ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA k 39 LJUBLJANA ca a ) V Trata, v sredo 15* februarja« 1121. - Lato VI. poaamema »eruka m mt Letnik LIH Naroteha: s« t bnm L S*—» odo Wto L 71—v ▼ inozonrtro številk« 30 «t- — Ojt—lm z« 1 mm pn»iocs trgovsko In obrise ofiut L 1-—, a oonrt-oUk L 1 JO. ogbM dtMnA urodvr L M » strjuri L 2,— - ^ EDINOSl Uradu HTtvo in upcmvniitTo: Trst {3), ttlica S. Franc esc o d* Anici 20, To-J«fon 11-57. Dopisi naj se potftjajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa uprevnUtru. Rokopisi se ne vračajo. Neirankiraaa pisma se ne sprofemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Ed!nost», P od uredništvo v G o r i c i t ulica Oiotu* Carduoci it. 7, L n. — Tel eL It. 337 Glavni tr odgovorni urednik: prof. Filip Perlo. predvečer sajenja krompirja kmelom v razmišljanje in onim, ki bi lahko pomagali z nasveti, v spodbudo, da tudi sami spregovore na tem mestu. Mislim, da je dolžnost vseh. g razinBljaiiie (Dospde m goriške okolice). Stokrat pred vojo in po vojni *e biio %lišati staro peeem o tkromv«rjn. Leta po vojni so bila Ha tem polju dokaj burna. Z guba se je vrstila za stguix>. Danes kakor leta 1920. stojimo prsd vprašanj e-m, kako izboljšati in pomnožiti proizvodnjo krompirja. Predlr^i so različni, a na-jvadno ostane vse pri starem. JLmet tofci, da zemlja ne rodi več taiiko kot pred vojno, zdi se mu izmučena in pusta. Vzemimo, tla to popolnoma odgovarja resnici ter da je glavni vzrok sla-jbih let in bolezni pri krompirju Lraš ta izmučenost zemlje. In jvendar ne smemo iti preko dejstva, da je moderna tehnika v [poljedelstvu danes tako napredovala, da nam stoji na razpo- [ [lago nešteto pripomočkov, ki Zamorijo odpomoči tej izmuče-fnosti. Zdi se pa, da se naš Človek ne more nikakor sprijazniti s temi dobrotami ter da zavzema napram umetnim gnojilom svoje possebno stališče. Slišal sem kmeta: «Soliter je pri [krompirju izguba in baš soliter jje kriv, da gnije.» Verjamem tmu, a le neprava uporaba so-'litra je temu vzrok. Ako pa bi ^a uporabljal pravilno, bi gotovo imel uspeha. Na splošno gre hvala hlevskemu gnoju in starim časom, ko j 3 bilo tega več kot dovolj. Danes tega ni, moramo torej poklicati na pomoč tehniko, katera nam daje umetna gnojila, ki popolnoma nič ne zaostajajo za hlevskim gnojem in so danes mnogo cenejša od. vsakega drugega gnojila. Njih uporaba spada k racionalnemu obdelovanju zemlje. Nemci, kateri so v uporabi tekih gnojil na prvem mestu, imajo cele razprave, in to za rvisako rastlino posebej. Glede uporabe umetnih gmojil pri krompirju nam dokazujejo, da se da produkt podvojiti in še več ter da je blago zdravo in dobro. Nekateri kmetovalci jim celo pripisujejo dezinfekcijsko moč. Poleg tega je važna izmenjava semena. Seme, ki prihaja iz mrzlejših krajev v gorkejše in ki je zdravo, obrodi posebno dobro. Mi imamo sedaj kar celo vrsto na izbiro: holandski, ju-goslovenski, avstrijski krompir in zadnje čase se čuje o češkem in ogrskem. Po mojem mnenju jto mešanje ni dobro, ker ne do-irimo enotnega blaga. Treba bi bilo enotno vrsto, in kakor je meni znano iz prakse, je na trgu najbolj pril j ubij en ne mo-kasti, ampak «žajfasti», in to radi tega, ker poslednji pije manj tabele in je kot tak posebno bolj všeč gospodinjam ter tudi po restavracijah, hotelih in gostilnah. Že davno se je naglaša la ta lastnost za važno v trgovini. In na to se moramo ozirati ter producirati blago, katero želi trg. Lansko leto so se nekateri trgovci močno jezili na to, da je bilo med krompirjem mnogo rdečemesnatega, kar pomeni za Nemčijo krompir za kiajo živini. Ftdečemesnati krompir ni cenjen in naj torej ostane doma za domačo rabo. Za trg moramo imeti tako blago, kakršno trg zahteva. Stojimo pred časom, ko bo kmet sadil krompir. V 14 dneh ga bo že mnogo v zemlji. Dobro bi bilo, da bi kdo izmed strokovnjakov o al kmetom natančna navodila, kako naj ravnajo, da bo letina obilnejša in trud poplačan. Upamo, da bo tudi letos vsaj kot lansko leto ter da se bo kmet z malo večjim zaupanjem ukvarjal s krompirjem. Lansko leto je v marsičem popravilo pretekla leta, ki so bila dokaj- žalostna in polna izgub. Predvsem je naše blago začelo po malem spet dobivati tla in zaupanje, kar je veievažno in koristno. Po izjavah %ekaterih trgovcev se bo dalo z goriškim krompirjem še dosti ^praviti. Samo se kmet mora priučiti racionalnejši obdelavi ter sprejeti me svoje pridelke le dobre in tržne vrste, katere bodo mogle nastopati na trgu v večji množini. Vse upanje je, da se bodo tudi letos razvijale kupčije vsaj v onem obsegu kot lani. To ki se čutijo poklicane ali ki se v stvari