izbire lokacije in da se bo, poleg rekonstrukcije goriške splošne bolnišnice, začelo smotrno in hitro razreševati tudi drugo pereče vprašanje zdravstva, to je usoda bolnišnice Usmiljenih bratov. To ustanovo, ki že od vsega začetka deluje le s polo-
vično zmogljivostjo, naj bi preuredili v nekakšen deželni center za rehabilitacijo s posebnim statusom. To pa je mogoče doseči le s podporo Dežele in v tej smeri gredo zdaj prizadevanja krajevnih politikov. Razreševanje tega občutljivega vprašanja -občutljivega predvsem zaradi delovnih mest ki bodo izginila v primeru zaprtja bolnišnice - je v marsičem odvisno od dejanskih namer in odločitve Usmiljenih bratov. Slišati je, da so spet v teku pogovori, da pa še ni povsem jasno stališče vodstva reda. Eno je gotovo: dosedanje stanje ne more trajati in je treba poiskati drugačne rešitve.
Na prepihu je preko dvesto uslužbencev (od zdravnikov do bolničarjev, tehnikov in pomožnega osebja), M so na skupščini že glasno in jasno opozorili na težaven položaj in ki v prihodnjih dneh, poleg niza srečanj z upravitelji, na deželni in krajevni ravni, napovedujejo tudi druge oblike protesta.
GORICA / OBČINSKI SVET VZEL V PRETRES OBRAČUNE
Občinski podjetji za lekarne in storitve poslovali s pribitkom
Trije svetovolci CDU so dejonsko že sestovni del večine
Goriški občinski svet je včeraj vzel med drugim v prebes lanskoletna obračuna Občinskega podjetja za lekarne in Mestnega podjetja za storitve. Obe sta poslovanje sklenili z rahlim pribitkom. Razprava o problematiki obeh je bila na moč podobna razpravam iz prejšnjih let, kar dokazuje, da ostajajo problemi v isti. Pri tej enoličnosti je zato še bolj izstopal morda glavni politični podatek včerajšnje seje (in tudi to ni absolutna novost, saj je bilo signalov v tej smeri že precej): to namreč, da so trije svetovalci Ljudske sbanke, ki so se opredelili za Butti-glionejevo CDU, v bistvu že sestavni del večine. Njim se mora koalicija zahvaliti, da včerajšnja seja ni klavrno propadla že ob prvem glasovanju, ko je opozicija spet izkoristila številne vrzeli v večinskih klopeh in zapustila dvorano. Sklepčnost sta zagotovila predstavnika CDU.
O podjetju za lekarne, ki upravlja občinski lekarni v Standrežu in pri
sv. Ani ni kaj dosti povedati. Poslovanje so sklenili s skromnim pribitkom (milijon 726 tisoč Ib), kar je manj kot v prejšnjih letih. Razlog, so razložiti upravitelji, je v uvedbi ticketov in drugih novosti, ki so zmanjšale prodajo zdravil. Slednja je bila lani za 7, 5% manjša kot leto prej, skupni bruto dohodek lekarn pa je znesel 2 milijardi 59 milijonov.
Poslovanje Mestnih podjetij za storitve je v skupnem seštevku navrglo 70 milijonov pribitka. Pozitiven je bil energetski resor: z močno povečano prodajo elektrike so zaslužiti 229 milijonov Ib, od prodaje plina pa 34 milijonov. To je sicer za celih 136 milijonov manj kot leto prej, kar gre pripisati zlasti zmanjšani porabi zaradi lanske mile zime. Prodaja vode je prav tako pozitivna za 19 milijonov lir, pa čeprav ostaja nerešen večni problem izgub v do-bajanem vodovodu, kjer je lani odteklo v podzemlje kar 46% vse prečrpane vode. Izgube so kot ved-
no beležili v mestnih avtobusnih prevozih: deficit je znašal 212 milijonov tir, kar je sicer manj kot leto prej (-375 mil). To zmanjšanje deficita pa po drugi sbani ni razveseljivo, saj so ga dosegli z občutnim kle-stenjem storitev (manj prog, redkejše vožnje), ki se pozna tudi v zmanjšanju števila potnikov od milijona 800 tisoč na milijon 600 tisoč.
Mestna podjetja se bodo kmalu preobrazila v delniško družbo v pretežno če že ne izključno občinski lasti. Občinski odbor se je že opredelil za to, v naslednjih tednih naj bi o tem razpravljal tudi občinski svet, ki pa se bo odslej sestajal “v izgnanstvu”. Vse seje od 19. t.m. do srede oktobra bodo namreč v avditoriju klasičnega liceja Dante v Drev. XX. septembra in to zaradi del v občinski sejni dvorani. Dvorano bodo preuredili zaradi obiska predsednika republike Scalfara, ki bo prišel v Gorico 3. in 4. oktobra in se tud srečal z avstrijskim kolegom Kleistilom.
PON TOR SRE ČET PET
1611,5	1613,4	1613,8	1609,5 1609,1
1096,1	1094,4	10879	1082,2 1078,8
NOVICE
Na milanski bom včeraj za 1.400 milijard poslov
MIT.AN - Borzni teden se je v Milanu konCal v pozitivnih tonih, izstopa pa podatek o močnem porastu poslov, s katerimi je delniški trg sklenil septembrski ciklus. Vredni so bih kar 1.418 milijard lir, medtem ko se je zadnji Mibtel zvišal za 0,71 odstotka. Za nov borzni mesec analitiki napovedujejo, da bo pozitiven, še posebno po zadnjih uspehih lire in po ugodnem gibanju tečajev future na državne vrednotnice.
Davčna uprava bo pogledala v žepe frizerjev in krošnjarjev
RIM - Potem, ko je »prečesala« zobozdravnike in upravitelje stanovanjskih skupnosti, se davčna uprava pripravlja, da stopi na prste frizerjem, lepotnim salonom, krošnjarjem, ki na stalnih mestih prodajajo obleko in obutev, in mehaničnim delavnicam. Vsem tem katergorijam je finančno ministrstvo začelo razpošiljati vprašalnike, ki jih bo treba vrniti v 16 dneh, v naprotnem primeru pa jih bodo prišli izpolnit kar finančni stražniki.
Mednarodni simpozij o elektromagnetni kompatibilnosti
LJUBLJANA - Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje bo pod pokroviteljstvom ministrstva za znanost in tehnologijo ter ministrstva za promet in zveze v sredo, 20. septembra, v hotelu Austrotel v Ljubljani pripravil mednarodni simpozij o elektromagnetni kompatibilnosti. Odprl ga bo minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, udeležence pa bosta pozdravila tudi minister za promet in zveze Igor Umek ter predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk.
Na simpoziju bodo ugledni domači in tuji strokovnjaki govorih o smernicah Evropske unije za prihodnjo ureditev tega področja v Sloveniji. Prvega januarja 1996 v državah EU namreč začne veljati poenotena zakonodaja, ki bo preprečevala prodajo elektromagnetno nekompatibilnih naprav.
SKB banka pridobila nemškega delničarja
LJUBLJANA - SKB banka je februarja letos končala dokapitalizacijo, s katero se je njen kapital povečal na 242, 5 milijona nemških mark. V projektu dokapitalizacije je sodelovala Evropska banka za obnovo, in razvoj, ki je s 15-odstotnim paketom delnic postala največji delničar SKB banke. Širokemu krogu delničarjev se je 14. septembra pridružila tudi Deutsche Investitions und Entwicklungsgesellschaft iz Kolna, poznana kot DEG. Ta je z nakupom 19.500 delnic pridobila 5-odstotni delež v kapitalu SKB banke, kar jo uvršča za Mestom Ljubljana na tretje mesto po številu delnic.

1
:
■
11

■
—I
■
■
■
■
i|

ADRIA AIRVVAVS
V
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512
DENARNI TRG / VZPOREDNO Z VRAČANJEM DOLARJA K »STARI SLAVI«
S krepitvijo lire vse glasnejše zahteve po pocenitvi denarja
Marka včeraj padla pod 1.090 Ur, kolikor ni veljala že od februarja
MILAN - Lira je včeraj zaokrožila zelo ugoden teden in se še okrepila do marke, ki je prvič od februarja padla pod vrednost 1.080 lir (po tečajnici Banke Italije 1.078, 86). Da ta krepitev stoji na zanesljivih nogah, govori tudi zvišanje vrednosti lire v razmerju do vseh ostalih pomembnejših bankovcev, vključno z ekujem, medtem ko je dolar ostal na četrtkovi ravni. Ravno to pa je najbrž najpomembnejši podatek za italijansko valuto, saj se je zelenemu bankovcu na mednarodnih trgih vrnila skoraj že pozabljena moč.
Kaže, da magična meja 1,50 marke za dolar ne bo več dolgo taka, saj je bilo glede na trud večine pomembnih centralnih bank, da bi okrepile dolar, rast dolarja pričakovati že prej. Do preskoka nad tečaj 1,50 marke za dolar je prišlo že v četrtek na daljnovzhodnih trgih. Seveda so prav Japonci tisti, ki jim čim dražji dolar najbolj ustreza, zato je bil njihov trud pričakovan, strošek petih milijard dolarjev, kolikor je japonska centralna banka pri zadnji intervenciji porabila za nakup dolarjev, pa v tej optiki ni presenetljiv. Kot rečeno, se je včeraj tečaj dolarja ustalil proti vsem valutam in ne kaže velikih odstopanj, čeprav najbrž
čas, ko bo za ameriški dolar treba odšteti več kot marko in pol, tudi v Evropi ni daleč. To dokazujejo tudi podatki o nizki stopnji inflacije v Nemčiji, kar je predpogoj za znižanje obrestnih mer in ošibitev marke. Drugo dejstvo, ki govori dolarju v prid, pa je zaupanje investitorjev v ameriško gospodarstvo, o čemer priča tudi pozitivno gibanje obeh indeksov največjih borz, Dow Jonesa in Nikkeija. Pozitiven Dow Jones še dodatno krepi dolar. Japonci bi bili zadovoljni šele pri tečaju 110 jenov za dolar, kar pa prav v kratkem času najbrž ne bo mogoče. Kaže pa na dolgoročno gibanje in veliko verjetnost, da se bo tudi Japonska končno pocenila.
Toda analitiki ne rišejo rožnatih perspektiv samo dolarju, ampak tudi liri, ki se ji bliža 3. obletnica odhoda iz evropskega monetarnega sistema. Tudi tuji analitiki se zdaj strinjajo, da se je za italijansko valuto začel nov pozitiven ciklus, ki pa ga seveda lahko neustrezna notranja ekonomska in polična dogajanja zlahka kompromitirajo. Gospodarstvo pa s krepitvijo lire seveda računa tudi na pocenitev denarja, ki je za njegovo rast in tudi za povečanje zaposlenosti nujno potrebna, po drugi strani pa jo narekuje tudi
nevzdržna razlika v obrestnih stopnjah, ki Italijo loči od njenih evrop-v skih partnerjev. »Ne moremo si zamisliti, da bi lahko ostali kompetitivni s ceno denarja, ki je približno dvakrat tolikšna kot v Nemčiji,« je včeraj opozoril podpredsednik Confindustrie Giorgio Fossa, ki je sicer priznal, da so »razmere v Italiji precej težavnejše kot v Nemčiji, vendar to še ne pomeni, da moramo plačevati v Italiji denar dvakrat toliko kot v Nemči-
ji.«
Problem obrestnih stopenj je zelo zapleten tudi za samega generalnega direktorja Banke Italije Vicenza Desaria, ki meni, da ob tem ni dovolj gledati le menjalniške tečaje. Zagotovil pa je, da je centralna banka zelo pozorna na problem cene denarja in da bo takrat, ko se bodo ustvarili pogoji za njegovo znižanje, najbolj vesela prav sama. Glede rokov za morebitno znižanje obrestnih stopenj pa se De-
sario ni hotel prenagliti, češ da še ni mogoče nobeno predvidevanje. Pridržek je še toliko bolj razumljiv pred bližnjimi podatki o gibanju cen pri proizvajalcih in grosti-stih, ki jih bo Istat objavil 20. septembra, in o položaju inflacije v devetih vzorčnih mestih, za katerega bomo izvedeli dan kasneje. Generalni direktor zakladnega ministrstva Mario Draghi pa je že včeraj namignil, da zadnji podatki s cenovne fronte niso najboljši.
Danes tretja obletnica odhoda lire iz monetarnega sistema
RIM - Marka se torej oddaljuje od konic, ki jih je bila osvojila v preteklih mesecih, povračilni tek lire pa sovpada s predvečerom 3. obletnice njenega umika iz družbe evropskih bankovcev. Odločitev, da jo umakne iz evropskega denarnega sistema, je namreč takratna Amatova vlada sprejela v noči med 16. in 17. septembrom 1992.
Do hudih valutnih motenj je prišlo že avgusta 1992, ko se je vlada odločila, da zajezi špekulacijo s razvrednotenjem lire in tako vzpostavi nova ravnovesja, vednar šele po 20. septembru, ko je bil v Franciji napovedan referendum o sporazumu iz Maastrichta. Toda namera ni zadostovala, špekulacija se je nadaljevala in 4. septembra 1992 je lira prebila meje nihalnega pasu, dovoljenega v evropskem denarnem sistemu. Takratni guverner Banke Italije Ciampi je sprožil alarm zaradi stanjšanja re-
zerv, posegi centralne banke v zaščito lire pa so zahtevali že preveč žrtev. Amato je bil tako prisiljen anticipirati razvrednotenje lire za 7 odstotkov z 20. na 13. september, toda nova »obrambna linija« je držala samo štiri dni. V noči med 16. in 17. septembrom je bil v Bruslju sklican nuj no stni sestanek, na katerem se je za umik iz EDS odločil britanski premier Major, Amatu pa ni preostalo drugega, kot da sledi njegovemu zgledu. Vse skupaj je spremljalo se razvrednotenje španske pezete in portugalskega eskuda, tako da se je evropski denarni sistem pokazal za nedoraslega namenu, s katerim je bil leta 1973 ustanovljen kot »monetarna kača«, leta 1979 pa spremenjen v »sistem« z nihalnim pasom valutnih tečajev med 5 in 12 odstotki. Zdaj so merila še mehkejša, a jih bo nova, maastrichtska faza evropske integracije zagotovo spet privila.
SEJMI / OB URADNEM DNEVU TRSTA
Tržaška gospodarska delegacija na sejmih v Celju in v Zagrebu
TRST - Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Slovenijo na eni in med Italijo in Hrvaško na drugi strani ter vloga, ki jo igra Trst s svojimi podjetniškimi strukturami v tem okviru so bile osnovne teme razprav in razgovorov na različnih ravneh, ki jih je imela včeraj tržaška gospodarska delegacija v Celju in v Zagrebu ob priložnosti tržaškega dne na tamkajšnjih mednarodnih sejmih. Delegacijo je vodil Adal-berto Donaggio, predsednik tržaške Trgovinske zbornice, ki je o tem izdala daljše tiskovno sporočilo.
Tržaško gospodarstvo se z organizacijskim pokroviteljstvom Trgovinske zbornice dejavno udeležuje obeh velikih razstavnih prireditev, in to tako z blagovnimi kot institucionalnimi stan-di. Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju sta včeraj tržaški paviljon obiskala med drugimi tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah in predsednik celjskega sejma Pangherl, medtem ko so bili v tržaški delegaciji poleg Donaggia še člana zborničnega odbora Ret in Petrucco, predstavniki
stanovskih združenj obrtnikov (med katerimi je bilo tudi SDGZ), predstavniki kakih deset podjetij razstavljal-cev, posamezni operaterji in kar 50 tržaških obrtnikov. Ta številka najbolj nazorno dokazuje veliko zanimanje za italijansko-slovenske gospodarske odnose s posebnim ozirom na obrtni sektor, je zapisano v poročilu tržaške zbornice. Predstavnike tržaškega gospodarstva so v Celju spremljali tudi gospodarski svetnik italijanske ambasade v Ljubljani, direktor predstavništva zavoda ICE v Sloveniji Pollano in odgovoren za stike z Italijo pri Gospodarski zbornici Slovenije Lenardič.
Popoldne se je tržaška delegacija preselila v Zagreb, kjer se ji je pridružil tudi župan Riccardo Illy. V spremstvu tamkajšnjega italijanskega veleposlanika Pense je imela dolg razgovor s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Sternom, kateremu je Donaggio opisal možnosti za utrditev in nadaljnjo rast blagovne menjave in proizvodnega sodelovanja med Trstom in hrvaškim gospodarstvom.
TRENDI / KAJ BO Z INFLACIJO?
Prihodnji teden podatki Istata
V sredo o julijskih cenah proizvajalcev, v četrtek pa o inflaciji
RIM - Pred začetkom prihodnjega tedna, ki bi ga lahko poimenovali kar »teden cen«, je še veliko neznank, ki bodo razvozlane v sredo in četrtek z objavo najnovejših cenovnih podatkov zavoda Istat. V sredo bomo izvedeli za julijsko gibanje cen pri proizvajalcih, v četrtek pa za septembrski tek inflacije v devetih vzorčnih mestih. Vlada, podjetniki, sindikati, operaterji in ekonomisti čakajo na podatke z veliko nestrpnostjo, saj bodo prava preizkušnja za zaokroženje letošnjih ekonomskih gibanj.
Bo popuščanje cen surovin v kombinaciji
z zaspanim ritmom notranjega povpraševanja zavrlo rast cen pri proizvajalcih? Je inflacija resnično že dosegla vrhunec s 5, 8 odstotka v avgustu, kot meni Banka Italije? In lira, ali bo znala reagirati na morebitno rahlo zvišanje cen v široki porabi, kot se je že premerilo pretekli mesec in kot napovedujejo nekateri raziskovalni zavodi? S temi in še mnogimi drugimi vprašanji čaka gospodarstvo na prihodnji teden, ki bo zagotovo »teden cen«, a bi utegnil biti tudi teden finančnega zakona, ki ga je vlada napovedala za polovico meseca ali najkasneje do 20. septembra.
GLASBA / RAZGOVOR S PREDSTAVNIKOM SKUPINE INTI HUMANI
SSG / PREMIERA BO V ZAČETKU OKTOBRA
»Svet je pretesen za individualizem«
Med ponedeljkovim koncertom ansambla Inti Ulimani (na sliki na Trgu Unita, foto KROMA) na tržaškem Gradu sv. Justa smo se pogovorili s Idtari-stom najbolj znane čilske skupine, Jorgom Coulo-nom (na sliki, foto KROMA).
Kako se spominjate tistega odločilnega dne iz teta 1973?
»Kljub temu, da je mi-nilo že veliko Časa, je za ttas kot da bi se bilo zgodilo včeraj. Bili smo zelo ^tedi, novica, da je Pi-n°che v naši domovini vzpostavil fašistično diktaturo, je bil verjetno Rajvecji šok v našem življenju. To so izkušnje, ki Pustijo neizbrisne sledove v življenju posameznika. Sprememba nas je izkore-tenila s tako silo, na kate-r° nihče ni bil pripravljen.«
Bili ste simbol. V študentskih manifestacijah te let ’60 in ’70 so povorke poleg slik Che Guevare spremljale vaše pesmi. Kako ste vse to doživljali?
»To je bil tisti del naše-8a glasbenega življenja, ead katerim nismo imeli kontrole. Sedaj vidimo Vse to, takrat pa smo bili v celoti v vrtincu dogodkov. Problem Cileja in ce-tetne Južne Amerike nas Je popolnoma prevzemal.«
Kakšna je lahko današnja vloga vaših politi-tehh pesmi?
»Nikoli nismo ločevali našega glasbenega ustva-rjanja na instrumentalno glasbo in na pesmi s poli-dCno ali socialno vsebino. Kes pa je, da smo glasbi vedno pripisovali posebno vlogo v družbi, vlogo nečesa, ki je tesno povezano z najbolj globokimi Potrebami človeka v družbi. Njegovi problemi in težave se niso izničile, socialne krivice so se vse Prej kot razrešile, nasproten, še bolj so se zapletle. Kar pa ne olajša življenja, le spoznanje, da so se tudi rešitve zapletle. Bili smo Prepričani, da imamo reditve za vse, pokazalo pa
se je, da ni bilo tako enostavno.«
Novonastale okoliščine prepričujejo vse veC ljudi, da predstavlja propad socialističnih sistemov tudi izjalovitev socialistične ideje.
»Eden izmed najlažjih odgovorov je, da socialistična rešitev ni bila primerna za ta svet. Glavno je, da se ne izneverimo idealom, ki so bili za bazo socialistični ideologiji, vrednote solidarnosti, enakopravnosti, pravičnosti. Ge ne zatajiš teh, se lahko potrudiš in poiščeš nove načine, da jih dalje uresničuješ.«
Ideali vaših političnih in socialnih pesmi ostajajo torej še vedno aktualni.
»Seveda, tudi zato, ker nismo nikoli pisali pesmi posvečene komunizmu, temveč Človeku, idealom solidarnosti in pravičnosti. Težava je v tem, da je vse težje najti rešitve za uresničevanje teh idealov. Verjeli smo, da je bila rešitev v socialističnem sistemu, verjamemo še vedno, da je rešitev mogoče dobiti v neki obliki socializma, svet je namreč premajhen za individualizem, mislim da bo potrebno najti primemo obliko socialistične ali če jo želiš
imenovati drugače, soli-daristične družbe.«
Kako gledate na politično situacijo v Cileju in Južni Ameriki?
»V družbi južnoameriških narodov je bila težnja po demokraciji vedno prisotna, poleg tega je vseveč dokazov o diskriminacijah in krivicah, ki jih neoliberalni sistem proizvaja. Skoraj vse južnoameriške države vlagajo trenutno vse sile v privatizacijo, investicijo v tujini in izredno izkoriščanje domačih naravnih prvin. Tako početje pa ustvarja blagostanje za posameznike, ne pa za večino, večina ljudi je namreč še zelo revna.«
Leta ’73 ste začeli s predelavo andske ljudske glasbe kot možno orožje proti krivicam, zakaj ima danes smisel še vedno ponujati tovrstno glasbo?
»Mislim, da je lahko smisel danes še večji. Postale niso samo del kulture, temveč tudi etičnih in moralnih vrednost, alternativa, ki nam jo ponuja kapitalistična rešitev, je namreč precej klavrna, revna. Krivice so v južnoameriški družbi še vedno močno prisotne. Nadaljuje se zasužnjevanje avtohtonih kultur, vsiljevanje
individualističnih modelov, ki so tuji družbam, ki združujejo v sebi velik kolektivni čut.«
V zadnjih časih ste posvečali več pozornosti strogim glasbenim aspektom.
»Do glasbenih aspektov smo bili vselej po-■zorni, saj smo začeli z izključno strumentalno glasbo. Pozornost, ki so nam jo posvečali v letih 70, je bila zelo politično obarvana. Tega nismo nikoli zanikali, vendar je bila enako naša vsa glasba, ki smo jo in jo še ustvarjamo.«
Kakšna je vaša prihodnost in prihodnost vseh nas?
»Bojim se, da bo minilo še veliko časa, ko se bomo povrnili na teme, kot so solidarnost, ko bomo spregledali, da se lahko človek organizira samo znotraj družbe in ne eden proti drugemu. Medsebojno sovraštvo, obdobje, ko je tvoj sosed tvoj sovražnik na delu, konkurent v boju za slavo, ki je v bistvu samomorilni boj, vse to se bo moralo nehati. Ne vemo, katere bodo rešitve, gotovo bodo bolj tribalne, bolj vezane na elementarne potrebe človeka, morda se bomo spet dotaknili eden drugega, rokovali, pogovarjali se s sosedom. Mi pa se bomo skušali starati v družbi glasbe, še veliko glasbe čaka na obdelavo, tudi andske, ki je vedno predstavljala jedro našega glasbenega ustvarjanja.«
Kaj pa usoda medetni-čnih vojn, še posebno tiste, kijev osrčju Evrope?
»Vojna v Bosni je nekaj strašnega. Ne vem, ali je Marks videl pravilno ali ne, mislim pa, da nam vojna v Bosni razkriva nevarnost, ki jo lahko povzročajo religije, če jih pripeljemo do ekstremov.«
Religija kot opij narodov?
»...Kot kokain narodov, če bi hoteli aktualizirati Marksovo definicijo.«
Tatjana Dolhar
Ajshilova drama za začetek sezone
»Sedmerico proti Tebam« režira M, Uršič
V Kulturnem domu v Trstu je že od začeka meseca vse živo. Gledališki ansambel, pomnožen z gosti in novimi igralci, pridno vadi novo delo, s katerim se bo svojemu občinstvu predstavil 6. oktobra. Gre za grško klasično delo Ajshila "Sedmerica proti Tebam”, ki ga je v slovenščino prevedel prof. Alojz Rebula.
»Začeli smo z vajami , v začetku septembra, v drami pa nastopa 13 igralcev,« nam je povedal režiser Marij Uršič, ki nam je nanizal tudi imena nastopajočih in še ostalih sodelavcev. Kot igralci nastopajo: Aleš in Dare Valič (oba gosta iz Ljubljane), Vojko Belšak, kot novi član tržaške igralske skupine, Alojz Milič, Stojan Colja, Maja Bla-govič, Mira Sardoč, Miranda Caharija, Lučka Počkaj, Livio Bogateč in Franko Korošec, pa še mladi igralki Petra Govc in Sara Balde. Kostume bo izdelala Marija Vidau, za gibe na odru bo skrbel Brane Završan, za glasbo pa priznani italijanski glasbenik Giampaolo Coral.
»Delo govori o bratomorni vojni, torej o problemu, ki je bil aktualen že tedaj in razdvaja tudi sedaj Evropo, ves svet, pa tudi naše kraje, kot najbližje dogajanju z vojno v Bosni. Tako občutimo vsebino teksta izpred več kto dveh ti-sočletih kot nekaj, kar je zelo blizu današnjim razmeram. Kot takega ga želimo predstaviti občinstvu z vso njegovo pripovedjo o miru in vojni, o vseh občutkih in tragedijah, ki jih takšna vojna prinaša. Predstava ne bo sicer dolga, bo pa polna motivov na vojno, maščevanje, z nekaterimi ritualnimi posegi, ki želijo biti nekakšno opozorilo na nevarnosti, ki jih takšne vojne prinašajo, na prerokbo bogov, ki visijo kot temna
slutnja nad mesti, ki se simbolično povezujejo na sedanje stanje v Evropi in v svetu nasploh.«
Uršič, ki bo v tej sezoni sodeloval tudi v Mestnem gledališču v Ljubljani z delom Ar-thura Millerja "Pogled z mostu” in je v tem poletju izvedel zelo zanimivo zamisel dvojezičnih predstav komedije "Srečanje” v raznih krajih na Tržaškem in Goriškem, je z začetkom vaj za novo sezono zadovoljen. Zadovoljen je z izbiro igralcev, kot tudi z izbiro dela, ki je kot nalašč za ta čas, ko pretresajo svet težki ekonomski trenutki in še težji vojni dogodki.
V dveh glavnih vlogah nastopata tokrat gosta iz Ljubljane, in sicer Aleš Valič in Dare Valič. Prvi je sodeloval v raznih predstavah tu pri nas v sezoni 1979-80, Dare Valič pa v lanskoletnem delu "Samomor kitov” (na sliki prizor iz te predstave, foto KROMA).
Aleš Valič nastopa kot junak Eteoklej, voditelj obleganega mesta, ki mu pa daje prav tekst možnost, da skozi njega izpove vse to, kar se danes v svetu, predvsem v Bosni dogaja. Tako je zgodba, pisana pred več kot dvema tisočletjema, zelo sodobna in jo lahko primerjamo na primer vodji bojev za Sarajevo je dejal Aleš, kjer gre predvsem za željo po oblasti in torej za sovraštvo, ki vodi v boj med brati.
Dare Valič igra Sela, enega glavnih operativcev in načrtovalcev ter izvrševalcev grobih vojaških dejanj, ki se ob koncu bojev, ko je mesto osvobojeno, prelevi v člana nove civilne uprave, ki seveda pozabi na svoja vojaška grozodejstva in zločine.
Obe vlogi sta kompleksni, pa vendarle tako povezani z aktualnim dogajanjem tu pri
nas in v svetu, da sta ju že na začetku študija povsem osvojila.
»Predvsem se strinjava z režiserjevim konceptom, ki nama je zelo všeč in za katerega rečeva, da je odličen. Upava in želiva, da ga bo občinstvo tudi tako razumelo.«
V predstavi nastopa tudi mlada igralka Sara Balde, ki smo jo videli v lanski sezoni v otroški predstavi "Bolhe v operi”. Prvič nastopam v tako zahtevni predstavi. Zelo sem vesela, da so me izbrali, ker se v ansamblu izredno dobro počutim in sem hvaležna starejšim elanom gledališča, ki mi s svojimi nasveti pomagajo. Nastopam v ženskem zboru, v katerem ima vsaka nastopajoča svojo vlogo. Sama igram vlogo mlade, ki se prvič sooča z grozotami vojne in nanje reagira tako, kot je prav, da storijo mladi.« Sara nastopa tudi v igralski skupini na Opčinah, vpisala pa se je na fakulteto za tuje jezike v Trstu.
Alojz Milič in Mira Sardoč sodita med igralce, ki so dolga desetletja nastopali in na visoki ravni ohranjali prestiž slovenskega gledališča v Trstu.
»Zelo sem zadovoljen, da so me poklicali k sodelovanju. Tisti, ki je okusil delo na gledaliških deskah, se ne more sprijazniti z dejstvom, da ne bi več na njih nastopal. Moja vloga je vloga glasnika oziroma svečenika. Ni velika, vendar sem zadovoljen, da v drami sodelujem in da sem ponovno v družbi soigralcev in drobih kolegov. «
Mladih Petro Govc in Vojka Belšaka, ki bo v tej sezoni stalen član ansambla, nismo spoznali, ker tokrat nista imela vaj. Pa bomo o njiju poročali kdaj drugič.
Neva Lukeš
NOVICE
BREŽICE / MEJNI PREHOD
VIPAVA / DEMONSTRACIJE
Srečanje borcev na Bazi 20
NOVO MESTO - Območni odbor Združenja borcev NOV bo danes na legendami Bazi 20 priredil družabno srečanje elanov zveze borcev, podpornih članov, njihovih znancev in sorodnikov. Poleg kulturnega in razvedrilnega programa, ki se bosta v restavraciji M-M začela ob 11. uri, so pripravili organiziran ogled obnovljenih barak in znova postavljene razstave. (J. Ž.)
Janez Kovačič razstavlja v Krki
NOVO MESTO - V avli poslovne stavbe novomeške tovarne zdravil Krka so pred dnevi odprli razstavo del akademskega slikarja Janeza Kovačiča. Slikarja in njegova dela je predstavil Pavle Gregorc, v kulturnem programu pa je nastopila angleška pevka Shirlie Roden. Razstavljena dela so na ogled do 25. okotobra. (J. 2.)
Ogled del likovnega bienala
NOVO MESTO - V avli zavarovalnice Tiha so do 29. septembra na ogled dela 14 belokranjskih umetnikov, ki delujejo v kulturnem društvu Artoteka. To je njihova četrta skupna razstava oziroma 4. belokranjski likovni bienale, ki se po otvoritvi v Črnomlju in razstavi v Metliki seli po Sloveniji. 0. Ž.)
Knjiga ljudskih pripovedk
CRNA NA KOROŠKEM - Odbor za kulturo in kulturno dediščno občine Cma in CZP Kmečki glas iz Ljubljane prirejata danes ob 18. uri v Cmi predstavitev knjige ljudskih pripovedk, Bajže s Koroške, ki jih je po pripovedovanju domačinov zbrala in v narečju zapisala Marta RepanšekDoslej je izšlo devet knjig, ki ohranjajo pripovedi starejših ljudi pred pozabo. Deseta knjiga iz te zbirke, Bajže s Koroše, vključuje okrog 170 pripovedi v tukajšnjih narečjih, dodan pa je slovar manj znanih besed, da bodo razumljive širšemu krogu bralcev. Pripovedovalo jih je 53 starejših ljudi, prebivalcev iz Koprivne, Javorja, Mežice, Prevalj ter drugod s Koroške. Avtorica pravi, da bi bila velika škoda, če bi vse to šlo v pozabo, saj imajo zgodbe po njenem mnenju moralne vrednote z naukom oziroma sporočilom na koncu. Bajže pripovedujejo o nenavadnih in nepojasnjenih dogodkih in stvareh, o življenskih zgodbah ljudi ter o običajih, praznoverju in podobno. Na predstavitvi s kulturnim programom sodelujejo tudi prof. slavistike Janez Mrdavšič in predstavniki CZP Kmečki glas. (S. S.)
Filipčič v cerkljanski vojašnici
CERKLJE OB KRKI - V galeriji 210. učnega centra slovenske vojske še s svojo tretjo samostojno razstavo v domačem kraju predstavlja akademski slikar iz Zupelevca pri Brežicah Dušan Filipčič. Pred 33 leti rojeni umetnik je diplomiral 1988. leta pri prof. Metki Krašovec na ljubljanski likovni akademiji, občinstvu pa se je doslej predstavil s sedmimi samostojnimi in tremi skupinskimi razstavami. Kljub mladosti je uspel razviti svojstven slog, ki ga zlahka prepoznamo po njegovem nihanju med abstraktnostjo in realizmom. Morda celo bolj kot njegove številne portrete in pokrajinske slike, ki so sicer najbolj pogost motiv na njegovih platnih. Razstava bo odprta do 30. oktobra. (E. S.)
Za redno šolanje ni možnosti
LJUBLJANA - V Ajdovščini je bilo v lanskem šolskem letu 81 šoloobveznih otrok, od katerih jih le nekaj živi zunaj begunskega centra v nekdanji vojašnici Srečka Kosovela, kjer je bil organiziran pouk zanje. Zagotovitev pouka po normativih je povzročala velike težave predvsem zato, ker so šolo zapuščali učitelji. Zato so pouk pogosto izvajah učitelji brez pedagoške izobrazbe in ustrezne usposobljenosti. V občini so ugotovih, da bi bili ob enakomerni porazdelitvi šoloobvezni begunski otroci razporejeni v osem matičnih in podružničnih šol, treba pa bi bilo oblikovati tudi nov oddelek šestega razreda. Občinski odbor za družbene dejavnosti je opozoril na zahtevno organizacijo prevozov in zniževanje kakovosti pouka v podružničnih šolah ter povečanje prostorske stiske v ajdovskih šolah. Občina je pripravljena ponuditi pomoč in v Ajdovščini zagotoviti prostore v popoldanskem času ter poiskati učitelje za izvedbo pouka. Tudi vipavska občina, ki so jo zaprosih za stališče, je odgovorila, da naj begunskih šolarjev ne bi vključih v redne šole, in predlagala, naj šolo organizirajo v begunskem centru z domačimi učitelji. (A. L.)
Mednarodna razstava psov Lendava '95
LENDAVA - V športno-rekreacijskem centru (za hotelom Lipa) bo danes in jutri potekala velika kinološka prireditev - mednarodna razstava psov vseh pasem, ki jo organizira Kinološko društvo Lendava. Letošnja razstava bo prvič potekala dva dni. Pse bo ocenjevalo 31 sodnikov iz 17 držav, med njimi tudi sodniki iz Južnoafriške republike, Islandije in Avstralije. Organizatorji pripravljajo štiri specialne razstave -za buldoge, novofundlandce, retrieverje in dalmatince. V okviru mednarodne razstave bo jutri potekala tudi finalna tekma za državno prvenstvo Slovenije v agilityju, na kateri se bo poleg domačih tekmovalcev pomerilo več tekmovalcev iz sosednjih držav. Tekma se bo začela ob 9.30. Ocenjevanje psov se bo oba dneva začelo ob 10. uri in bo trajalo do približno 15. ure, ko se bo začel revijalni program, ob 16. uri pa program Best in show. (B. S.)