rarumejo, (ta prt-skočijo kmetu na pomoč In mu pomagajo v gospodarski bitki, da se popravi vse ono, kar je bilo pogrešeno v pogojnik le J. Kraljevska dvojica si je ogledala nove prostore poslanske zbornice RIM, 14. Njuni Vel. kralj in kraLJica sta si danes ogledala nove dvorane poslanske zbornice. Kraljevsko dvojico so spremljali vojvoda in vojvodi-nja Cito ter kraljev pobočnik general Cittadim. Na Montecitoriju so visoka gosta sprejeli predsednik zbornice on. Casertano in vsi člani predsedništva ki tajništva. Vlado sta zastopala drž. poditajnik v ministrsikem predaednifctvu on. Giunta in drž. podtajnik za javna dela on. Bianchi. Navzoč je bil tudi on. Turati kot zastopnik fašistovske stranke. On. Casertano je kraljici izročil krasen šopek vrtnic. Kraljevska dvojica si je z zanimanjem ogledala nove dvorane, nakar je zapustila poslanski/ zbornico, pozdravljana od množice, ki se je bila medtem, zbrala na trgu. NaieMkvIads bo govoril o notranji politiki? RIM, 14. Tukajšnja agencija «Radio Nazionale» pravi, da bo imel načelnik vlade on. Mussolini po vsej priliki tudi leto® daljši govor o spOoŠni politiki režima in o notranji politiki posebej, in sicer povodom razprave o proračunu notranjega ministrstva v poslanski zbornici. Udruženje za trsovHto z inozemstvom ustanovljeno v Rimu RIM, 14. Danes se je vršil v prostorih rimskega trgovskega udruženja ustanovni občni zbo* udruženja za trgovino z inozemstvom. Občni zbor jche Pres-se» in mu je dejal, da za enkrat ni posetil Prage v oficielni obliki, marveč da je hotel le izpolniti obljubo, ki jo je bil pred časom dal katoliškim dijakom v Pragi. Res je, da je imel nocoj v prostorih njihove organizacije filozofsko-religijsko predavanje. Poffljanjo meiivukiMem in Dflvidoulčem za sestavo koalicijske vlade še niso zaključena BEOGRAD, 14. Danes dopoldne je Vukičević posetil dr. Marinko vica v njegovem stanovanju in se dalj Časa z njim raz-govarjal. Istotako se je tekom dopoldneva sestal z Davidovi-ćem, s katerim je nadaljeval razgovore o pogajanjih, ki mu jih je včeraj stavil Davidovič v imenu demokratskega kluba. Popoldne od 17.30 do 18.30 je trajala seja radikalskega ^>o-slanskega kluba, za katero je vladala velika pozornost, ker se j s imel klub odločiti, ali sprejme aH odkloni težke Davidovi-čeve pogoje. Vukičević je otvo-ril sejo s poročilom o teh pogojih. Glavna zahteva Ljube Da-vidiviča je bila, da se odstopi demokratom pri sestavi novega kabineta notranje - ministrstvo ki jo je Davidovič stavil z motivacijo, češ da morajo demokrati vzpostaviti pravni rea v državi. Baš proti tej motivaciji je bil deloma naperjen VukiČe-vićev, predvsem pa govori radikalnih poslancev. Ti so se v precejšnjem številu oglasili k debati. Ko so poslanci vprašali, kakšne bi bile posledice sklepa radikalskega kluba, glasom katerega bi se odklonili pogoji demokratov in spričo katerega bi se onemogočila sestava koalicijske vlade, je Vukičević dejal, da bi se v skrajnem slučaju rešila kriza viade pač z novimi volitvami. Pogoji demokratske stranke, posebno zahteva po notranjem ministrstvu, je bila v radikalskem klubu odklonjena. Ob 19. uri sta se ponovno sestala Vukičević in Davidovič. Sestanek je trajal le nekaj minut, toliko da je Vukičević sfpo-ročil Davidoviču sklepe radikal^ skega kluba. Kmalu nato je novinarjem izjavil, da to še ne pomeni konca pogajanj med radikali in demokrati. Jutri dopoldne se bosta isto* časno vršili seji demokratskega in radikalskega kluba. Kot vse kaže, se bo jutri po seji obeh klubov videlo, v kaki smeri se bodo razvijali nadaljnji politični dogodki. Vukičević je tudi nocoj odšel na dvor poročat kralju. Zračna prometna proga med Beogradom in Zagrebom se otvori danes BEOGRAD, 14. Jutri dopoldne ob 10. uri dospe v Zagreb prvo potniško letalo na zračni pu-ometni progi Beograd-Zagreh. S prvim letalom bodo potovali zastopniki zrakoplovne družbe beograjskega aerokluba in beograjskega tiska. Popoldne se virne letalo z zastopniki zagrebškega tiska in predstavniki zagrebškega aerokluba v Beograd. Umor skepijanskega milijonarja SKOPLJE, 14. Sinoči je bil ubit tukaj znani milijonar Džami beg, ki je bil nedavno dalj časa v sodnijski preiskavi radi umora svoje žene. Pozneje je bil izpuščen na svobodo. U-bil ga je v prepiru eden izmed njegovih prijateljev, in sicer Majo Ferović, ki je istotako bogat trgovec. Drobne vesti — 15.000 lir je zbralo osobje italijanrjikega zastopništva tvnd-ke Burroughs povodom neke slovesnosti ter jih poslalo na^ čelniku vlade v dobrodelne namene. On. Mussolini je odločil, naj se svota porabi za nacionalno demografično propagando. — Velik portret