S-ftiBSii

lili
Gospodarski terminal naj bo
Ni pa še dogovorjeno, kje točno naj bo
Zaprta
magistralka
Odgovorni se niso odzvali
V brežiški občini so že takoj po vzpostavitvi državne meje z republiko Hrvaško začeli razmišljati o gradnji gospodarskega terminala na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje.Ta prehod je že zdaj, ko je zaradi vojne v soseščini prekinjen velik del nekdanjih prometnih tokov med Evropo in Balkanom, po obremenjenosti s tovornim prometom na drugem mestu v Sloveniji.
Izdelali so že nekaj študij ter dopolnili občinske planske akte, saj bi gradnja terminala močno posegla tako v področje komunalne infrastrukture kot kmetijstva. Celoten kompleks, ki ga je predstavil krški Savaprojekt, obsega kar 60 hektarjev predvsem kmetijskih obdelovalnih zemljišč. Čeprav je občinsko vodstvo z županom Jožetom Avšičem na čelu prepričano o nujnosti gradnje terminala, pa so nekateri imeli nekaj pomislekov. V Darsu so si glavno gospodarsko-servisno ploščad zamislili v naselju Čatež, pri družbi za državne ceste pa bi jo
pomaknili kakšen kilometer stran od meje, saj izkušnje karavanškega mejnega prehoda kažejo, da se potniki ne zadržujejo radi na ožjem območju državnih meja. Tako je postalo očitno, da gre za neusklajenost interesov med posameznimi inštitucijami. Kljub temu pa so Brežičani prepričani, da je njihova različica, ki je že usklajena z načrtovano ureditvijo podobne ploščadi na hrvaški strani, najustreznejša, saj ne računajo le na potnike v mednarodnem prometu, ampak predvsem na kupce in iskalce ostalih storitev z zagrebškega območja, ki je s skoraj dvema milijonoma prebivalcev ogromen potencial in izziv za brežiško gospodarstvo. Morebitno povečanje prometa skozi najbolj obremenjeni koridor v Sloveniji bi namreč na meji povzročilo še večje zastoje od tistih v Dolgi vasi, zaradi tega pa bi se številni hrvaški kupci gotovo preusmerili drugam.
Ernest Sečen
Reklamni panoji vabijo kupce v 13 kilometrov oddaljene Brežice (Foto: E. Sečen)
Včeraj je skupina občanov z županom Ivanom Princesom na čelu za deset minut zaprla promet skozi občinsko središče Vipavo. Zapora je povzročila dolgo kolono v obeh smereh. Cilj zapore je demonstrativno opozoriti na mačehovski odnos države do problemov zaradi preobremenjenih cest, predvsem magistralne ceste skozi Vipavo.
Pred meseci so na mostu namestili semafor, ki težave še povečuje, nevzdržne pa utegnejo postati ob trgatvi, ki se bo začela v prihodnjih dneh. V Vipavi so prepričani, da most kljub poškodbam omogoča počasen obojestranski promet. Zato občina zahteva odprtje mostu dotlej, ko bodo začeli sanacijo, ta pa bi morala biti izpeljana veliko prej kot konec aprila prihodnje leto. Razloge za krajšo zaporo magistralke Razdrto-Nova Gorica, na kateri se je letos zgodilo kar osem od štirinajstih prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami v severnoprimorski regiji, so podrobneje pojasnili po končani zapori. Zaporo so Vipavci izvedh kljub opozorilu in pozivu inšpektorja za varnost prometa pri UNZ Nova Gorica Stjepana Miškoviča. V izjavi za javnost so predstavniki občine pojasnili, da se ne morejo shinjati s tem, da se most preprosto zapre, zagotovil o njegovi sanaciji pa ne da nihče: tudi odgovoru, da bodo projekti narejeni do 20. se-
ptembra, sanacija pa končana do konca aprila prihodnje leto, ni verjeb, pravijo. Preveč drugih izjav je, ki govorijo v prid dejstvu, da naj bi bil most usposobljen šele konec prihodnjega leta, saj mora biti za to tudi zagotovljen denar.
Sodu je izbilo dno dejstvo, da se od ustreznih ustanov ni odzval nihče.
Zaradi trgatve, kise začenja te dni, bo stanje na cesti, po kateri dnevno vozi več kot dvajset tisoč vozil, od tega tisoč do tisoč petsto tovornjakov, med njimi približno dvesto z nevarnimi snovmi, postalo nevzdržno. Občina zahteva tudi, da se odpre most za upočasnjen promet v obe smeri, dokler ne bo izpeljana sanacija, ki jo je treba začeti takoj. Vipavci opozarjajo, da so se za zaporo ceste odločili, ker jim je ostala le ta možnost. Očitali so, da je bila odločitev o delnih omejitvah prometa na 40 mostovih v Sloveniji - od tega jih je kar devet v severnoprimorski regiji - politična in ne strokovna. Štiri takšne omejitve so na preobremenjeni magistralki Razdrto-Nova Gorica, ena od njih pa na mostu v Vipavi. Ce odgovorov ne bodo dobili, bodo naslednjo zaporo izvedli čez teden dni, tokrat ob prometni konici. Pristojni bodo lahko prijavili drugega človeka, tokrat bosta policija in inšpektor za ceste prijavila vipavskega Zupana.
Artur Lipovž
IDRIJA, CERKNO / STANOVANJSKA POSOJILA
Razpis posojil za nakup stanovanja
Julija je bilo med prosilci največ mladih družin in družin z več otroki
Včeraj se je v idrijski in cerkljanski občini začel razpis za vse, ki kupujejo stanovanja. Stanovanjski sklad, ki deluje na območju obeh občin, je julija pod ugodnejšimi pogoji (R+3) razdelil stanovanjska posojila za adaptacije in novogradnje v višini 30 milijonov tolarjev, in sicer 75 prosilcem.
ni znesek je znašal 1, 4
PIVKA / NOVA POSTA
V Pošli Slovenije se zavedajo, da zaostajajo v razvoju
V ponedeljek se bodo v Pivki za občane odprla vrata nove, sodobno urejene pošte, ki je dobila svoje prostore v Pivškem domu. To je že osma prenovljena pošta, ki jo je Pošta Slovenije odprla od svoje ustanovitve pred osmimi meseci. V tem času so odprh tudi štiri nove pošte, do konca leta, ko bodo odprh Se dve, pa bo v Sloveniji 535 poštnih enot.
Po besedah predsednika Vilija Makuca ne pričakujejo velikega zanimanja za nakup stanovanj. Sklad bo z razpisom izčrpal vsa sredstva, ki jih je v preteklosti zbral z odprodajo družbenih stanovanj in uspešnim bančnim plasmajem sredstev. V prihodnje naj bi se z vračilom najetih posojil na njihov račun nateklo znatno manj sredstev, zato pričakujejo, da bosta občini prihodnje leto v ta namen usmerili več denarja.
Na julijski razpis se je prijavilo 93 prosilcev, 20 iz občine Cerkno in 73 iz idrijske občine. Triinpetdeset vlog se nanaša na novogradnje in 35 na adaptacije. Med prosilci je bilo največ mladih družin (26) in družin z večjim številom družinskih članov (deset družin s tremi in več otroki ter petnajst razširjenih družin), sedemnajst pa je bilo samskih prosilcev. Najvišji odobre-
milijona tolarjev, sicer pa so razpisano vsoto razdelili med prosilce iz obeh občin v razmerju 70:30.
Komisija je pri dodeljevanju posojil upoštevala številčnost in ekonomski položaj prosilcev. Pri pregledu oddane dokumentacije so ugotovih, da je pet pro-silcev zamolčalo že prejeta sredstva iz repubhškega in občinskega stanovanjskega sklada v minulih letih, ah pa so navedh napačne podatke. Roman Bric
Nova naložba v Pivki je Pošto Slovenije stala več kot 35 miljonov tolarjev. Na 150 kvadratnih metrih površine bo desetčlanski poštni kolektiv,
ki ga vodi upravnica Zorka Kranjc, krajanom nudil poštne storitve v veliko lepšem in predvsem funkcionalno urejenem okolju. Poštni okohs zajema 18 naselij, kar je dobršen del nove občine Pivka. Za dostavo pošiljk prbližno 4300 prebivalcem, kolikor jih živi v poštnem okolišu, pa skrbijo tri pismonoše. Poštni urad ima štiri telefonske govorilnice in 150 poštnih predalov, kar je za polovico veC, kot jih je imel v starih prostorih. Ob včerajšnji slovesni otvoritvi, je direktor Pošte Slovenije mag-Alojz Podgorelec dejal, da se zavedajo precejšnega zaostajanja v razvoju v primerjavi s poštami razvitih evropskih držav. »Danes se s 3794 prebivalci na eno pošto oziroma z eno pošto na 39 kvadratnih kilometrih uvrščamo na raven manj razvitih držav Evropske unije. Razmere so še nekoliko slabše, ce primerjamo tedensko pogostost dostave poštnih pošiljk, tehnično opremljenost pošt in tudi cene poštnih storitev. Mateja Godejsa
Po bogatem kulturnem poletju še bolj pestra jesen
PORTOROŽ - Po razgibanem in vsebinsko bogatem kulturnem poletju v portoroškem Avditoriju bo tudi jesen v osrednjem obalnem kulturnem in kongresnem centru zelo pestra. Že naslednjo soboto bo na programu dogodek za glasbene sladokusce - nastopiti bosta svetovno znani umetnici Irena Grafenauer, prva dama flavte in ena od najboljših harfistk Maria Graf.
Za občinstvo bo zanimiv tudi koncert znamenite glasbene skupine Kameleoni, ob katerem bodo predstaviti tudi novo monografijo o tej legendi slovenskega rocka. V oktobru bo osrednji dogodek Slovenski oglaševalski festival, zdaj že tradicionalni Zlati boben. Ljubitelji jazza bodo 25. oktobra lahko uživati v nastopu Tria Renata Chicca. Za konec pa bo božični koncert Obalnega ko-
mornega orkestra in tradicionalni slovesnim novoletni koncert 29. oktobra, ko bodo nastopiti Simfoniki RTV Ljubljana pod taktirko Marka Letonje.
Nedeljsko Filmsko gledališče z najnovejšimi filmi iz svetovne produkcije bo potekalo kot že običajno, za ljubitelje kina pa v počastitev stoletnice filma pripravljajo petkov antikvariat, v katerem bodo na sporedu izbrana starejša filmska dela. Od 30. novembra do 2. decembra bo Avditorij prizorišče tradicionalnega Slovenskega filmskega maratona. Pripravili bodo tudi spremljevalno razstavo plakatov in filmskih rekvizitov, posvečeno 90-letnici slovenskega filma. Jesenski spored Avditorija vsebuje tudi nekaj gledaliških predstav in slikarski razstavi.
Boris Vuk
	Stranke skrivajo svoje
	M Mi gJk#^ m#	IjTiMm f I L%
	aauie v roKuvin
	Socialdemokratski poslanci s »konkurenčno klavzulo«
LJUBLJANA - Socialdemokratska stranka je na zadnji seji sveta na Vrhniki za vodjo volilnega štaba tudi ura-d^o imenovala Branka Grimsa, dosedanjega glavnega tajnika SDSS. Odslej bo to funkcijo opravljal Erik Modic, doslej sekretar poslanskega kluba. SDSS tudi sicer ne skriva, da se že nekaj Časa zelo intenzivno pripravlja na volitve. Za začetek mora stranka zgraditi učinkovito te-ttinsko mrežo, poiskati kandidate, na koncu poskrbeti judi za to, da se poslanci sredi mandata ne bi premislib, 111 za to, da res zastopajo stališča stranke...
V statut pa je SDSS zapisala »varovalko«, ki bo preprečevala prestope poslancev iz ene stranke v drugo v Času trajanja mandata. Ce bi se namreC poslanci odločili »odreci volj1 volilcev« in oditi v dru-8° stranko v času skbca državnega zbora, bi pač morali vrniti mandat.
Ker seveda pobticna retorika tudi vseh drugih strank kaže na sicer precej zgodnji začetek predvolil-nega obdobja, smo povpra-sali, kako napreduje njihov ■nanj spektakularen in bolj garaški organizacijski del Priprav na volitve: ali torej že imajo volilne štabe, kdo jui vodi, s katerimi marketinškimi podjetji bodo sodelovale, katere vire finan-oiranja bodo uporabile in J^ako daleč so postopki kandidiranja.
Liberalna demokracija )e na svetu stranke v Celju ^Prejela sklep o začetku kandidacijskih postopkov, ki se bodo zaključili 1. decembra letos. Kandidate Predlagajo občinski odbori ali tudi posamezni elani stranke. Preden bodo postopki zaključeni, se bo vodstvo stranke pogovorilo tudi s poslanci o njihovih Političnih ambicijah. Pretilog kandidatne liste bo sestavil izvršni odbor LDS, dokončno pa ga bo sprej-dral s tajnim glasovanjem svet stranke. Od kandidatov bo stranka zahtevala samo pisno soglasje o kandidaturi, ne pa tudi kak-Sflih posebnih izjav o strankarski disciplini.
Volilnega štaba uradno Se niso imenovah, stranka
tudi še ni sklenila pogodbe s katero od znanih marketinških agencij. Stranka bo sprejela poseben pravilnik o finančnem poslovanju, s katerim bo - kot zagotavljajo - dosegla popolno preglednost in nadzor nad
strankinimi »prihodki in odhodki«.
Krščanska demokracija
je pred približno dvema tednoma imenovala volilni štab, ki tako formalno obstaja, vendar samo na papirju. Vodja štaba je, kot skrivnostno namigujejo v vodstvu stranke, »strokovna in usposobljena oseba«, ni pa ne Tomaž Kunstelj, ne Hilda Tovšak in ne Edvard Stanič, kot trdijo kuloarji. Stranka že zbira morebitne kandidate v posameznih občinskih odbo-
rih, merilo pa sta priljubljenost in ugled. Končno tisto kandidatov bo potrdil svet SKD. Sicer pa vodilni v stranki trdijo, da imajo od 70 do 80 odstotkov kandidatov (neuradno) že izbranih. Ponovili bodo prakso prejšnjih volitev in svoje kandidate šolah na različnih tečajih, v Akademiji Janeza Evagelista Kreka, pa tudi v tujini. Med drugim SKD svoje poslance uči tudi nastopanja v javnosti, retorike in dragih pohtiCno koristnih veščin. Krščanski demokrati se niso odločiti, da bi svoje bo-
doče poslance zavezati k strankarski disciplini.
SKD bo izkoristila vse z zakonom predvidene možnosti, v stranki pa še ne vedo, ati bodo lahko s prispevki na kakršenkoli način pomagati tudi tisti elani, ki živijo na tujem.
Združena lista prav tako še ni uradno imenovala volilnega štaba, v stranki pa imajo skupino za volitve, ki sproti ocenjuje »volilne možnosti« ZL. Obstaja tudi skupina »za strateška in vsebinska vpraša-
nja«, ki se prav tako ukvarja z volitvami. ZLSD predvideva, da bo strateškega pomena »mikrokampa-nja«, saj naj bi se dve tretjini vseh predvolilnih dejavnosti dogajalo na terenu. Predvidevajo, da bo v celotni mreži prostovoljno delalo nekaj tisoč strankinih elanov. Volilni štab bo torej deloval v obliki piramide - del dejavnosti bo vodila centrala, del regijski odbori in največji del območni odbori. Stranka bo imela, kot je znano, po vsej verjetnosti najprej »notranje« volitve, tako da bodo
kandidate izbrati sami elani neposredno na konvencijah ali na preliminarnih volitvah. Finančni nacrt bodo dokončno izdelali na kongresu, ko bo sprejet načrt evidentiranja kandidatov. Računajo tudi na sponzorje, prispevke simpatizerjev, elanov, pa tudi »že varčujejo«..
Ljudska stranka je prav na zadnjem sestanku izvršnega odbora imenovala posebno neformalno skupino, ki bo pozneje opravljala vlogo volilnega šta-
ba. Po strankinih analizah se na seznam morebitnih kandidatov - Čeprav uradnih postopkov še niso sprožiti - že uvršča precej »znanih in uglednih« imen. Stranka se je sicer ukvarjala z drugimi dejavnostmi, ki tudi že sodijo v sklop predvolilnih priprav, recimo z organizacijo tabora na Blokah.
Slovenska nacionalna stranka meni, da je do volitev še toliko Časa, da z organizacijskimi pripravami ni treba hiteti na vrat na nos. Imajo že nekaj ponudb marketinških podjetij, vendar najbolj ugodne še niso izbrati. Volilni štab so sicer že oblikovati, vendar ta še ni začel delovati s polno močjo, ker je paC še prezgodaj.
V Demokratski stranki
so se že pogovarjati o volitvah, saj so vse stranke »že začele predvolilno kampanjo, kar se kaže tudi v tem, kaj govorijo ena o drugi«. Pri DS priprave na volitve sovpadajo s siceršnjim delom, saj gre za »mlado« stranko, ki tudi sicer gradi mrežo in pridobiva članstvo. Drugi del dejavnosti je usmerjen v oblikovanje prepoznavnega političnega profila in sloga ter promocijo posameznih elanov. Postopki evidentiranja kandidatov, ki se sicer še niso zaceli, v DS potekajo tako, da kandidate najprej predlagajo elani in občinski odbori, potrdi pa jih konferenca stranke. DS še nima volilnega štaba in ne namerava porabiti veliko denarja za marketinške strokovnjake. Vodstvo namreC meni, da še tako dobra in učinkovita kampanja ne bo »obrnila podobe političnega prizorišča na glavo«. V DS stavijo na prostovoljno delo aktivistov in so prepričani, da se bo »z racionalnostjo dalo marsikaj narediti«.
Tanja Starič
Rdeče rdeča Špringla marogla
Peter Božic
Nedavno tega je eden od trdnejših rdečih liberalcev izjavil, da je konjukture za strankarsko besedičenje konec in da bodo volilce pridobile samo tiste stranke, ki bodo od besedičenja prešle k dejanjem.
Toda desne stranke ne morejo iz svoje kože, ki je v tem, da z nenehno stigmatizacijo vseh okoli sebe (del tega je tudi stigma rdeči liberalec!) Čofotajo po preteklosti. Vsem so skupni antikomunizem ter katolištvo s svojimi pravico in resnico, narodom in coklami in peCo, pinegauerji in omejenimi državljanskimi pravicami, se zlasti pa inkriminimnje v celoti sicer uspešnega gospodarstva, Id zdaj doživlja že tretjo stigmo (po udbomafiji in Organizaciji Se rdeči liberalci).
Tistemu, ki je govoril o tem, da je treba od besedičenja k dejanjem, seveda verjamem, zlasti Ce se spomnim, kako uspešna je bila nekaj Časa produkcija poslovodnih in lastninskih afer in koliko Časa je trajalo, da so ljudje zaceli doumevati, da je inkriminacija poslovodnežev v resnici uperjena pmv zoper tiste, la so jih hujskali proti njihovim direktorjem. Afera v Kotu, denimo, ki je bila povsem umetno izzvana, je po svojem neslavnem epilogu pustila za seboj milijonsko škodo. S Hitom je trajalo dlje, saj večina dolgo ni uspela uzreti povezave med »zlato kuro« in celotno regijo. Se 'najhitreje je prišlo streznje-nje ob aferi Planika, najbrž zaradi preteklih polomij taksnega eksorcizma. Zdaj kaže, da bodo zaceli ljudje obračati hrbet »Čistim in brez greha« iz agencije za plačilni promet, pa tudi strankam »postenja in momle« - tudi takrat, kadar bodo imeli ti izjemoma celo pmv.
Razumem vlado, da želi s svojo skupino za nadzor nad divjo privatizacijo ustaviti napihnjeno politizacijo lastninjenja in jo preusmeriti v okvir dejstev in zakonov. Vendar pa se lahko zgodi, da bo vlada pri poskusu prehitevanja lažnih čistunov sama podlegla čistunstvu in to na škodo'podjetij, ki bodo objekt političnih spopadov. S tem bo pmvzapmv pomagala uresničiti cilje nase ekstremne desnice, tako kot jih je pomagala v primeru Hit, ko je izdelala taksno davčno zakonodajo za igralnice, da zdaj skupaj z »zlato kuro« črkuje vsa regija.
KonCno mzvpiti egiptovski lonci mesa, ta fetiš slovenske desnice, ne govorijo o ničemer drugem kot o tem, da je desnica pripravljena žrtvovati sleherno uspeSno podjetje, Ce lahko s tem ljudem dokaže, da je zamdi gospodarske korupcije odpovedala koalicija z gospodarstvom vred. Egiptovski lonci pa potrebujejo ne samo duha in morale, temveč tudi mesa in odrešenika.
Mislim, da lahko mimo pristanemo na najnovejšo Janševo stigmo rdeči liberalci, saj so ravni ti vsakih deset let doživljali pogrome s strani rdeCe rdečih. Vendar pa socialni model, kakršnega omenja J. /., ni Špringla marogla, ki bi imela nožice samo na eni strani. Ima jih na obeh in rdečih liberalcev ni brez rdeCe rdečih, pa Čeprav se danes oblačijo v Cmo Cmo ali belo belo. Vse skupaj pa je tako noro kot tista slikarska smer, kije hotela odkriti likovno resnico v slikanju belega na belo. Ta norčija je bila hit kakih dvajset let nazaj, toda. norosti se vračajo nazaj bolj pogosto kot vrline.
Pmv zamdi tega je najbolj zaskrbljujoče to, da so si rdeči liberalci prilastninili le silno majhen del nacionalnega bogastva, samo 50 milijard. Kaj bo z ostalim, Ce ga dobi v roke rdeče rdeča Špringla marogla?
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
Odklonili parlamentarni avto
Sklep o dodelitvi avtomobilov je sprejeta komisija iz vseh strank
LJUBLJANA - Slovenski krščanski demokrati so na včerajšnji tiskovni konferenci razdelili novinarjem pismo, sicer naslovljeno na generalnega sekretarja parlamenta Bogdana Biščaka. V njem SKD sporoča, da poslanska skupina te stranke »ne bo prevzela avtomobila«. »Po vašem ključu sta dva avtomobila predvidena za LDS, po eden za SKD, ZLSD in SLD. Tako postavljate vse ostale parlamentarne poslanske skupine v neenakopraven položaj. Posebnim privilegijem pa se poslanci SKD po včerajšnjem soglasnem sklepu poslanske skupine radevo-Ije odrečejo.«
Tako zaključuje pismo sekretar poslanskega kluba SKD Borut Sommereger. Na tiskovni konferenci pa je Stefan Kociper še dodal, da se ta stranka odreka vsakim privilegijem in da bi bilo treba proračunska sredstva namesto za tovrstno strankarsko promocijo nameniti za tako sporni otroški dodatek
Zgodba z avtomobili je sicer, kot smo sli-šali nekoliko pozneje, bolj zapletena. Poslancem pripada nadomestilo za vožnjo s svojim avotomobilom, pa tudi določeno Število službenih avotmobilov. Vendar po-
slanci tožijo, da je teh vedno premalo, zato je komisija za volitve in imenovanja (v kateri sedijo predstavniki vseh parlamentarnih strank) pred časom sprejela zgoraj citirani sklep o »dodatnih« avotmobilih za naj večje poslanske skupine. LDS, M ima trideset poslancev, naj bi si tako pomagala še z dvema, SKD, ki jih ima petnajst, z enim, pa tudi ZLSD in SLS, ki imata več kot deset poslancev, naj bi dobili v uporabo vsaka po en avtomobil. Druge stranke, ki štejejo manj kot deset predstavnikov ljudstva, bi se morale zadovoljiti z že obstoječim parlamentarnim »voznim parkom«. Od tiste sporne seje Kviaza, na kateri so omenjeni sklep sprejeti, pa do včeraj pravzaprav ni bilo slišati, nobenega protesta zoper takšno odločitev, niti s strani manjših, torej »oškodovanih« strank. Stefan Kociper, ki je tudi glasoval za ta predlog, je na včerajšnji konferenci to pripisal dejstvu, da so sklep sprejeti bolj na hitro in mimogrede.
Kakorkoli že: če denarja res ne bi namenili za avtomobile, ampak za otroke, bi bilo to dobro, pa čeprav je k temu preobratu pripomoglo predvolilno vzdušje...	(T. S.)
SODELOVANJE / SLOVENIJA-MAD2ARSKA
O novi avtocestni trasi se še niso uspeli dogovoriti
LJUBLJANA - Včeraj je svoj obisk v Sloveniji končala delegacija zunanjepolitičnega odbora madžarskega parlamenta. Oceno obiska in odnosov med državama sta na novinarski konferenci podala predsednika odborov slovenskega in madžarskega parla-
menta norm ranor m iviai
Predstavniki obeh delegacij so se pogovarjali o vseh aktualnih temah, osrednjo pozornost pa so nameniti gospodarskim vprašanjem, predvsem infrastrukturi. Razumeti smo, da bi lahko bila Luka Koper konkurenčna Trstu in Reki in zanimiva za Madžarsko, je dejal Borut Pahor. V zvezi z mejnim prehodom Dolga vas-Redicsi pa je Matyas Eorsi povedal, da je sedanje stanje mogoče rešiti le z gradnjo avtoceste, zato je potreben Čimprejšnji dogovor o mejni točki, saj je zadnji slovenski predlog za Madžare nesprejemljiv, ker bi stroški gradnje avtoceste
zaradi 25 kilometrov daljše trase in neugodnega terena presegli zmožnosti madžarskega proračuna. Zato bo potreben kompromisni predlog, je menil Matyas Eorsi, ki je poudaril vzorCnost in uspešnost političnih in gospodarskih odnosov med državama. Temu mnenju se je pridružil tudi Borut Pahor, ki je zasluge za uspešno sodelovanje pripisal tudi manjšinama na obeh straneh meje. Madžarska delegacija je pokazala veliko zanimanja tudi za težave, ki jih ima Slovenija zaradi zapletov z Italijo ob vključevanju v Evropsko unijo. S slovensko stra-
Ma1yas Eorsi in Borut Pahor (Foto: B. V.)
njo so se strinjali, da takšni zapleti kažejo na nevarnost, da bi vplivne Članice EU utegnile izkoristiti podobne razmere za pridobitev posebnih koncesij. Zato je po mnenju obeh predsednikov odborov treba Cim bolj uskladiti integracijske taktike in poskrbeti za izmenjavo izkušenj, s Cimer bi si ustva-
riti boljše pogoje za sprejem v EU. V ta namen bodo v Budimpešti sklicati sejo zunanjepolitičnih odborov Poljske, Češke, Slovaške, Slovenije in Madžarske. Kmalu pa naj bi se sešli še komisiji za človekove pravice in pravice manjšin obeh parlamentov.
Bernard Pesjak
KULTURA
Sobota, 16. septembra 1995
j___	'__•	___$_
Lomilec src Antonio Banderas v filmu Kralji mamba
GLEDALIŠČE / POPESTRITEV PONUDBE
Cankarjev dom uvedel lastni abonma
FILM / PORTRET IGRALCA ANTONIA BANDERASA
Casanova iz Španije
LOS ANGELES - Prvo pomembno vlogo mu je ponudil Pedro Almodovar, Ma-donna mu je padla v objem v Postelji z Madonno, v filmu Mambo Kings pa je zaigral na trobento - Antonio Banderas, Id ga te dni v slovenskih kinematografih lahko vidimo v filmu Romanca v Miamiju. Kamero je oCaral s svojimi gorečim pogledom in skrbno počesanimi, temnimi lasmi - je kot pravi latinski ljubimec, ob katerem človek zardi, kot bi sreCal Casanovo.
Ta Španski igralec je v Almodovarjem filmu Priveži me! (Tie Me Up! Tie Me Dovra!) igral nekdanjega pacienta psihiatrične klinike, ki postane ugrabitelj. V HoUywoodu je prvič nastopil v filmu Kralji mamba, katerega dogajanje je postavljeno na Kubo, v razkošno okolje zgodnjih 50. let. Almodovar je sicer razblinil pojem latinskega ljubimca, vendar Banderas svojih prednikov - bogov ljubezni ne more prikriti in pri tem tudi neprikrito uživa. Zanimivo je, da je po filmu V postelji z Madonno kmalu nastopil v povsem drugačnih vlogah, in zdaj ni le »Almodovarjev igralec«. »Zdaj sem tudi fant, ki je šel v posteljo z Madonno,« se šali Banderas. Potrebno je poudariti, da ga je Madonna spravila v posteljo, in kdo bi ji zameril! Ker je pritegnil pozornost Madonne, so seveda nanj postali pozorni tudi gledalci.
Baderasova angleščina je sicer brezhibna, čeprav govori s španskim naglasom. Se kako dobro se zaveda, da zbuja pozornost tudi s svojo izgovorjavo, ne le zunanjostjo. 31-letni igralec izžareva svoje špansko poreklo, tudi kadar je oblečen v majico in kavbojke. V gradivu za tisk je vedno opisan tako, da bi človek pričakoval lepotca, oblečenega v Versacejevo obleko. Seveda ga boste takoj spoznali po šlikah, kajti njegov obraz si ni težko zapomniti. Banderas tako rad pripoveduje, da si človek ne more predstavljati, da je sposoben celo utihniti, čeprav je doslej igral vloge redkobesednih junakov (med drugim v In-
tervjuju z vampirjem), ki sodijo bolj kot v film na odrske deske. V New Yorku se najraje sprehaja po Broadwayu in si prepeva melodije iz operet in popularnih pesmi. Banderas ljubi glasbo. V Madridu ima celo svoj snemalni studio. Igra kitaro in klavir.
V mladosti si je Banderas želel postati gasilec, potem matador, pa živinozdra-vnik. Res nenavadno, da se je odločal za tako različne poklice, a zakaj bi ga nadlegovali s vprašanjem, kako je to mogoče. Nove angleške besede mu hitro ostanejo v spominu, čeprav se bo hudomušno pretvarjal, da pomena katere od sicer pogosto uporabljenih besed ne pozna, na primer »faithful« (zvest). Prizna, da je lažnjivec, lagati se je naučil v svojem poklicu, čeprav se večkrat zlaže tudi v privatnem življenju, vendar so to »nedolžne« laži. Pravi, da je bil nekaj časa, dokler ni spoznal svoje žene, pravi svetnik, šele kasneje se je začel zanimati za nežni spol, zato so njegovemu zakonu prerokovali le leto dni obstoja. Vsakomur, ki ga je videl v filmu V postelji z Madonno, je bilo takoj jasno, da je fant poročen. Danes pa je ženin objem že zamenjal s tistim Melanie Griffith. Najbolj se bal kritik na račun vloge v Almodovarjevem filmu Zakon poželenja, v katerem je igral homoseksualca. »Vseeno mi je bilo, Ce bi me ljudje označili za homoseksualca, bal sem se le, da bi bil film slab. Čeprav sem moral poljubiti moškega, ker zgodba govori o ljubezenskem razmerju med moškima, nisem homoseksualec.« Kaj pa nasilje v filmu Popolni spomin? »Včasih mi kar ustreza, da igram negativnega junaka,« je odgovoril.
Da sta se z Madonno dobro razumela, ne preseneča: v lokalu, kjer se je kar gnetlo ljudi, me je Banderas nenadoma cmo-knil na lice.
»Tega novinarji nismo vajeni,« ga opozorim, a lepotec se le nasmehne in ostane tiho. Angleščino je pozabil v pravem trenutku.
Lynn Snovvden / Elle
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili novost v svoji ponudbi, gledališko kartico CD za gledališko sezono 1995/96. Vodja gledališkega programa Boris Pintar je dejal, da naj bi z abonentsko kartico občinstvo dobilo stalnejši vpogled v gledališki program, Cankarjev dom pa stalen krog obiskovalcev in možnost veC ponovitev gostoval-nih predstav.
Doslej je bilo v Ljubljani število ponovitev večinoma omejeno le na eno ali dve. Gledališki abonma CD vsebuje šest predstav, štiri vrhunska tuja gostovanja in dve predstavi, ki si jih abonent lahko izbere iz predstav domačega in tujega sporeda. Pri izbiri programa so se odločili za gledališča vrhunske kakovosti, ki s svojim delom oblikujejo nove gledališke oblike. Gre za nov gledališki princip združevanja različnih zvrsti v novo obliko, pogosto multimedialno, ki združuje prvine sodobnega plesa, literature, glasbenega gledališča, pa tudi likovno in fizično prvino. Za osnovne štiri predstave bo sedež stalen, za ostali predstavi pa bo potrebna rezervacija. Število abonmajev je omejeno, za abonente so rezervirali najboljše sedeže v Gallusovi in Linhartovi dvorani, hkrati pomeni nakup še 30 odstotkov prihranka. Nakup abonmaja poteka od 18. septembra do 14. oktobra v Informacijskem središču - blagajni CD. (K. 2.)
Največja slovenska kulturna hiša želi privabiti več gledaliških obiskovalcev (Foto: B. V.)
Trideset let piranskega Ex - tempera
LJUBLJANA - Obalne galerije Piran prirejajo XXX. Ex - tempore za slikarstvo, ki bo potekal v.Piranu med 18. in 24. septembrom. Rezultate ex - tempera bodo razglasih v nedeljo, 24. septembra ob 19. uri v piranski Mestni galeriji, hkrati pa bodo tudi odprli razstavo del, nastalih na njem. Priglasitev in žigosanje podlag bo potekalo v Mestni galeriji od 18. do 22. septembra med 8. in 15. uro ter med 17. in 20. uro, v soboto pa bo žigosanje podlag in sprejem del mogoč v skladišču soh Monfort v Portorožu, in sicer med 8. in 20. uro. Vsak udeleženec lahko žigosa največ dve podlagi (dimenzij med 50 x 50 cm in 150 x 150 cm). Mednarodna žirija bo podehla Veliko nagrado (bruto 150 tisoč tolarjev), sedem velikih odkupnih nagrad (100 tisoč tolarjev), odkupne nagrade (60 tisoč tolarjev) ter hotelske in penzionske nagrade. (V. U.)