načelnika Vlade je izdelal v naravni velikosti odličen slikar Corcos iz Firenz. Portret se sedaj nahaja v kabinetu finančnega ministrstva. — Novo himno za fašistovske visokošolce je priredil učitelj Bilanc, ki je uglasbil tudi «Gio-vinezzao». — Na dosmrtno ječo je bil obsojen neki Alojz Carretta, ki je 3. avgusta 1924 umoril v bližini Foggie miličnika Alojzija Giordana. — Tangersko vprašanje, ki tvori predmet dolgotrajnim pogajanjem med Francijo in Špansko, je sedaj v glavnem že rešeno. Pogodba se bo predložila v odobritev tudi Angliji in Ua-iiji. — Lord Asquith, bivši angleški minister in voditelj liberalcev, je smrtnonevarno bolan. — Sedež Družbe narodov bi nekateri radi premestili iz Že--jieve na Dunaj. Zato se od časa ^o časa pojavljajo v časopisih vesti, ki zatrjujejo, da se bo to res zgodilo. DNEVNE VESTI kacelar Mul v Pragi z dr. PRAGA, 13. Sem je prispel v prvih popoldanskih urah av-strijaki kancelar Seipel. Na kolodvoru ga je sprejelo mnogo Klitičnlh osebnosti, med njimi t zastopnik vlade polnomočni minister Krofta in avstrijski poslanik v Pragi dr. Marek. Roj to s ksliarno avt^amijo kors&lii Slo*enc2v? V lanskem poletju so naznanjali nemški listi iz Avstrije z velikim šumom, da je iadeial koroški dežeteii odbor načrt zakona, s katerim hoče Avstrija dati koroškim Slovencem kulturno avtonomijo. Zakonski načrt je bil predložen deželnemu zboru. Avstrijski listi so navajali ta korak deželne vlade kot dokaz, kako Avstrija vzorno rešuje svoja manjšinska vprašanja. Od onega predloga je preteklo že celo leto. a koroški deželni zbor ga ni še stavil na dnevni red. Sedaj se pa glasijo najnovejSe vesti, da je ves mačrt sploh propadel, kajti proti njemu so tudi n-enuški nacionalci. Proti kulturni avtonomiji, kot je bila zamišljena z omenjenim načrtom, pa so tudi korofiki Slovenci Rami. Z uvedbo takega zakona bi namreč manjinsko vprašanje ma Koroškem ne bilo rešeno,: kajti v avtonomiji te vrste vidijo koroški Slovenci celo zelo resno ogrožanje svojih narod no-kult urnih interesov. Spričo vsega tega se lahko smatra n&črt za uvedbo »kulturne avtonomije« za koroške Slovence za pokopanega in, kot je razvidno iz gornjega, po njem nihče ne žaluje. Hotrt novega trgovinskega zakonika V trgovinskih krogih se v zadnjih tednih mnogo razpravlja o načrtu za nori trgovinski zakonik, ki ae pripravila Razne gospodarske organizacije (Dručtvo del- niških družb itd) se posvetujejo o njegovih določbah ter sestavljajo spomenice s svojimi pripombami. Med najvažnejšimi določbami je ona, ki se nanaša na takoiineno-vani «trgovskl register« (Kegistro del Commercio). Vsi trgovci bodo morali naznaniti uradu, ki bo posloval kot trgovski registrski uradi svojo firmo, predložiti svoj lastnoročni podpis, sporočiti državljansko pripadmost in bivališče kakor tudi vse poznejše spremembe. Istemu uradu se bodo — po tem načrtu — morali naznaniti vpis, po-daritev, prodajo, oddajo v najem, zastavitev podjetja in sploh vsako spremembo glede firme in podjetja. Med drugimi določbami je va£-na ona, ki predvideva, da se bodo smatrale družbe za redno ustanovljene šele tedaj, ko se izvrši njihov vpis v novi register. Vpis je obvezen. Popolnoma nekaj novega pa predvideva določba, ki se nanaša na trgovinski register. Po novem trgovinskem, zakoniku, ako ohrani besedilo, kot ga predvideva načrt, trgovskih registrov ne bodo držala več sodišča, temveč preide ta naloga na pokrajinske gospodarske svete, pri katerih se ustanovijo posebni tozadevni uradi. Posebno glede te določbe so mnenja trgovskih krogov različna. Medtem ko je jasno, da bi se sodišča s prenosom trgovskega registra na pokrajinske gospodarske svete znatno razbremenila, se pa naglaša na drugi strani, da bi na bilo primerno, da se odvzamejo trgovski registri sodiščem, ker bi so s tean pretrgala tradicija, ki j« v Italiji globoko vkoreninjena. IL « EDINOST* V Trstu, dne 15. februarja 1928. RAZPIS NATEČAJA Tukajšnja finančna interni anca javlja, da je raspisala natečaj za rdelitev 33 prodaj v »mislu čl. kr. ukaza od 16. decembra 1922, St. 1650. Prodaje nosijo od 1000 do 8000 lir na leto. Natečajni razglasi »o objavljeni na občinskih deskah, v uradnem listu kraljevine «Gaz-letta Ufiiciale« in v tržaflkem «Os-servatore Triesti*io». Natančnejfia pojasnila se dobijo na finančni inlendanci. Rojstva, smrti in poroke v Trsta dne 12. februarja 1928. Rojeni: 17 (od teh 2 mrtva); mrtvi: 4; poroke: 17. Poroke dne 11. febr.: 7; rojeni dne 13. febr.: 14; mrtvi: 13. Koledar De Angeli Izšel je omenjeni italijanski domači koledar, ki ga je sestavil g. Emilio De Angeli. Poleg običajnega koledarskega gradiva vsebuje več povesti in pesmi, poštne tarife In druge podatke. K letošnjemu koledarju je priložena ilustrirana brošura o svetilniku zmage. Prodaja se po knjigarnah, papirnicah in tobakarnah po L 2.50 izvod. Za isto svoto se lahko naroči tudi direktno pri g. Emilio De Angeli, Trst, Viale XX Settembre 9. Iz tržaškega življenja Napaden in orGpan na cesti. Prigodo, ki jo je doživel predsi-nočnjim. 