Letos daljši Art Cologne
LJUBLJANA - Kot sta nam sporočila organizatorja Art Cologne 1995 v Kolnu, zveza nemških galerij Bundesverband Deutscher Galerien in KolnMesse, se bo letos znani umetnostni sejem v Kolnu pričel 11. novembra, potekal pa bo do 19. novembra, kar je dva dni več kot v preteklih izdajah. Na sejmu, ki je ob sorodnih prireditvah v Bologni, Baslu in Madridu najpomembnejši tovrstni evropski sejem, bo svojo ponudbo na kar 42 tisoč kvadratnih mestih predstavilo okoh 350 galerij (poleg nemških še oko-h 130 galerij iz drugih 22 držav z vsega sveta, 110 razstavljalcev so zaradi prostorskih zmogljivosti zavrnili). Kot novost bodo letos v programski koncept uvrstih sklop avantgardnih galerij (z avantgardnimi galerijami zo zelo uspešno poskusih lani), nagrado Art Cologne, vredno 20 tisoč DEM, pa bo prejel berlinski galerist Rudolf Springer. Lani je sejem, ki je sicer med vsemi sorodnimi najbolje obiskan, obiskalo rekordnih 70 tisoč obiskovalcev. (V. U.)
Christo v madridski A+A
LJUBLJANA - Predvčerajšnjim so v galeriji A+A v Madridu, ki jo vodijo Obalne galerije Piran, odprli razstavo Christovih del, ki so bila na ogled v Podsredi in Piranu. Kot so sporočili iz ustanove, so izbor del, ki je bil na ogled v Sloveniji, dopolnili z dodatnimi signiranimi fotografijami akcije Oviti Reichstag v Berlinu, ki jih je Christo naknadno poslal za razstavo v Madridu. (V. U.)
Katalog sreče brez pravljice
LJUBLJANA -19. septembra, ob 20.00 uri bo v Lutkovnem gledališču gostovala francoska gledališka skupina Alis s predstavo Katalog sreCe brez pravljice. Skupina, ki je nastala pred desetimi leti, ustvarja predstave, katerih izrazna sredstva so zvok, luC in podobe, namenjene so mladim in starim. Tekst in govorjena beseda sta skoraj izključena. Predstavo sestavljajo neme sekvence, ki jih spremlja glasba, dopolnjujejo jo projekcije fotografij predmetov in oseb, plakatov za metro, kičasti predmeti in izrezane ah izgovorjene črke. (K. 2.)
Novo glasilo Društva slovenskih pisateljev
LJUBLJANA - DSP je začelo izdajati Bilten. V uvodnem članku prve številke Evald Flisar, predsednik drušva, išCe odgovor na vprašanje, kakšna naj bo vloga društva v razmerah idejnega in političnega pluralizma ter v času, ko upada zanimanje za za literaturo in za vse oblike umetnosti. Robert Titan Felix je predstavil problematiko Prekmurske podružnice DSP, Veno Taufer je v svojem prispevku namenil nekaj besed letošnjemu mednarodnemu srečanju pisateljev in pesnikov Vilenica 1995. V Biltenu je tudi pregled literarnih večerov, ki jih je organiziralo društvo, seznam knjig, ki so ah bodo izšle s pomočjo Trubarjeve fondacije, ter predsta- , vitev dela Komisije za mednarodno sodelovanje v preteklem letu. Kot so nam povedah na društvu, bo Bilten izhajal po potrebi, to je predvsem ob po-mebnejših dogodkih. Prva številka je izšla v nakladi 500 izvodov, poslali so ga vsem elanom, medijem in v knjižnice. (A. Z.)
PANORAMA ODTUJENEGA / UMETNOST, KI PROPADA V TUJIH KLETEH (1)
Vittore Carpaccio: Madona s svetniki
Vittore Carpaccio: Marija s svetniki, 1518
Izdelana leta 1518, olje na platnu, 280 x 210 cm, nekdaj v sv. Frančišku v Piranu.
Podpisano in datirano delo slovitega beneškega zgodnjere-nesančnega slikarja Vittora Car-paccia (ok. 1460-ok. 1525), ki je s svojo delavnico za obalne kraje izdelal (sodeč po ohranjenih ah vsaj dokumentiranih delih) enajst slik, sodi med oltarne slike tipa tako imenovane Sacra conversazione, ki prikazuje Marijo z otrokom v pogovoru s svetniki. Zaradi vedute v ozadju, ki prikazuje Piran, ima slika za mesto še poseben pomen. Carpacci-ovo študijsko risbo detajla slike (levega angela) hrani sanktpe-tersburški Ermitaž. Madono z
otrokom so stoletja hranili v sklopu glavnega oltarja in pozneje edikule v piranskem sv. Frančišku. Delo so, kot je zapisano v dokumentaciji, ki jo hrani Uprava RS za kulturno dediščino v Ljubljani, odtujili maja ali junija 1940. Zanimiv je podatek, ki ga navaja Carpacciova monografija, ki je izšla leta 1967 v zbirki Classici deli’ arte pri založbi Rizzoh. V knjigi je (ob napačnem podatku, da je slika še vedno v Piranu, kjer je dostopna javnosti) objavljena letnica restavracije slike, in sicer leto 1950 (ko je bila slika že odnesena, in torej vsem, tudi restavratorjem, nedostopna?).	(V. U.)
Nadaljevanje prihodnjo soboto
RAZPISI ZA USTVARJALNE DELAVNICE
Za profesionalne plesalke in plesalce
V koprodukciji s Plesnim Teatrom Ljubljana, SOU in s pomočjo Francoskega kulturnega centra festival Mesto žensk organizira sedemdnevno plesno delavnico pod vodstvom koreografinje Carlotte Ikeda, ene najvidnejših predstavnic plesne tehnike butoh. Delavnica je namenjena profesionalnim plesalkam in plesalcem. Potekala bo od 4. do 10. oktobra, vsak dan od 12. do 16. ure v :	Študentskem naselju v Rožni dolini v Ljubljani, število sodelujočih pa je ome-
I j eno na 20. Prijave in dodatne informacije: PTL, Kersnikova 4, Ljubljana, tel./-fax. 329 184. PR
Gledališče za tiste z nekaj izkušnjami
Festival Mesto žensk organizira gledališko delavnico, ki jo bo vodila britanska gledališka ustvarjalka Bobby Baker, ki je lani gostovala v Ljubljani s predstavo How to Shop. Zaželeno je, da imajo udeleženke in udeleženci najmanj 18 let, da so se sposobni sporazumevati v angleščini in da imajo že nekaj izkušenj z gledališčem. Gledališka delavnica Bobby Baker bo potekala 14. oktobra od 13. do 17. ure v prostorih Urada za žensko politiko na Tomšičevi 4 v Ljubljani. Lucidna ustvarjalka bo skupino uvedla v skrivnost, kako navidezno ne-i pomemben dogodek iz vsakdanjega življenja lahko preraste v gledališko pred-; stavo. Delavnica sprejme dvanajst udeleženk in udeležencev. Prijave in dodatne informacije: Mesto žensk, Tomšičeva 4, Ljubljana, tel. 125 1112. PR
MALEZIJA / FOKKER 50 PRISTAL MED LESENIMI BARAKAMI
Letalska nesreča zahtevala 34 življenj
Med 26 ranjenci je bilo tudi deset stanovalcev
KUALA LUMPUR - V letalski nesreči v bližini letališča mesta Tavan v malezijski zvezni državi Sabah na severu Kali-mantana (nekdanji Borneo) je življenje izgubilo 34 oseb, Šestnajst A50 letalske družbe Malaysia Airlines Sistem je z 49 potniki in Štirimi člani Posadke vzletelo iz glavnega mesta Kota Kina-balu. Iz nepojasnjenih vzrokov je pilot zgrešil pristajalno stezo in letalo je strmoglavilo med bližnje barake in se vnelo. Poleg letala je zgorelo več kot dvajset lesenih barak. Razbitine letala in plameni so poškodovali tudi deset stanovalcev, večinoma filipinskih in indonezijskih gozdarjev. Minister za zdravstvo Cua Jui Meng
je dejal, da v letalu ni bilo tujcev, potniki so bili večinoma gozdarji, ki delajo v bližnjih gozdovih.
Letališke oblasti so sporočile, da je bila v času pristajanja vidljivost primerna, ne izključujejo pa možnosti, da je letalo zanesel iz predvidene smeri nenaden sunek bočnega vetra. Vsekakor bo morala preiskovalna komisija ugotoviti točne vzroke nesreče. Kmalu naj bi na kraj nesreče odleteli tudi nizozemski tehniki, kajti letalo fokker 50 je bilo izdelano na Nizozemskem. Da bi bila mera polna, so strmoglavljeno letalo dva dni pred nesrečo natančno pregledali in obnovili motorje.
KITAJSKA
BURMA
FILIPINI
JETNAM
A MALAIZIJ
ryj Kuala / ^Lunopuf^
INDONEZIJA
Indian
Ocean
Džakarta
500 milj
500 km
Jack Kevorkian izriva sodnike
Ameriški zdravnik Jack Kevorkian, ki neozdravljivim bolnim pomaga umreti, je na sodno razpravo prišel s sramotilno klado in napisom o srednjeveškem sodstvu (AP)
Transvestiti
V Pataji na Tajskem je bilo lepotno tekmovanje za najlepšega transvestita (Telefoto: AP)
KALIFORNIJA >
Seks v drvečem avtu
V prvem zavoju ju je zaneslo s ceste
LOS ANGELES - Z avtomobilom sta se vozila po avtocesti, hitro-stje znašala 100 kilometrov na uro, bila sta gola in brez varnostnih pasov.
Za kalifornijski par, ki je hotel preizkusiti omamnost spolnosti in hitrosti, bi se vse srečno izteklo, če avtocesta ne bi imela toliko ovinkov. Na prvem od njih je avto zletel s ceste.
Ljubimca z avtoceste, kot ju je tisk nemudoma krstil, nista bila rosno mlada, saj je ona imela
35 let, o njem pa ni znano nič drugega, razen tega, da je, preden je sedel za volan in si slekel hlače, zvrnil nekaj kozarcev alkohola. Imela sta imela precejšnjo srečo: na ovinkasti prometnici, ki povezuje Los Angeles in San Diego, je vedno gost promet: v nesreči se je dama samo nekoliko potolkla, njen partner pa je v bolnišnici. Ko bo prišel k sebi, se bo moral spopasti z vrsto problemov, nenazadnje s tem, kako bo spet prišel do vozniškega dovoljenja.
ZDA / SRHLJIV ZLOČIN
Mati ubila štiriletno hčerko, ker jo je ta zalotila z moškim
NEW YORK - V Day-tonu v zvezni državi Ohio je mati do smrti pretepla svojo Štiriletno hčerko, ki jo je zalotila v postelji z ljubimcem, nato pa je njeno trupelce zakopala na bližnjem odlagališču smeti. Ta srhljiv prizor je med procesom obnovil Ernest Vernell Brooks, ki je priznal, da je ženski pomagal prikriti zločin. Ther-ressa Jolynn Ritchie je njegovo različico zavrnila kot neresnično in se razglasila za nedolžno.
Therressa je julija policiji sporočila, da zjutraj, ko je hotela zbuditi
hčerko Šamantho, te ni našla v posteljici. Takoj so sprožili širokopotezno iskalno akcijo. Primeri ugrabljanja v ZDA namreč niso redkost. Vsa iskanja policije in prostovoljcev so bila zaman.
Pred tedni so po naključju na odlagališču, ki leži blizu Therressine hiše, odkrili iznakaženo trupelce male Samanthe. Preiskovalci so nato prišli na sled Brooksu, ki je že na prvem zaslišanju klonil, povedal vso resnico in nase prevzel del krivde, ki pa ni primerljiva z materinim zločinom.
_____SINGAPUR / POSLEDICE KONCA HLADNE VOJNE_h
Manjšanje izdatkov za vojsko ne prizanaša niti guikam
Izvrstno izurjeni nepalski bojevniki zdaj stražijo zapore
SINGAPUR - Čeprav od nekdaj slovijo kot izvrstni bojevniki, j so se s koncem hladne vojne tudi zanje končali zlati časi. Danes je usoda gurk skrajno negotova. Ti nepalski vojaki so izvrstno j izurjeni in zelo nevarni, zlasti v i boju na nož. Cenijo jih zaradi I izredno razvitega instinkta in spretnosti z ostro nabrušenim I nožem srpaste oblike, ki mu pravijo kukri.
V dobi računalnikov se je voj-I skovanje korenito spremenilo. I Poleg tega so po koncu hladne I vojne skoraj vse države začele i krčiti stroške za vojsko - in tudi
■	število vojakov. »Zaradi krčenja i stroškov je tudi vloga teh voja-i. kov v angleški vojski danes veliko manjša kot nekoč,« je izjavil
j B- M. Niven, načelnik kontin-j genta gurk Singapuru. Singapur-j ske razmere jasno kažejo, kako s se je v zadnjih letih spremenila
■	vloga vojakov, ki so zdaj v službi j pri tamkajšnji policiji.
Čeprav jih je čedalje manj, jim njihov legendarni sloves Se zdaj pomaga najti službo v tujini, zlasti v Veliki Britaniji, Indiji, Hongkongu in Singapuru. »Kljub raketam in visoki tehnologiji sovražnika v resnici premagajo bojevniške spretnosti in vojakova vzdržljivost,« je dejal Niven.
V Singapurju gurke stražijo domove ministrov in najpomembnejših osebnosti ter najstrožje zapore. Prvi kontingent teh vojakov, 144 nekdanjih pripadnikov angleške vojske, so v Singapuru uporabili leta 1950, ko se je polegla vojna vihra v jugovzhodni Aziji in Evropi.
Gurke so zelo cenjeni zaradi njihove lojalnosti, zanesljivosti in žilavosti, najbolj pa slovijo po svoji legendarni spretnosti pri boju na nož. Slovijo po tem, da z enim samim zamahom velikega srpastega noža kukri človeku brez napora odsekajo gla-
vo. Zaradi tega se jih vojaki z 1 vsega sveta v boju - če le morejo t - spoštljivo izogibajo, kot se je :-dogajalo tudi v vojni za Fal- : klandske otoke leta 1982. Njiho- j va skrivnost so trde življenjske | razmere, v katerih živijo že od j rojstva, in velika lojalnost. Zna- j no je, da izpolnijo vsak ukaz na- i drejenih, ne da bi trenili z oče- | som.
Danes sprejme angleška voj- : ska samo 2500 Gurkhov na leto, ' kar je zelo malo, če upošteva- : mo, da se jih je prve svetovne l vojne udeležilo kar dvesto tisoč, j v drugi svetovni vojni pa se je borilo Štirideset bataljonov teh nevarnih vojakov.
V jugovzhodni Aziji se gurk živo spominjajo se iz let malaj- j ske kaize (od 1948 do 1960) oziroma sporov med Indonezijo in sosednimi državami na začetku ; Šestdesetih let. Vojaki gurke so se tudi udeležili zalivske vojne leta 1991.
Dvignili nimrod
Iz Ontarijskega jezera so dvignili britanski bombnik nimrod, ki je strmoglavil 2. septembra (Telefoto: AP)
INCIDENT V BELORUSIJI
RUSKI VOJAKI OSTAJAJO V ČEČENIJI
Lukašenko išče izgovore
Smrt bobnarjev odmeva v ZDA
MINSK (Reuter) - Pro-rusko usmerjeni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je moral vCeraj znova zagovarjati pred ogorčenimi Američani zaradi torkovega incidenta, ko je beloruski vojaški helikopter sestrelil balon z dvočlansko ameriško posadko. Bela hiša še zdaleč ni zadovoljna z belorusko razlago, po kateri so iz helikopterja streljali na ameriški balon zato, ker je letel nad strateško pomembnim ozemljem, identitete njegove posadke pa ni bilo mogoče ugotoviti.
Del odgovornosti za sestrelitev ameriškega balona, ki je zatevala dve ži-
vljenji, je prevzel namestnik zunanjega ministra Valerij Sepkalo, Čeprav večina beloruskih politikov za incident krivi tudi ameriško posadko, organizatorje tekme balona-rjev in celo poljske prometne oblasti. Jurij Siva-kov, elan beloruske službe državne varnosti, je poudaril, da odgovorni niso dobili uradnega obvestila o balonarskem tekmovanju, ki se je prejšnjo soboto začelo v Švici. Dodal je še, da je helikopter streljal šele po tem, ko se posadka balona po opozorilnih strelih ni odzvala pozivu, naj se identificira. Dva druga balona sta varno pristala, potem ko so potniki izobesili za-
NOVICE
Južnopacifiški forum ohranil odnose s Parizom
MADANG (Reuter) - Voditelji južnopacifiških držav so vCeraj ob koncu srečanja na Papui Novi Gvineji obsodili francoske jedrske poskuse na Mururoi in v skupni izjavi izrazih veliko ogorčenje zaradi novih eksplozij v Tihem oceanu. Predsedujoči foruma, premier Cookovih otokov Henry, je povedal, da so na srečanju govorili tudi o vprašanju neodvisnosti Francoske Polinezije, »ki pa je stvar odločitve prebivalcev teh otokov«. Predsednik Nauruja Dowiyogo je novinarjem sporočil, da je večina držav Članic predlagala zamrznitev pogovorov s Francijo, pridruženo članico foruma, na koncu pa je le prevladal konsenz o ohranitvi stikov. McDiarmidova, predstavnica organizacije Greenpeace, pa ni zadovoljna s stališči, ki jih je sprejel forum. Po njenem mnenju pacifiške države niso izkoristile priložnosti za začetek odločne akcije. Sicer pa tudi »zeleni angel varuh« ni brezmadežen. Predstavniki Greenpeacea so včeraj priznah, da so aktivisti med protestno akcijo pri Mururoi storili kar nekaj napak. Ker helikopter ni upošteval ukazov o prepovedi letenja znotraj dvanajstmiljskega območja okoli atola, so francoski komandosi odgovorili z zasedbo ladij MV Greenpeace in Mavrični bojevnik, kar je močno ohromilo potek protestne akcije. Proti voditeljici aktivistov na Mavričnem bojevniku in kapitanu ladje je Greenpeace že uvedel preiskavo, vendar to ne pomeni, da se bosta morala zagovarjati kot pred vojaškim sodiščem, kot so namigovali nekateri Časniki.
Papež obtožuje vodilne afriške može
JAUNDE (Reuter) - Papež Janez Pavel 11. je med vCerajšjnim obiskom v Kamerunu obtožil pokvarjeno in tiransko oblast v Afriki ter dejal, da se mora rimskokatoliška cerkev na tej celini zavzeti za pravičnost in spoštovanje človekovih pravic. V dokumentu o prihodnosti cerkve na tej celini je vso krivdo za revščino, vojne in politično nestabilnost, ki pesti najrevnejšo celino na svetu, pripisal slabemu vodstvu. Povedal je, da so gospodarske težave Afrike sad nepoštenja in korupcije v vrstah vladarjev, ki denar namesto v državne blagajne spravljajo v lastne žepe. Na tedenski turneji po Afriki je papež doslej obiskal Kame-run, JAR in Kenijo.
Rabinu ni uspelo prepričati Kremlja
MOSKVA (Reuter) - Izraelskemu premiem Rabinu ni uspelo prepričati Rusije, naj ne proda jedrskih reaktorjev Iranu, dobil pa je zagotovilo, da ti niso namenjeni uporabi v vojni. Rusi so namreč pretekli teden podpisali pogodbo o graditvi treh reaktorjev v Iranu. Izrael je zato izrazil skrb za svojo varnost, dogovoru pa so se ostro uprle tudi ZDA. Ruski zunanji minister Kozirjev je Rabinu zagotovil, da sodelovanje med Moskvo in Teheranom, ki je podpisal Mednarodno pogodbo o neširjenju atomskega orožja (NPT), ni vojaške narave in da izraelska varnost ni ogrožena, saj NPT omogoča dostop do mirovne jedrske tehnologije državam, ki je še nimajo, hkrati pa nadzoruje, da teh jedrskih materialov ne uporabljajo v druge namene.
Za dva Američana seje mednarodno balonarsko tekmovanje tragično končalo (AP)
stave svojih držav.
Ameriški predsednik Clinton je Belorusijo obiskal januarja leta 1994, le nekaj dni preden je parlament izrekel nezaupnico Lukašenkovemu liberalno usmerjenemu predhodniku Stanislavu SuškeviCu. Lukašenko že od julija lani, ko je bil na julijskih
volitvah izvoljen za predsednika države, kritizira Washington, Ceš da je skušal narekovati ukrajinsko pohtiko.
V torek je Lukašenko sprejel odstop liberalno usmerjenega predsednika centralne banke in se tako otresel najglasnejšega nasprotnika združevanja de-
KDO JE KDO
Politiki in vojaki, ki iščejo izhod iz čečenske krize
Boris Jelcin: Ruski predsednik, ki je lani decembra ukazal napasti Čečenijo, ker je razglasila neodvisnost. Potem ko je mska vojska zavzela večino Čečenskega ozemlja in so se uporniki umaknili v hribovite predele na vzhodu, je Jelcin podprl odločitev svojega premiera o začetku pogajanj z uporniki.
Džohar Dudajev: Vodja Čečenskih upornikov, veteran afganistanske vojne. Leta 1991 je oklical čečensko neodvisnost. Pred napredovanjem ruskih sil se je umaknil v gore, od koder se zavzema za mimo rešitev krize. V Čečeniji je ruski sovražnik številka ena.
Viktor Cemomirdin: Ruski premier, ki je sprva stal v ozadju čečenske krize, pozneje pa je ukazal začetek pogajanj z uporniki. Sprti strani sta podpisali vojaški sporazum, in Čeprav prihaja do posameznih spopadov, se Cemomirdin še vedno zavzema za mimo rešitev spora. Njegova politična prihodnost je v veliki meri odvisna od rezultatov pogovorov.
Anatolij Kulikov: Od februarja do julija, ko je postal raški notranji minister, je bil poveljnik raških sil v CeCeniji. Kulikov je tudi podpisal vojaški sporazum, ki ga je pripravljen spoštovati. Pridobil si je zaupanje poveljnikov uporniških enot.
Pavel GraCov: Ruski obrambni minister, ki je bil zaradi brezobzirnega napada ruske vojske na Čečenijo deležen ostrih kritik.'Ruski mediji ga označujejo kot zagovornika trde roke, ker se zavzema za uničenje upornikov. Javno je napadel mirovna pogajanja, vendar se je v zadnjem času umaknil v ozadje.
Anatolij Romanov: Potem ko je bil Kulikov imenovan za notranjega ministra, je Romanov postal poveljnik raških sil v Čečeniji, kjer skuša z vodjem čečenske pogajalske skupine Aslanom Maškadovim uresničiti podpisani vojaški sporazum.
Arkadij Volski: Visoki ruski pogajalec, ki je mske pohtike, nasprotnike mirovnih pogajanj, označil za »norce«. Nekateri poznavalci razmer napovedujejo, da bo postal Jelcinov osebni odposlanec v Čečeniji, po mnenju drugih pa naj bi ta položaj opravljal sekretar sveta za varnost Oleg Lobov.
Aslan Maškadov. Vodja uporniških sil; 30. julija je podpisal vojaški sporazum, ki ga hoče kljub sporom v čečenskih vrstah uresničiti. Rusi cenijo njegove vojaške sposobnosti.
Usman Imajev: Visoki čečenski mirovni pogajalec, ki ga je Dudajev odstavil dan po podpisu vojaškega sporazuma, ker naj bi bil preveč popustljiv.
Šamil Basajev: Nižji vojaški poveljnik, ki je postal pri Čečenih priljubljen po akciji v ruskem mestu Budjenovsk; zaradi zadrževanja talcev so bila ogrožena rusko-čeCenska mirovna pogajanja. Ne priznava ne Dudajeva ne Maškadova.
Salambek Hadžijev: Nekdanji sovjetski minister za naftno industrijo, ki ga je Moskva imenovala za čečenskega premiera. Je zagrizen sovražnik Dudajeva, vendar simpatizira z zagovorniki čečenske neodvisnosti.
Ruslan Hasbulatov: Nekadnji predsednik ruskega parlamenta, ki ga je Jelcin odstavil leta 1993. Je Cecen in v svoji domovini zelo priljubljen.
Doku Zavgajev: Nekdanji predsednik čečenske komunistične partije, zdaj član Jelcinove administracije. Nekateri poznavalci poudarjajo, da se je zavzemal za rusko vojaško posredovanje v Čečeniji, vendar ga tam nekateri kljub temu podpirajo.
Anatolij Verbin / Reuter
setmilijonske Belorusije s sosednjo Rusijo. Predsednik centralne banke Stanislav Bogdankevič, zagovornik tržnih reform, je odstopil zato, ker se Lukašenko zavzema za združitev ruske in beloruske banke. Potem ko je lani prevzel predsedniški položaj, je Lukašenko predlagal sprejetje vrste kontroverznih gospodarskih odločitev, da bi si zagotovil večjo moč odločanja in utišal sindikate.
Orožje odlagajo tisli Čečeni, ki ga niso uporabljali
MOSKVA (Reuter, dpa) - Ruski obrambni minister Pavel Gračov je sporočil, da je še prezgodaj za umik ruskih čet iz Čečenije, saj čečenski uporniki niso izročili vsega orožja. »Menim, da nam razmere v Čečeniji ne dopuščajo umika,« je izjavil za tiskovno agencijo Interfax.
Kljub nespodbudnim vestem z ruske strani pa je Ahmed Sakajev, čečenski predstavnik v skupni opazovalni komisiji, včeraj sporočil, da naj bi se dokončni umik ruske vojske iz Čečenije začel že 4. oktobra. Po besedah Ana-tolija Romanova, poveljnika ruske vojske v Čečeniji, se je v skladu z vojaškim sporazumom iz uporniške republike umaknilo osem tisoč vojakov. Gračov je poudaril, da je tako kot premier Cemomidrin pre-
senečen nad njihovim umikom, saj »razmere v Zakavkazju niso rožnate«. »Orožje predajajo le tisti, ki niso bili vpleteni v spopade,« je poudaril Gračov.
Oleg Lobov, posebni odposlanec ruskega predsednika, je vladno komisijo opozoril, da je treba mirovna prizadevanja pospešiti in čim prej popraviti škodo, povzročeno med spopadi. »Takšnega uničenja nisem videl še nikjer. Če bo obnova potekala tako kot doslej, bo samo obnova Groznega trajala več kot 20 let,« je izjavil
Sprti strani sta se v sredo sporazumeli, da bodo uporniki do 20. septembra izročili težko orožje. Po poročanju agencije Itar-Tass so čečenski borci doslej izročili le 1250 pušk in naj bi imeli še vedno od 50 do 80 tisoč kosov strelnega orožja.
Ruski vojaki so si začeli delati zaloge za zimo, saj očitno še ne bodo odšli domov (AP)
RUSKA NOVINARJA OBISKALA ZAPOR V GROZNEM^
Čečeni, ki so se znašli za zapahi, siradajo in se dušijo v smradu
GROZNI - Ruska novinarja, ki sta dobila dovoljenje za ogled zapora v predmestju Groznega, v katerem so priprti čečenski uporniki, sta izjavila, da so razmere v njem zelo slabe. V poslopju nekdanjega avtobusnega podjetja živi v zatohlih in brezzračnih prostorih 25 osumljencev, ki dobivajo tudi premalo hrane.
»Kljub temu se ne pritožujejo. Ko sva jih obiskala, so mimo stali in se z rokami naslanjali na zapahe. Bila sva presenečena, ker so Čečeni vedno opisani kot divji in neukrotljivi,« je poudaril neodvisni novinar Dmitri Kuznec.
Za ogled zapora sta z novinarko Mario Eismont iz moskovskega časnika Sevo-dnja dobila dovoljenje ruskega notranjega ministrstva, vendar se zaradi smradu in pomanjkanja zraka v njem nista dolgo zadržala.
»V zapora so štiri jetni-ške celice, v njih ni postelj, po tleh ležijo le odeje, v vsaki je v kotu vedro,« je dejala
Eismontova in dodala, da je zapornikom dovoljeno uporabljati toaletne prostore le enkrat na dan: »Lahko si predstavljate, kakšen smrad je zato v zaporu.«
Upravnik zapora Aleksander Kirpičenko, ki je na tem položaju šele dober mesec, je povedal, da se zaporniki pritožujejo predvsem zaradi slabega zraka.
»Nakateri so ogorčeni, ker so v zaporu dlje, kot so jim Rusi ob aretaciji obljubili, vendar je Kirpičenko opozoril, da to ni njegova krivda, ampak je za dolgotrajno priprtje kriv neučinkovit pravni sistem,« je povedal Kuznec. Doslej je bila
napisana obtožnica le proti šestim od skupno petindvajsetih zapornikov, večina jih je obtožena nezakonite posesti orožja, nekaj jih je bilo ob legitimaciji brez ustreznih dokumentov. Kljub zagotovilom uradne Moskve, da so za zapahi le kriminalci, pa Čečeni opozarjajo, da so v zaporih nedolžni ljudje, s katerimi tudi surovo ravnajo. Novinarja, ki že dva meseca obiskujeta preiskovalne zapore, pravita, da znamenj nasilja na zapornikih nista opazila, vendar priznavata, da je bilo v jetniških celicah »zelo temačno«. Poudarila pa sta, da so jetniki zelo suhi in da sta na zidovih sobe, v kateri potekajo zaslišanja, opazila madeže, ki bi bili lahko tudi od krvi, čeprav tega ne moreta trditi.
Philippa Fletcher, Reuter
NATOVA LETALA IN MIROVNI POSREDNIK HOLBROOKE DOSEGLI SVOJ CILJ
Bosanski Srbi so začeli z umikom težkega orožja
Nad Sarajevom pa bodo ostali topovi manjšega kalibra
SARAJEVO (Reuter, dpa) - Bosanski Srbi so včeraj začeli umikati težko orožje iz okolice Sarajeva, kar so si lahko ogledali celo tuji novinarji. Vendar sporazum, ki ga je ameriški odposlanec Richard Holbrooke sklenil z bosanskimi Srbi, ne predvideva umika vsega težkega orožja.
Znotraj 20-kilometrske-ga območja bodo srbske enote lahko obdržale minomete kalibra 82 milimetrov ali manj, topove kalibra sto milimetrov ali manj in protiletalsko orožje. Pred tem so zahodni zavezniki zahtevali, da Mladičeve enote umaknejo vse orožje, katerega kaliber presega 12, 7 milime-
tra. Takih kosov orožja naj bi bilo veC kot tristo. Predstavniki ZN niso želeli povedati, kakšna so njihova pričakovanja glede predvidenega umika orožja, tiskovni predstavnik svetovne organizacije pa je namignil, da poveljnik sil Unproforja v BiH general Rupert Smith ni zadovoljen z novim sporazumom: »Poveljnik trenutno preučuje novo opredehtev pojma težko orožje in jo primerja s svojimi zahtevami. Poskušali bomo doseči znižanje spodnje meje kalibrov. Poveljnik Smith meni, da sedanja določila sporazuma ne bodo zadostovala.«
Viri blizu krogom ZN navajajo, da je general
Smith poveljniku sil bosanskih Srbov Ratku Mladiću včeraj poslal pismo, v katerem mu predlaga umik vseh minometov in topov kalibra 76 milimetrov ali veC ter umik protiletalskega orožja kalibra 20 milimetrov ali veC. Smith je tako poskušal izkoristiti nekatere nejasnosti v sporazumu, ki ga je bosanskim Srbom prinesel Holbrooke, vendar je verjetnost, da bi mu Mladića uspelo speljah na led, enaka ničli. Zahodni diplomati domnevajo, da ima Holbrooke na obzorju dolgoročno oblikovanje mirovnega sporazuma in je zato privolil v kompromis, po katerem naj bi iz okolice Sarajeva umaknili vsaj
del srbskega težkega orožja. »Menim, da je Holbrooke upošteval zahteve generala Smitha, vendar ni mogel postaviti na kocko obsežnejšega, dokončnega mirovnega sporazuma. Navsezadnje so enote za hibo posredovanje in Nato pripravljeni odgovoriti na morebitne srbske napade,« je položaj analiziral neki diplomat.
Na to se zanašajo tudi predstavniki UNHCR, ki so že danes obnovili zračni most z bosansko prestolnico, kjer na človekoljubno pomoč Caka veC kot 400 tisoC Sarajevčanov. Ti so navdušeno sprejeli vest o srbskem umiku, vendar iz izkušenj opozarjajo, da je Se vedno potrebna dodatna previdnost. Tega se zavedajo tudi na poveljstvu Nata, od koder Srbe opozarjajo, naj pohitijo, sicer jih bedo znova napadla bojna letala. »Zaenkrat umik poteka prepočasi,« je sporočil vrhovni poveljnik Nata za Evropo George Jouhvan. »Dobivamo podatke, da so Srbi del orožja že umaknili, vendar je še prezgodaj za slavje,« je še dodal in izrazil zadovoljstvo z uspehom operacije Namenska sila. Ta pa je dodobra razburila srbsko opozicijo, ki je v Beogradu organizirala velik protestni miting. TisoCi so vzklikali gesla proti Natu, pa tudi proti predsedniku Miloševiču, ki naj bi bil kriv srbskih izgub v zahodni Bosni. Včeraj so združene hrvaško-muslimanske enote zavzele še Bosanski Petrovac, od koder bodo najverjetneje napredovale proti Banjaluki.
TRIJE DNEVI V ŽIVLJENJU DIPLOMATA
Včerajšni sporazum o umiku težkega orožja, ki bo morda pomemben korak na poti k miru v BiH, je pika na i treh napornih dnevov diplomatov iz držav članic skupine za stike in sprtih strani na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
15. SEPTEMBER Banjaluka
Vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič napove umik težkega orožja iz prepovedanega območja okoli Sarajeva.
15. SEPTEMBER
Ženeva
Richard Holbrooke, pomočnik ameriškega zunanjega ministra, se sreča s predstavniki držav članic skupine za stike.
14. SEPTEMBER
Zagreb
Holbrooke se sestane s hrvaškim predsednikom Tuđmanom.
14. SEPTEMBER
Mostar
Holbrooke se sreča
14. IN 15. SEPTEMBER
Moskva
Ameriški odposlanec Strobe Talbott na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Andrejem Kozirjevom preučuje predloge za sklenitev miru v Bosni.
13. SEPTEMBER z bosansko-hercegovskim Neapelj predsednikom	Natovim bombnikom je ukazana
Izetbegovičem in _ tridnevna ustavitev napadov premierjem Silajdžičem. na položaje bosanskih Srbov.
13. SEPTEMBER
Beograd
Holbrooke se enajst ur pogovarja s srbskim predsednikom Miloševičem.
OBNOVLJENI GRŠKO-MAKEDONSKI ODNOSI
Veliko olajšanje po odpravi embarga


SOLUN (Reuter) - VVashington je včeraj pohvalil Grčijo in sosednjo Makedonijo, saj sta naposled le uspeli rešiti-spor o imenu Republike Makedonije, ki je zadnja Štiri leta povzročal negotovost na že tako zelo občutljivem območju Balkana. Že v sredo sta namreč državi na sedežu Združenih narodov v New-Yorku podpisali sporazum.
Grški izvozniki, ki najbolj občutijo ukrepe mednarodne skupnosti proti Balkanu, držijo pesti v upanju, da bo uresnicen-grško-makedonski sporazum, tako da bodo-spet navzoči na nekdanjem, zdaj za njih izgubljenem trgu. S sporazumom, katerega določila naj bi stopila v veljavo po 30 dneh, se Grčija zavezuje, da bo odpravila embargo proti sosednji Makedoniji.
Izvozniki s severa države, katerih prodaja na tujem je znašala 53 odstotkov skupnega dobička, so z lansko odločitvijo vlade v Atenah, da proti nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji uvede embargo, izgubili zelo pomemben trg.
»Zaradi manjšega izvoza smo izgubili približno pet milijard ameriških dolarjev. Vedno smo se zavzemali za pogajanja z nekdanjo Jugoslavijo, našo pomembno gospodarsko partnerico,« je izjavil predsednik Združenja severonogrskih izvoznikov lor-danis Adamidis. Iznajdljivi grški trgovci so
Claire Springett / Reuter
sicer skušali prodreti na druge trge in navezati stike s trgovci v državah, kjer so sicer najmočnejši zahodnoevropski izvozniki.
Spor z Makedonijo, katerega vzrok je v bojazni, da ima sosednja država apetite po grškem ozemlju, so sprva najbolj podpirali-prav v Solunu. Grki zahtevajo tudi spremembo imena sosednje države, nekaterih -delov njene ustave in simbolov na državni zastavi. »Videli bomo, kaj se bo spremenilo po 30 dneh. Ce bo embargo preklican, bomo morda že v treh do Šestih mesecih dobili nazaj večino izgubljenih poslov,« meni Adamidis.
Pred uvedbo ukrepov februarja lani je grški izvoz v Makedonijo dosegel 160 milijonov dolarjev in je naraščal. Ker so se medtem v Makedoniji pojavili nemški in italijanski izdelki, bodo Grki pri vnovičnem nastopu na makedonskem trgu naleteli na vrsto težav. »Prodajali bomo po sprejemljivih cenah, dostopnih za večino ljudi,« je poudaril Adamidis.
Zaradi stališč beograjskih politikov pri reševanju bosanske vojne naj bi bili odpravljeni tudi ukrepi proti Zvezni republiki Jugoslaviji, tako da Grki ne bi imeli odprte poti le proti Beogradu, ampak tudi proti državam Evropske unije. Grški izvozniki so bili doslej namreč prisiljeni svoje izdelke voziti s tovornjaki po slabih bolgarskih cestah, ali
m
pa so jih iz sevemogrških pristanišč do italijanskih tovorili z ladjami; zato so veliko zaslužili ladjarji, blagajne izvoznikov pa so se krepko izpraznile. VeC deset srednje velikih družb, ki so izvažale predvsem kmetijske pridelke, je večinoma v lasti ene ali več družin. Čeprav imajo konkurenco v sosednjih albanskih, bolgarskih, makedonskih in turskih družbah, bodo skušale vnovič prodreti na nekdanje trge, zato upajo na vladno pomoč.
»Grška zunanja politika mora resno jemati nas položaj, zato pričakujemo, da bo Evropska unija od nekdanjih jugoslovanskih republik zahtevala prosto pot za prevoz grških izdelkov in predlagala sprejemljive tarife,« je povedal Adamidis. Vlade že skoraj desetletje priznavajo severno Grčijo kot nekakšno odskočno desko na Balkan ter proti državam Članicam Evropske unije in Bližnjemu vzhodu. Kljub temu je njena politika še vedno centralistična. Čeprav je zgradila nekatere dele infrastrukture in severu dodelila finančno pomoč, se tamkajšnji izvozniki zavedajo, da jim bosta največ prinesla konec balkanskih sporov in večja pomoč iz Evropske unije.
»Da bi se Grčija postavila na svoje noge, se ne bo mogla vedno preživljati le z zaslužkom od turizma in storitvenih dejavnosti,« je poudaril Adamidis.
NOVICE
Madžarska manjšina v Vojvodini potrebuje zaščito
BUDIMPEŠTA (AFP) - Madžarsko prestolnico je obiskala delegacija vojvodinskih Zupanov madžarske narodnosti, ki so gostitelje opozorili na »diskriminacijo« pripadnikov madžarske narodnosti v Vojvodini. Na tiskovni konferenci je na težak položaj Madžarov opozoril subotiški župan Kasza, ki je povedal, da pripadniki manjšine nimajo možnosti za zaposlitev v vojvodinskih upravnih organih. Zaradi beguncev iz Krajine imajo Madžari manj možnosti za vpis na srednje Sole in univerze, saj so begunci sprejeti brez preverjanja znanja, mladi Madžari pa morajo opravljati težke sprejemne izpite. Župani so se pogovarjali tudi z madžarskim predsednikom Goenczem, predsednikom parlamenta Galom in odgovornim za manjšinska vprašanja Tabajdi-jem. Ta je poudaril, da Madžarska nasprotuje spremi-njaju etnične podobe Vojvodine, ki se je oblikovala skozi stoletja. Madžarska vlada je nedavno opozorila Beograd, naj »Cim prej sprejme ukrepe za zaščito pripadnikov madžarske narodnosti v Vojvodini«, ki predstavljajo približno 20 odstotkov prebivalcev pokrajine.
Človekoljubne organizacije zahtevajo več pomoči
ŽENEVA (Reuter) - ZN so mednarodno skupnost pozvali, naj zagotovi finančno pomoč, s katero bi priskrbeli hrano in zatočišče za 280 tisoC beguncev, od tega za 200 tisoč beguncev srbske narodnosti, ki so jih hrvaške sile pregnale z domov v Krajini. Agencije ZN so v skupnem pozivu za pomoč beguncem poudarile, da za leto 1995 potrebujejo dodatnih 45 milijonov ameriških dolarjev, saj naj bi šlo za najveCje skupno preseljevanje beguncev, odkar je na ozemlju nekdanje Jugoslavije izbruhnila vojna. Ocenile so, da bodo za pomoč beguncem v letu 1995 porabile 514, 8 milijona dolarjev. Poleg sedanjih 160 zbirnih begunskih centrov naj bi kmalu odprle še 500 novih. Visoki komisariat za begunce je v ta namen povečal znesek letošnjega proračuna s 172 na 206 milijonov ameriških dolarjev.
_____AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA KALIFORNIJA_
Domovina genijev, norcev in predsednikov
Univerze izgubljajo tekmo s poboljševolnicomi
V Kaliforniji se sanje rojevajo in živijo, občasno pa se pretvarjajo tudi v noCne more. Miška je tam lahko kralj, kriminalec, ki je zakon prekršil več kot trikrat, pa se lahko znajde v dosmrtni jeCi. Ce nimate sreče in ste rojeni na drugem koncu sveta, obstaja možnost, da v podzavesti gojite eno od naslednjih predstav o življenju na Zahodni obali.
Prvo podobo lahko označimo kot »Silli-wood«. V njej se filmske zvezde nastavljajo soncu,
srkajo osvežilne, nizkokalorične pijače in se mimogrede pomenkujejo s svojimi agenti. Silicijeva
PORTRET
dolina se tu spogleduje s Holywoodom. V tej predstavi domuje Miki Miška, ■ ki se dotika misli in denarnic večine Zemljanov. Prebija pa se še ena miš, ki je na eni strani povezana s tipkami računalnika, na drugi pa s celotno generacijo otrok globalne vasi. Obe industriji skupaj lahko Kaliforniji pri-
Pete VVilson - od župana San Diega do predsedniškega kandidata
Nesporno je, da se kalifornijski guvernerji politično uveljavljajo tudi na zvezni ravni. Ronald Reagan je postal izredno priljubljen predsednik Združenih držav, Earl VVarren sodnik ameriškega vrhovnega sodišča, Jerry Brown je uveljavljen kot nacionalni politični »obad«, njegov oče Pat pa slovi kot avtor uporabnega priročnika o gradnji modeme države.
Pete VVilson pa je na volitvah, izvedenih znotraj kalifornijskih meja, zmagal večkrat kot vsa zgoraj navedena druščina skupaj. Volilci so ga namreč dvakrat izvolili za kalifornijskega guvernerja, dva mandata pa je služil domovini tudi kot senator. Komaj 63-letni VVilson, ki je politično kariero zaCel kot župan San Diega, velja tako za enega najuspešnejših politikov povojnega obdobja. Danes si prizadeva, da bi ga republikanska stranka predlagala za predsedniškega kandidata. Njegove politične kampanje so vedno desno usmerjene, vlada pa pragmatično in sredinsko. Glede na njegove trenutne politične ambicije mu je ta lastnost lahko v korist, hkrati pa tudi v veliko škodo. Tako se je nedavno zavzel za izredno konservativno politiko do priseljencev in kriminalcev, ki postavlja na kocko njegovo sicer liberalno ukrepanje, kar zadeva nadzor nad nošenjem orožja, pravice homoseksualcev in možnosti splava.
Zanj najugodnejši scenarij, predsedniška kandidatura na bližajočih se volitvah, ostaja zaenkrat le oddaljen sen. Večina kalifornijskih državljanov mu, kot pravijo raziskave javnega mnenja, zameri predvsem neizpolnitev lanske obljube, da bo v primem vnovične izvolitve guverner do izteka mandata. Kljub temu bi se VVilson lahko pojavil kot druga, a edina alternativa senatorju Robertu Dolu, mogoče pa celo kot njegov politični spremljevalec. Dole se še kako zaveda, da v zadnjem stoletju ni bilo republikanskega predsednika, ki ne bi pridobil na svojo stran kalifornijskih volilcev. Hkrati pa je le malo položajev, ki bi človeku, ki bi bil ob koncu svojega prvega mandata star že 77 let, tako na stežaj odpirali vrata Bele hiše, kot prav položaj podpredsednika.
Pete VVilson se je rodil v Illinoisu, študiral na Yalu, kot marinec služboval v Kaliforniji in se tam stalno naselil. V začetku je slovel predvsem kot politik, ki »rešuje probleme na zmeren naCin«. Leta 1976 je na republikanskih volitvah podprl Geralda Forda, nasprotoval pa populističnemu predlogu 13 v letu 1978,
zato je pristal šele na Četrtem mestu republikanske liste kandidatov za guvernerja.
Med letoma 1982 in 1990 je kot senator nasprotoval uničevanju obale, ki ga je povzročalo iskanje naftnih vrelcev, presenetljivo pa se je zavzel za zakonodajo, ki je mehiškim poljedelcem zagotavljala delo v državi Kaliforniji. Njegov prvi guvernerski mandat je zaznamovala ekonomska kriza. Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev je bil leta 1991 prisiljen zvišati davke, s tem pa je spet prelomil eno od predvolilnih obljub. Njegova priljubljenost se je zmanjšala, poslovneži so začeli umikati svoja podjetja iz države na severozahod, VVilsonovi politični karieri pa so se obetali Cmi Časi.
Vendar se je med njegovo predvolilno kampanjo v letu 1994 pokazalo, da se iznajdljivost ali oportunizem lahko politiku še kako obrestujeta. K VVilsonovi zmagi nad Katbleen Brovvn je sicer precej pripomoglo gospodarsko okrevanje države, večino volilnih glasov pa si je pridobil z odobritvijo predloga 187, ki je določal odvzem socialnega skrbstva vsem ilegalnim priseljencem ter podporo smrtni kazni in geslom »dovoljeni so samo trije prekrški« za kriminalce z obsežnim policijskim dosjejem.
Desno usmerjen pristop do državne problematike je nadaljeval tudi v tem letu. Znana je njegova pobuda za spodbijanje federalnih odredb posameznim državam, za katere ni nakazanih sredstev. Izvajanje določbe kongresa, imenovane »voznik volilec«, po kateri naj bi se prijave volilcev izvrševale v prostorih, kjer izdajajo vozniška dovoljenja, je odločno zavrnil.
Protifederalna usmeritev predstavlja osnovo VVilsonove trenutne nacionalne kampanje, Čeprav se zaveda, kot je dejal na političnem shodu v Dallasu pretekli mesec, da mora oblast - na katerikoli ravni že - včasih delovati ostro in nepopustljivo, Četudi za ceno nepriljubljenosti.
VVillie Brovvn, sicer VVilsonov politični nasprotnik iz demokratičnih vrst, kalifornijskemu guvernerju pripisuje tudi dobre lastnosti. V juniju je za Los Angeles Times izjavil, da je VVilson predvsem »prijatelj in služabnik ljudstva, izredno razgledan ter pripravljen poslušati in upoštevati tudi nasprotna mnenja«. Seveda je pohvalo vredno vzeti v obzir, Čeprav so Brovmovi pokloni zadnje, kar VVilson glede na trenutni pohticni položaj potrebuje.
jure k Martin, Financial Times
neseta nove zmage nad svetom, predvsem pa ogromne količine novega zlata.
V drugi podobi, »Silly State«, se bohotijo prsi in mišice mladine iz Baywatcha. Njihovi starši, porjaveli obiskovalci fitnesa in tečajev aerobike, v hitrih avtomobilih preživljajo mladost, ki jo prinašajo srednja leta. Ta zanimiva vrsta Človeške rase predstavlja oCem najbolj opazni pojav dežele velikih možnosti. Manj opazni so posamezniki, ki si pot k uspehu utirajo z iznajdljivostjo, odrekanjem in težkim delom. Ze zgodaj zjutraj se prebijajo skozi promet na ulicah, pijejo kavo, prigrizujejo žemljice, hkrati pa se glasno prerekajo z brezžičnim telefonom.
Optimizem večine Kalifornijcev je podedovan. Opazovalcu pa se zastavlja vprašanje, ali ga ni gospodarska recesija med letoma 1990 in 1993 vsaj omajala, Ce že ne uničila? Na vprašanje si lahko odgovorimo s tretjo podobo Kalifornije, ki je obsojena na propad.
Darth Vader je ozemlje propadajočih mest, onesnaženega zraka, rasističnih policistov in rasnih nemirov, potresov in požganih gozdov. V to podobo prav tako lahko uvrsti-
Kdifornija je dežela visoke tehnologije in uspešnih poslovnežev...
je glavni pridelovalec mandeljnov, fig, oliv, nektarin in pistacij v ZDA, v kalifornijskih nasadih pa zraste tudi večina ameriškega avokada, ohrovta, cvetače, zelene, limon in grozdja. Večini uvožene, poceni delovne sile se ne godi dosti bolje kot tisti iz Steinbeckovih zgodb, a to je že druga zgodba.
Iznajdljivost kalifornijskih poljedelcev ne pozna meja. Kje je zrasel prvi križanec med robidnico in malino? V vrtu kalifornijskega sodnika Loga-na seveda. Biotehnologija je v Kaliforniji namreč ena od najnovejših gospodarskih panog.
Vendar je poljedelstvo spet le del celotne podobe. Ce bi bila Kalifornija samostojna država, bi bil njen bruto narodni proizvod sedmi po vrsti na svetu. Dežela nudi zaposlitev družbenim slojem z različno izobrazbeno strukturo: od ilegalnih priseljencev do astrofizikov. Turistični vodici so
surovih zločincev in rasističnih policistov .
mo groteskno sojenje O. J. Simpsonu. Vlada kaos. Ce sprehajalca ne ubijejo izpušni plini, ga v temačni ulici prav gotovo pričakuje tolpa kriminalcev. Izobraževalni sistem je neučinkovit, univerzam primanjkuje sredstev za vzdrževanje. Tu domuje recesija v pravem pomenu besede, zato se podjetniki selijo v Utah ali Novo Mehiko. To je predstava o Kaliforniji, ki je večini tujcev najbolj pri srcu. Pa vendar tudi ta ne more predstaviti dežele v celoti. ResniCost je namreč veliko bolj zapletena.
Turizem izriva industrijo orožja
San Joaquin Valley je nasad in vinograd Združenih držav. Kalifornija
objekti sicer ne obratujejo več, uspešno pa so jih nadomestile turistične službe in informacijski centri. V prejšnjem letu se je po dolgem Času več ljudi ukvarjalo s filmsko
računskih sredstev najbolj ogroženo. Večina sredstev je namenjenih vzdrževanju javnega šolanja otrok do 12. leta, to pa pomeni, da morajo univerze pri pridobivanju denarja te-
zdaj, ko se je vznemirjenje zaradi potresa v letu 1994 poleglo, spet iskani. Čeprav se domače gospodarstvo po recesiji le počasi postavlja na noge, so pristanišča polna izdelkov, uvoženih iz drugih ameriških držav.
Država ima izredno ugoden geografski položaj. Njena pristanišča so obrnjena proti Japonski, Koreji in Hongkongu. Skozi Kalifornijo se v svet poda petina vseh ameriških izvoznih izdelkov. Narava je deželo obdarila z izredno prijetnim, počitniškim podnebjem, dolinami, gorami, puščavami in obalo. Spremlja pa jo tudi sreča; z zlatom, nafto, Hol-lywoodom, proizvodnjo orožja ali računalniško industrijo. Danes vojaški
...zabave željnih lepotic...
industrijo kot s proizvodnjo orožja.
Rast prebivalstva in kriminala
Slika pa le ni tako popolna. Prebivalci Kalifornije so lahko upravičeno zaskrbljeni nad naraščanjem števila prebivalstva in etničnimi nasprotji. Srednji sloj se pritožuje nad visokimi davki. Vlada zmanjšuje sredstva, namenjena šolstvu, vzdrževanju cest, javnim prevoznim sredstvom in drugi infrastrukturi.
Lahko rečemo, da Kalifornija še vedno živi od dolarjev davkoplačevalčev, ki so jih za Časa gospodarske rasti dali državi. S tem denarjem so gradili ceste in pristanišča, vzdrževali univerze in javne šole ter obnavljali zgradbe, ki jih je prizadel potres. Danes se prebivalstvo dobro zaveda, da je obdobje visokih plac in gospodarske rasti, značilne za 60. leta, dokončno minilo. Nezaupanje do vladnih ukrepov pa se samo še poglablja.
Šolstvo je zaradi pomanjkanja državnih pro-
kmovati s poboljševalni-cami, tekmo pa prav gotovo izgubljajo. Tudi število zaporov narašča z izjemno hitrostjo, saj tretja obsodba na sodišCu pomeni, da kriminalcu grozi tudi dosmrtna zaporna kazen. Pri tem pa še vedno ni jasno, v kolikšni meri porast števila kaznilnic in zapornikov pomeni tudi zmanjšanje števila kriminalnih dejanj.
Kaliforniji grozi demografska eksplozija. Tudi najbolj optimistične napovedi določajo stopnjo rasti, dvakrat višjo v primerjavi s celotnimi ZDA. Večina novega prebivalstva bo hispanskega porekla, večinoma mehiškega, in azijskega rodu. Vsak Kalifornijec bo v 21. stoletju pripadal etnični manjšini. Zaenkrat pa o »talilnem loncu« še zdaleč ne moremo govoriti. Ravno nasprotno, politiki so ugotovili, da si največ volilnih glasov lahko pridobijo prav s politiko omejevanja priseljevanja. To pa je le še ena od stvari, ki deželo sanj spreminjajo v vse manj sanjsko.
- Joe Rogaly, Financial Times
in brezskrbnih mladeničev
PEKING / SKLEPNA SLOVESNOST KONFERENCE ZN O ŽENSKAH
Pred velikimi spremembami
Zenske noj bi imele enake možnosti kot moški
PEKING (Reuter, AFP, dpa) - Sinoči se je s sprejemom dokumentov in sklepno slovesnostjo končala dvanajstdnevna svetovna konferenca o ženskah. V sporočilu, poslanem iz New Yorka, je generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali pozval k »enakim možnostim za vse«, ženske in moške, kot nujnem pogoju za demokracijo. »Pravice žensk so univerzalne človekove pravice,« je Se zapisal Gali.
Potem ko so pozno pono- nas lahko kaj prispeva k Ci dosegli se zadnje spora- boljšemu položaju žensk in zume o spornih temah, so tudi iz nemogočega lahko vCeraj sprejeli sklepna do- naredimo mogoCe,« je nav-kumenta srečanja. »Vsak od zoce navdušila generalna
sekretarka konference Ger-trude Mongella.
Na sklepni slovesnosti je govorila tudi norveška premierka Gro Harlem Bmnd-tland, ki je dejala: »Potrebujemo velike spremembe.
Zenske ne bodo veC sprejemale vloge drugorazrednih državljanov!« Kitajsko je okrcala zaradi njenega ravnanja z udeleženkami konference in foruma nevladnih organizacij ter zaradi zavračanja prošenj za vizume.
Večina udeleženk je bila s srečanjem zadovoljna. »Na splošno je vse potekalo dobro,« je menila Nizozemka Monique de Vries. NajveC pripomb pa je bilo izrečenih na račun sporazumevanja s kitajskim osebjem, pomanjkanja prostora za srečevanja s Kitajci in drugimi udeleženci konference ter postopkov kitajske policije.
Na sklepnem delu konference (Telefoto: AP)
4sKLEPNI DOKUMENT PEKINŠKE KONFERENCE
S149 stranmi načrta do boljšega položaja žensk
PEKING (dpa) - Sklepni dokument svetovne konference o ženskah v Pekingu naj bi na vseh področjih življenja Preprečeval omejevanje žensk. Zahteve, ki so zapisane v 149 strani obsegajočem dokumentu, se nanašajo na naslednja področja:
-	Revščina: VeC kot milijarda ljudi po vsem svetu, med njimi 70 odstotkov žensk, živi v deželah v razvoju in hudi revščini. Vlade naj podprejo uveljavljanje žensk v gospodarstvu, pozitivno vplivajo na zaposlitev in dohodke delavk ter omogočijo poceni ali brezplačno pravno svetovanje ženskam. Banke pa naj dajo na voljo posojila, ki bi bila namenjana le ženskam.
-	Izobraževanje: VeC ko dve tretjini skoraj milijarde nepismenih ljudi sta ženskega spola, zlasti hud je ta problem južno od Sahare in v arabskih državah. Do leta 2005 naj bi šolo obiskovalo toliko deklic kot fantov. V šolskih knjigah pa ne smejo biti zapisani predsodki glede spola.
-	Zdravstvo: Deklice so pogosto slab-Se prehranjene in zdravstveno oskrbljene, fantov pa pogosto ne vzgajajo k skupni odgovornosti za zaščito pred nosečnostjo. Države naj izboljšajo zdravstveno oskrbo in preverijo zakone, ki predvidevajo kazni za ženske, ki se odločijo za splav. Hkrati pa je zapisano, da splav ni način za načrtovanje družin.
Vsak človek ima pravico do odločitve o spolni usmerjenosti.
-	Nasilje: Številne ženske po svetu postanejo žrtve posilstev, tudi v zakonu in vojni. Predvsem v afriških državah je Se vedno razširjeno pohabljanje ženskih spolnih organov. Vsa nasilna dejanja proti ženskam in deklicam je treba kazensko preganjati, vključno s splavi zarodkov, ki so ženskega spola. Boriti se je treba proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu in trgovanju z belim blagom.
-	Gospodarstvo, politika: Zenske morajo v večji meri sodelovati v gospodarskih in pohticnih procesih ter dobiti več vpliva. Za isto delo ne smejo prejemati manjšega plačila od moških. Zenski delež pri neplačanih opravilih (gospodinjstvo), ki je izredno visok, je treba gospodarsko in socialno priznati. Zakoni morajo ščititi ženske pred diskriminacijo na delovnem mestu in podpirati Zenske skupine za samopomoč.
-	Človekove pravice: Zenske pravice so človekove pravice, ki jih morajo vlade ščititi. Človekovih pravic žensk ne smejo omejevati ovire kot rasa, spol, jezik ah veroizpoved. Enakost pred zakonom mora biti zagotovljena tudi pri dedni pravici žensk.
Sklepni dokument svetovnega kongresa žensk v Pekingu za državne podpisnice ni pravno obvezujoč.
______________________ANALIZA______________________
Od gibanja za emancipacijo žensk do Pekinga
Na četrti konferenci ZN o ženskah je 181 držav sprejelo načrt za prihodnje desetletje
Na pekinški konferenci, ki je potekala pod geslom »za enakost, razvoj in mir«, so obravnavah in sprejeli dva dokumenta - načrt z ukrepi za izboljšanje položaja žensk in pekinško deklaracijo, ki ju je pripravila Komisija Združenih narodov za ženske na svoji 39. seji marca in aprila letos. V deklaraciji so sodelujoči na konferenci izrazili zaskrbljenost zaradi slabega položaja žensk po svetu in pozvah k takojšnji akciji. Z ukrepi, opisanimi v načrtu, naj bi ženske aktivno vključili v proces razvoja, omogočih bi jim več politične moči in s tem dejavnejšo vlogo v procesu odločanja, kar bi pripomoglo k enakopravnosti moških in žensk.
Tako naj bi prispevah k enakosti, razvoju in miru - ciljem, ki so si jih zastavih že v Mehiki leta 1975. Določila v obeh dokumentih se navezujejo na ustanovno listino Združenih narodov, splošno deklaracijo o Človekovih pravicah in konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, pomenijo pa nadaljevanje poti k boljšemu položaju žensk, ki so jo Združeni narodi zacrtah že leta 1975, ko so v Mehiki pripravih prvo svetovno konferenco o ženskah, na kateri je sodelovalo tisoč predstavnikov iz 133 držav. Do tokratne, Četrte konference v Pekingu, ki se je je udeležilo štiri tisoC delegatk in delegatov ter dvanajst tisoC sodelujočih iz 181 držav, so se odposlanke in odposlanci držav srečah še dvakrat - leta 1980 v Knbenhavnu in pet let pozneje v Nairobiju. Po prvem svetovnem srečanju je Generalna skupščina ZN leta 1976 razglasila desetletje boja za pravice žensk. A vendar se določila iz dokumentov dosedanjih treh konferenc niso izpolnila v celoti, zato je v tokratnem načrtu z ukrepi omenjenih kar dvanajst področij (revščina, izobraževanje, zdravstvo, nasilje nad ženskami, oboroženi spopadi in policijski nadzor, sodelovanje v gospodarstvu, odločanje, mehanizmi za izboljšanje položaja žensk in njihovo napredovanje, univerzalne Človekove pravice, množični mediji, okolje, diskriminacija in nasilje nad deklicami), kjer bodo države in mednarodne organi-
zacije naslednjih deset let poskušale izboljšah položaj žensk in doseči njihovo enakopravnost.
Pri vsakem od dvanajstih področij so zapisah strateške cilje (na področju odločanja sta to na primer enakopravno sodelovanje žensk v procesu odločanja in izobraževanje žensk, da bi pogosteje sodelovale pri odločanju in vodenju), predloge konkretnih ukrepov za dosego teh ciljev in institucije, ki bodo-ukrepe izvajale. Da bi bili ukrepi Cim bolj učinkoviti, so k sodelovanju pozvali vlade, mednarodne organizacije in institucije na vseh ravneh - lokalni, nacionalni, regionalni in svetovni. Za varstvo pravic žensk in preprečevanje nasilja nad njimi sta ključnega pomena ohranjanje miru ter preprečevanje agresije in pohtike etničnega CišCenja. Države naj bi se usmerile k trajnostnemu razvoju, da bi tako vsestransko izboljšale položaj žensk
V Pekingu se je še enkrat izkazalo, da izboljšanje položaja žensk že desetietja ni veC stvar posameznic, kot se je boj za pravice žensk z gibanjem za emancipacijo žensk konec 19. stoletja tudi začel. V začetku tega stoletja je bilo sprejetih veC konvencij, ki so prepovedovale trgovanje z ženskami in otroki, pod pokroviteljstvom Društva narodov po prvi svetovni vojni so zaceli razpravljati o položaju žensk v družbi, v dvajsetih letih pa so že opozarjali, da so »ženske pravno neenake moškim«. In tudi prvi cilj Združenih narodov, ko je bila organizacija pred skoraj 50 leti ustanovljena, je bil doseči vsaj pravno enakost žensk, še do danes pa ženske niso postale dejanjsko enakopravne moškim.
Tudi na pekinški konferenci se je pri veC kot 400 temah pokazala različnost kultur in religij, tako da je tudi tokratnih 149 strani s programom za prihodnjih deset let le kompromis. Sodelujoči na konferenci in spremljajočem forumu mednarodnih nevladnih organizacij so vnovič opozorili na težave, s katerimi se Zenske vsakodnevno soočajo in ki jih do leta 2005, ko naj bi bila že peta svetovna konferenca, gotovo ne bo zmanjkalo.	Petra Roter
SPOLNA ENAKOPRAVNOST
TURČIJI
Moški, ki mislijo s penisom, nimajo pravice do življenja
CARIGRAD - Smrt nekega moškega, ki ga je zabodla ženska v enem od carigrajskih lokalov, potem ko je spolno nadlegoval štiri dekleta in jim grozil, je predramila turško javnost. Feministke 80 ob tem dogodku opozorile na vse bolj Pereč položaj žensk v turški družbi.
»Zadeva je vsekakor vredna pozornosti,« je v časopisu Hurijet zapisala novinarka Ajse Arman, ki je poročala o razpletu nedavnega krvavega dogodka, ko )e 19-letna Zejnep Uludag smrtno ranila spolnega nadlegovalca. Ko je policija prispela na kraj dogodka, je poticist Četverici najprej zastavil absurdno vprašanje, zakaj so se po ulicah sprehajale brez spremstva moških. Po tem neljubem dogodku se Zejnepina mah oblaci veliko bolj »konservativno«, ker se boji podobnih napadov.
Na naslov uredništva Časopisa Hurijet je v nekaj dneh prispelo na tisoče pisem, v katerih so bralci izražati zaskrbljenost nad dogodkom, med njimi pa so le trije obsodili dejanje 19-letne Zejnep. »Zelo me žalosti, da je kri tega ničvredneža pustila madež na dlaneh tako mlade deklice. Po mojem mnenju moški, ki namesto z možgani razmišljajo s penisom, nimajo pravice do življenja,« je zapisala ogorčena bralka, ki je bila pred leti žrtev spolnega nadlegovanja. Neka bralka pa je najvi-sjim predstavnikom carigrajskih oblasti postavila naslednje vprašanje: »Kako bi ravnali, če bi se kaj takega zgodilo vaši hčerki? Bi jo obtožili umora?«
Nedavni dogodek s smrtnim izidom je potisnil v ospredje vprašanje nasilja nad ženskami v Turčiji, ki mu dolga leta niso posvečali posebne pozornosti. »Z nasi-
Aliza Marcus / Reuter
Ijem nad pripadnicami nežnejšega spola se ubadajo po vsem svetu, vendar so se z njim v Ameriki in Evropi soočiti veliko prej,« pravi Japrak Zihnioglu, prostovoljka pri carigrajski organizaciji Mor Cati, ki nudi zavetje pretepenim ženskam. Feministke opozarjajo, da so v nazadnjaško usmerjeni turški družbi ženske, ki se po ulicah sprehajajo brez spremstva močnejšega spola, izpostavljene otipavanju ali celo posilstvu. Tiste, ki pa temu glasno nasprotujejo, lahko posiljevalec celo fizično napade. Zenske nasilju niso izpostavljene zgolj na mestnih ulicah, paC pa tudi doma. Nedavna vladna raziskava je pokazala, da kar 34 odstotkov poročenih moških dvigne roko nad svojimi ženami in tako uveljavlja svojo voljo. Časopisi so nedavno poročati o še enem krvavem dogodku, ko je neki Turek ubil vse ženske
sorodnice svoje žene, ker je bilo ženino spolno vedenje po njegovem mnenju »neprimerno«. Lani pa je neki oCe do smrti pretepel hčer, ker je domov povabila svojega prijatelja.
Zenske, ki so zaradi naslija moških prisiljene zapustiti dom in poiskati po-moC v enem od zatočišč, turška javnost mnogokrat oznaci z besedami, Ceš, saj so to »same hotele«. Na nedavni sodni razpravi, ki je zadevala posilstvo, je sodnik opozoril glavno priCo, naj v prihodnje ne nosi kratkih oblek brez rokavov, ker utegne tudi sama postati žrtev spolnega nasilja. Vlogo žensk v nazadnjaški turški družbi prikazuje tudi izjava vladnega predstavnika, ki je tri Članice Evropskega parlamenta označil za »vlačuge«, a je kljub skrajno žaljivi izjavi ohranil svoj stolček.
Številne ženske, žrtve nasilja, o mučnih dogodkih raje molčijo, kajti tako se skušajo izogniti nadaljnjim zapletom. Na policijskih postajah in bolnišnicah, kamor se žrtve Cesto zatekajo, nimajo primemo usposobljenega osebja za tovrstne primere. Z ustanovitvijo turske republike v letu 1923 je bila sprejeta emancipacija žensk, ki pa je bila zapisana zgolj na papirju, saj v resnici ni nikdar zaživela. Leta 1993 je Tansu Ciller postala prva predsednica vlade v turški zgodovini, kar je na Zahodu ustvarilo podobo enakopravnosti obeh spolov v tej islamski državi. »Zenske se na svoji poti srečujejo s številnimi preprekami in težavami. Nedavni krvavi dogodki pa kažejo, da je enakopravnost obeh spolov v Turčiji zavita v negotovo prihodnost,« pravi Filiz Kocati, novinarka feministične mesečne revije Pazartesi.
MENJALNIŠKI TEČAJI
15. september 1995
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	84,60	85,50	11,90	12,21	7,65	8,14
A banka Koper	84,65	85,80	11,74	12,22	7,65	8,12
A banka Nova Gorica	85,00	85,95	11,92	12,24	7,75	8,12
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	85,10	86,00	12,00	12,50	7,70	8,40
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55*	84,60	85,30	11,95	12,15	7,60	8,00
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	85,05	85,50	11,94	12,26	7,83	7,90
Come 2 us	85,00	85,30	11,97	12,15	7,80	8,05
Tel: 061/ 15-92-635, od 515, sob od 9-12						
Creditanstalf d. d.	84,80	85,50	12,05	12,25	7,50	8,10
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	84,14	85,25	12,07	12,14	7,86	7,96
Kompas Hertz Celje	85,10	85,60	11,95	12,05	7,75	8,00
Tel: 063/25515, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Velenje	84,80	85,30	11,95	12,05	7,75	8,00
Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	84,90	85,60	11,95	12,05	7,75	8,00
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Tolmin	84,90	85,60	11,95	12,05	7,75	8,00
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Bled	84,90	85,60	11,95	12,05	7,75	8,00
Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Nova Gorica	84,90	85,60	11,95	12,05	7,75	8,00
Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13						
Kompas Hertz Maribor	84,70	85,30	11,97	12,07	7,75	8,00
Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	84,35	85,70	11,95	12,25	7,55	8,05
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	85,00	85,45	11,95	12,15	7,60	8,00
Poštna banka Slovenije	83,60	85,60	11,15	12,12	6,50	7,90
Publikum Ljubljana, t: 312-57*	85,15	85,18	12,06	12,09	7,90	7,94
Publikum Piran, t: 066/ 747-370*	85,00	85,10	11,97	12,10	7,85	7,93
Publikum Celje, t: 063/ 441-485*	85,20	85,65	12,00	12,15	7,75	8,10
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675*	84,80	85,25	12,02	12,06	7,60	8,05
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355*	83,70	85,45	12,00	12,13	7,20	8,00
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180*	85,30	85,70	12,03	12,14	7,85	7,90
Publikum NM, t: 068/ 322-490*	84,80	85,40	11,98	12,19	7,70	8,00
Publikum Kamnik, t: 061/832-914*	85,00	85,30	12,02	12,20	7,80	7,98
Publikum Portorož, t: 066/747-240*	85,00	85,10	11,95	12,10	7,83	7,95
Publikum Ljubljana Miklošičeva *	85,16	85,19	12,05	12,08	7,89	7,90
SKB d.d.,***	84,10	85,80	11,89	12,26	7,55	8,05
SHP Kranj, t: 064/331-741	85,25	85,45	12,07	12,12	7,85	7,95
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	84,80	85,39	12,00	12,24	7,70	8,10
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	84,30	85,50	11,88	12,20	7,60	8,10
Upimo Ljubljana, t: 212-073	85,25	85,29	12,07	12,08	7,93	7,98
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:”* Včerajšnji tečaji *
BORB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131
15, SEPTEMBER 1995 valuta	V LIRAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1582,00	1646,00
nemška marka	1061,00	1104,00
francoski frank	308,00	321,00
holandski gulden	948,00	987,00
belgijski frank	51,60	53,70
funt šterling	2448,00	2548,00
irski šterling	2495,00	2597,00
danska krona	273,00	285,00
grška drahma	6,60	7,00
kanadski dolar	1160,00	1207,00
japonski jen	15,40	16,00
švicarski frank	1302,00	1355,00
avstrijski šiling	151,00	157,10
norveška krona	243,00	253,00
švedska krona	220,00	229,00
portugalski escudo	10,20	10,60
španska pezeta	12,40	13,10
avstralski dolar	1202,00	1251,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,70	13,20
hrvaška kuna	265,00	295,00
		