28-letni delavec Henrik Kebot, bivajoč v Rihemberku, menda ne bo tako zlepa pozabil. Okoli 22. ure je mladenič šel po cesti, ki vodi z Opčin na Prosek, kar mu na samotnem kraju v bližini Briščikov nenadoma zastavita pot dva mošta, ki sta planila Uza grmovja ob cesti. Predno se je Kebot dobro zavedel, za kaj gre, sta ga lopova trdno zgrabila in mu preiskala vse žepe. Vzela sta mu listnico z zneskom, 20 lir, zlat poročni prstan, vreden kakih 50 lir, in culo perila, ki jo je fant nosil pod pazduho. Nato sta se spustila v beg in kmalu izginila v temi. Ko se je Kebot nekoliko oddahnil, je krenil naravnost v bližnjo smodnišnico ter povedal grdo zgodbo poveljniku tamošnje vojaške straže, poročniku Lampozona, ki se je v družbi par vojakov in dveh orožnikov takoj podal proti mestu, kjer je bil Kebot napaden, ter pričel zasledovati roparja, toda zaman. Lopova sta bila očividno že daleč; na licu mesta sta pustila le Kebotovo listnico, prazno seveda. O dogodku so bili obveščeni o-penski orožniki, ki sedaj z vso vnemo iščejo drzna rokomavharja. Dve žrtvi avtomobila 61-Ietni težak Jeremija D'Anto-nf, stanujoč v ulici Molino a vento št. tO, je včeraj popoldne okoli 14. ure porival pred seboj po ulici Udine svoj ročni voziček, naložen s par zaboji, kar pridrvi nenadoma za njim avto, ki ga je vodila ženska. D'Antoni se je umaknil čisto na kraj ceste, toda kljub temu se je avto zaletel vanj in ga vrgel z vozičkom vred na pločnik. Pri tem se je mož precej hudo pobil po glavi, rokah in nogah. Namesto, da bi priskočila siromaku na pomoč in tako vsaj deloma popravila posledice svoje nerodnosti, jo je ženska naglo odkuril£t s svojim avtomobilom. D'Antonr je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. Nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi. — Skoro ob istem času se je slična nezgoda dogodila na na-$ brežju Nazario Sauro. Pred Lloy-dovo palačo je neki javni avto podrl tMetno Josipino Verdichizzi, stanujočo v ulici Volto št. 6. Pri padcu se je dekletce pobilo po glavi ter si hudo pretreslo možgane. Revica je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bila prepeljana v mestno bolnišni- co, kjer se bo morala zdraviti najmanj mesec dni. Z zidarskega odra Je padel Pri delu v novi palači, ki jo grade v ulici G. Roesini, se je včeraj zjutraj ponesrečil 14-letni pleskarski vajenec Bruno Ponte, stanujoč v ulici Lam ar mora flt. 22. Ko je šel po nekem opravku Čes moatič na zidarskem odru v prvem nadstropju, je izgubil ravnotežje in padel z višine kakih 5 metrov. Za-dobil je hude poškodbe na rajnih delih telesa, radi katerih se bo mo ral zdraviti kake 3 tedne v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. Tržaško sodišče Ranil je s samokresom dve osebi. Včeraj se je vršila pred sodniki pete sekcije tržaškega kazenskega sodišča, v sobi št. 67, obravnava proti Marcelu Possidel, ki je, kakor bo marsikomu še v spominu, dne 11. julija pr. 1. streljal proti prijatelju Hugonu Lucchiniju- in neki ženski, ki ga je spremljala. ,Na obravnavi je precej ljudi. Possidel je na zatožni klopi, kjer bi morala sedeti tudi Marija Pe-tronio, roj. Ursich. Lucchlni in Ana Scherl (ženska, ki je bila z Lucchinijem ranjena in ki je sedaj njegova soproga) nastopata kot tožeči stranki. Tudi Ida Possidel, obtoženčeva soproga, je v obravnavi tožeča stranka, toda ne proti soprogu, pač pa proti Mariji Petronio. svoji sestri, in sicer radi obrekovanja. Dogodek je v kratkem sledeči: Possidel je imel v osebi Lucchi-nija zelo intimnega prijatelja. — Poslednji je zahajal tudi k njemu na dom. To okolnost je izrabila neznana oseba in začela obsipati Possidela z anonimnimi pismi, ki so vsebovala razne obtožbe proti njegovi ženi in Luechiniju. — Prijatelj je glasoea teh pisem bdi ljubimec Possidelove soproge. Nekega dne se je obtoženec ▼ besedah spoprijel s prijateljem. Toda Lucchlni je odločno zavrnil te obtožbe in iajavil, da ni nikdar prekoračil meje prijateljstva napram Possidelovi ženi. Toda anonimna pisma »o deževala še naprej. Lepega dne je prišlo tudi neko pismo s podpisom. V njem je Marija Ursich, poročena Petronio, zahtevala od Possidel ove, svoje sestre znesek 1000 lir. Ako ji tega zneska sestra ne podije, bo razjasnila Possidelu razmerje