15. SEPTEMBER 1995	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1589,00	1639,00
nemška marka	1073,00	1101,00
francoski frank	310,00	321,000
holandski gulden	952,00	980,00
belgijski frank	51,90	53,60
funt šterling	2459,00	2544,00
irski šterling	2507,00	2602,00
danska krona	275,00	285,00
grška drahma	6,60	7,10
kanadski dolar	1165,00	1205,00
švicarski frank	1315,00	1350,00
avstrijski šiling	151,70	156,70
slovenski tolar	12,50	13,40
			
15. SEPTEMBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,50
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,75
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,20	8,70
			
15. SEPTEMBER 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4852	1.4892	1.4932
funt šterling	2.2994	2.3064	2.3134
irski funt	2.3460	2.3530	2.3600
kanadski dolar	1.0890	1.0930	1.0970
nizozemski gulden	89.137	89.247	89.357
švicarski frank	22.680	122.780	122.800
belgijski frank	4.8508	4.8608	4.8708
francoski frank	28.970	29.030	29.090
danska krona	25.767	25.827	25.887
norveška krona	22.857	22.917	22.977
švedska krona	20.779	20.839	20.899
italijanska lira	0.9207	0.9247	0.9287
avstrijski šiling	14.196	14.216	14,236
španska peseta	1.1685	1.1725	1.1765
portugalski escudo	0.9594	0.9624	0.9654
japonski jen	1.4372	1.4387	1.4402
finska marka	33.495	33.575	33.655
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 18.9.95
Nakupni Prodajni L REDNI tečaj m DEM 84.10	84.70
2. Banka nudi podjetjem tuš motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje.
V
Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315
y
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 178 z dne 15. 9. 1995-Tečaji veljajo od 16. 9. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
191
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
93,2048
1167,2467
399,1104
89,7440
2210,6022
2756,7746
2383,5939
8210,7955
7,5926
2226,0682
118,1287
7327,8887
1881,6680
79,0207
1711,0477
10081,2148
189,3738
122,2752
153,9319
96,2716
93,4853
1170,7590
400,3113
90,0140
2126,9831
2765,0698
2390,7662
8235,5020
51,2495
193,7814
7,6154
2232,7846
119,4842
7349,9385
1887,3300
79,2585
1716,1963
10111,5494
189,9436
122,6431
154,3951
96,5613
93,7658
1174,2713
401,5122
90,2840
2133,3640
2773,3650
2397,9385
8260,2085
51,4032
194,3627
7,6382
2239,4830
119,8397
7371,9883
1892,9920
79,4963
1721,3449
10141,8840
190,5134
123,0110
154,8583
96,8510
Opomba: Tečaj KRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 16.9.1995
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
APOEN
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995:
1,700,000
865,354
821,665
1,687,020
101.8064%	96.6665%
99,2364
170,000
86,535
82,176
168,702
ljubljanska Tečajnica borznega trga
št.: 175 Datum: 15. 9. 1995
uisuava sroci tioa>cc. r«c.
Vrednost. papir	is-	ex kupon št.dat(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpraS ponudba			Mas.	Min.	looo srr
		►mete								
LEK	800	(11.5.95)	11.800		1.9.	11.300	11.600			
PUB	665	(13.6.95)	16.392	,18	15.9.	16.270	10.500	16.490	16.170	2.524
SAL	500	(21(11.9.95)	19.725	1,86-	15.9.	19.700	19.900	19.800	19.700	789
SKUK	1000	(24.2.95.)	33.778	145-	15.9,	33.730	34.000	34,000	33.520	8.951
	MK		wnw							
Rffil	10,0	2.(1.10.95)	101,5	1,11-	15.9.	102,3	103,0	102,0	101,5	4.819
RS01	8,0	5.(30.6.95)	102,3	,45-	15.9.	101,8	102,6	102,6	101,1	3.247
RS02	94	9.11.4.95)	112,7	,07	15.9.	112,7	112,9	112,9	111,2	36.168
RS08	5,0	4.(31.5.95)	92,5		13.9.	91,0	94,0			
RSll	7,0	5.(15,7.95)	97,1		12.9.	97,0	101,0			
RSL1D	8,0	5.(30.6.95)	101,5A	,95-	15.9.	101,2	101,8	101,5	101,5	16
RSL2D	9,5	9.(1.4.95)	109,1	,06	14.9.	109,8	113,9			
SKB1	10,0	4.(1.11.94)	103,2A	,01	15.9.	102,3	103,6	103,2	103,0	19.731
IKRI	5,0	3.(30.6.95)	75,0	1,82-	15.9.	' 74,3	77,2	75,0	75,0	125
				ssns						
1TBR	300	(2)(28.7.95.)	12.840		14.9.	12.750	13.000			
)AD	10.000	(1.6.94.)	21.494"		14.9.	120.900	125.700			
M)	1715	(24.5.95.)	15.293	1,19	15.9.	15.150	15.550	15.300	15.290	780
m		(10)	21.996		14.9.	19.800	23.930			
MR		(D	15.000		12.9.	14.200	15.700			
4KZ	218	(30.3.93.)	10.015		14.9.	10.030	10.260			
m	200	(26.6.95.)	4.020	3,49-	15.9.	4.021	4.095	4.095	4.000	4.208
[CIE		(5)	800,2	,45	15.9.	792,0	802,0	901,0	799,0	4.430
	3SE		32SBE	snu	sissa					
(BTP	2750	(22.6.95)	32.521	,56-	15.9,	32.1920	32.990	32.790	31.000	1.528
JFNP		(D	33.063	,09-	15.9.	33.050	33.890	33.750	32.710	6.811
JBKP	720	(25.5.95.)	10.008	,52	15.9.	10.000	10.050	10.010	10.000	651
W		(D	41.153		14.8.	40.M	42.000			
	MTi	k ir.«, e								
EK2	12,0	4.(1.11.94)	99,4		12.9.	100,0				
IZG	11,0	4.(1.1.951	102,8		13.9.	99,1	102,8			
PCE	12,0	7.(1,6.95)	102,5	,19	15.9.	100,2	103,0	102,5	102,5	2.409
$0	10,0	2.(1.6.95)	101,5		12.9.	100,7				
IZBI	10,0	2.(15.0.05)	102,6		7.9.	103,0	105,6			
Tečajnica izvenborznega trga
ŠT. 175/95-15. 9. 1995
Vrednost. papir	S	ex kupon St.dai(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraS	pomila	Max.	Min.	1000 SIT
		aTT.nTT.ranrra		■	■i	!■		■	■	
TEAR			2.505		14.9.	2.460	2.700			
MO	200	(7)130.6.95.)	5.220		4.9.	4.600				
HBR0	55	(1.6.95)	3.030		14.9.	2.850	3.300			
ER			1.928		14.9.	1.800	2.070			
RDR0		(15.6.95)	15.000		14.9.	11.050	15.200			
JGSR			514,3	2,10-	15.9.	512,0	570,0	548,0	503,0	2.196
	Tifra	I3TR1T		HTfca						
ALDP'			2.000	,24	15.9.	2.000	2.290	2.000	2.000	20
BBPO	320	(1.6.95)	3.000		13.9.	2.861	3.100			
m						10.000				
KBPP			30.000A	7,76	15.9.	25.000	31.500	30.000	30.000	30
iGPO		- (6)	900,0		12.9.	860,0	1.000			
UBKC	360	(25.5.95)	4.510A		15.9.	4.500	4.900	4.510	4.510	230
	iTera									
LOK	10,0	6.(1.4.95)	101,0		13.9.	99,6	101,9			
ULJO	10,0	6,(1.4.95)	102,9A	,08-	15.9.	100,1	103,0	102,9	102,9	316
DSM0	10,0	4.(1,9.95)	101,1A	,92-	15.9.	100,0	103,0	101,5	100,0	2.488
3LS0	10,0	4.(1.10.94)	102,OA	,42-	15.9.	101,8	103,2	102,0	102,0	552
Mf	11,0	3.(1195)	102,4	58-	15.9.	102,2	103,2	103,0	102,0	956
DP0	10,0	7.(1.8.95)	101,5		14.9,	100,0	102,0			
MK	8,50	2.(15.4.95)	100,0		14.9.	25,0				
mo	10,0	3.(1.4.95)	103,0		13.9.	102,5	103,1			
										
										
BO dnevni (v SIT)										
BO dnevni (v SIT)										
120 dnevni (v SIT)			94,1		19.4.					
										
|BSB3bieznaLbom(1.1195)			97,2	,37	15.9.	97,0	97,3	97,4	97,0	10.694
|delnak.bona(vSrr)NBS2			15.355	12,17	15.9.	15.300	15.690	15.450	15.000	2.764
pl nat bona (v SIT) NBS3			3.890	6,19	15.9.	3.812	3.920	4.099	3.672	3.525
			Ema							
BMT5			101,4		4.9.					
BMD5			96,0		5.9.	96,0				
BM5										
BVT5			100,9		18.8					
BVD5			95,9		4.9.					
BV5										
SBI
15.9.95
1.179,21
prejšnji
1.187,58
-8,37
d%
-0,70
Vse pravice pridržana Op: Obv., komer, in blagaj. zapisi kotirajo v odst(osnova je najnizja nominacija), delnice ko-
- suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena triodstotna dnevna sprememba tečaja; * dosež. 30-odstotna omejitev-trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08,
pona vključno 4 delovne dni-pred zapadlostjo le-tega; (4>kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5}od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 193; (6>uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7>dan izplačila dividende; (8>dividenda se nanaša na nedeljeno demico; (10)-o dividendi bo odločala skupšč. delničarjev, obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. -dividenta (delnice) v STT, Ce ni navedeno drugače; nmjnin-najvišp oz. najnižji tečaj določ. vrednostnega papirja;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
15.09.1995 . ob 18. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4870	1.4877	1.4990	1.4836
JAPONSKA	jen	103.45	103.50	104.08	102.57
V. BRITANIJA	funt	1.5510	1.5520	1.5535	1.5430
ŠVICA	frank	1.2075	1.2085	1.2220	1.2056
FRANCIJA	frank	5.1160	5.1190	5.1560	5.1120
NIZOZEMSKA	gulden	1.6656	1.6666	1.6800	1.6591
IT ALIJA	lira	1609.60	1600.60	1616.60	1606.80
BELGIJA	frank	30.560	30.580	30.810	30.560
AVSTRIJA	šiling	10.5400	10.5450	10.5400	10.4470
ŠPANIJA	pezeta	126.95	126.05	127.70	126.65
SVEDSKA	krona	7.1438	7.1413	7.1930	7.1204
NORVEŠKA	krona	6.4865	6.4895	6.4900	6.4900
DANSKA	lerona	5.7580	5.7510	5.7750	5.7580
FINSKA	marka	4.4287	4.4237	4.4470	4.4195
PORTUGALSKA eskudo		154.40	154.56	155.60	154.20
IRSKA	ftrnt	1.5835	1.5855	1.5865	1.5722
GRČITA	drahma	238.75	238.00	240.56	238.22
KANADA	dolar	1.3653	1.3658	1.3695	1.3590
AVSTRALIJA	dolar	0.7594	0.7599	0.7625	0.7590
EVROPA	ECU	1.2606	1.2613	1.2621	1.2516
zlato		384.90	385.40		
srebro		5.46	5.40		
MILANSKI DEVIZNI TRG
15. SEPTEMBER 1995 valuta	nakupni	v LIRAH srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1609,120	—
ECU	—	2023,470	—
nemška marka	—	1078,860	—
francoski frank	—	313,420	—
funt šterling	—	2490,920	—
holandski gulden	—	962,850	—
belgijski frank	—	52,440	—
španska pezeta		12,653	—
danska krona	—	278,640	—
irski funt	—	2541,440	—
grška drahma	—	6,716	—
portugalski escudo	—	10,383	—
kanadski dolar	—	1180,140	—
japonski jen	—	15,544	—
švicarski frank	—	1323,720	—
avstrijski šiling	—	153,380	—
norveška krona	—	247,370	—
švedska krona	—	225,320	—
finska marka	—	362,500	—
avstralski dolar		1226,310	
ZVEZA BANK CELOVEC
15. SEPTEMBER 1995	v ŠILINGIH	I	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,2500	10,7500
kanadski dolar	7,5500	7,9500
funt šterling	15,8500	16,6500
švicarski frank	845,0000	877,0000
belgijski frank	33,4500	34,7500
francoski frank	200,0000	208,0000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,2000	716,2000
italijanska lira	0,6330 •	0,6670
danska krona	. 177,0000	185,0000
norveška krona	157,0000	164,0000
švedska krona	141,7000	148,3000
finska marka	230,0000	240,0000
portugalski escudo	6,6800	7,0200
španska peseta	8,0800	8,5200
japonski jen	9,8500	10,3500
slovenski tolar	8,20	8,70
hrvaška kuna	180,0000	215,0000
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		

RAI 1
RETE 4
	Otroški variete La Banda *		Nan.: Tre nipoti e un	
	dello Zecchino, risanke		maggiordomo	
	Oddaja za najmlajše L’		Nad.: Piccolo amore, 8.30	
	albero azzurro, risanke		Il disprezzo, 9.35 Rubi,	
	Dok.: Kvarkov svet - Ma-		10.30 Felicita, 11.15 II	
	gična koža krastače		prezzo della vita, 12.20	
	Film: Peccati innocenti		nan. Hiša v preriji, vmes	
	(kom., ZDA ’57, i. F.		(11.25,13.30) dnevnik	
	Robson, C. Lacey)		Nad.: Sentieri	
	Vreme in dnevnik		Film: Pal Joey (kom.,	
	Nan.: Gospa iz VVesta		ZDA ’57, i. F. Sinatra)	
RAI 3
b. slovenski program
E Izžrebanje lota, vreme ” Dnevnik
Aktualna oddaja o morju Linea Blu 7 dni v Parlamentu Film: II mago di Oz (fant., ZDA ’39, i. J. Gar-land, F. Morgan, B. Lahr) Izžrebanje lota Dnevnik
Sport: Pavarotti International C.S.I.O. San Marino (vodita Gianni Mina, Simona Ventura) Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, Sport Variete: Igre brez meja Nan.: I viaggiatori delle tenebre
Posebnosti TG 1 Dnevnik 1, horoskop in vremenska napoved Film: Barocco (kom., It. '91, i. C. Marsillach, Massimo Venturiello) Variete: Rita in jaz (’77)
F RAI 2
Film;:	Anime ferite
(dram., ZDA ’46)
Dnevnik
Film: Perfido invito (dram., ZDA ’52), vmes (10.00) dnevnik Film: II figlio del viso pallido (kom., ZDA ’52) Dnevnik Sereno variabile Dnevnik, športna rubrika Dribbling in vreme Aktualna odd.: Dalle parole ai fatti
Nan.: I ragazzi del muret-to (i. L. Amato) •
Film: Cadillac Girls (kom., ’93, i. J. Dale) Izžrebanje lota Film: Un motore per amico (kom., ZDA ’94) Sereno variabile, vreme Nan.: Hunter Dnevnik in šport Risanke: Go-Cart Film: Un’ altra indagine per Sam Dietz (krim., ZDA ’94, i. L. Rossi) KOmedija: De Pretore Vincenzo (r.-i. E. De Fi-lippo, A. Ippolito), vmes (23.35) dnevnik, vreme Nan.: Soko 5113
RAI 3
Pregled tiska, Drobci Film: A fil di spada (pust., It. ’52, i. F. Latimore) Film: A piedi a cavallo e in automobile (kom., ’57) Film: Gli anni periclosi (dram., ZDA ’94)
Dnevnik
Film: Autostop (kom., ’56, i. J. Lemmon) Deželne vesti, dnevnik Sobotni šport: atletika, kolesarstvo, dresura, golf Vreme in dnevnik, deželne vesti Dok.: Oltre il silenzio Film: La regina delle piramidi (pust., ZDA *55, i. J. Havvkins, J. Collins) Dnevnik, deželne vesti Variete: Risate d’ estate (vodi Nino Frassica), vmes (23.55) dnevnik, vreme, filmske novosti Sport: atletika, motokros, umetnostno kotalkanje, 1.20 golf, 1.40 dresura Variete: Fuori orario
Nan.: A cuore aperto, 18.00 Colombo, vmes (19.00) dnevnik in vreme Film: Lacrime napulitane (dram., It. ’82, i. M. Me-rola, A. Luče, P. Maggio) Film: II tesoro deli’ Amazzonia (pust., Meh. ’83, i. S. Witman, John Ireland), vmes (23.30) nočni dnevnik Pregled tiska Medicine a confronto Nan.: Hiša v preriji
CANALE 5
Na prvi strani Nan.: Nove dogodivščine V. Tella (i. W. Lyman) Aktualno: Affare fatto Nan.: Una bionda per papa
Televizijsko sodišče: Forum
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Sobotni Beautiful TV film: II padre segreto (dram., ZDA ’94)
Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Variete: Bollicine di «Champagne 2»
Dnevnik
Aktualno: Una notte con Mr. bean, vmes dnevnik
ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke Speciale Cinema Odprti studio Studio šport
Variete za najmlajše, vmes risanke IM Glasba: Festivalbar '95 M Nan.: Magnum P.L, 18.00 Tarzan, 18.30 I ragazzi della 3. C
Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Nati per vincere Film: 007 zona pericolo (pust., VB ’87, i. T. Dalton, M. D' Abo)
Film: Relazione fatale (krim., ZDA '94, i. David Bradlev, Ashley Lauren-ce), vmes (23.40) Fatti e misfatti Italia 1 šport
Film: La dottoressa del distretto militare (76)
# TELE 4
17.45, 19.30, 22.10, 0.00 Dogodki in odmevi Nan.: Il mio amico fanta-sma, 21.20 Maguy

MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik
Film: Il signore resta a pranzo (kom., ZDA ’41) Športna odd. Ciclissimo Film: Star Trek (79)
I Španski nogomet
Risanka: Filip Dnevnik
200-letnica proseške šole
@ Koper
SLOVENIJA 1
Euronetvs Slovenski program:
TV poper,
kabaretno satirična oddaja
Poperdata
Primorska kronika
TV dnevnik
Jutri je nedelja,
verska oddaja
Cocktail
V ospredju - avtor Bruno Agrimi
Azzurro Quotidiano »Vela...diamo noi!«, oddaja o jadranju Voditelja:
Berti Bruss in Andro
	Radovedni Tacek: Palaca,		Merku
	ponovitev		Globusov tik tak
	Učimo se ročnih ustva-		Achtung Babyi,
	rjalnosti, 37. oddaja, po-		oddaja o kulturi
	novitev		Avtor Roberto Ferracci
	Frida s srcem na dlani, 1.		Vsedanes - TV dnevnik
	del norveške nadaljevan-		»Te voglio bene assaje« -
	ke		glasbena oddaja z Lu-
	Male sive celice, kviz		dom Dallo, Isabello Ro-
	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike		sellini in drugi.
	Zgodbe iz školjke		
	Domači griči, amer. film		
	Poročila		
	Moški, ženske: o otrocih, ponovitev		
		Avstrija 1	
	Malo angleščine, prosim		
	Tednik		
	TV dnevnik 1		Popaj in sin, risanka
	S. Pregl: Odprava zelene-		Scooby Doo
	ga zmaja, 4. del		Duck Tales
	S. Makarovič: Sapramiska		Garfield in prijatelji
	Kraljevska kri.		Harry in Hendersonovi
	angleška plz oddaja		Klic na pomoč Kaliforni-
	Hugo, tv igrica		ja
	Risanka		Blossom:
	TV dnevnik 2, vreme, šport		Žalostni božiček Nick
	Utrip		Parker Lewis:
	BB v pesmih, francoska		Spodrsljaj
	glasbena oddaja		Bapvatch:
	Pivo - faraonovo tekoče		Poljubi me pod vodo
	zlato, angleška dok oddaja		Superman - Lois in
	Za TV kamero		Clark:
Ozare Dnevnik 3
Grace na udaru, 2. del Sova:
Severna obzorja, 6. del serije Ranjeno srce, ital. film Tiček vražiček, 3. del
SLOVENIJA 2
Euronews Mojstri, 2. oddaja Rogaška slatina - Slovenska bistrica
Mladi virtuozi: Federico Lova to, 1. + 2. del Turistična oddaja TV 101, 5. del serije Sova: Frasier, 2.del serije Severna obzorja, 5. del Euronevvs
EP v odbojki, 1/2 finale (M), posnetek iz Aten Postojna: DP v košarki (M), Republika - Smelt Olimpija Alpe-Donava-Jadran Karaoke
Goli šport, 2. del Sladke sanje, amer. film Novice iz sveta razvedrila - dokumentarec: Jimi Henrbc, ang. glas. lestvica
Ubijalski sateliti Melrose Place:
Pot v nesrečo Beverly Mills 90210 Govorice -Nogomet Mr. Bean
Cas v sliki, kultura Vreme
Pogledi od strani David Koperfield - 15 Years Of Magic Šport
Hale in Pace, skeči Avtobusna postaja, ameriški film,1956 Klic na pomoč, pon. Melrose Place, ponovitev
Beverly Mills 90210, pon. Popolni umor, ponovitev ameriške kriminalke
OMF Avstrija 2
KANAL A
Ivanhoe, ponovitev risanega filma Teden na borzi MO S '96, pon. Generacija transforme-rjev II, 13. del risane serije
Dance Session, pon. Vreme Živeti danes, dokumentarna oddaja Splošna praksa, 39. del avstralske nanizanke Krvava pest VI, ameriški film Vreme
Spalni vagon, pon. filma
Šolarke,
erotični film
Godzilla,
japonski film
Hello Austria, Hello Vienna
Cas v sliki
Dr. Pratorius,
nemški film, 1949
Režija: Curt Goetz
Student berač,
opereta Karla Millockerja
Zemlja in ljudje
Čas v sliki
Ozri se po deželi
Svetovne religije
Milijonsko kolo
Sporni primeri
Avstrija danes
Cas v sliki, kultura
Mati pri osemnajstih,
nemški tv film, 1995
Režija: Horst Kummeth
Cas v sliki
Ujeta v stolpnici,
ameriški tv triler, 1989
Režija: Fred VValton
Pozabi Palermo,
italijansko-francoski
film,1989
Pogledi od strani
Sport
VideonoC

Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6,30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila;
14.05	Poslušalci čestitajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih;
22.40	Igra; Nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9,45 Sobotna akcija; 11.00 Moped show; 11.30 Novice, obvestila; 14.00 Glasbene želje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Sport; 19.00 Večer z J. VVebrom.
Slovenija 3
7.00,	8,00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13,00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan;
10.05	Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborobv-ska glasba; 15,30 Dogodki In odmevi; 16.05 Baletna glasba;16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.20 V podvečer;
19.30	Opera: Orfej; 21.15 Nokturno; 22.30 Znamenite partiture.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4 - 100,3 - 100,6 - 104,3
-	107,6 MHz)
8.30,	9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska;
7.40	OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija;
11.30	Turistična poročila;
12.00	S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14.10 Okno v svet; 14,45 Zanimivost;
15.30	Dogodki in odmevi
-	prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Popoldne na MV; 17.30 Primorski dnevnik; 19.30 Večerni.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello,
13.00	Glasba po željah
14.00	Narečna odd.
14.50 Single tedna; 15.00 Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni;
20.00	Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
6.00	Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.05 No-tranjsko-kraškl mozaik;
12.00	BBC Novlce;l3.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 15.15 RGL komentira: 16.30 O kulturi;
17.30	Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme;
20.00	Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40, 8.40 Pregled tiska; 9.20 Razstava dekoriranih avtomobilov; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19,00 Ritmo loco;
19.30	Večerni pr.: Slovenski smučarji in I. Golob.
Radio Maribor
6.00,	8,00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših;
13.00	Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih goric; 15.30 ' Dogodki in odmevi: 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17,40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni.
Radio študent
0.00 RoboKaki; ll.OOCur-riculum vitae; 14.30 RO: Kan Ni Mankan; 17.00 Ki-noburger; 19.00 TB: The Dedication Orchestra;
20.00	Novi rock - Retro '80-'95;24.00 Midnight Rambler (psi lajajo).
Radio Trst A
7,00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8,10 Kulturni dogodki; 8.40 Musical; 9.15 Pravljični kotiček; 9.30 Operetne melodije; 10,10 Koncert operne glasbe;
11.30	Odprfa knjiga; New York New York (V. Mai-don), nato orkestri; 12.00 Nepozabne odrske sanje (T. Rojc); 12,25 Slov. glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev, nato Glasba za vse okuse; 15.30 Iz studia z vami: izbor iz okroglih miz;
16.30	Evergreen; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Satirični kabaret: Prežganka št. 2 ; 18.40 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poroči-■ la; 10,00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
GLEDALIŠČA__________________
SLOVENIJA
SNG Drama
Levi oder
Danes, 16. septembra, ob 23. uri: Damir Zlatar Frey: CARMINA SLOVENICA, izvenabonmajsko gostovanje Koreodrame. Nastopajo: Ditka Haberl, Maruša Oblak, Mojca Partljič, Violeta Tomšič, Ivan Rupnik in Mirča JenCa.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Veliki oder
Danes, 16. septembra, ob 11. in 17. uri: Svetlana Makarovič: SAPRAMISKA, za-izven.
Torek, 19. septembra, ob 20. uri: Pierre-Fournv in Dominigue Soria: KATALOG SREČE BREZ PRAVLJICE, za izven. Gostuje francoska gledališka skupina ALIS v sodelovanju s Francoskim kulturnim centrom.
Jutri, 17. septembra, ob 14.30 in 16. uri gostuje ansambel LGL s predstavo S. Makarovič: MEDENA PRAVLJICA v Arboretumu Voleji potok.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Vpis abonmajev za sezono 1995/96
Vpisovanje abonmajev bo potekalo v avli gledališča (vhod z Glavnega trga) samo še danes od 10. do 12. ure.
Abonmajski program za sezono 1995/96
-	Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI (PG Kranj);
-	Harold Pinter: PREVARA (PG Kranj);
-	Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA in DELIRIJ V DVOJE (PDG Nova Gorica);
-	Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN (PG-Kranj);
-	Tone Partljič: STAJERC V LJUBLJANI (MGL Ljubljana).
PDG NOVA GORICA
Danes, 16. septembra, ob 20. uri: Tom Stoppard: ARKADIJA, komedija v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane. Predstava je za-izven, rezervacije po tel. 25-326 in 25-328.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
V soboto, 16., v ponedeljek, 18. in v Četrtek, 21. septembra, ob 19.30: T. Partljič:
STAJERC V LJUBLJANI, za izven. Predstava H. H. Gudmundsdottir: JAZ-SEM MAESTRO je na sporedu:
-	v torek, 19. septembra, ob 15.30 za abonma Torek pop. m izven;
-	v sredo, 20. septembra, ob 15.30 za abonma Sreda pop. in izven;
-	v petek, 22. septembra, ob 19.30 za abonma Petek in izven;
-	v soboto, 23. septembra, ob 19.30 za abonma Sobota in izven.
6. MEDNARODNI LUTKOVNI FESTIVAL -POLETNI LUTKOVNI PRISTAN. MARlBOlT
Današnje predstave na festivalu:
-	ob 10. uri: lutkovna delavnica SKRINJICA ŽELJA;
-	ob 11. uri: lutkovna delavnica; SKOZI-IGRO SPOZNAVAM MUZEJ;
-ob 18.30: B. Schmitz - R. Moller: TRIJE NAVIHANCI, Laboratorij Oldemburg, Stuttgart, Nemčija.
Delavnici bosta v atriju mariborskega gradu, Grajska ulica 2, predstava pa bo v Lutkovnem gledališču Maribor, Rotovški trg 2.
SNG MARIBOR
Drama
Danes, 16. septembra, ob 20. uri: Edward Albee: KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF?, režija Radko Polic - Rac. Igrajo: Ksenija Mišic, Brane Šturbej, Alenka Tetičkovič in Primož Ekart.
Opera in balet
Jutri, 17. septembra, ob 11. uri v Veliki dvorani: koncert solistov, zbora in orkestra SNG Maribor. Dirigent: Boris Švara.
CANKARJEV DOM
Petek, 22. septembra, ob 20. uri v Grajski dvorani v Murski Soboti- Premiera: Matjaž FariC: ROMEO IN JULIJA. Produkcija Cankarjev dom, koprodukcija Die Theater, Dunaj, v sodelovanju z ZKO Murska Sobota. KUD France Prešeren
Ponedeljek, 18. septembra, ob 20.30: premierna projekcija videofilma ZBIRALCI PESKA avtoric Nevenke Korde in Zemire AlajbegoviC.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995
V	petek, 22.9., ob 20.30 (red A) bodo s koncertom orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Kovatčheva otvorili novo sezono.
Do 12. oktobra so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventualne rezervacije preostalih prostih mest. Abonmaje delijo tudi po šolah, na univerzi in rtvaznih podjetjih.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 7. oktobra bodo z narečnim delom, ki sta ga napisala Nini Perno in Francesco Macedonio otvorili novo gledališko sezono. Pomorska postaja - Dvorana Saturnia Jutri, 17. t. m., ob 21. uri bo v organizaciji Akademije za glasbo in zborovsko pesem na sporedu »Carmina burana«, ob 100-letnici
rojstva Carla Orffa. Izvajajo združeni zbori ob spremljavi tolkal in klavirja. Vodi Karol Borsuk.
Grad Sv. Justa
Danes, 16. t. m., ob 22. uri »Pura vida atto finale« v družbi Sandra orlanda. Vstop Prost. Jutri, 17. t. m., ob 20.30 veCer posvečen Elvisu Presleyu. Nastopili bodo gojenci plesne šole Arianna in ansambel Flaming Starš Band.
GRLJAN - Disko On Air
V sredo, 20. t. m., ob 21. uri »Lo spazio non š un opinione« zaključni veCer z nagrajevanjem za absamble in soliste, ki so sodelovali na natečaju »Progetto Musika«, ki jo ga priredili Združenje Globogas, Zadruga La Quercia, Radio Onda Libera in II Piccolo.
KOROŠKA
CELOVEC
V Mestnem gledališču bo v Četrtek, 21. t. m., ob 19.30 premiera opere »Cavalleria rustica-na«.
BELJAK
Studijski oder: v torek, 19. t. m., ob 20. uri
premiera: Menubeln »An den Mann gebra-cht«.
RADISE:
jutri, 17. t. m., ob 11.30 bo pred kulturnim domom - SPD Radiše »RAdiško žegnanje«.
	
SLOVENIJA 1	i 1	1
SMG Ljubljana
POSTANITE ČLAN KLUBA
SLOVENSKEGA
MLADINSKEGA
GLEDALIŠČA
Vpis in vse informacije v prodajni galeriji SMG na Trgu francoske revolucije 5 ali po tel. 125-33-12 od 10. do 12. ure in od 15.30 do 17.30.
XXX. NATEČAJ EX TEMPORE, ki ga prireja Medobčinski zavod za likovno dejavnost Obalne galerije Piran, bo v Piranu od 18. do 24. septembra 1995. Slovesna otvoritev razstave in podelitev nagrad bo v nedeljo, 24. septembra, ob 19. uri v piranski Mestni galeriji. Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlag bo v piranski Mestni galeriji od ponedeljka, 18., do petka, 22. septembra, od 8. do 15. ter od 17. do 20. ure in v soboto, 23. septembra, od 8. do 20. ure v skladišču soli Monfort v Portotožu. Vsak udeleženec sme žigosati največ dve podlagi. Izbira tehnike je prosta. Teme so: prosta tema in Istrska krajina, Piran, Portorož, Koper, Soline, Morje," Tihožitje z ribo. Dokončana dela morajo avtorji oddati najpozneje do petka, 22. septembra, do 20. ure v Mestni galeriji oz. v soboto, 23. septembra, do 20. ure v skladišču soli Monfort. Vsa dela morajo biti opremljena za razstavo. Mednarodna žirija bo izmed vseh oddanih del izbrala najboljša in postavila razstavo v Mestni galeriji Piran in v skladišču soli Monfort.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST	TrgUnita
Mestni gledališki muzej C. Schmidi« (Ul. Im-	Jutri, 17. t.m., od 10.00 do 13.00 in od 16.00
briani 5): danes, 16. t. m., ob 18. uri in jutri,	do 19.00 bo na sporedu predstava »Un gior-
17. t. m., ob 11. uri vodena obiska v muzeju.	no di festa, un anno di teatra» v organizaciji
Dr. Sergio Cimarosti in dr. Adriano Dugulin	Stalnega gledališča F-VG in v sodelovanju
bosta predstavila načrte za Verdijev kip.	APT.
V Vili Manin v Passarianu bo do 10. decembra odprta velika dokumentarna razstava o življenju in delu P. P. Pasolinija ob 20-letnici umetnikove smrti.
Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 10. do 18. ure.
GLASBA
SLOVENIJA
NOVI ROCK
Danes, 16. septembra, se bo v ljubljanskih Križankah ob 19. uri začel letošnji 15. novi rock, na katerega se je uvrstilo-Sest mladih, obetavnih rock skupin, Nastopile bodo skupine: ...A je to (Brežice), Dicky B. Hardy (Grosuplje), Interce-ptor (Žalec), Ksenija Jus (Fram), Psycho path (Murska Sobota) in Skytower (Rakek). Kot gostje bodo nastopili Zadruga iz hrvaškega Zagorja in velenjska skupina Res Nullius (na sliki).
JESENSKE SERENADE
Jutri, 17. septembra, bo ob 17. uri na gradu Bogenšperk pri Litiji renesančni veCer. Nastopata Helena Mauric, sopran, in Monika Kranjc, kitara. Program: T. Morley, J. Dovvland, H. Pur-cel, L. de Narvaez, J. A. Dalza. Program bosta povezovala Barbara Kranjc in Simon Serbinek.
SLOVENJ GRADEC
TRETJA MEDNARODNA PEVSKA SOLA
Danes, 16. septembra, ob 20. uri bo v dvorani Hugo VVolf v Slovenj Gradcu koncert dekliškega pevskega zbora-Ivan Cankar Šmartno. Zborovodja je Janko KoleriC.
CAFE BELVEDERE. BLED
Danes, 16. septembra, ob 21.uri bo Titovi Čajnici nad Vilo Bled veCer indijske klasične glasbe. Nastopa Martin Lumbar, ki je v mladosti prepeval Kekčeve pesmi v fimu Srečno Kekec, zdaj pa je uCenec Ravija Shankarja, indijskega mojstra nad mojstri. METELKOVA. LJUBLJANA Prireditve ob drugem rojstnem dnevu Metelkove:
Danes, 16. septembra, ob 21. uri: orto punk festival v Gala hali. Nastopajo: VVasserdicht, Srou pa letu, Racija, V okovih (Slovenija), Lobotomija no,-Scum of Society (Italija), Atittude, Fakof bolan (Hrvaška), Paranoja (Poljska) in Social genocide (Avstrija).
PIRAN
Danes, 16. septembra, ob 19. uri bo na Tartinijevem trgu v sklopu prireditev Domačini turistom - dobrodošlice nastopil pevski zbor Savrinske pupe ino Ragazzoni.
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
V ponedeljek, 18. septembra, ob 19.30 bo v okviru srebrnega abonmaja v dvorani Slovenske filharmonije koncert klasične glasbe. Nastopata Julian Rachlin, violina, in Jurij Smirnov, klavir. Program: Brahms, Schubert, Prokofjev, Franck.
Najpopolnejši informator vseh prireditev v CD - programska knjižica 1995/96! Ne zamudite promocijskega nakupa!
	