med njo in Luoehinijem. To pismo je Possidel naSel slučajno — in bilo mu je dovolj. Tako je prišlo, da je ustrelil proti Lucchiniju in Scherlovi. Mislil je, da je ženska, ki se je v usodnem trenutku nahajala z Lucchinijem njegova žena. To izvemo tudi na obravnavi v izpovedi obtoženca. Pravi med drugim, da je že prej hotel izvršiti samomor, a ga je misel na svoja dva otroka odvrnila od tega sklepa. Vse pripovedovanje obtoženca meri na neštevilna obrekovanja, šepetanja, sumničenja in nami gavan j a, s katerimi so brezvestne ženske polagoma pripravile Possidela ob razum. Pravi, da ne ve, je-li imel namen Luc-chinija umoriti ali ne. (Tega tudi državno pravdnifttvo ni moglo u-gotoviti in zato Posidel ni prišel pred porotnike.) Petronijeve ni na obravnavi, zato je sojena v kontumaciji. — Predsednik prečita njene izjave pred preiskovalnim sodnikom. — Takrat je priznala svoj zločin. Hugo Lucchini še enkrat pred sodiščem svečano izjavi, da njegovo razmerje z gospo Ido Possidel ni bilo nikdar drugačno kot prijateljsko. To dokazuje tudi dejstvo. da se je potem poročil s Scherlovo v tržaški bolnici, kamor sta bila prenešena ranjena. Ida Possidelova pove,, da jo je pismo sestre tako prestaMlo, da je ušla z doma, ker je vedela, da bo moralo na ta način priti do tragedije. Iskala je zavetja pri neki družini v Rojanu. Marešjalo javne varnosti Friderik Vecchiet opiše, kako je prišlo do aretacije. Possidel ie bil ree iz sebe in ie koj priznal dejanje. Zaslišanih je de več žensk, ki pričajo o Šepetanju in namigava-nju na razmerje med Poselđelovo in Luoehinijem. Nato so govorili odvetniki. Luo-chini in Scherl ova sta bila zasto- fiana po odvetniku Giannlniju, da Possidelova toastopajoča proti sestri Mariji; po odvetniku Kezichu. Petronijevo je branil odvetnik dr. Ninchi in Possidela odvetnik (fer. Robim. Sodišče je obsodilo Marcela Possidela na 7 mesecev in 7 dni ječe (ravao na dobo preiskovalnega zapora^ in 600 lir globe. Marija Peroni o pa je bila obsojena na 1 leto in 4 mesece ječe in eno leto -strogega policijskega nadzorstva* Vesti zJSorSkega Goriške mestne vesti NOVA RAZDELITEV NADBORIRSKIH IN DKDAmO- NIH DEL0KH02U NA GORIŠKEM «Gaizetta Ufficiale» prinaša vest, da se bodo v kratkem razdelila in na novo uredila šolska nadzornika kot tudi didaktična okrožja v Julijski Benečiji in v Zadru, kar bo v zvezi tudi z znatnim preme-SČenjem tozadevnih funkcionarjev. Za goriško pokrajino bo omenjena razdelitev sledeča: fiolsko okrožje s sedežem v Oorici K temu spadajoča didaktična okrožja so sledeča: 1) GradiŽka z različnimi furlanskimi vasm£. 2) Krmin z istotako različnimi furlanskimi vasmi. 8) Kojako (Meda-na, Biljana, Košbana, dteverjan). 1) Miren (Bilje, Opatj«sek>, Vrtojba, Prvačina, Renči, Vogereko, So-vodnje, Dornberg). f>) Sempas (O-seljani. Osek-Vi tov 1 je, Trnovo pri Gorici, OrniČe, Gojači, Grgar). 6) Homen (&ela na Krasu. Gabrovica, Gorjaasko, Škrbina, Temnica, Voj-ftčica, Pliskovica, Brje, Brestovica, Kobiljs^rlava, Veliki dol, Rihem-berk, Štanjel. Šmarje). 7) Ajdovščina (Sveti Križ, Lokavec, Buda-nje, Kamnje, Dol-Otlica, Erseij, Gaberje, Goče, Podraga, Zabije, Sturje, Ustje, Vrhpolje, Vrtovi«, Skril je). 8) Vipava (Lože, Planina, Col, Podkraj, §t. Vid, Slap, Vrab-če). Šolske okrožje s sedežem v Tolminu K temu spadajoča didaktična okrožja so sledeča: 1) Tolmin (Vol-če), 2) Kanal (AvČe, Anhovo, Ajba, Bate, Beskle, Kal, RočJn& Banjica). 3) Kobarid (Breginj, Kred. DreŽnica, Idersko, Live k, LibuSnja, Sedlo, Trnovo). 4) Sveta Lucija (Grahovo, Ponikve, Cepovan, Tri-buša, Lokovec). 5) Idrija (Spodnja Idrija. Ledine, Cekovnik, Dole, Godovič, Crni vrh, Vojsko). 6) Cerkno (Šentviška gora, Šebrelje). 7) Bovec (Logn Cezsoča, Zaga., Ser-penica, Soča, Trenta). Kot je iz zgoraj navedene raz-predelbe razvidno, se niso izvršile znatne izpremembe. Kolike «kontraTeneiJODjOT» pravili v januarju t L stražniki? V januarju leta 1928 so goriSki mestni stražniki kaznovali sledeče prestopke: 31 slučajev različnih občinskih prestopkov; 4 radi nočuvanja Sivine; 24 avtomobilistov, ki so prehitro vozili; 21 ker niso imeli prižgane luči; 6 ker so imeli odprto premočno hič; 19 kolesarjev brez zvonca, 1 brez zavor, 8, ker so prenaglo vozili s kolesom po prepovedanih ulicah; 6 voznikov brez luči, 8 voznikov, ki niso imeli pri vozu predpisanih tablic; 1 gospodarja psa, ki ni imel predpisanega nagobčnika; 42 kolesarjev brez luči; 2 voznika, ki sta peljala več vozov hkrati. — Ce seštejemo vse prestopke skupaj, najdemo lepo Število 183. Sejmi te#a tedna. V petek. 17. t. m., se bo vrfiil sejem v Štanjelu, v soboto, 18. t. m., pa v Prvačini. Šefe madaindllrahMga odbora Te dni se je medMndikalni odbor xa dolčevanje cen najnavad-nejšim jedilom zopet sestal k seji in določil cene, ki pa se v splošnem ne razlikujejo veliko od onih, določenih na ,predzadnji. sejL Naj navedemo nekaterel Rii, najboljši po L 2.20 kg (marateIIo), srednje vrste 1.90, najnavadnejJl (ca-molino) 1.80. Testenine, navadne 2.00, boljše 2.80, najboljše (napoli-taneke) po 3.40 kg. Sir «reg«iano» iz 1. 1926 po L 20 kg, iz 1. 1&27 po L 15 kg; sir «parmigiano» iz leta 1926 po L 20 kg, iz 1. 1927 po L 15 kg; bovški sir po L 9. Meso: goveje spred, del po L 6. zadnji del L 7; telečje meeo: spr. del po 7.40, zadnji po 8.80; svinjina: spred, del po L 8, zadnji po L 10. Te cene veljajo za vso goriško pokrajino in ne morda samo za mesto Gorico. Cenik mora biti v vsaki trgovini izstavljen na vidnem mestu. Določenih cen se morajo držati vsi trgovci. Rižev dan v goriški pokrajini Kot po drugih pokrajinah Italije, tako se bo tudi v goriški praznoval prihodnjo nedeljo «riiev dan*. Kot je znano, je praznovanje tega dne v zvezi z «2itno bitko». Kajti več kot se riža v državi porabi, te*n bolj je omejen uvoz Žita iz tujih držav v Italijo. Hotela se bo tudi na podlagi predavanj pokazati hi-gijenična stran zauživanja riža, ki koristi človeškemu' organizmu. GoriSki prefekt je opozoril vse po-teštate in občinske načelnike v pokrajini, naj delajo na to, da se «rižev dan» dobro obnese. PraktUbe vaje v sadjarstvu V nedeljo, 12. t. m., se je vršilo poskusno cepljenje sadnth dreves, ki ga je organiziral sadjerejski oddelek poljedelskega urada za go-rtflko pokrajino na sadovnjaku posestnika v ValertSču. Te praktično vaje se je udeležita veliko ljudi, kar kaže ravno zanimanje za sad-jerek>. Vaje vodi ravnatelj sadje-rejske sekcije g. Alojz Tolloi. In sicer. se bodo v kratkem vitiftle Se sledečo: V nedeljo, dne 19. febr., ob 9. uri na sadovnjaku breskev Keber v Volčji dragi. Ob 14. uri v Fojani na posestvu gosp. Perina. V nedeljo, 26. febr., ob 9. na sadovnjaku gosp. Rudolfa Fiegla na Oslavju, ob 14. na vrtu gosp. Mrevlje v Dorn-•rgu. Izpred sodiiža Dva Borilkn trgovca pred sodniki Goriško kazensko sodišče je v pondeljek dopoldne in popoldne sodilo dva goriška trgovca, in sicer nekoga Gvidona De Biasiq« starega 52 let, ter Ivana Cumarja, starega 44 let. Obdolžena sta/Ala gol julije in falzificiranja v obračunu iz 2. marca leta 1926 v škodo svojih upnikov. Pri obračunu je namreč bilo deficita 420.798.95 lir. Drž. pravdnlk je po zaslišanju obtožencev zahteval, naj jih sodišče obsodi na pet let zapora. De Biasi je bil obsojen na 8 mesecev zapora. Cumar pa na 7 mesecev. Obravnavi je prisostvovalo mnogo radovednežev. Po tiralici Sodišče je izdalo tiralico za nekim Ivanom Vugo, starim 46 let. iz Morskega pri Kanalu, na podlagi katere so ga odvedli v zapore, kjer bo moral presedeti 5 mesecev in 10 dni, ker je bil svoječasno od sodišča obsojen na prej omenjeno kazen radi tega, , ker je zanemarjal svoje zakonske otroke. STEVERJAN Dne 7. t. m. je umrl v naši vasi Ivan Trpin v 64. letu svojega življenja. Pokojnik je bil še 2. februarja zdrav in čil pri maši, a kmalu je nenadno zbolel na pljučnici, kateri je v kratkem času podlegel. Isto hišo je le 22 ur po-'zneje zopet posetila bela žena smrt, ki si je izbrala sedaj za žrtev pokojnikovega sina Alojza Trpina, 17-letnega mladeniča. Tudi on je dobil pljučnico in ji podlegel. Pogreb se je vršil dne 8. t. m. ob veliki udeležbi prebivalstva iz domaČe vasi hi iz okolice. Očeta in sina smo spremili k večnemu počitku na naše pokopališče, kjer sta bila položena v skupni grob. Naj jima bo lahka domača gruda, družini in sorodnikom pa izraža^ mo iskreno sožalje. RENČE (VlnJšče) Ne pomnim, da bi se kdaj kdo oglasil iz naše vasi v Časopisju. In vendar «teje čez 30 hiš s 152 prebivalci. Nahajamo se tik pod kraškim hribovjem, od katerega je o-stal marsikateremu v spominu izza svetovne vojne dobro znani hrifct «Velikjt vrh».Z njega zevajo & danes znaki vojnih grozot. Tam spodaj smo mi doma. Pečamo se po večini s zidarsko stroko in kadar se pojavi slavček/ v deželi, zapustimo nade domove ter se razpršimo po svetu. V jeseni, ko se vrnemo v naše domove, moremo zopet pričeti z napornim obdelovanjem zemlje. Tako nam je uzakonjeno iz roda v rod. Nekdaj nam je to kolo življenja zadostovalo. Za duševno hrano in pouk pa se premalo zanimamo, posebno mladina, ki bi lahko boi j posegala po naših listih. Žalibog so zelo malo razširjeni. Drugič pa še kaj in bolj obširno, Vaščan. BOVEG Dasi še vedno v snežni odeji, se bližamo pomladi, ki jo vsi željno pričakujemo, brezposelni v upanju, da dobijo delo pri nameravanih hidroelektričnih napravah, kmetič na polju, a ljubitelji narave pa se že sedaj pomenkujejo, kaj bi kasalo ukreniti za naše gozdove in nasade. Ker sem eden tistih, ki ljubijo naravo, moram; žal i bo g priznati, da ni več onih lepih nasadov, ki jih je svoječasno z velikim trudom in denarnimi sredstvi tukajšnje pogozdovalno in olepševalno društvo s pomočjo občine vzpostavilo in ki so že danes, kolikor jih je Se oetalo, v korist občtnarjem. Danes, po desetih letih, se vidi na pr. v Naklu proti Cezsoči sama goliče^-va z nekoliko ostanki, ki pričajo, da se je tamkaj nahajal nlad smrekov In borov gozd. 2altbog se nihče ne zanima, da bi se te goličave zasadile. Slifiali smo celo, da je svoječasno goadna oblast določila večjo svoto za obnovitev po vojni pokončanih nasadov, a je dotični mesek zopet odtegnila — zakaj, se ne ve. Ker se bližajo obnovitvena dela svojemu koncu, bi pač bilo želeti, da bi tudi gozdna oblast že enkrat obnovila uničene nasade. Z zadoščenjem bi vzeli na znanje, ako bi se oddajale revnejšim oslojem sadike brezplačno, ker le na ta način bi se dalo kaj doseči. Zelo koristno bi bilo, Če bi mimogrede nadzorovali zato postavljeni organi tudi privatne nasade, ker bi se s tem uveljavili ukazi v svr-ho varstva in zaščite gozdov. Ljabitelj narave. CERKNO Požarna bramba — Pnst Tukajšnje prostovoljno gasilno dru&fcvo je sedaj prevtz^la občina v svojo oskrbo. Bil je odstavljen bivši odbor. Istotako ni smel biti izvoljen v novi odbor noben član bivšega odbora. Po sestavi novega odbora je sedaj društveni načelnik neki Jernej Čelik, čevljar. Po sedanji sestavi je dru&tvo prav za prav še prostovoljno, vendar pa ga je vnela občina pod svoje okrilje in pod svojo oskrbo. Sprva je občinski načelnik, prefekturni komisar, hotel vsakemu gasilcu ob priliki požara nakazati po L £.60 od vsake ure gašenja. Toda grasil-ci so to ponudbo odklonili in iarazili željo, da bodo gasili z; za te sedeže se bori 633 kandidatov, od teh 48 socialističnih in nekaj nad 2)00 vladnih kandidatov. Nikakor se ni pričakovalo, da bo nastopilo toliko kandidatov, kajti določilo se je bilo, da mora vsak kandidat položiti 2000 jenov, ki zapadejo, ako ne dobi kandidat gotove količine oddanih glasov. Novodobna Rusija in zakoni V prvi polovici minulega leta je bilo sklenjenih v Rusiji 156.692 zakonov, Število ločitev je pa doseglo število 162.280. Samo v Moskvi je bilo 26.220 porok in 19.920 ločitev. Opazuje se, da so ločitve na deželi manj pogoste kakor po mestih. BORZNO POROČILO Trst, 14. febr. 1928. Amsterdam 757.50-763.50, Belgija 261-265, Francija 74.10-74.40, London 91.94-92.14, New York 18.s:i-18.89, Španija 318-324, Švica 362.50-364.50, Atene 24.75-25.25, Berlin 447.50-453.50. iBukarešt 11.30-11.70, Praga 55.90-56.20, Ogr«ka 327.50-333.50, Dunaj 263.25-269.25, Zagreb 33.10-33.40. Uradna cena zlata (13. II.) 364.29; vojnoodškodn. obveznice 74.45. Marica Grgic Kari Fidel poročena Pesek-Bazovica, 15. II. 1928. MALB OtSLASI UČITELJ za italijanščino se išče. Ponudbe pod «Takoj» na upravnittvo. 171 SREČO pove avtorizirani kiromant v via della perriera 31, zadnje nadstropje, vrata 12. Govori slovensko. 173 KAMNOSEŠKA delavnica se proda radi smrti lastnika. Pojasnila v vi«. Piccardi št. 20, Sustnel, od 2—4. 173 BABICA, izkušena, sprejema noseče. Via Crispi 50, ex Chiozza. 173 ZLATARNA AE&ert Povh Trst, Vlit Mazzinl 46 kupuje krone po 1*37 Popravlja in prodaja zlatenino. ZDRAVNIK I! ordinira v Trstu Via S. Lazzaro 23/11 (zraven kavarne Rom*) od 10.30 do 13 V Nabrežini crdinlra samo popfllfca od 14—18 (na lastni n domu) NA OBROKE ■■ Obleke, pafatots, dežni pla« ™ ™ žfl, tkanine, perila, platne, dežniki, gll^ts, volneni puU I lover, blago veleur I. I. d. rj Znižane cene! Pogoji ugodni! Roma 3, III. nadstropje IflBHI PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevfna Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V. (13) — Torej vidite. Za imenitno Antonino D mitri je vno, ki je le hči upokojenega stotnika, pa je plebejka, — je prezirljivo rekla baronesa. — Tako vam je odljudsm in tako obklada Kiti z delom, da je dekletce postalo bledo; bojim se, da mi povsem pozabi nem&ki jezik, s tako vnemo jo ona poučuje v ružčini. Ob, sita sem je! Ne morem si odpustiti, da sem jo vzela s seboj; 'fraj lajn Miier bi mi bila v večjo korist. Kakor catrjuje Fran Liberman, zna šivati na stroj, najemanj pa bi mogla Šivati za otroka; dekletci pa «ta še tako mladi, da je bolje, če se Črez poletje Igrata, kakor pa da se ubivata z učenjem. Greta pa bi se zadovoljila tudi s petnajstimi nublji na mesec, medtem ko plačujem tej deklini dvajset pet. — Moj Bog! Kar pošlji jo; pri njenem muhastem značaju boš z lahkoto našla povod. Toda svetovala bi ti, da urediš to zadevo pred prihodom Jurija MihajloviČa. On bi se gotovo upiral 4emu, da izženeš njegovo drago mu rojakinjo. Saj veš. kako brezobziren zna biti. če dirneš v njegovo skisano rodoljubje in zbudiš v njem so-'vraštvo do nas. — Prav govorite, maman! Treba se je izogniti vsakemu sporu s tem sirovežem, zato se potrudim, da kmalu stvar uredim. Kdaj pa pride, črez dva tedna? — O joj! Pa ti pride še s tisio neznosno deklino Milico in 22 Valerijanom Petrovičem. To ti bo taka deteljica, da bi rajši preživela poletje na Poljskem; toda Mišelj je silil semkaj. — Seveda, to bi bilo prijetneje. Ah, kako ljubim Dembovko, maman; to ti je pravi raj, in vse življenje bom hvaležna papaju, da je pomagal Leopoldu kupiti to posestvo. Kako dobro bi se lahko imeli tam, namesto da imamo vsak dan pred očmi tega odurnega Jurija MihajloviČa, ki, če le usta odpre, pove kakšno sirovost. Generalkine oči so se zaničljivo in jeosno za-bliskale. — Te stvari dobro poznam, ker sem na sebi izkusila posledice tega občevanja, — js zadepe-tala in ustnice so ji podrhtevale od jeze, nato Je začela pripovedovati razne za njo žaljive iospade svojega pastorka. Pogovor o Juriju MihajloviČu se je zategnil do večera. Mladi Sastunov je bil obema damama neljub, zlasti pa generalki; to sovraštvo je balo staro in je imelo mnogo vzrokov. Rodbina Šastunovih je bila stara, plemenitaška in od nekdaj silno bogata. Toda v teku stoletij se je mnogo izpremenilo, posebno pa po odpravi tlake se je velikansko premoženje skrčilo, vendar pa sta bila oba brata Mihail Petrovič in Valerijan še vedno zelo bogata, ko sta si premoženje razdelila. Mihail je bil sijajen gardist in je živel na veliko. O njegovih pustolovščinah in popivanjih je govoril včasih ves PetrogTad; končal je tako, da je prišel popolnoma na nič, a oče in brat sta ga morala že dvakrat izvleči iz gmotnih neprilik. Toda iKoda nuu je bila naklonjena in ugodna žanitev ga je spet vzdignila. Lep Človek, gospod v pravem pomenu besede je bil Mihail Petrovič. Slovel je za moškega, ki si zna pokoriti ženska srca, in tako se je zagledala vanj tudi mlada grofica Olga Jurusova, njegova daljna sorodnica, sirota, a zelo bogata, in oženil se je z njo. Ta zakon pa ni bil srečen. Šastunova je zelo ljubila moža, toda on je živel razvratno, varal je ženo, dolgočasil se je v njeni družbi. Zaradi tega je mlada, samoljulma žena mnogo trpela. Zaprla se je vase in osredotočila vso svojo ljubezen v edinega sina Jurija; toda pokvarila si je bila zdravje in po desetletnem zakonskem življenju je nenadoma umrla za srčno kapjo. Testament Olge Andrejevne je neprijetno presenetil njenega vetrnja&kega soproga. Na-mefrto, da bi on postal varuh sina, ali pravzaprav, da bi gospodaril s premoženjem, je Olga Andrejema določila otroku za varuha njegovega braAa Valerij ana in nekega starega sorodnika Olge Andrejevne. Ves tekoči kapital in nekaj hiš v Moefcvi so se morali izročiti Juriju ob polnoletnosti, a do tedaj, t j. tekom dvanajstih let bi se morali dohodki kopičiti. Le v zadnjem delu testamenta, kjer se je govorilo o Vsesvjatekem — ki je bilo velikansko posestvo, jCenjeno na milijon ruibljev — se je pokazala ljubezen Šastunove do moža. Dovoljeno mu je bilo živeti na posestvu/ ga oskrbovati in uiživati polovico dohodkov do smrti. Črez leto po ženini smrti se je Šastunov drugič oženil z vidovo, baroneso Matildo FerdinaiL-dovno pl. Raugvaldovo, ki je imela iz prvega zakona sina, štiri leta starejišeg« od Jurija. Matilda Ferdinandova je bila lepa ženska, zvita in pohlepna, poleg tega pa tudi koketka, in posrečilo se ji je vloviti v svoje mreže svetlega leva, a polagoma si ga je tako usužnjila, da je gledal z njenimi očmi in se podvrgel njenim željam, medtem ko si je ona ohranila popolno svobodo. Toda s pastorkom ni šlo tako. Jurij se je sovražno upiral njenemu vplivu in ni niti skrival svoje nenaklonjenosti napram mačehi in polbratu. Z leti je rastlo tudi njih medsebojno neprijateljstvo. Matilda je zavidala Jurija in sovražila v njem bogatega dediča, katerega veliko premoŽenje je poniževlo njenega ubogega Leopolda, ki je imel majhno, skoraj brezdohodno posestvo blizu Revala. Jurij je bil nagel, odkrit značaj, predvsem je sovražil V mačehi Nemko in se jezil zaradi Matildinega upornega ponsmftsvanja Vsesvjat-skega. Spopadi in neprijetni prizori med sovražnima strankama so bili pogosti, zlasti odkar je tudi Leopold vzel Nemko za ženo, ki je bila iz Poznanja in nemfika državljanka, in je generalova hiša postala pravcato nemško gnezdo.