SLOVENIJA	

FJK
MODERNA GAIERUA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 20. septembra v Moderni galeriji.
CANKARJEV DOM
Vf
va l
1 galeriji CD je do 20. ajoseta Albersa.
septembra na ogled razsta-
V mali galeriji CD je 20. septembra na ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Šiške in Boruta Sraja.
MALA GALERIJA. Slovenska 35
V	galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika linija Knoebla.
JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 9
Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji: razstavi Arhitektura ter Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dedisdne.
NARODNA GALERIJA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah galerije je na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in kiparstvo.
MESTNA GALERIJA. Mestni trg 5
V	galeriji je na ogled pregledna razstava kiparja Stojana Batiča.
GALERIJA Vodnikova domačija. Vodnikova
V galeriji je na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka.
GALERIJA KRKA. Dunajska 65
V	galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski slikar Kees van Eyck.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA. Dunajska 31
V	galeriji je na ogled razstava Od skice do lutke Agate Freyer-Majaron.
KRIŽANKE. LJUBLJANA
V	Kulturno-informacijskem centru nasproti Križank je na ogled je razstava Trnovo - kraj prijetnega spomina.
GALERIJA EQURNA. Gregorčičeva 3
V	galeriji je na ogled razstava slik akademskega slikarja in profesorja slikarstva na ljubljanski akademiji Emerika Bernarda.
GALERIJA COMMERCE. Einspielerjeva 6
V	galeriji je na ogled razstava risb in olj akademskega slikarja Barda lucundusa.
GALERIJA ILIRIJA. Tftaška 40
V	galeriji je na.ogled tematske razstava skulptur Aleksandra Kovača Rigoletto.
GALERIJA LOŽA. Koper
V	galeriji je na ogled razstava Dušana Tršarja Skulpture v bronu.
JOŽEFOVA GALERIJA. Gomil tra 21
V	galerijije na ogled razstava Sobice - arhetipi in artefakti Dušana Lipovca.
GALERIJA MESTNE HIŠE KRANJ
V	galeriji je na ogled razstava slik in risb slikarja Franca Vozla.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 15.10. razstavlja James Rosenquist.
Galerija Art Light Hall: do 30. t. m. razstavlja slikar Ugo Pierri.
Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. GORICA
Kulturni dom: v torek, 19. t.m., ob 18.30 bo v galeriji Kulturnega doma odprtje razstave slikarja Jona Gala Planinca iz Ljubljane, ki bo trajala do 8. oktobra.
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
V	dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih.
ŠTANJEL
V	Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih
14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
PASSARIANO
V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
Kunstforum (Villacherstrasse 8/II): do 14.10 razstavlja Ahmet Oran.
Galerija Freund: razstavlja Johannes Zech-ner.
Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Ce-lovec.
TINJE
Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in se-demdelnega cikla Valentina Omana.
REPENTABOR
Gallus Consort - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe
Jutri, 17. t.m., ob 18.00 - Od Trubarja do RamovSa. Nastopajo Šentjakobski otroci, Dina Slama, Miloš Pahor, Irena Pahor, Valentina Guštin, VValter PišCanc, Tomaž Faganel, VValter Barbiero, Črtomir Siškovic, Aleksander Milošev, Marco Bon-tempo in Marco Verza. Koncert prireja Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino.
Gledališče Miela Tržaški krožek jazz glasbe -Danes, 16. in jutri, 17.t.m., ob 20.45 - »Jazz Triestivab-Nastopali bodo pianist Stefane Franco, Brixie Dixie Jazz band, Milano Jazz Gang, La Svvinghera, in Greentovm Jazz band.
V	organizaciji gledališča Verdi in v sodelovanju z Zadrugo Bonaventura bo na sporedu od 24. t.m. do 17-decembra osem nedeljskih glasbenih matinej. Nastopilo bo osem mladih že uveljavljenih pianistov, ki bodo izvajali Beethovnove sonate. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir.
ŠTIVAN
V	štivanski cerkvi bo v ponedeljek, 18. t. m., ob 21-uri koncert violinista Aleksandra Perpicha in pianistke Anne Chiare D’Ascoli, ki ga organizira Združenje Punto Musicale.
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 21. uri koncert pianista Ric-carda Risalitija. Na programu Mozart, Beethoven in Schubert.
BOUUNEC
Gledališče F. Prešeren - festival Radio Onda Libera
Danes, 16. t. m., ob 18.30 okrogla miza o vojni v bivši Jugoslaviji.
Zvečer nastop neapeljskega ansambla 99 Posse in Bisca.
ODBOJKA / EVROPSKO PRVENSTVO ZA MOŠKE
Italija s težavo ugnala ZRJ V finalu proti Nizozemski
Finalno srečanje bo drevi ob 20. uri - »Azzurri« niso v njaboljši formi
ATENE - Na odbojkarskem prvenstvu za moške se je vse razpletlo po Pričakovanjih. V današnjem finalu za zlato kolajno se bosta namreč Pomerili reprezentanci Italijie in Nizozemske. V Včerajšnjih polfinalnih dvobojih sta dokazali, da na stari celini nimata enakovrednih tekmecev. »Azzurri« so s 3:1 premagali ZR Jugoslavijo, »tulipani« pa so z gladkim 3:0 Povsem nadigrali.Bolgarijo. Z uvrstitvijo v finale sta Italija in Nizozemska že uresničili en cilj. Zagotovili sta si nastop na svetovnem pokalu, na katerem bodo podelili tri mesta za olimpijske igre v Atlanti.
Italija - ZR Jugoslavia 3;1 (15:11, 10:15, 15:6, 15:9}
ITALIJA:	Gardini,
meoni, Gravina, Tofoli 1+2, Papi 8+14, Bracci 3+7, Bernardi 2+4, Canta-galli ni igral, Zorzi 4+5, pianilO+15, Pasinato ni rgral, Bovolenta. Trener: Velasco.
.ZR JUGOSLAVIJA: Ojuric 1+5, Petrovič 6+9, Tanaskovič 0+8, Brdjovič 3+17, Boskan, Mester 1+2, Kovač 7+8, N. Grbič 1+1, V. Grbič 3+18, Joka-novic 0+1, Gerič, Vujevič 1+1. Trener: Zoran Gajič
Sodnik: Begu (Era) in Dietrich (Ceš)
Zgrešeni servisi: Italija 12 in ZRJ 16; trajanje setov: 28, 27, 20 in 28 mi-nut. Skupno: 103 minut. Asi: Italija 6 in ZRJ 7. Blok: Italija 14+5 in ZRJ ®+5. Gledalcev: 2500.
Malokdo je pred začet-rrim žvižgom glavnega sodnika, Francoza Jean Pierra Beguja, pričakoval, da bo sicer ambiciozna
ZR Jugoslavija lahko ogrozila »azzurre«. Potek prvega seta je to prepričanje le še utrdil. Kljub povprečni igri Andree Gianija (zamenjal ga je Zorzi) so namreč Italijani po 28 minutah igre v setih že vodili z 1:0, potem ko so bili stalno vovodst-vu (7:2,10:4). Toda v drugem setu je ZRJ uspelo spraviti na kolena reno-miranega nasprotnika. Brdjovič in Grbič sta bila za blok »azzurrov« nerešljiva uganka, povrhu pa je pri Italijanih začel pešati sprejem servisa. Pri rezultatu 10:6 za ZRJ je selektor »azzurrov« Vela-sco poslal na klop tudi Bernardija, vendar zamenjava z Braccijem ni zalegla. Po nekaterih napakah Gravine in Papija je Jugoslavija stanje v setih izenačila. Velasco je v tretjem setu spet poslal na igrišče začetno postavo, a se razmerje sil na igrišču ni spremenilo in Bracci je vnovič zamenjal Bernardija. Italijani so počasi nadoknadili začetni zaostanek, po uspešnem bloku podajalca Tofolija pa je bil konec seta povsem v njihovih rokah. Se bolj izrazita je bila premoč svetovnih prvakov v zadnjem setu, ki je bil tudi edini, v katerem so Italijani pokazali svoje pravo lice.
»Ne razumem, zakaj so bili fantje pred tekmo tako živčni. Preveč težav smo imeli s servisom Jugoslovanov. Zdaj vidite, da nismo nepremagljivi, da ne igramo vedno dobro. Kljub temu pa smo se uvrstili v finale,« je povedal Julio Velasco, nekateri igralci pa so priznali, da so utrujeni in da mošt-
vo ni v optimalni formi.	Od 5. do	8. mesta: Ru-	mesto: Grčija	- Nemčija;
Se Nizozemski ponuja	sija - Nemčija 3:0, Poljska	za 1. mesto	(20.00 TV
priložnost, da se oddolži	- Grčija 3:0	(15:11, 16:14,	Raitre): Italija	- Nizozem-
za poraz, ki ga je v finalu	17:15).	ska.
svetovnega prvenstva lani Danes: za 7. mesto
doživela na istem igrišču? (10.00) Rusija - Poljska, za Na sliki: Andrea Giani Nizozemska - Bolgarija 3. mesto (15.00): ZR Jugo-	v napadu med včerajšnjo
3:0 (15:6,15:5,15:8)	slavija - Bolgarija, za 5.	tekmo
VČERAJ V ALGHERU
Umrl Milanov švedski as Gunnar Nordhal
V dresu milanskega kluba je dosegel kar 210 zadetkov
MILAN - Sloviti Milanov napadalec petdesetih let Šved Gunnar Nordhal (na sliki) je umrl včeraj zjutraj v Al-gheru na Sardiniji za posledicami srčne kapi v 74 letu starosti. V dresu milanskega kluba je dosegel kar 210 golov in dvakrat osvojil naslov italijanskega prvaka. Športno kariero je pričel leta 1940 v klubu Dagerfors, od leta 1944 do leta 1949 je igral za Norrkoping, od tam je prestopil v Milan, za katerega je igral vse do leta 1956, dve sezoni pa je bil tudi član Rome. Štirikrat je bil švedski prvak, leta 1948 pa tudi olimpijski.
Po prvih informacijah naj bi Svedu po-
pustilo srce med plavanjem v bazenu hotela Oasis v Algheru, kjer se je mudil na enotedenskih počitnicah skupaj z ženo Ingrid Svensson.
NOVICE
Brazilec Dirceu umrl v prometni nesreči
SAO PAOLO - V prometni nesreči v bližini Ria de Janeira je včeraj umrl eden v Italiji najbolj znanih brazilskih nogometašev Jose Guimaraes Dirceu. Star je bil 43 let, v Italiji pa je od konca sedemdesetih let igral za Napoli, Como, Avellino, Verona in Ascoli. V dresu brazilske reprezentance je odigral 44 tekem in sodeloval na svetovnih prvenstvih v letih 1974,1978 in 1982.
Kaže, da je Dirceu nesrečo zakrivil sam, ker na nekem križišču ni upošteval rdeče luči na semaforju. V njegov porsche je s strani silovito treščil avtomobil znamke Chevrolet monza. Poleg Dirceua so v razbitinah avtomobila mrtvega našli tudi njegovega italijanskega sopotnika Pasqualeja Lazia.
Vlaoviča uspešno operirali
G AND - Napadalca Padove Hrvata Gorana Vlaoviča šo včeraj zjutraj v neki zasebni kliniki v Gan-du v Belgiji uspešno operirali na glavi. Poseg je trajal dve uri. Igralec se bo že v ponedeljke vrnil v Italijo. Zdravniki zagotavljajo, da bo spet lahko igral.
KOLESARSTVO / PO ŠPANIJI
13. etapo dobil Nemec Henn
Zulle in Ugrumov zelo zaostala
MURCIA - Nemec Christian Henn je na kolesarski dirki po Spa-ni)i prinesel svojemu moštvu Telekom drugo zaporedno etapno ^ago. Po zmagi Berta Dietza v 12. etapi je Henn včeraj dobil še . • etapo od Olule del Rio do Murcie, dolgo 181 kilometrov. »To j® predvsem odlično za vzdušje v moštvu,« je po etapi povedal rienn in pohvalil potezo vodilnega v skupnem seštevku Francoza kurenta Jalaberta, ki je zmago v prejšnji etapi prepustil izčrpanemu Dietzu: »To, kar je storil Jalabert, je izjemno.« Jalabert je v 12. etapi Dietza, ki je bil pri koncu z močmi, ujel tik pred ciljem v Nerra Nevadi, vendar je upočasnil tempo in Nemcu omogočil ^uago. Na včerajšnji 181-kilometrski preizkušnji, ki je večinoma Potekala po ravninskih delih južne Španije, je pobegnilo pet kole-sarjev, ki so si do cilja privozili kar devet minut prednosti pred glavnino. Nihče od njih v skupni razvrstitvi ni bil nevaren Jalaber-m. Špansko moštvo ONCE, za katerega vozi odlični Francoz, ima Vse uiti letošnje Vuelte trdno v svojih rokah, kajti na prvih štirih mestih v skupni razvrstitvi ima kar tri svoje kolesarje. Iz boja za visoko skupno uvrstitev je izpadel Švicar Alex Zulle. Zaradi vnetega grla in telesne izčrpanosti je v cilj četrtkove 12. etape v Sierra Ne-vadi na nadmorski višini 2300 metrov pripeljal več kot 18 minut
Jalabertom. Težave je imel še en favorit Vuelte, Latvijec Pjotr grumov iz moštva Gevviss-Ballan, ki ga ovira bronhitis in si je na-ral devet minut zaostanka. Današnja 14. etapa med Elchejem in valencio meri 204 kilometre.
Izidi 13. etape (Olula del Rio - Murcia, 181 km): L Henn (Nem) :0l.O7, 2. Rodriguez Gil (Spa), 3. Poli (Ita), 4. Herve (Fra), 5. Ro-miguez (Spa) vsi v Času zmagovalca, 6. Galdeano (Spa) +9.44; skupna razvrstitev: 1. Jalabert (Fra) 60:31.24, 2. Olano (Spa) +5.18, 3. ruyneel (Bel) 6.36,4. Mami (Spa) 6.48, 5. Pistore (Ita) 9.02, 6. Bar-mk Dta) 9.04.
ŠAH / SVETOVNO PRVENSTVO
Serija remijev se nadaljuje, Anand izpustil priložnost
NEW YORK - Tudi tretja partija v dvoboju za naslov šahovskega prvaka PCA rfied izzivalcem Indijcem Visvvanathanom Anandom in branilcem naslova Rusom Garijem Kasparovom se je končala z remijem. Anandu, ki je tokrat nastopil z belimi figurami, po 36 potezah ni uspelo zagotoviti nikakršne prednosti in tekmovalca sta se sporazmnela za neodločen izid. Skupni izd po treh srečanjih je 1.5:1.5, četrta partija pa je bila sinoči. Vsekakor je Anand imel v doslej najbolj razburljivi partiji dvoboja v VVorld Trade Centru priložnost za zmago, ki pa je ni izkoristil. Igralca sta se tokrat odločila za sicilijanko, ki sta se je držala do enajste poteze. Nato je Indijec izbral ostrejše nadaljevanje in prišel do položaj-ske prednosti. O 19. potezi je velemojster iz Madrasa razmišljal 30 minut, kar sploh ni bilo njemu podobno. Neposredno za tem je Anand po mnenju mnogih opazovalcev izpustil veliko priložnost za zmago. Moral bi žrtvovati figuro, da bi lahko uresničil napad na nasprotnikovega kralja. To se mu je zdelo preveč tvegano in Kasparov je izenačil položaj na deski. Po končani partiji je Anand poudaril, da je veliko položajsko prednost zapravil z dvajseto potezo Lxc5. »Položaj je bil nevaren zame, zato srečen zaradi remija,« pa je povedal Kasparov. Branilec naslova je o dvoboju dejal, da je zelo hud: »Boj bo še dolg.«
Poteze 3. partije: beli Anand - Kasparov: 1. e4, c5; 2. Sf3, d6; 3. d4, cxd4; 4. Sxd4, S$6; 5. Sc3, a6; 6. Le2, e6; 7. 0-0, Le7; 8. a4, Sc6; 9. Le3,0-0; 10. f4, Dc7; 11. Khl, Te8; 12. Ld3, Sb4; 13. a5, Ld7; 14. Sf3, Lc6; 15. Lb6, Dc8; 16. Del, Sd7; 17. Ld4, Sc5; 18. Dg3, f6; 19. e5, Tf8; 20. Lxc5, dxc5; 21. Lc4, Ld5; 22. Sxd5, exd5; 23. Lb3, c4; 24. La4, Sc6; 25. c3, fxe5; 26. Sxe5, Sxe5; 27. fxe5, De6; 28. Lc2, Txfl+; 29. Txfl, Tf8; 30. Txf8+, Lxf8; 31. Df4, g6; 32. Ldl, D17; 33. Dd4, Dfl+; 34. Dgl, Dxgl+; 35. Kxgl, Kf7; 36. Lg4, b6 - remi.
ATLETIKA / MITING V TOKIU
Ukrajinka Babkova preskočila 205 cm
Christie tokrat boljši od Baileya
TOKIO - Ukrajinka Inga Babakova je na atletskem mitingu v Tokiu v skoku v višino preskočila 205 centimetrov, kar je najboljši letošnji dosežek na svetu. Dobitinica bronastega odličja s svetovnega prvenstva v Goteborgu je včeraj premagala svetovno prvakinjo, Bolgarko Kostadinovo (198 cm) in Norvežanko Hanne Haugland (196 cm).
V teku na 100 metrov je zmagal Linford Christie s časom 10.00 pred Kanadčanoma Brunyjem Surinom (10.02) in Donovanom Baileyjem (10.09), ki je s časom 9.97 postal novi svetovni prvak. Izjemno pripravljenost je pokazalo tudi nekaj svetovnih prvakov. Michael Johnson je 200 m pretekel v času 20.06, Allen Johnson pa 110 m z ovirami v 13.07 sekunde. Sergej Bubka je bil v skoku s palico nepremagljiv (595 cm), pa tudi Ivan Pedroso v skoku v daljavo (859 cm) in Jan Že-lezny v metu kopja (92.12 m). V teku na 500 m je zmagal Haile Gebreselassie s 13:13.99. Pri ženskah je na enaki razdalji prvo mesto osvojila Sonia O’Sulli-van s 15.10.12, Natalija Sikolenko je kopje vrgla 64.96 metra, Gail Devers pa je 100 m z ovirami pretekla v času
12.90 sekunde.
Izidi: moški -100 m: 1. Linford Christie (VB) 10.00, 2. Bruny Surin (Kan) 10.02, 3. Donovan Bailey (Kan) 10.09; 200 m: 1. Michael Johnson (ZDA) 20.06, 2. Franki e Fredericks (Nam) 20.11; 5000 m: 1. Haile Gebreselassie (Eti) 13:13.99; 110 m ovire: 1. Allen Johnson (ZDA) 13.07, 2. Mark Crear (ZDA) 13.09, 3. Colin Jackson (VB) 13.19; 400 m ovire: 1. Samuel Matete (Zam) 48.48, 2. Derrick Adkins (ZDA) 48.49, 3. Jošihiko Saito (Jap) 48.87; višina: 1. Javier Sotomayor (Kuba) 230; palica: 1. Sergej Bubka (Ukr) 595, 2. Ro-dion Gataullin (Rus) 590; daljava: 1. Ivan Pedroso (Kuba) 859; kopje: 1. Jan Železny (Ceš) 92.12; ženske -100 m: 1. Irina Privalova (Rus) 11.16; 5000 m: 1. Sonia O'Sullivan (Irs) 15:10.12; 2. Fer-nanda Ribeiro (Por) 15:12.59; 100 m ovire: 1. Gail Devers (ZDA) 12.90; višina: 1. Inga Babakova (Ukr) 205, 2. Štefka Kostadinova (Bolg) 198, 3. Hanne Haugland (Nor) 196; troskok: 1. Ana Birjukova (Rus) 14.74, 2. Inesa Kravec (Ukr) 14.32, 3. Iva Prandževa (Bolg) 13.72; kopje: 1. Natalija Sikolenko (Blr) 64.96.
NOVICE
Padova na zatožni klopi
RM - Prvoligaš Padova se bo moral pred disciplinsko komisijo nogometne zveze zagovarjati zaradi rasisitičnega transparenta, ki so ga njegovi navijati razobesili na stopnišču stadiona pred prvenstveno tekmo z Napolijem. Napis »Dol z jedrskimi poizkusi v Mururoi. Izvedimo jih v Neaplju«, se je pojavil okrog 30. minute prvega polčasa v sektorju stadiona, namenjenem domačim navijačem. Povzročil je ostro reakcijo Napolijevih privržencev, policisti pa so ga zasegli in uničili.
Zaradi nesramnega početja navijačev se je padov-ski Zupan Flavio Zanonato že opravičil svojemu neapeljskemu kolegu Antoniu Bassolinu.
Buckler in Benetton za sukerpokal
Danes se bosta v srečanju za italijanski košarkarski superpokal pomerila bolonjski Buckler in Benetton iz Trevisa. Tekma bo v dvorani Casalecchio, s pričetkom ob 17.45. »To ni prijateljsko srečanje, a niti srečanje končnice. Predvsem upajmo, da bo lepo,« je pomen tekme sintetiziral trener Bolonjča-nov Alberto Bucci. Buckler je sezono začel s pravo nogo, ker se mu je že posrečila uvrstitev v finalni del italijanskega pokala, Benetton pa je bil iz tega tekmovanja že izločen. Moštvo iz Trevisa je letos zamenjalo precej igralcev. Orlando Woolridge je okrepil ravno Buckler, odšli pa so tudi Naumoski, Rusconi in lacopini. Nov Američan Henry Wil-liams bo v Bologno iz ZDA prispel šele danes zjutraj, saj je v domovini prisostvoval pogrebu stare mame, manjkala pa bosta tudi poškodovana Am-brassa in Vianini. Pri Bucklerju ne bo igral strelec Moretti.
Morejon ugnal Washingtona
BOGOTA - Ekvadorski teniški igralec Luis Morejon je v drugem krogu teniškega turnirja v Bogoti z nagradnim skladom 328 tisoč dolarjev presenetljivo gladko s 6:3 in 6:3 ugnal sedmega nosilca Američana MaliVaija Washingtona. V nadaljevanje turnirja se je brez težav uvrstil tudi drugi nosilec Spanec Alberto Berasategui, ki je Kolumbijca Mau-ricija Hadada premagal z izidom 6:1 in 6:3.
Izidi - 2. krog: Meligeni (Bra/8) - Sanchez (Spa) 7:5, 6:7 (2:7), 6:4, Morejon (Ekv) - Washington (ZDA/7) 6:3, 6:3, Gumy (Alg) - Pereira (Ven) 7:6 (7:1), 7:6 (7:3), Berasategui (Spa/2) - Hadad (Kol) 6:1, 6:3.
Agenor ugnal Ferreiro,
Raoux Rusedskega
BORDEAUX - V nadaljevanju 2. kroga mednarodnega moškega ATP teniškega turnirja v Bordeairai z nagradnim skladom 450 tisoč dolarjev je prišlo do dveh večjih presenečenj. Ze nekoliko pozabljeni Ronald Agenor iz Haitija je v treh nizih s 6:3, 5:7 in 6:1 presenetljivo ugnal drugega nosilca Južnoafričana Wayna Ferreiro, Francoz Guillaume Raoux pa četrtega nosilca Kanadčana z britanskim potnim listom Grega Rusedskega s 4:6, 7:6 (7:4) in 6:4. Nastopil je tudi prvi nosilec Hrvat Goran Ivaniševič in s 6:4 in 6:3 premagal Ceha Radomirja Vaška. Pomembnejši izidi 2. kroga: Ivaniševič (Hrv/l) -Vasek (Češ) 6:4, 6:3, Agenor (Hai) - Ferreira (JAR/2) 6:3, 5:7, 6:1, Raoux (Fra) - Greg Rusedski (VBr/4) 4:6, 7:6 (7:4), 6:4, Doumbia (Sen) - Prinosil (Nem/5) 6:3, 6:2, Roux (Fra/8) - van Herck (Bel) 6:3, 6:2.
KOŠARKA / TURNIR »DEL NEGRO«
Jadran TKB danes v finalu za 1. mesto
V polfinalu boljši od Don Bosca - Samec odličen v prvem polčasu - Danes ob 20.30
Joe Calavita dosegel 21 točk (Foto Balbi/KROMA)
Jadran TKB - Don Bo-sco 90:83 (41:33)
JADRAN TKB: Arena 7 (1:1, -, 5:6), Oberdan 10 (3:4, 0:1, 4:4), Pregare
12	(5:7, 0:2, 2:3), Vitez
13	(5:9, 1:1, -), Samec 13 (6:8, -, 1:4), Rauber 14 (1:4, 4:4, -), Calavita 21 (9:11, -, 3:5), Klabjan n.v., Umek n.v., Požar n.v.; trener Vremec.
27 30:44, 3T 5:8 (Rauber 4, Vitez 1), skupno 35:52, PM: 15:22
DON BOSCO: Guzic 6 (0:1), Olivo 20 (3:3, Ce-glian, Visciano 4, M. Vlacci 16 (6:7), Pitteri, Giovanelli 12 (2:2), Mi-chelone, Bisca 15 (1:1), Ragaglia 3, F. Vlacci 7 (1:1), Krizman,; trener Perin.
PM: 13:15, 3T 4 (M. Vlacci 2, Olivo in Ragaglia 1)
SONDIKA:	Kirch-
mayer in Cherebaucich (oba Trst)
Jadran TKB bo tudi letos nastopil v finalu košarkarskega četvero-boja »Del Negro«, ki ga v telovadnici na Ulici dellTstria prireja društvo Don Bosca. Danes ob 20.30 se bo pomeril z zmagovalcem sinočnjega drugega dvoboja med drugoligaško in tretjeli-gaško ekipo Latte Carsa.
Jadranova zmaga v včerajšnjem prvem polfinalnem dvoboju proti tretjeligašu Don Boscu je bila pričakovana in tudi prepričljiva, saj so bili Vremčevi igralci stalno v vodstvu, čeprav niso igrali vedno dobro.
Začetek je bil težaven. V napadu je Jadran igral proti nasprotnikovi mož moža obrambi precej zmedeno. Precej je bilo napak, nekajkrat
pa ni združena ekipa niti prišla do meta. V 9. minuti je bilo stanje izenačeno - 19:19. Ko sta na igrišče stopila Arena in Samec je Jadran pritisnil na plin in si nabral prednost desetih točk, ki jo je bolj ali manj ohranil do konca srečanja. Zlasti odličen je bil doprinos Samca, ki je v desetih minutah prvega polčasa dosegel 10 točk in imel šest skokov, dve blokadi in dve pridobljeni žogi.
V drugem polčasu je Jadran začel boljše in dosegel najvišje vodstvo z dvanajstimi točkami prednosti (45:33). Kazalo je že, da čaka Don Bo-sco huda kazen, vendar so jadranovci nekoliko popustili, tako da so dobrim akcijam sledila tu-
di obdobja manj zbrane igre, kar je za poslediccr imelo napake.
Don Bosco je sedem minut pred koncem začel igrati presing, toda Rauber (s trojkami) in Oberdan (s prodori) nista dovolila presenečenja. Olivo je minuto pred koncem zmanjšal zaostanek na minus pet točk, a to je bilo tudi vse in Jadran si je zagotovil nastop v finalu. (VJ)
Odbor in igralci SZ Jadran Čestitajo predsedniku Pavlu Vidoniju, Saški in Ambrožu ob rojstvu
Urške
KOŠARKA / Al LIGA
lllycaffe odvisen od sposobnosti svojih strelcev
Največ težav bo moštvo imelo pod košema
Kot kaže bo v letošnjem košarkarskem prvenetvu A-l lige nastal še večji razkorak med petimi, šestimi »bogatimi« in ostalimi »revnimi« ekipami. Vsi izvedenci menijo, da bo boj za naslov domena med obema bolonjskima ekipama, Stefanelom, Scavolinijem in Benettonom. Kljub odstopom nekaterih boljših igralcev kaže, da sta Ma-sh iz Verone in Cagiva iz Vareseja še vedno solidni ekipi; isto naj bi veljalo za Rimljane in drugo milansko ekipo, ki pa sta se okrepiti.
Ostaja torej še pet ekip, ki se bodo verjetno borile še za preostali mesti, ki vodita v končnico prvenstva in enajsto ter dvanajsto pozicijo, ki zagotavljata obstanek. Semkaj naj bi sodile Siena, Reggio Calabria, Forli, Pistoia in tržaški Illycaife.
Tržačani so se v pripravljalnem obdobju že srečali z vsemi navedenimi tekmeci z izjemo Siene in jih tudi premagali, vendar so bile tedaj še vse ekipe nepopolne ali so medtem zamenjale tuje igralce. Prav od leteli bo slej ko prej odvisno, ali bo ta ali ona ekipa v prvenstvu uspešna in se mogoče celo povzpela nekoliko više na lestvici. Značilen je tu primer veronske ekipe, ki vsako leto odstopi drugim nekatere boljše igralce, a s primerno izbiro tujcev in talentiranih mladih domačih igralcev vselej ohrani stik z najboljšimi.
To pravilo velja tudi za Illycaffe: lani je posrečena izbira Tomphso-
na in navsezadnje tudi Burita bila odločilnega pomena za obstanek in predvsem za uspešno na- . stopanje v Koračevem in italijanskem pokalu.
Letos je izbira padla na Shorterja, ki je že pokazal vse svoje vrline in pomanjkljivosti, in -zadnji trenutek - na Jevo-na Crudupa, mladega centra, ki je lani nastopal pri turškem Galatasa-rayju. Če so podatki o njegovih nastopih v precej kvalitetnem turškem prvenstvu točni (povprečno 16 točk in 14 odbitih žog na tekmo) gre za igralca, ki se spretno bori pod košema, pa Čeprav meri le nekaj veC kot 2 metra.
Pomanjkanje višine bo prav gotovo ena izmed hib tržaške ekipe, ki razpolaga le z enim visokim centrom - Pol Bodettom, ki pa se bo prav gotovo znašel v. težavah proti težjim tujim igralcem.
Zato bo morala ekipa zaigrati bolj hitro in izkoristiti svoj - vsaj na papirju - dober ofenzivni potencial. Tonut, Guerra, Zamberlan in tudi Piazza so namreč dobri strelci tudi izza Crte za tri točke, Ce le dobijo uporabne žoge-
In prav tu se je v zadnjih nastopih nekaj zatikalo, saj niso režiserji Calbini, Gori in Piazza zadovoljivo opravili svoje naloge.
Bernardi ima torej zahtevno nalogo, da reši vse te probleme, prvo sodbo pa bo prvenstvo izreklo že jutri, ko bo v Trst prišel v goste rimski Nuo-va Tirennia.
Marko Oblak
ROKOMET / PREDSTAVITEV ROKOMETAŠEV PRINCIPA
NOGOMET / ZARADI SLABIH REZULTATOV _
Poleg osvojitve naslova cilj tudi prodor v Evropo
TRST - V prisotnosti vidnih tržaških in deželnih političnih ter športnih oblasti so včeraj predstavih ekipo državnega rokometnega prvaka Principe Pal-lamano Trieste (na sliki), ki letos praznuje 25 let obstoja, v tem času pa je osvojil 12 državnih naslov, šestkrat je bil drugi in dvakrat tretji, trikrat pa je osvojil tudi italijanski pokal.
Ob taki zbirki lovorik pri tržaškem prvoligašu tudi letos ne skrivajo ambicij. Cilj je osvojitev naslova pravaka, osvojitev pokala in uvrstitev v evropsko ligo prvakov, kar z drugimi besedami pomeni uvrstitev med osem najboljših evropskih ekip. Prva ovira na poti v Evropo bo nizozemski prvak Thrifty Aal-smer, s katerim se bo Principe najprej pomeril 8. oktobra v Trstu, nato pa na
povratnem srečanju še 14. oktobra.
Zaradi nastopa v pokalu prvakov bo Principe v državnem prvenstvu -začelo se bo 7. oktobra - prvo tekmo odigral v sredo, 11. oktobra proti novincu Mazari del Vallo. prvi del prvenstva se bo končal 16. decembra, povratni del pa se bo začel 13. januarja in končal 30. marca 1996. Letos bo v play - offu sodelovalo osem ekip, začel pa se
bo 13. aprila. Konec maja in v začetku junija (od 31. maja do 2. junija) pa bo finalni del italijanskega pokala z osmimi ekipa-mi.Letošnja konkurenca je še hujša kot lani, vendar ima tudi Principe v rokah vse adute, da se lahko spusti v boj za vse začrtane cilje. Med poletjem sta tržaške vrste okrepila dva državna reprezentanta, vratar Mirko Barberini in branilec Michele Guerazzi.
Ob prvi moški ekipi so predstavili tudi žensko ekipo Principa, ki je napredovala v A2 ligo in drugo moško ekipo v Gl ligi, katere osnovni cilj je priprava igralcev za prvo ekipo.
POSTAVA PRINCIPA V SEZONI 95/96 Vratarja: Ivan Mestriner (letnik 1970, drž. reprezentant) in Mirko Barbierini (71, drž. rep.); desni krili: Marco Lo Duca (71), Clau-dio Kavrecic (69); branilca: Sorin Saftescu (68), Michele Guerazzi (71, drž. rep.), Antonio Pastorelli (71, drž. rep.); organizatorja igre: Alessandro Tarafino (71, drž. rep.), Piero Sivini (60); levo krilo:	Ljubomir
Bošnjak (66); krožna napadalca: Claudio Schina (61), Giorgio Oveglia (63).
Trener: Giuseppe Lo Duca; pomočnik: Marco Bozzola
Verdenik zamenjal Soškiča na klopi SCT Olimpije
Vrača se tudi Oblak - »Rumeni karton« za Amerška
LJUBLJANA - Nogometni klub SCT Olimpija, štirikratni državni prvak, v letošnji sezoni ni zaigral po načrtih in pričakovanjih in kot je to v nogometu že tradicija, še posebej v Sloveniji, jo prvi skupi trener. Tako se je zgodilo tudi pri Ljubljančanih, kjer je z včerajšnjim dnevom dosedanjega prvega trenerja Miloša Soškiča zamenjal verjetno najboljša rešitev nasploh dr. Zdenko Verdenik, ki je hkrati tudi selektor slovenske državne selekcije.
Upravni odbor SCT Olimpije se je v četrtek proti večeru sestal na izredni seji, ki jo je sklical predsednik SCT Olimpije Ivan Zidar, s samo eno točko dnevnega reda - zamenjava dosedanjega trenerja. Člani upravnega odbora so razrešitev dosedanjega trenerja Miloša Soškiča, ki je v Olimpijo prišel ob začetku letošnje sezone, sprejeli enoglasno in prav tako enoglasno za novega trenerja izglasovali dr. Zdenka VerL denika. Z Verdenikom je vodstvo edinega ljubljanskega prvoligaša že pred časom navezalo stike in opravilo nekaj pogovorov. Z vsemi pogoji se je slednji strinjal, celo z igralskim kadrom, izrazil je le željo, da za pomoč-
nika pripelje Branka Oblaka, ki je vodil SCT Olimpijo že v minuli sezoni in s katerim že dve leti v enakih vlogah sodeluje v slovenski reprezentanci. Kljub izjavam Oblaka, ki jih je iz-rekel celo na sam dan sprememb, da v Olimpiji ne bo nikoli več kot trener, je omenjeno funkcijo sprejel. Direktor SCT Olimpije Peter Ameršek, kateremu je upravni odbor prav tako izrekel zadnji opomin na račun dosedanjega vodenja kluba, je ob tej spremembi trenerskega kadra sklical izredno novinarsko konferenco, katere pa se zaradi obveznosti novi trener ni mogel udeležiti. Ameršek nam je tako povedal, da je Verdenik že opravil prvi skupni pogovor z igralci, včeraj ob 16.30 pa je opravil tudi prvi trening’ Verdenik bo imel še individulani po-govor z vsakim igralcem posebej-Ameršek je kot pozitivni korak naprej še posebej navedel dejstvo, da so imeti igralci včeraj med seboj posebni sestanek, na katerem so se odločili, da bodo poskušali popraviti medsebojne
odnose in da bodo z vsemi močmi p°' skušali tako z igro na igrišču kot z vedenjem ob njem pripomoči.
OBČNI ZBOR OK VAL / PODPIS DOGOVORA O SODELOVANJU Z DOMOM IN SOVODNJAMI
NOVICE
Vključitev ženske sekcije naj bi dala nov zagon goriški odbojki
Pri ŠD Sovodnje odslej ostaja samo še nogomet - Ženska združena ekipa je v Štandrežu dobila nov »dom« - Izvolili so tudi novo vodstvo društva
Lutman, Semolič, Rojec, Marson in Corva med podpisom dogovora (F. S. Reportage)
Konec junija smo poročali o dveh dušah Športnega društva Sovodnje, odbojkarski in nogometni. Od 14. septembra 1995 ima sovodenjsko društvo samo Se eno dušo:	nogometno.
Združena ženska odbojkarska ekipa je namreč dobila novo streho nad glavo in se preselila v nekaj kilometrov oddaljeni Standrež pod okrilje Odbojkarskega kluba Val.
Ta »selitev« je predstavlja osrednji del četrtkovega občnega zbora Standreskaga društva, ki bo odslej poleg moške odbojke imelo tudi ženski sektor. S tem pa se je tudi zaključilo nekajmesečno dogovarjanje odbojkarskih in tudi drugih športnih delavcev na Goriškem, da bi ženski združeni ekipi nesli novo oporo, ki bi ji zagotavljala nadaljnji raz-Voj. Formalni akt o prehodu ženske odbojke k Valu s° podpisali predstavniki društev OK Val (predsednik Sandro Corva), SZ Dom (podpredsednik Li-vio Semolič) in SD Sovodnje (predsednik Gian-ni Marson), pecat vsemu temu pa je dal tudi pokrajinski odbor ZSSDI, ki ga je zastopal predsednik Ivlarko Lutman.
V dogovoru o sodelovanju je uvodoma zapisano, da gre za dolgoročno sodelovanje na področju ttioške in ženske odbojke, bi ima za cilj, da bi slovenska odbojka na Goriškem dosegla še večji nuiožicni vzpon. Izražena Pa je tudi želja, da bi se dogovor razširil tudi na °stala slovenska goriška društva, ki gojijo odbojko. S tem želijo podpisniki dogovora tudi prispevati
k cim tesnejši povezavi odbojkarskih stvarnosti v zamejstvu s tistinn v Sloveniji in v Italiji.
Podpis tega dogovora je prispeval k izrednosti občnega zbora, Valov športni direktor Ivan Plesničar in dosedanji predsednik združene ženske odbojkarske ekipe Ivo Rojec pa sta prisotnim dokaj podrobno orisala, kako in zakaj je prišlo do tega koraka. Rojec je podal tudi kratek obračun skoraj desetletnega obstoja združene ekipe, pri kateri sta najprej sodelovala Sovodnje in Dom, s Časom pa so pristopila vsa ostala društva. Poudaril je izreden pomen združevanja moči, ki pa v novih razmerah zahteva tudi nove rešitve. Prav zato se je začelo iskati neko rešitev, ki bi abstraktnemu pojmu združene ekipe dala konkretno podobo. To rešitev so po njegovem mnenju našli pri Valu, potem ko so prej razmišljali tudi o samostojnem odobojkarskem društvu. Po njegovem predstavlja ta korak najboljšo rešitev, čeprav bo šele C as pokazal, ali je bila pravilna in ali bo dala pričakovane rezultate.
V pozdravnih posegih po podpisu dogovora so predsednik Sovodenj Gianni Marson, podpredsednik Doma Livo Semolič, predsednik TO ZSSDI za Goriško Marko Lutman in predsednik pokrajinskega odbora FIPAV Angelo Bucciero poudarili pomen te odločitve, ki se ne omejuje samo na doseganje športnih rezultatov, temveč ima zaradi nastanka tako velike športne organizacije še veliko po-
membnejši socialni pomen.
Ob podpisu tega dogovara je seveda poročilo društvenega odbora o delovanju OK Val v pretekli sezoni padlo nekoliko v ozadje. Predsednik Sandro Corva, Aleksander Coceani, Bojan Makuc in Jvan Plesničar so podali dokaj podroben obračun opravljenega dela, začrtali pa so tudi smernice za bodoče delovanje. Tako bo prva moška ekipa v letošnji sezoni še dodatno pomlajena, nadaljevalo pa se bo tudi sodelovanje na področju mladinske odbojke z ostalimi slovenskimi društvi na Goriškem, še večjo pozornost kot doslej pa bodo posvetili splošni telovadbi, v katero so vključeni otroci od od 4. leta starosti dalje.
Po pozdravih občnemu zboru, ki so jih prinesli Andrej Vogrič za 01ym-pio, Marjan Černič za Sočo, Bojan Makuc za KK Silec, VValter Miklus za
SD Naš prapor in Tanja Gaeta za KD Oton Zupančič so prisotni izvolili novi društveni odbor, ki bo v naslednjem obdobju vodil delovanje društva.
NOVI ODBOR OK VAL: Zlatko Vižintin, Ivo Rojec, Marjan Tomšič, Bruna Tabaj, Igor Go-mišCek, Renza Pelesson, Irina Lovisoni, Joško Prinčič, Rajko Petejan, Ivan Plesničar, Giorgio
Corva, Sandro Corva, Marino Buzzinelli, Robert Mikluš, Aleksander Coceani, Bojan Makuc, Paolo Nanut in Andrej Bri-sco.
NADZORNI ODBOR: Roberto Paoletti/Nicoletti, Lara Vižintin, Adrijana Petejan.
Funkcije si bo odbor razdeHl na prvi seji, ki bo prvi ponedeljek v oktobru. (rg)
Val Imsa danes v Vidmu
Kot smo na kratko že poročali, bodo odbojkarji OK Val danes sodelovali na mednarodnem turnirju v Vidmu, ki ga prireja domači VBU ob 100-lehiici odbojke. Poleg valovcev in organizatorja, sodelujeta na turnirju se slovenski prvoligaš Kamnik in avstrijski prvoligaš Hypo iz Celovca. Spored: 9.30 Val Imsa - VBU, Kamnik - Hy-po. Popoldne: za 3. in 1. mesto. Vse tekme bodo v Vidmu na Trgu Venerio. Za odbojkarje Vala je to zadnji turnir pred začetkom pokalnega tekmovanja konec meseca. Trener Zamo ima na razpolago vse igralce, ki so doslej redno trenirali petkrat tedensko. Ohrabrujoče je dejstvo, da Gianluca Populim po poškodbi ne Čuti nobenih posledic in že od konca lanske sezone povsem redno trenira. Tudi Igor Florenin je pozdravil poškodbo rame, Paolo Cola pa je zdaj dokončno v službi v Trstu, tako da lahko nemotene trenira z ekipo.
Aleksander Rusija novi predsednik ŠZ Bor
Na prvem sestanku novoizvoljenega odbora SZ Bor so si elani odbora porazdelili funkcije. Predsedniško mesto SZ Bor je prevzel Aleksander Rus tja, podpredsednik pa je Milan TavCar. Tajnik bo odslej Borut Pahor, blagajniško mesto pa bo vodil Adriano Kovačič. Marko Kalc bo športni koordinator društva, upravitelj objekta in odgovoren za stike z mediji bo Vanja Jogan, David Slobec pa ima vlogo povezovalca s krovnimi organizacijami.
Kazni deželne nogometne zveze
Na startu letošnjega promocijskega prvenstva bodo nogometaši Juventine zaradi kazni nastopili kar brez štirih nogometašev. Zaradi dveh rumenih kartonov so bili namreč s prepovedjo nastopa na eni tekmi kaznovani Dario Kovich, Giancarlo Villani, Massimiliano Candutti in Luca Montina. Sovo-denjci pa se bodo morali za eno tekmo odreci Gian-niju Tomizzi, ki je bil izključen na zadnjem pokalnem srečanju.
Zaradi izključitve na pokalnih tekmah za deželni pokal bosta morala dve tekmi počivati Giuseppe Padoan (Kras) in Luca Bolci (Primorec). S kar štirimi tekmami nenastopanja pa je bil kaznovan Krasov igralec Andrej Majcen, ki je po izključitvi) udaril je nasprotnika med prekinitvijo igre), ko je odhajal z igrišča, skušal nasprotnikovega igralca še enkrat udariti.
Obvestilo
SD POLET - KOTALKARSKA SEKCIJA sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški teCaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču na Pikelcu od 17. do 20. ure ali po telefonu na št. 213420.
PLAVALNI KLUB BOR
organizira v sezoni 95/96 tečaja plavanja za neplavalce, rojene pred letom 1991 in plavalce. Vpisovanje od torka do petka v Borovem Športnem centru od 19. do 20. ure in po tel. na St. 51377.
SK BRDINA
organizira teCaj smučanja na plastični stezi. Informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 20. me.
SHINKAI KARATE KLUB
prireja tečaje karateja in samoobrambe v telovadnici Silvestri na Proseku. Treningi bodo v ponedeljkih in četrtkih s sledečim urnikom: otroci od 18.30 do 19.30 ter odrasli od 20. do 21.30. Prvi trening bo v ponedeljek, 18. t. m. Umik in začasni sedež tajništva od ponedeljka do petka od 19.30 do 20.30 v telovadnici
GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR
vpisuje za športno in baletno gimnastiko ter aktobatiko za sezono 1995/96 v uradnih urah na sedežu društva ali po tel. St. 51377 vsak dan od 17. do 19. me.
SK KRAS - odsek za rekreacijo
obvešča, da se bo pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer: sestanek in prva vadba za MLAJŠO SKUPINO bo v Četrtek, 21.9., ob 21. uri; STAREJŠA SKUPINA bo začela vaditi v oktobra. Dokončni urnik bomo sporočili naknadno. Vpišete se lahko v tajništvu društva ati na prvi vadbeni uri - tel. tajništva v SKC v Zgoniku 229477. Pričakujemo vas!
^KOŠARKA / TURNIR K2 SPORT V GORIŠKEM KULTURNEM DOMU
NAMIZNI TENIS / KRASOVE DRGOLIGAŠICE
V finalu za 5. mesto je Pom pokopal domovce (42)
Corsi v prodoru med tekmo z Ardito (foto S. Reportage)
Dom Agorest - Pom Tržič 50:92 (33:41)
DOM: Franco 15 (3:6), Corsi, Bordon 1 (1:2), Kocjanci^ 2 (2:4), Bodirosa, Di Cecco 16 (4:4), Primožič 2, Ambros: 4, Jarc 4, Podbersig 4, Dornik 2; trener Bordin. PM 10:16 SON: 20.
POM: Leghissa 22 (4:11), Santinato 9 (2:4), Benussi 7 Giacuzzo 8, M.Pertot 6 (0:1), Miniussi 10 (2:3), Satta 8 Gon 9 (3:4), Paulina nv, Braini nv, Palombi 13 (2:2); trener Vatovec. PM 13:25. SON: 19. 3T: Giacuzzo 2, Santinato 1, Benussi 1, Palombi 1.
Sodnika: Bilucagba in Bevilacqua (oba iz Gorice)
V finalu za 5. mesto košarkarskega turnirja za elane »K2 Sport«, so domovci zapustiti igrišče visoko poraženi Ze med prvim polčasom so biti igralci Poma boljši, a do-movcem je vsekakor uspelo ostati v stiku z njimi. Do poloma je prišlo po uvodnih minutah drugega dela, ko sc belordeci zaostajati za samih šest točk (37:43 v 23’), v 28, minuti pa je zaostanek znašal že celih 24 točk (61:37). Trener Bordin je bil s prikazano igro in prizadevnostjo svojih fantov v obrambi skrajno nezadovoljen in v zadnjih 12 minutah so zaradi tega igrali rezervni igralci, ki pa niso zdržali pritiska nasprotnikov. Z novim delnim izidom 16:0 je poraz zaobjel katastrofalne razsežnosti, da začetka prvenstva (C2 ali D lige?) pa caka domovce še precej dela.
Turnir K2 Sport se bo zaključil nocoj s finalnima tekmama v telovednici goriškega Kulturnega doma (ob 19.30 finale za 3. mesto, ob 21.00 finale za 1. mesto), sledilo pa bo nagrajevanje. (VJ)
Težko pot do obstanka bo pogojevalo več faktorjev
Dolga gostovanja, prisotnost tujk, finančna stiska
23. t.m. bo začela novo sezono tudi Krasova ženska vrsta v namiznoteniški B državni ligi. Mladim igralkam, lanskim novinkam v tej visoki ligi je uspel podvig, da so v konkurenci osmih ekip ohranile status drugoligaša. Ogrodje ekipe so sestavljale: Ivana Stubelj, Nina Milic,
Daša Bresciani in Irena Rusija (povprečna starost 14 let), ki so z izkušnjami iz deželne lige odlično prestale velik kakovostni skok. Katere igralke bodo nastopile letos, bomo izvedeli na predstavitvi ekip javnosti pred začetkom prvenstva. Letošnji koledar prinaša za zgoniško društvo precej
neugodne spremembe zlasti kar zadeva ogromne razdalje. V skupino B je federacija vključila dve ekipi iz bocenskega kota (Flash club Sarentino in Sport Verein Lana), Juvenes Serrevalle iz republike San Marino, Li-nus iz Arezza, Edero iz For-lija in CUS iz Sassarija. Ogromne razdalje, prisotnost tujk in finančni problemi, na katere je društvo opozorilo že v predstavitvi prve lige, bodo pogojevati težak obstanek Krasove B ekipe, za katerega si bodo dekleta dejansko prizadevala. Zaradi neparnega števila (7 ekip) bo vsaki krog ena ekipa počivala - Kras prav zadnje kolo prvenstva 10. marca prihodnje leto. Spremenjen je bil tudi sistem igre: iz svvitlinga (3:3) na Davisov, ki vključuje igro dvojic in zahteva ekipo dveh igralk. Nazadovali bosta dve od osmih ekip. (J.J.)
Prvi turnir za tretjekategornike
Se pred pričetkom prvenstva bodo krasovi pingpon-gaši zasedeni na individualnih tekmovanjih. Prvi takšen preizkus bo kvalifikacijski turnir za tretjekate-gomike iz državnih jakostnih lestvic v Benetkah konec tega tedna. Kras je prijavil dva ženska para: Ivana S tubelj/Irena Rustja in Daša Bresciani/Nina Milic. Igralke bodo nastopile tudi posamezno, kjer bo svoj doprinos dala Martina Milic. Vse naštete krasovke so napram lani zelo napredovale na lestvicah; Irena Rustja je celo napredovala iz Četrte v tretjo, sedaj je 126. v Italiji, Ivana 93. (+32), Nina 112. (+45), Martina in Daša pa nosita štev. 137 ea. Sonja Milic bo odigrala dvojno vlogo kot trener in igralka v kategoriji veteranov, ki bo potekalo vzporedno s kvalifikacijskim turnirjem. (J.J.)
Nekaterim stvarem se
v zamejstvu
„e znamo odpovedati
Nekaterim drugim se ne smemo.
e«

M#na| opd
■ giltigfl r
iiadgj

Primorski dnevnik
Moj dnevnik!
JEDILNIK
Za vsak dan
Za vsak dan - za vegetarijance
ponedeljek:
špargljeva kremna juha, sladko dušeno zelje, kuhane hrenovke
torek:
ohrovtove sarmice s kislo smetano, pire krompir, jabolčna čežana
ponedeljek:
obara iz lisičk, ajdovi žganci
torek:
grahova krem juha z ocvrtimi kruhki, vodni žličniki s sirovim prelivom zeljnata solata
sreda:
fižolova juha s širokimi rezanci, slana sirova pita, kislo mleko
Četrtek:
krompirjeva juha, krompir, nadevan s šunkino sekanico, zeljnata solata
petek:
zelenjavna enolončnica, češpljevi cmoki, kompot
sobota:
juha iz blitve, šopki iz sardelic, krompirjeva solata
nedelja:
kokošja juha z domačimi rezanci, pečena kokoš, pražen krompir, solata, rozinov šarkelj
sreda:
kuhana riba z omako iz sladkega jane-ža, ocvrta jabolka s cimetovim posipom
četrtek:
ohrovtova juha z rižem, široki rezanci z melancani, solata
petek:
krompirjevi zrezki, špinača z jajcem, vanilijeva krema
sobota:
zdrobova juha s korenčkom, ocvrte kruhove rezine z zeliščno omako
nedelja:
juha »gaspacho«, palačinkina torta s šipkovo omako, jabolčna čežana
»šopki" iz sardelic (za 4 osebe)
Ta stara obmorska jed, ki jo ponekod imenujejo tudi »luknjice«, je dobra po okusu, pa tudi prijetna za oko. Potrebujete 80 dag majhnih očiščenih sardelic brez glav, strok česna, vejico rožmarina ali ščepec rožmarinovega posipa, sol, Poper, tri žlice koruzne in tri žlice ostre bele moke ter olje za cvrtje. Sardelice razdelite na osem približno enakih kupčkov, še prej pa vse skupaj dobro natrite z mešanico stisnjenega česna, soli, rožmarina in popra. Na dlan potresite mešanico bele in koruzne moke, denite nanjo pol kupčka sardelic, vsi repi naj bodo skupaj, spet potresite z mešanico mok, na vrh položite drugi del kupčka sardelic, še malo potresite in ponudite s slanim krompirjem s peteršiljem.
Rozinov šarkelj
Za dober rozinov šarkelj potrebujete
250 g masla ali margarine, 200 g sladkorja, 500 g moke, 4 jajca, 1/8 1 mleka, vrečko pecilnega praška, vrečko vanili-jevega sladkorja, sok in lupino ene limone, 250 g rozin.
Maslo penasto vmešajte ter postopoma dodajajte sladkor, vanilijev sladkor, jajca, sok in nastrgano lupino limone. Moko presejte skupaj s pecilnim praškom in jo po žlicah dodajajte masi, izmenično z mlekom, ki ga tudi dolivajte po žlicah. Maso dajte v pomaščen model in pecite pri 220 stopinjah Celzija slabo uro. Ce hočete, da bo šarkelj zares rahel, se pri dodajanju in vmešavanju moke in mleka odrecite mešalniku. Ce pa ste preveč vajeni električnih pripomočkov in vam delo s kuhalnico ne gre več od rok, vmešavajte moko pri najnižji hitrosti mešalnika. Vsekakor ne pozabite, da morate moko dodajati po žlicah in presejano. Zal pa je čedalje več gospodinj, ki nimajo sita pri hiši.
Rozinov šarkelj
IZNAJDLJIVI V KUHINJI
Za majhne obroke in velika presenečenja
Francozi ne zavržejo niti lista solate niti peščice makaronov
Vedno me je mikalo napisati kuharsko knjigo o uporabi ostankov. Beseda ostanki mi sicer nikoli ni bila preveč pri srcu, saj je z njo povezanih več slabih in grdih kot dobrih in lepih spominov. Zadnji od neprijetnih spominov sega v čas mojega službovanja v eni od - vsaj takrat še - precej uglednih ustanov. Ta ustanova je imela tudi imenitno kuhinjo in poleg svojih uslužbencev tudi občasne bolj ali manj imenitne goste. Včasih so bila vrata posebne sobe na stežaj odprta in lahko si videl, kako neimenitno so se nekateri obnašali pri mizi. Ker so najbrž imeli večje oči kot želodec, so si grmadili na krožnike več, kot so lahko pojedli, in potem puščali krožnike, ki so bili kot bojišče. Vse se je pomešalo in nemalokrat je bila sredi tega bojišča kot dokaz zmage zasajena še nedogorela cigareta.
Kam potem z ostanki? No, nekateri so rekli, da jih še prašičem ne bi dali, čeprav se je včasih govorilo, da se ostanki marsikaj znajdejo v tako imenovanih loncih družbene prehrane.
No, pa pustimo to zgodbo, ki vendarle ni dokončno zatrla moje želje, da napišem knjigo o ostankih. Do včeraj sem bila prepričana, da bi bila prva s takšno knjigo, in če je človek resnicoljuben, mu ni težko priznati, da je vsaj kje rad prvi -tudi če gre za tako majhno temo oziroma vprašanje, kot so ostanki. Potem pa sem zvedela, da imajo Francozi kar precej
knjig, ki so posvečene temu vprašanju. Francozi menda prav ničesar ne zavržejo; nobenega listka solate, pa če je še tako zelen, nobenega koščka pečenke, ki ostane od kosila, tudi peščice makaronov ali nekaj žlic pireja ne. Iz svoje prakse lahko povem, da sem ter tja prav iz ostankov pripravim prav imenitne jedi, ki popestrijo jedilnik, predvsem pa pomenijo precejšen prihranek pri izdatkih za hrano, ki so -kot najbrž ni treba dokazovati - iz dneva v dan večji. Nekaj receptov je le spodbuda, da tudi vi svojo ustvarjalno pot v kuhinji začnete z ostanki.
Zavitek presenečenja
Navadno nam od nedeljskega kosila ostane kakšen košček pečenke, govedine iz juhe, nekaj rezin šunke od popoldanskega narezka. V hladilniku imamo še košček zelene, pol korenčka, morda kakšen list ohrovtove ali zeljnate glave. Premalo vsega, da bi vsaka od jedi lahko služila za samostojen obrok, toda dovolj, da vse skupaj uporabimo za majhen obrok in veliko presenečenje. Vse ostanke sesekljamo in spražimo na dveh žlicah olja, v katerem smo zlatorumeno zapekli pol sesekljane čebule.
Začinimo z majaronom in sesekljanim zelenim peteršiljem, vmešamo dve jajci in žlico belih drobtinic. Z namazom premažemo listnato testo (lahko kupljeno), ki smo ga prej pokapali z oljem. Zavitek pečemo približno pol ure v pečici na 200 stopinj Celzija. V lončku zavremo pol decilitra vode, žličko olja in žličko soli. Polijemo po zavitku in ga še za pet minut potisnemo v pečico.
K takšnemu zavitku zelo prija kislo mleko. Odlična večerja, pa tudi kosilo, če pripravimo še »hitro« juho iz jušne kocke in vanjo zakuhamo pest rezancev ali riža.
Z nadevom iz ostankov lahko polnimo tudi krompir, paradižnike ali zeljnato oziroma ohrovtovo glavo.
Sadna zloženka
V škatli so še trije, štirje piškoti, v košarici pa sta še dve nagniti jabolki, kakšna sliva in breskev. Iz takšnih ostankov lahko hitro pripravimo izvrstno sladico. Zmeljemo piškote, primešamo dve žlici surovega masla ali sladkorja, ki smo mu dodali vrečko vanilijinega sladkorja in ščepec cimeta. Vmešamo piškotne drobtinice in dodamo nekaj kapljic ruma. Ostanke sadja zrežemo na majhne kocke. V posodice za sadno solato postopoma zlagamo zmes s piškotnimi drobtinicami in satlje. Na vrhu naj bo sadje. Postavimo za pol ure v hladilnik in pred serviranjem okrasimo s smetano.
Dobro je vedeti, katere začimbe se dobro ujemajo in bogatijo okus
Za ljubitelje začimbnic velja, da spoznaš mojstra po spretni uporabi začimb. Tudi v domači kuhinji so minili časi, ko so bile v vseh jedeh iste začimbe. Lahko bi dejali, da je se prav z uporabo različnih začimb, ki so povrhu vsega še zdrave, začela kuharska ustvarjalnost. Seveda se nekatere začimbnice ne prenašajo dobro med seboj, zato je dobro vedeti, katera se s katero ujame in v kakšnih kombinacijah so učinkovite. V naši rubriki to povemo ob vsaki dišavnici oziroma začimbni rastlini posebej, na željo rednih bralcev priloge Kuhajte z nami pa bomo v naslednjih številkah strnili zgodbo o prijateljevanju nekaterih dišečih rastlinic.
Bazilika se posebno dobro ujema s poprom, česnom in čebulo. Všeč sta ji tudi rožmarin in žajbelj, v svojo druščino pa brez predsodkov sprejme tudi
peteršilj. Lahko jo kombiniramo tudi s svežim koprom in pehtranom. Zlasti v Italiji priljubljena trojka bazilika, česen, sir.
Brinove jagode, po katerih zlasti divjačina kar »kliče«, se dobro ujemajo z zelenim peteršiljem, timijanom, koprcem in majaronom. Rade so tudi v družbi z lovorom in česnom. Zelo dobro se ujamejo z alkoholom in kisom; pri tem je vseeno, ali sta alkohol in kis sestavina marinade ali kvaše, ali pa ju med kuhanjem prilijemo k jedi.
Cimet, s katerim začinimo in odišavimo predvsem sladke jedi in pecivo, se ujama z vsemi tako imenovanimi sladkimi začimbami, kakršna sta vanilija in nageljnove žbice. Dobro se počuti tudi ob koriandru in muškatnemu oreščku, z drugimi začimbami in dišavnicami pa ga ne uporabljamo.
ZAČIMBE / BRIN
Smolasti okus brinovih jagod
Nepogrešljiv pri pripravi divjačine
Z brinovimi jagodami najpogosteje začinjamo kvašo za divjačino, marinade za ribe, brez njih ni dobrega kislega zelja, pa tudi ne pečenk in obar iz mesa vseh živali, ki pridejo z brinjem v stik že v naravi. Srnine, merjaščevine, mesa divjih in domačih zajcev, jerebic in fazanov nihče, ki kaj da na kuharsko umetnost, ne pripravlja brez brinovih jagod. Seveda je prav, da pred brinovimi jagodami v katerikoli obliki posvarimo ljudi, ki so bolni na ledvicah. Zanje so brinove jagode prepovedane.
Brin je zimzelen grm iz družine cipresovk, ki navadno zraste od pol do dva metra visoko. Brinje raste po vsej Evropi. Jagode zorijo dve leti. Ker brin cveti vsako pomlad, najdemo na njem skupaj nezrele (zelene) in zrele (temno modre) jagode. V ku-
hinji uporabljamo zrele temno modre jagode, ki imajo grenko smolnat okus, aromatično pa diši vsa rastlina. Brinove jagode dolgo obdržijo aromo, če so spravljene v posodicah, ki se dobro zapirajo (najboljši so stekleni kozarčki) in v temnem pro-
Brin
štoru. Tako shranjene ohranijo aromo tudi tri leta. Kombiniramo jih lahko z zelenim peteršiljem, timijanom, koprcem in majaronom, z lovorom in česnom.
Sveže brinove jagode navadno zdrobimo in z njimi natremo meso. Suhe lahko uporabljamo cele, lahko jih tudi zdrobimo. Pri tem ne smemo pozabiti, da imajo zdrobljene močnejši okus in vonj kot cele. V kvašo in marinado ter v juho, v kateri kuhamo ri-
be, dajemo cele jagode. V nobenem primeru pa z brinovimi jagodami ne gre pretiravati.
To seveda velja za vse začimbnice in dišavnice, za brinove jagode pa še posebno, ker vsebujejo nekaj strupov, ki so v večjih količinah nevarni. Zadostujejo tri zdrobljene, ali sedem do devet celih za približno kilogram mesa ali dva litra kvaše oziroma juhe.
Pripravila: Katarina Lavs
Sobota, 16. septembra 1995
ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI
z	x
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4.: Postajalo vam bo vse bolj jasno, da ste zelo užiten zalogaj, saj se bo za vaSe srce trgalo kar nekaj oboževalcev. Njihov boj vas bo tako zelo prevzel, da boste vse po vrsti zavrnili.
BIK 21. 4 - to. 5.: Ker bodo obrambne sposobnosti vaše duše občutno upadle, se nikar preveč ne izpostavljajte. Ko vas bo kdo napadel, jo brez omahovanja hrabro ucvrite na varno.
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Naklonjenost enih ob hkratnem nasprotovanju drugih vam bo postajala čedalje bolj sumljiva. Negotovost vas bo kmalu tako zelo utrudila, da boste končno posumili še v sum.
RAK 22.6. - 22. 7.: Imeli boste obilico pripomb. Nezadovoljni bodo takoj potegnili z vami, navidez zadovoljni vas bodo gledali postrani, modri pa bodo zadovoljno in nemoteno živeli dalje.
LEV 23.7. - 23.8.: Občutka, da vam nekaj manjka, vam ne bo ublažila niti polna denarnica. V resnid vam prav nič ne manjka, pač pa imate nečesa preveč - notranje praznine namreč.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Partnerju boste poskušali še bolj omejiti svobodo gibanja, samo da bi se nekako zaštitili pred notranjimi izbruhi ljubosumja. Napak; plot ne bo razrešil zmot.
TEHTNICA 23.9. - 22. TO.: Precej dolgo se boste brzdali, nato pa boste nenadoma izbruhnili v silovit protest. Boj bo kratek in jedrnat, končal pa se bo v obojestransko zadovoljstvo, To je najboljša zmaga.
ŠKORPIJON 23. TO. - 22. TT.: Prezrli boste marsikaj lepega, saj vam bodo temna očala kvarila pogled. Snemite jih vendar, pa boste z veseljem ugotovili, da je nevihta že mimo. Caka vas sonce sreče.
STRELEC 23. IT. - 21. T 2.: Ne boste se ustrašffi, ko se bo plamen strasti med vama nekoliko polegel Nasprotno, v prijateljstvu boste ugledali temelj odnosa, v katerem ljubezen ne pozna meja.
KOZOROG 22. 12. - 20. T.: Ne čudite se, ko se vam bo bližnji začel izmikati, saj mu boste ob ponujenem prstu zaZeleti iztrgati celo roko. Prst vam je ponudil zato, ker roko potrebuje zase.
VODNAR 21. 1. - T 9. 2.: Na vsak natin boste hoteli obnoviti staro stanje, vendar vas bo nekdo usmeril v odločitev, ki bo popolnoma obrnila smer vaših prizadevanj. Pravilno; sreča je namreč vedno spredaj.
RIBI 20.2. - to. 3.: Nekdo bo podvomil o vaši delovni sposobnosti. Sprva se boste sporekli, nato pa boste zaigrali skesano priznanje. Ne bo trajalo dolgo, ko bo spoznal svojo zmoto in vam dal prav.
ZDA
Vožnja po ulicah Amerike drugače
Rikše so se z Vzhoda preselile na Zahod
Prva rikša in njena različica na pedalih je po podatkih lokalnih zgodovinarjev vozila leta 1846 v Worcestru, Massachusetts. Nanjo so se v ZDA spomnili Sele v sedemdesetih letih v Honoluluju, kjer je azijski vpliv močnejši. Dan Webber, nekdanji lastnik podjetja Hawaii‘s Paradise Pedicabs, je prvo rikšo kupil leta 1976 od nekega vietnamskega veterana. Ko so v Honoluluju rikše na glavnih turističnih avenijah leta 1988 prepovedali, se je na stotine tamkajšnjih rikšarjev preselilo v celinska ameriška mesta.
Medtem ko v azijskih centrih rikše odpravljajo, na ducate mest v severni Ameriki spet odkriva nekdanja prevozna sredstva. Nedavno so v Washingtonu vpeljali štiri rikše na pedala, še ta mesec pa naj bi rikše uvedli celo v spodnjem Manhattnu.
»Življenje se odvija s tako hitrostjo, da so ljudje srečni, če si vzamejo čas in za nekaj minut sedejo v rikšo,« razmišlja solastnik Potomaca, podjetja z rikšami v VVashingtonu. George Bliss,	direktor
newyorškega podjetja rikš na pedalih, ne dvomi o privlačnosti vozila, zato namerava luknjam na cesti in taksijem kamikazam dodati devetnajst rikš in tako dopolniti zbirko nenehnih presenečenj, s katerimi se srečujejo pešci manhattanskih ulic.
»Rikše so za navadne ljudi kot konjska vprega in kočija,« razmišlja. »Za nas je to priložnost predstaviti prijaznejši obraz New Yorka.«
Upravniki rikš ocenjujejo, da v severnoameriških mestih vse tja do Denverja, San Francisca in Louisvilla v Kentuckyju deluje petdeset do sto podjetij z rikšami in seznam
je Čedalje daljši. Atlanta razmišlja o njihovi uvedbi za olimpijske igre leta 1996, v Las Vegasu pa bi poživile center.
Medtem ko v Indiji, Bangladešu in Vietnamu razmajane rikše zaposlujejo na tisoče ljudi, je njihova ameriška različica predelano gorsko kolo za tri tisoč ameriških dolarjev. Steve Meyer iz Denverja je zasnoval rikšo na pedalih z 21 prestavami, zavorami in lučmi, s katero je po besedah voznikov izredno lahko upravljati.
»Vleka rikš ni zelo utu-dljiva. Težje je prepričati ljudi, naj sedejo v rikšo,« pravi John Patrick. Njegova povprečna cena znaša od petnajst do 22 dolarjev, kar potnike odvrača od rikše. Neki indijski turist, vajen bistveno nižjih cen, je ameriškemu vozniku za vožnjo namesto desetih dolarjev ponudil pet centov.
Čeprav lahko azijski kolegi o takih zaslužkih le sanjajo, jim je prizaneseno z zavarovalninami in drugimi zahtevami, ki upočasnjujejo širitev te dejavnosti v severni Ameriki.
Peddy Kildvvell, lastnik prvorazrednih rikš na pedala v Los Angelesu, pravi, da je glavna sestavina
poslovanja urejanje raznih dovoljenj. Njegova zasluga je tudi izum »pedibusa« za šestnajst oseb.
Toda predsednica mestnega odbora za transport, meni, da je rikše na pedalih treba nadzorovati z nekakšno rikšarsko inaCico taksimetrov.
»Posredovali smo zaradi izrabe in Sušmarjenja nekaterih voznikov,« pojasnjuje odpravo rikš na glavnih avenijah in dodaja: »Treba je zaščititi stranke.«
Adam Tanne, Reuter
Tudi New York ima nov način prevoza
Indijska konoplja v dnevni sobi in pot iz revščine je zagotovljena
Loni, kmetovalec iz vasi blizu mesta Fier v srednji Albaniji, je našel preprosto rešitev za pot iz revščine za svojo družino. Zasadil je dvajset sadik konoplje, iz katere pridobivajo hašiš.
Loni je bil pri tem zelo izviren. V eno od sob v svoji hiši je nanesel 40 centimetrov debelo plast zemlje in v njej uredil gredico.
»V to sobo ne pride nihče - razen mene in moje soproge, kadar zalivava rastline,« pojasnjuje Loni svoje nenavadno početje. »Vse, kar te rastline potrebujejo, sta toplota in voda. Veliko vode.« Loni si od prodaje konoplje lokalnim tihotapcem obeta 400 tisoč le-kov. S tem denarjem bodo lahko prebili zimo, nekaj denarja pa bo porabil za nakup novih sadik ter gnojila za pšenico in zelenjavo.
Loni je eden od več tisoC albanskih kmetovalcev, ki skušajo s pridelovanjem knoplje ubežati revščini. Da jih ne bi odkrili, konopljo sadijo v odročnih delih vrtov, med žito, na težko dostopnih gorskih krajih ali na bregovih rek. Kmetovalci menijo, da je cena konpoljinih semen zelo nizka. »Sem prihajajo ljudje, ki
nam prodajajo semena,« pojasnjujejo kmetovalci. To naj bi se redno dogajalo aprila. Isti ljudje se vrnejo Cez štiri mesece in odkupijo pridelek.« Samo v zadnjih dveh mesecih je policija uničila veC kot 120 tisoč konopljinih sadik. Oblasti so v ta namen na pomoč poklicale posebne enote iz Tirane, opremljene s terenskimi vozili in helikopterji.
Pri tej akciji, ki naj bi jo vodilo notranje ministrstvo, so zaprli nekaj kmetovalcev, ki jih čaka zaporna kazen do sedem let. »Bojimo se, da je to le kaplja v morje,« pravi neki policaj. »Domnevamo, da kriminalne organizacije, ki »poslujejo« z Grčijo in Italijo, izkoriščajo revščino tukajšnjih kmetov. Revnejši ko je kmetovalec, večja je verjetnost, da bo začel saditi konopljo.« Največ nasadov je v okolici mest Fier in južnega Vlor.
Pred nekaj dnevi so časniki poročali o drugačnih žrtvah novih nasadov. V neki vasi pri mestu Berat sta se dva prašiča zazibala v osemurni globok spanec, potem ko sta se na vrtu nažrla konoplje.
Artur Cekodihma, dpa
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
	STEKLENA POSODA Z OZKIM GRLOM	STROKOVNJAK ZA DOLOČENO PODROČJE	NEMŠKA PESNICA SEIDEL	UBOŽEC, SIROTA	IVAN GROHAR	DRAG KAMEN	SLOVENSKI PLAVALEC MAJCEN	KONČNI DEL ČREVESA	KDOR IZGOVARJA GLAS L NAMESTO U	SILIT. ZGODOVINAR (JOSIP)	AVTOR: SIMON BIZJAK	ATLETSKO METALNO ORODJE	LETALEC	kMW V ALEUTIH (IZCRK ART)	IGRALEC CEJVAN	DRŽAVA V MIKRONEZUI	EDI SELHAUS	JAPONSKA UM.DRSALKA (MIDORI)	MANJŠA PLOSCICA SKRSC. SIMBOLOM	POUSKO MESTO OB VISLI
VZPOSTAV-UANJE STIKA Z DUHOVI											ŠPORTNIK, KI GOJI KARATE									
SODOBNI SLOVENSKI IGRALEC											DENUNCIANT- STVO									
											NEM. FIZIK (ALBERT)									
JAKOBOV BRAT DVOJČEK, EDOM					UTRDITEV VELJAVE												SKANDINAVSKI DROBIŽ			
					OKRAS, LEPOTILO												GR. MUZA EPIKE			
KIM NOVAK			GRŠKA POKRAJINA						,					POLJSKA CVETICA				TIN UJEVIC		
			GRŠKI BOŽJI ROD											OSEBNI ZAIMEK				ZADNJI DEL VRATU		
VRSTA RAZCVETJA				RUDI ZAVRL			JOHN RUSKIN			CISTA TEZA					LATINEC					
				CHARLES IVES			PUCCINIJEVA OPERA			ZADETEK PRI TOMBOLI					LIKOVNA PODOBA					
ZENSKO IME EVA (UUBK.)						TITAN			TRST			HORMON TREBUŠNE SLINAVKE								AFRIŠKA PLEMENSKA IN JEZ. SKUPINA
									MESTO V NEWMEXICU V ZDA											
IZDAJA, NPR. KNJIGE						OSEM PEVCEV						DEBELA PALICA				MOŠKO IME				
																CAPKOVA UTOPIČNA DRAMA				
						POTEG Z NOŽEM						URADNI SPIS								
JEZIK CRNCEV BANTU				RDEČKASTO RJAV VOL (KOROŠKO)				PREDEL, PODROČJE					SILICIJ	POSMEHUIV ČLOVEK						
				IVO DANEU																
OCENJEVALEC VREDNOSTI BLAGA								OKRASNI KAMEN, VRSTA KALCEDONA						MANJŠI, BOUSI KOZAREC						
ZASTRUPITEV S KISLIMI SNOVMI								IT. RENESANČNI SLIKAR (RAFFAELOI						GOROVJE V BURMI (IZCRK ANKARA)						
NVNV8V
T1NVS
‘VZOOIDv
‘VDIctfT*
'S»NO
'DailN33
‘vattv
‘Sili
‘Vil
-vili
‘10)1
‘131)10
‘SIlVN
‘NIinSNI
‘Sl
‘U
‘V0IA3
‘NI1VT
‘OJ.3N
‘Sl
‘zn
‘1V3
‘ni
■nvU
‘VllNVNiIV)iv
'H30
‘AaiH3iDiOOd
‘avz3
‘OAisnavAO ‘V1VOOO 3NOl ‘isiaiviiv^ ‘jAiaziiiiUdS
:ouab-i°P0A
:A3iIS3S
AKTIVNOSTI RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE ZA OMEJEVANJE IN PREPREČEVANJE KAJENJA V LETU 1995
Opustiti
kajenje?
Recite: »Odločil sem se...«
Ce želite nehati kaditi, je treba to narediti načrtno. Vedeti Pa morate, da vam dejstva in statistike, Id govorijo proti kajanju, ne morejo pomagati, čeprav so prepričljive. Težko je nehati kaditi, toda uspelo vam bo, če se boste strogo držati pravil, ki vam jih predlagamo. Prekinjate z navado in začenjate nov način življenja, zato boste potrebovati trdno voljo.
Najtežji so prvi trije dnevi. Na koncu petega dne večina ugotovi, da se je želja po kajenju zmanjšala ali celo izginila. Ce se boste kajenja vzdržali deset dni, vam bo uspelo.
Recite si: Odločil(a) sem se, da ne bom kadil(a). Ponavljajte svojo odločitev vsak dan. Začnite zdaj.
1.	Ta čas resnično uživajte v razkošju. Privoščite si tople kopeli dvakrat ali trikrat na dan, vsakič po petnajst do dvaj-Set minut. Sprostite se. Ce začutite, da ne morete več zdržati brez cigarete, skočite takoj nazaj v kad ali pod prho, kajti pod prho je zelo težko kaditi.
2.	Med obroki popijte šest do osem kozarcev vode na dan. Cim več vode boste popili, tem več nikotina bo šlo iz vašega telesa. Ne pijte alkoholnih pijač.
3.	Dovolj počivajte, zlasti prvih pet dni. Jejte redno, doletite si čas za odhod v posteljo (ne bo vam škodilo, če boste sPali osem ur) in ne ponočujte. Z vsemi močmi si morate Prizadevati ohraniti moč svojih živcev.
4.	Po jedi pojdite ven, sprehajajte se in globoko dihajte petnajst do trideset minut. Po jedi se nikar ne usedite v svoj Priljubljeni naslonjač! To je čas, ko si boste najbolj zaželeli tigareto. Pojdite ven! Fotelj, zavese in preproga, vse stanovanje je prepojeno z znanim vonjem. Oddaljite se od njega.
5.	Ne pijte alkoholnih pijač, pravega čaja, kave, kokakole til drugih podobnih pijač. Izogibajte se vseh pomirjeval in dražil, da bi čim bolj utrdili svojo odločitev, da boste opustiti kajenje.
6-	V teh dneh se izogibajte ribam, perutnini, mesu, oma-'catn, ocvrti hrani in ostrim začimbam. Za nekaj časa se odpovejte sladkarijam, tortam in sladoledom. Človek največ kadi, če uživa močno začinjeno hrano.
7-	Jejte več svežega sadja in zelenjave. Med obroki ne jejte ničesar! Ce pa že morate, žvečite žvečilni gumi brez sladkorja.
3. Da bi dobiti dodatno količino vitaminov, zlasti tistih iz skupine B, ki bodo pomagati vašim živcem premagati odso-hrost nikotina, zaužijte pri vsakem obroku eno ali dve žlički Pšeničnih otrobov. Žlica ati dve sušenega pivskega kvasa na dan je drug bogat vir vitamina B in beljakovin. Lahko ga spi-jete z mlekom ali paradižnikovim sokom. Koncentrirani kvas kot vroč napitek je prav tako koristen. Vaš zdravnik pa vani lahko predpiše vitaminske tablete.
9. Pri opuščanju kajenja vam lahko pomagajo zdravila in ™uga sredstva. Sintetizhana zdravila povzročajo gnus do ka-Jenja (na primer nikostop - Krka, Novo mesto). Kot pomožno sredstvo za opuščanje kajenja se uporablja žvečilni gumi, ki ''sebuje nikotin, v novejšem času pa tudi obliži z nikotinom, rhed uporabo teh sredstev se je pametno posvetovati z zdra-
vriikom.
Zaradi močnih abstinenčnih pojavov, ki se pri nekaterih Pokažejo pri opustitvi kajenja, ta načrt predvideva povečano dtivanje vitaminov in mineralnih snovi in izogibanje vsem dražilnim snovem.
Morda menite, da se vam ni treba ravnati po vseh teh pra-tilih. A če želite premagati to razvado, se jih le držite. Ravnajte se po svojem dnevnem umiku in počutili se boste borje. Dobiti boste občutek zadovoljnosti, kakršnega že dolgo tiste imeli. Poleg tega boste smeli ljudem naravnost pogleda-^ v oči, ker sami odločate o svojem življenju, ne pa gospod Nikotin.
Dr. J. W. McFarland (avtor petdnevnega načrta za odvajanje od kajenja)
Teksti in slikovno gradivo so bili napisani ob tednu gjttivnosti Rdečega križa za omejevanje kajenja.
600.000 zavojčkov cigaret dnevno
Parlament Republike Slovenije že dve leti sprejema Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Zakon je že bil sprejet, vendar ga je državni svet zavrnil z odlo-fthum vetom, ki ga je parlament tudi potrdil. V veljavi je torej zakon še iz jugoslovanskih časov. Ce bi zakon sprejeli, bi imeli predpis, ki kajenja ne prepoveduje, v veliki meri pa ščiti nekadilce. Zakon je bil zavrnjen, ker ti prepovedal posrednega in neposrednega oglaševanja tobačnih izdelkov. Konec letošnjega leta bo državni zbor znova sprejemal zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, čeprav je oglaševanje še vedno sporno.
V Sloveniji prodamo dnevno šeststo tisoč zavojčkov cigaret, kar znaša dvanajst milijonov cigaret.
Kaditi pomeni ogrožati zdravje, saj kadilci kar tridesetkrat pogosteje obolijo za pljučnim rakom. Kaditi po-tieni tudi ogrožati tiste, ki ne kadijo, ogrožati celo Se nerojene otroke. Kaditi pomeni ne vedeti, kaj je naravni odnos do okolja, pomeni, da si se zavestno odločil za to, ha se nimaš rad, da se ne spoštuješ in da si se odločil za bolezen.
Premislimo o tem. Življenje je predragoceno, da bi ga s cigaretnim dimom zavrgli. (Povzetek)
Za Svet za zdravstvo pri GO RKS dr. Janko Predan poslanec v Državnem zboru RS
Kajenje je najpogostejši povzročitelj prezgodnje smrti - toda nikoli ni prepozno opustiti kajenje
Ocenjujejo, da je 25 do 30 odstotkov vseh rakavih obolenj v razvitih državah povezanih s tobakom. Rezultati raziskav v Evropi, na Japonskem in v Severni Ameriki kažejo, da je treba 83 do 92 odstotkov pljučnega raka pri moških in 57 do 80 odstotkov pri ženskah pripisati kajenju. Osemdeset do devetdeset odstotkov raka na požiralniku, v grlu in ustni votlini je povezanih z učinki tobaka, bodisi samega bodisi v povezavi z alkoholom. Rak na sečnem mehurju, ledvicah in trebušni slinavki je prav tako povezan s kajenjem, domnevajo pa, da kajenje prispeva tudi k nastanku želodčnega raka, levkemije, raka na materničnem vratu, debelem črevesu in danki, čeprav vzročna zveza Se ni potrjena.
Tobačni dim vsebuje vsaj 3600 sestavin. Z rakom so povezane tiste iz čvrstega dela, katrana. Policiklični aromatski ogljikovodiki v njem delujejo neposredno na mestu, s katerim pridejo v stik; pospešujejo nastanek raka v ustih, žrelu in na pljučih. Za oddaljene organe so pomembne snovi, ki se absorbirajo in aktivirajo presnovno, na primer nitrozamini in aromatski amini. Z rakom ni povezan nikotin, ki spodbuja osrednje živčevje in vpliva na krvni obtok.
Zaradi dolge latentne dobe, časa med začetkom kajenja in pojavom raka, so današnje s tobakom povezane oblike raka posledica kajenja pred več kot dvema desetletjema. Zato tudi zmanjšanju števila kadilcev ne
bo takoj sledilo zmanjšanje števila obolelih za rakastimi obolenji, povezanimi s kajenjem.
Bolezni zaradi tobaka so najlaže preprečljiv vzrok smrti, toda optimistično sporočilo je, da ni nikoli prepozno opustiti kajenje: celo tistim, ki nehajo kaditi v srednjih letih, preden zbolijo za resnimi posledicami, se pričakovano trajanje življenja spet približa takemu, kot je pri nekadilcih.
Evropski kodeks proti raku vsebuje deset navodil, ki naj bi pripomogla k temu, da bi se, če bi jih upoštevali, zmanjšala zbo-levnost in umrljivost za rakom. Na prvo mesto postavlja naslednja priporočila:
Ne kadite. Kajenje je najpomembnejši povzročitelj prezgodnje smrti.
Kadilci, čim prej nehajte kaditi. Tudi če ste že v srednjih letih, se bo nevarnost smrti zaradi tobaka zmanjšala.
Ne kadite v navzočnosti drugih. VaSe kajenje lahko škoduje zdravju ljudi v vaši okolici.
Ce ne kadite, ne poskušajte tobaka. Večina, ki poskusi kaditi, slej ko prej postane redni kadilec: težko je prenehati, ko postanete zasvojeni. Prijetna razvada postane huda zasvojenost. Veliko laže je ne poskusiti in ne kaditi, kot pa se kajenja odvaditi.
Povzeto po:
Maja Primic Žakelj, dr. med., dr. sc. Nacionalna koordinatorica za rak Oddelek za epidemiologijo Onkološki inštitut
ZBPAfffA7A ČUT/M đA*
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Vse več možnosti, da bo Švica vrnila denar umrlih Židov
Najdaljša hokejska palica
TEL AVIV - Predsednik Zidovske agencije Avraham Burg je pozitivno ocenil četrtkove pogovore v Ženevi z Združenjem Švicarskih bank o vprašanju bančnih vlog in v sefih shranjenih dragocenosti Zidov, ki so umrU v holokavstu.
Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi predsednik Svetovnega židovskega kongresa Edgar Bronfman, so sprejeli »načelna izhodišča«, ki bodo omogočala vračanje teh dobrin židovskemu ljudstvu. Po Burgovem mnenju imajo pravico do tega denarja in imetja tako izraelska država kot Svetovni židovski kongres in razne organizacije preživelih iz nacističnih uničevalnih taborišč in seveda dediči žrtev, ki so svoj denar in dragocenosti zaupale švicarskim bankam.
»Predstavnikom Združenja švicarskih bank sem pokazal staro očetovo pismo (bivši notranji minister Josef Burg), s katerim je zahteval pojasnila o dragocenem nakitu, ki ga je shranila v nekem švicar-kem bančnem sefu babica, ki je umrla v taborišču Terezinstadt,« je povedal Avraham Burg.
O vrednostih nevrnjenih vlog in dragocenosti so precejšnja razhajanja. Švicarske banke navajajo znesek 41 milijonov švicarskih frankov, med-
tem ko je izraelski gospodarski dnevnik Globes pred časom zapisal, da znaša vrednost 7,7 milijarde švicarskih frankov.
Burg je povedal, da se v četrtek s Švicarji rti pogovarjal o višini zneska, temveč o možnosti preverjanja dokumentacije švicarskih bank. Tak pristop je seveda pameten, ker bo le tako prišla vsa resnica na dan tudi glede sefov, o katerih so švicarske banke do sedaj modro molčale.
Burga bodri tudi izjava švicarskega zveznega ministra Kasparja Villigerja, ki je na srečanju izjavil, da se ne sme nobena banka okoristiti z denarjen, ki ni njen in ki je bil nezakonito pridobljen.
Po hitri cesti 11 so s tovornjakom v minnesotski Eveleth prepeljali najdaljšo hokejsko palico na svetu, ki meri kar 32,6 metr. (lelefoto AP)
Bela atrakcija
SKr

II
«1
V Safari Parku v nemškem Stukenboku so bili prava atrakcija trije albino levji mladiči (AP)
hotelu Plaza
NEW YORK - Hotel Plaza, eden od najbolj znanih newyorških hotelov, se je znašel v vrtincu pravega škandala. Novi savdski lastniki namreč trdijo, da je hotelski nočni lokal postal zbirališče homoseksualcev. V njem naj bi predvajah homoseksualne striptize, v programu pa naj bi bile tudi pantomime spolnih odnosov med homoseksualci, tako da je prejel Gauguin Club, ki skrbi za nočni lokal, ukaz o izgonu.
Sume novih lastnikov s šejkom al VValidom bin Tala-lom na čelu so uzbudile predvsem ponedeljkove zabave, ki jih je Gauguin Club namenil homoseksualcem. »Niso motih samo javnega reda,« je povedal šejk, »saj so predvsem prizadeli ugled "Velike stare gospe"«. Hotelu Plaza namreč pravijo kar Grand Old Lady. Šejk zato meni, da je utrpel za 25 milijonov dolarjev škode, Gauguin Club pa je lastnike prehitel, saj zahteva zaradi »spolne diskriminacije« 5 milijonov dolarjev odškodnine.
Rekordni 264onski hlebec sira
OTTAVVA - V brk shujševalnim kuram in strahu pred holesterolom so v Kanadi izdelali največji hlebec sira na svetu, ki tehta kar 26 ton. S tovornjakom so ga pripeljali pred kanadski parlament, kjer so ga razrezali-Pred tem so orjaški hlebec sira uradno vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov.