lo DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA - ' kolegija glavnih direktorjev do ^OSTRITI ODGOVORNOST ZA IZVOZ! Skromno, a prisrčno Številka 34 — Leto XXI — 18. september 1982 Moški pevski zbor iz Vžigalnik tuljav je popestril proslavo 25-letnice. 0bi6 itof joja« ala1 lank4 ■ f <; Loiz‘ , Podr, Na seji kolegija glavnih direktorjev DO (bila je 9. septembra), ki jo je sklical predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič, je bila glavna razprava namenjena uresničitvi zunanjetrgovinske menjave v prvih osmih mesecih letošnjega leta ter oceni možnosti za uresničitev uvozno-izvoznih zadolžitev Iskre v letu 1982. r obneje je o tem spregovoril ■) ril ^ ^derman, ki je v uvodu pouda-;oiz tia’r *a je čutiti pomanjkanje izvoznih 1 ^ns! tuii°Cl* Pa tudi ustreznih partnerjev v Vdn1 'n da smo priča dejstvu, da se il Jsan,e° b°'j zapirajo gospodarstva po-,inlja#jrec toih dežel, kar spričo gospodarske *eS1]e in gospodarskih težav v svetu ni vač* v"^e8a. ^ c^akor so to dejstva, ki na eni i z'1’4'Vean'otežkočajo izvoz, zlasti na kon-d- tes'Ino področje, vendar pa je tudi v..’Qa nismo še storili vsega, da bi kljub ~ težavam izpolnili Iskrin le- T' izvozni načrt. iTj Bu'a g to^' • ^ ra Iti' P v Dodatki o izvozu v prvih letošnjih S4to , esecih kažejo, da smo izpolnili lili ° etošnjega izvoznega načrta, uvo-f3 smo za 63 % uvoznega načrta ter lv°Za. osmih mesecih presegli plan -.^■L^totki izvoza v osmih mesecih ka-°).UWC’ da bo potrebno v naslednjih štirih aanAltr?*1 zares napeti vse sile, da bo jurfliiina 'ahko izpolnila svoj izvozni načrt, sttio majhen in tudi ne lahak. Res je, da ;ar v Poletnih mesecih (julij, avgust) list d°Pustov zmanjšali proizvodnjo S(ariern tudi izvoz, kot je tudi res, da po ities P.raksi največ izvozimo v zadnjih yecih tekočega leta. lejst6 te ugotovitve bi lahko strnili v t0 v°' da je treba pospešiti izvoz na J^ttibilno področje, ker le tako 0 ohranimo ustrezna razmerja pri •ezif8' ( tl8 jje)-šen-e na razpolaganju z devizami, glede na zakon o razpolaganju z njimi. V razpravi so direktorji posameznih Iskrinih delovnih proizvodnih organizacij prikazali stanje in probleme v svojih delovnih okoljih. Anton Stipanič je ob zaključku razprave menil, da moramo vsoto 200 milijonov dolarjev izvoza nujno prekoračiti in da sta naš obvezen cilj in nuja izpolnitev letošnjega Iskrinega izvoznega načrta. Dejal je tudi, da je treba vse zastavljene investicije v Iskri pognati naprej, zlasti tiste, ki so nujne in izvozno naravnane. Pri tem pa je treba zaostriti odgovornost vseh činiteljev za uspešnost izvoza in razširitev njegovih možnosti. Pri tem je še posebej podčrtal nujnost novih programov v Iskrinih proizvodnih, organizacijah, ki naj bi bili izvozno usmerjeni in s tem tudi omogočali povečanje izvoza. In končno, treba je okrepiti Iskrino zunanjetrgovinsko operativo, zlasti z novimi kadri, ki jih šolamo v lastni zunanjetrgovinski šoli. V drugi točki dnevnega reda je član KPO Pavle Gantar informiral navzoče o stanju pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov SOZD Iskra po delovnih organizacijah in sicer o samoupravnih sporazumih za. poslovno letalo, za mikroelektroniko, za barvne katodne cevi IsKRa — m nin; i ph dfllO jveh užili pol' deta m nc -ede* AVTOELEKTRIKA Qc Novotvoritvi in prisrčnem pozdravu kis6 laljše Iteto- /Ijai0 K)*' iodac sni ia BQrjVV je predsednik konference, | fegorič, ki je tudi vodil posvet L a hesedo glavnemu ^ Mivšku, ki je ratov’ avaja' )nča(; irenj6 Po Na pobudo republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in kovin-sko-predelovalne industrije Slovenije, skupaj z občinskim odborom sindikata dejavnosti, se je zbralo na posvet v ponedeljek, 13. septembra v novogoriški Iskri — Avtoelektriki prek 60 sindikalnih delavcev iz raznih delovnih organizacij in TOZD severnoprimorske regije. Posveta za okroglo mizo, to se udeležili tudi Ivan Kramer, predsednik republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije, Janez Kem, predsednik KOS SOZD Iskra, Leopold Kovačič, predsednik KOOS SOZD ZPS Slovenije, Danilo Bašin, predsed-n'k novogoriških sindikatov z obema sekretarjema, Pavel Mermolja, izvršni sekretar občinskega komiteja ZK Nova Gorica, Peter Mivšek, glavni direktor Avtoelektrike, Ludvik Jelinčič, njegov namestnik, pomočniki glavnega direktorja, direktorji TOZD, predsedniki DPO na ravni delovne organizacije ter predstavniki samoupravnih organov. direktorju isC Mivšku, ki je predstavil taZv . Avtoelektriko, spregovoril je.o nuti*’ 0 sedanjem gospodarskem ilan.i u tcr 0 perspektivah tega tritisoč kolektiva. fev^kalni delavci so nato prešli na L 0 temo, in sicer organiziranost in ka anJe organizacij zveze sindikatov, la ^a je potekala v okviru priprav Dijgj' ^0rigres zveze sindikatov Slove-Pa y' kongres ZS Jugoslavije, zajela n6"' te|(ia Pet glavnih področij. Najprej je ®kat Slr°ka razprava o vlogi zveze sin-11305 :pr0c ov Pri zagotavljanju nemotenega nosa' Pohodu Proizvodnje in vzpodbujanju tekav Druk°Vnih Povezav. giiJi obe; v tema je bila o kadrovanju v L sk’ odbor sindikata dejavnosti in mMirni: ■ obči' olj-11" stofl1 icem11' ivneiU' onT jt lat"' P< rieVn£ i se U, o pr”1' El Niš, o delitvi po delu in samoupravni sporazum o skupnem upravljanju lastnih in mešanih podjetij in predstavništev v inozemstvu. Poudaril je, da so poslovodni organi v naših DO dolžni ukreniti vse, da omenjene samoupravne sporazume sprejemajo v rokih, ki jih je določil delavski svet SOZD Iskra. Dalje je treba takoj po pretečenih rokih začeti s podpisovanjem samoupravnih sporazumov in obvestiti delavski svet SOZD Iskra o izvedbi pravkar navedenih sklepov. D.Ž.. ISKRA—AVTOMATIKA Z delovanju tega odbora in o potrebnosti organiziranja regijskih sindikatov dejavnosti kot oblike dela sindikatov dejavnosti in medobčinskega sveta hkrati. Razprava, ki je sledila se je nanašala na problem delovanja zveze sindikatov v dislociranih TOZD, nato so spregovorili o vlogi delovanja OO ZS pri delovnih tekmovanjih kovinarjev ter o vlogi OO ZS v mednarodnih stikih. Ob koncu več kot dveurnega posveta so se dogovorili, da pripravi posebej določen team zaključke posveta, ki jih bodo posredovali republiškim sindikatom kot prispevek h kongresnim dokumentom. Gostje, ki so bili prvič v Iskri — Avtoelektriki so si z zanimanjem ogledali tudi del proizvodnje v Šempetru pri Gorici. Marko Rakušček aključek del v Grčiji ^ Prvega septembra, nekaj dni pred uradnim začetkom 13. evropskega prvenstva v atletiki, je bila spuščena v pogon nova postaja Selete, ena izmed skupno dvanajstih postaj atenske mestne ^ železnice. ______J Proga Pirej—Kifisija je mestna železnica v dolžini 25,6 km, ki povezuje mesto Pirej s severovzhodnim delom Aten. Del proge prehaja v centru mesta v podzemlje. Na progi vozijo vlaki enosmerne vleke, dolžine cca 100 m. Prihodi na postajo se predvidevajo v razmahu 2,5 minut. Da bi dosegli to prometno frekvenco, so se v upravi primestne železnice ISAP (PIRAENS ELECTRIC RAILVVAVS S. A.) odločili za modernizacijo proge in izgradnjo naprav za vodenje celotnega prometa. Tako naj bi postopno na postaji Omonia zgradili prometni center, iz katerega bi prek telekomandnih naprav vodili in kontrolirali celotni promet, skupno z vsemi razpoložljivimi informacijskimi podatki. Vzrok, da so v prvi fazi modernizacije mestnega železniškega prometa začeli z izgradnjo postaje Selete, je bilo že omenjeno evropsko atletsko prvenstvo. Po zadnjih podatkih so približno 70 % obiskovalcev te mednarodne športne prireditve prepeljali z mestno železnico prav na to postajo. Dnevno to pomeni 400 do 500 vlakovnih kompozicij. Na osnovi tega termina so bili postavljeni tudi izredno kratki roki za dobavo in izgradnjo signalno-varnostnih naprav, za kar je v lanskem marcu Iskra AVTOMATIKA podpisala z ISAP pogodbo. Mednarodna licitacija za zavarovanje postaje Selete je bila izredno močna, saj so bili prisotni Madžari, Siemens in Westinghause. Vrednost pogodbe, v kateri je zajeta izdelava projektne dokumentacije, proizvodnja naprav, nadzor montaže, katero je izvajalo domače podjetje Pentas, preizkus s preizkusnim obratovanjem in vzdrževalna dela s servisiranjem, je ocenjeno na cca 400.000 dolarjev. Pri tem je potrebno dodati, da je bil velik del razvojnega dela vloženega v inoviranje relejnih in izdelave avtostop naprav, zaradi prilagoditve že vgrajeni tehniki. Nekatere druge naprave pa je bilo potrebno prilagoditi specifičnosti proge, ki ima delno značaj podzemne železnice. Kljub dolgoletnemu delu na področju opremljanja železniških mrež in prisotnosti na mednarodnih licitacijah, pomeni grška pogodba poleg Bolgarije prvi prodor na tuje tržišče s kompletnim sistemom. Za dobro opravljeno delo, naprave kljub velikim obremenitvam brezhibno delujejo, so skrbeli Ante Dean, vodja projekta, Ignac' Forman, vodja montaže, Slavko Močnik odgovorni projektant in preizkuševalec Vanek Mohorčič. S priznanji delovni organizaciji in posameznikom se je ob zaključku del zahvalil tudi investitor, železniška družba ISAP. Š.D. Med razpravo sindikalnih delavcev vJVovi Gorici. ( Delovni kolektiv TOZD Tovarne vžigalnih tuljav v Bovcu je v soboto, 11. t.m. praznoval 25-letnico svojega obstoja, s proslavo pred tovarno, nato pa s prijetnim srečanjem in piknikom v Soči. Zbrane delavce in goste je najprej pozdravil predsednik DS TOZD -Robert Trampuž, za njim pa je na kratko o 25-letnem delu, današnjem položaju in perspektivi spregovoril direktor te temeljne organizacije Jože Melihen. Slednji je spregovoril delavcem Vžigalnih tuljav predsednik IS Sob Tolmin Edo Torkar, ki je med drugim poudaril pomen tega delovnega kolektiva za Bovec. Ob čestitkah je kolektiv pozval k še nadaljnjim prizadevanjem za izpolnjevanje njegovih načrtov. Proslavo je začel in končal moški pevski zbor TOZD Vžigalne tuljave, ki je z izbranimi, lepo izvedenimi pesmimi dokazal svojo kvalitetno raven. Zelo občuteno pa je z dvema recitacijama nastopil tudi igralec PDG Bine Matoh. Zlasti za pesem „Soči“ je požel zasluženi aplavz. • Predsednik DS TOZD Robert Trampuž je nato podelil priznanja jubilantom dela in dolgoletnim partnerjem, potem pa se je praznovanje nadaljevalo s srečanjem delovnega kolektiva in piknikom v Soči. Slavnostni govor je imel predsednik IS SOB Tolmin - Edo Torkar. Jože Melihen - direktor TOZD Vžigalne tuljave med govorom jsillii1* Predsednik DS TOZD Vžigalne tuljave pozdravlja udeležence proslave. Ha Priznanja jubilantom je podelil predsednik DS Robert Trampuž. J Železniška postaja Selete v Grčiji med gradnjo. Delovni obiski po TOZD NA OBISKU TRBOVELJSKE TOZD POLPREVODNIKI V združevanju je vir za nemoteno poslovanje in socialno varnost sameznih nalog. Na sestankih pa delo analizirajo in precizirajo. Prav zdaj pripravljajo konkretne predloge za merila za nagrajevanje po delu za režijske, predvsem strokovne delavce. Osebni dohodki naj bi temeljili na teži strokovnih nalog in seveda na kvaliteti realizacije. Letos so se precej ukvarjali tudi z usposabljanjem za SLO in samozaščito. Povezali so se z Zvezo rezervnih starešin in izpeljali več konkretnih akcij, za kar so dobili medobčinsko priznanje. Sindikat dela v sindikalnih skupinah, ki jih po večini vodi 11 članov Izvršilnega odbora. Javne razprave postajajo V sredo, 8. septembra so obiskali TOZD Polprevodniki v Trbovljah vodilni delavci SOZD Iskra. S predstavniki dtomače TOZD in delovne organizacije Industrije elementov so se pogovorili o delu in problemih v Tovarni polprevodnikov. Iz pogovora je bilo mogoče razbrati, da je ta izvozno usmerjena tovarna dala vse od sebe, da bi tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja nemoteno delala in celo širila svoje posle doma in v tujini. Tovarno je predstavil Adi Peitl in poudaril, da je v delovni organizaciji IEZE, kamor so vključeni tudi Polprevodniki, združenih 11 TOZD, ki sodelujejo solidarno na vseh področjih. Z združevanjem sredstev in strokovnih sil so tako dosegli skoraj nemoteno proizvodnjo in s tem tudi zadovoljive gospodarske učinke tudi v poostrenih pogojih gospodarjenja. S tem pa se je povečala tudi socialna varnost kolektivov TOZD in skupnih služb v IEZE. TOZD Tovarna polprevodnikov v Trbovljah je ozko specializirana tovarna. Izdelujejo v glavnem usmemiško polprevodniško tehniko. Imajo pa že pripravljene načrte za širitev proizvodnega programa na krmiljenje, to se pravi na močnostne tranzistorje. Skratka, ostali bodo v ostro začrtanih mejah osnovnega programa: močnostne pol-prevodniške proizvodnje. Zdaj proizvajajo diode, usmerniške mostičke in dopolnjujejo svoj program s kooperacijami v glavnem z dvema tujima firmama, s poljsko Unitra in s francosko Motorola. Ta proizvodni program je zelo perspektiven, saj si sodobne elektronike in mikroelektronike ne moremo misliti brez polvodniske tehnike. V Trbovljah imajo največje težave zaradi pomanjkanja zmogljivosti, saj je povpraševanje veliko. Zlasti pa bi na domačem trgu in pri tujih kupcih želeli širši asortiment polprevodniških izdelkov. Vsak kupec namreč najrajši pri istem dobavitelju kupuje celoten spekter elementov, ki jih potrebuje. Prav zato zdaj pripravljajo investicijo, ki bo omogočila kompletiranje polprevodniških elementov, čeprav še ne vsega spektra. Naj povemo, da je bila pred 5 do 8 leti trboveljska Iskra v veliki krizi. Delali so z izgubami in se nekaj let niso mogli izkopati iz zagat. S solidnim sanacijskim programom in kadrovskimi spremembami so dosegli, da so danes solidna TOZD z lepimi ekonomskimi uspehi. Uspelo jim je najti strokovne moči, ki suvereno obvladajo proizvodni program in načrtovanje bodočega razvoja. Trboveljska Iskra ima okrog 600 zaposlenih, od tega je 450 žena in le 150 moških. Zato so zlasti predstavniki družbenopolitičnih organizacij povedali, da so morali socialno politiko v marsičem prilagoditi tudi »ženskim« problemom. Letos bodo izdelali okrog 130 milijonov kosov različnih polprevodniških izdelkov. Od tega jih bodo kar 70 % izvozili, kar pomeni 2,4 milijona dolarjev, ostalo pa prodali domačim kupcem, kjer vsekakor prednjači Iskra. Zanimivo je, da je na drugem mestu El Niš, ki ima sicer tudi svojo tovarno polprevodnikov. »Izvoz je naša permanentna naloga, saj je jugoslovanski trg za nas premajhen, kar se je zgodilo tudi ostalim Iskrinim tovarnam. Zato za nas izvozna usmerjenost ne predstavlja nove nalo- ^—... 4' > "HpFr Na pogovorih družbenopolitičnih -in poslovodnih delavcev v Trbovljah. ge, ampak življenjsko nujo,« je dejal Adi Peitl. Seveda pa tudi v Polprevodnikih ni vse rožnato. Imajo težave z dinarsko in devizno likvidnostjo. Devizni priliv je še vedno prepočasen in zato pogostokrat primanjkuje deviz za nujen uvoz repromateriala. Letos in tudi drugo leto si bodo pomagali s komercialnimi krediti. Ob vsem tem pa je zanimivo vedeti, da v Polprevodnikih planirajo precej »po svoje«. Programi niso le kosi papirja, ampak temeljito premišljen in strokovno pripravljen dokument, ki temelji na realnih možnostih in se ga je mogoče držati. Da je to res dokazuje že to, da ga redno izpolnijo, včasih celo presežejo, tako v proizvodnji, kot v prodaji doma in na tujem. ' V tem programu so točno določene naloge pa tudi njihovi nosilci, oz. ljudje, ki jih bodo realizirali. Tako se vedno ve, kdo naj kaj naredi, kdo odgovarja za kako področje ali fazo dela in koga je treba »za ušesa«, če ni vse tako, kot smo načrtovali, je dejal eden izmed sogovornikov. vse plodnejše, tako s predlogi, kot z vprašanji in kritiko. Se vedno niso zadovoljni z obveščanjem. Zlasti pretok informacij prek delegatov še ni tak, kot bi želeli. Imajo pa svoje glasilo, dobivajo Bilten delovne organizacije in seveda Iskro. Poslužujejo pa se tudi oglasnih desk in ozvočenja. Sindikat je poživil tudi športno in zla-' sti počitniško dejavnost. Imajo precej svojih ležišč v Domu počitniške skupnosti Trbovlje na Velem Lošinju, kjer letujejo od junija do septembra, a je še vedno premalo prostora. Mladi, organizirani v OO ZSMS so ena izmed najaktivnejših skupin v Revirjih. Prav zdaj pripravljajo akcijo za končanje osemletke za tiste, ki nimajo končane osnovne šole. Na kulturnem področju so zelo živahni. Sami pripravijo proslave za vse večje praznike, pojejo in recitirajo. Izdajajo domače glasilo, pomagajo na vseh prireditvah in sodelujejo na akcijah. Tako so zgodaj poleti z brigado opravili pravcati podvig na Velem Lošinju in uredili okolico po- Iskra TOZD Polprevodniki v Trbovljah. Tudi samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in tehnično vodstvo ter poslovodni ljudje odlično sodelujejo, je zatrdila sekretarka ZK Ivica Vastič. Povedala je, da so zadnje čase v osnovni organizaciji ZK največ truda posvetili prav nemotenemu poteku proizvodnje, stabilizaciji in načrtom za bodoče delo v tovarni. Dobrih 10% članov kolektiva je včlanjenih v ZK. Komunisti so pri svojem delu zelo konkretni. Vsake tri mesece naredijo konkreten akcijski program, ki obsega vse operativne naloge in akcije. V njem točno določijo zadolžitve in nosilce po- čitniškega doma, pospravili za zidarji in opravili letno čiščenje doma. Zveza borcev ima večino članov med upokojenci. Predsednik aktiva Ivan Sovre pa je pribil: »Mislim, da je naša naloga predvsem v tem, da ne filozofiramo o odgovornosti, ampak da poiščemo odgovorne. Preveč je izmikanja in premalo smo konkretni. V rokavicah hodimo okrog delovne nediscipline, okrog slabega gospodarjenja in slabega dela. Mislim, da je čas, da se vrnemo Gostje so si ogledali proizvodnjo. Na pogovorih so sodelovali iz ^ TOZD Polprevodniki: predsednica OO sindikata MiU Hacin, predsednik OO ZSMS Roman Topole, sekretar ZK Ivica Vastič, predsednik aktiva ZB Ivan Sovre, podpredsednik DS Stane Skubic, predsednik SDK Nevenka Lavrič, direktor Adi Peitl in računovodja Marija Drnovšek. Iz DO IEZE: predsednik sindikalne konference Drago Plaper, sekretarka DPO Draga Vukovič in predsednik KPO Stane Kovačič. Iz SOZD Iskra: predsednik KOS Janez Kern, predsednik aktiva ZB Tone Oro-žin, sekretar KO ZSMS Maks Štromajer, podpredsednica DS SOZD Darja Zahradnik in član KPO Zoran Polič.________________y' PRED X. KONGRESOM ZSS Dohodek v rokah delavcev, ki ga ustvarjajo Sindikat bo deloval tako, da bo dosledneje uresničeno načelo: v pogojih družbene lastnine sredstev in socialističnega samoupravljanja je celoten ustvarjalni proizvod in dohodek v rokah delavcev, ki ga ustvarjajo. S tem bomo zagotavljali, da bodo delavci postali temeljni gospodarski in družbeni subjekti v združenem delu in družbi kot celoti. Tako bo zagotovljen njihov vpliv nad ustvarjanjem dohodka in njegovo porabo za posamezne namene v temeljni organizaciji in tudi zunaj nje. Le na podlagi uveljavljanja odločilne vloge nad pogoji za pridobivanje in porabo dohodka bodo delavci lahko prevzemali tudi posledice za svoje odločitve. Sindikat bo deloval v vseh oblikah svoje organiziranosti tako, da bodo delavci v temeljnih organizacijah že pri sprejemanju in tudi pri uresničevanju planov odločali o vseh pogojih za pridobivanje in vseh oblikah porabe dohodka hkrati in celovito. S tem bomo vplivali na spreminjanje odnosa do družbene lastnine, dela in gospodarjenja ter ustvarjali med delavci zavest, da so oni nosilci odgovornosti za poslovanje temeljnih organizacij združenega dela v svojem in skupnem družbenem interesu. Na podlagi odgovornega in gospodarnega odločanja delavcev v organizacijah združenega dela bodo družbenopolitične in samoupravne skupnosti pr' odločanju o dohodku postavljene v vlogo, da bo namen njihovih posegov in ravnanja zlasti nadzorovati in varovati delovanje samoupravnih subjektov v družbi. Pri ustvarjanju takih družbenih pogojev ima sindikat pomembno vlogo pri odpravljanju pojavov skupinsko—-lastniškega vedenja ter manipuliranja z delavci. Sindikat mora s svojim delovanjem zagotoviti pogoje, v katerih se bodo delavci lahko uveljavili kot proizvajalci, gospodarji in upravljalci, katerih odločitve bodo postale temelj za urejanje tokov za enostavne in razširjene reprodukcije. .. Pri tem moramo doseči, da bodo delavci za boljše izkoriščanje osnovnih sredstev, delovnega časa, obratnih sredstev, smotrno in produktivno zaposlovanje, zmanjševanje tehnološkega škarta, administracije, režijskega delu in drugo, materialno in družbeno stimulirani. K temu mora prispevati tudi boljše izkoriščanje lastnih tehnoloških in organizacijskih spoznanj in tovrstnih dosežkov v družbi nasploh. D-Z- SL. C i; Sindikat IEZE v 1 stabilizacijskih prizadevanjih »Naša sindikalna konferenca in tudi osnovne organizacije sindikata po TOZD, v Skupnih službah in v delovnih enotah si predvsem prizadevajo za reševanje proizvodnih in gospodarskih vprašanj. V zaostreni gospodarski situaciji se je naša delovna organizacija IEZE sicer relativno dobro znašla, vendar ne smemo počivati na lovorikah.« Tako nam je dejal predsednik predsedstva Sindikalne konference IEZE Drago Plaper. Vprašali smo ga namreč, kaj so trenutno največje naloge, ki jih rešuje sindikat v IEZE. Seveda je predkongresna dejavnost v ospredju, tako priprave na republiški, kot tudi na jugoslovanski kongres sindikatov. Vendar je predkongresna dejavnost stvarno in vsebinsko povezana s perečimi problemi v delovni organizaciji oziroma TOZD. »Naša prva naloga v delovni organ zaciji je izvoz. Tako smo sklenili en glasno v osnovnih organizacijah iu konferenci sindikata IEZE. Poleg tež pa seveda spada zraven zmanjševan) uvoza. Zato si v vseh TOZD Pr*zada, varno, da bi čimveč uvoženih repronj terialov in polizdelkov zamenjali z o mačimi. To pa je tudi ena najtezj Domača delovna disciplina in še dobra organizacija in dosledno prlZ devanje za čimvečji izkoristek del° nega časa pa so naše notranje j ki jih skušamo aktivirati in marši* smo tu že dosegli. Naslednja velika naloga pa je inov vna dejavnost, tako pri izdelkih * livna dejavnost, taico pri izučim.. - . tudi v tehnoloških procesih. V vs TOZD, čeprav ne v enaki meri so Povili inovativno dejavnost vseh stopf Vlil 1I1UVČU1V11U UCJdVllUM V svil J in vrsta uspešno realiziranih izbolj5 , ni v i Md us^csuu i vaiiz.ii aiim v ^ kaže, da so tu še velike možnosti,« PrJ Drago Plaper. nazaj v čas,.ko je konkretna beseda zalegla pa čeprav je bila ostra.« Podpredsednik DS Stane Skubic je zlasti pohvalil strokovno informiranje, na podlagi katerega je možno razpravljati in plodno sklepati. Povedal je, da imajo seje vedno dobro obiska^ Redno prihajajo nanje delegati in vaB' Ijeni, čeprav so vse seje izključno v p°' poldanskem času. Gostje so si nato ogledali tudi pr01'. zvodnjo in se seznanili s proizvodni^ dosežki in problemi. ^ »Iskra je zares velika«, je dejal eden izmed sodelavcev, ki pripravljajo nov napi5 tovarni, da se bo videl podnevi in ponoči že od daleč. i 1 nie žer set, bet ob< net EL tac da bil, mi, let str. naš Ije' bili jen do: čal čin go, 1 18 p JL- P ~ Z" " ' I i'!> ” . jr > : ^ ™ J »Malce dolgo mečkamo, naredili pa bomo,- so nam rekli sodelavci, ki rekon5ir^ rajo peč za spajkanje diod. Ta izboljšava bo posodobila to fazo proizvodnje polp vodnikov. ) ih m in :n ie ja /ci 6" )U 0' io ja ;a a- >ri in iV 10 u- jo ih ne iih o- :la idi l •gani' . "eno-in n3 j y teg3 vanj6 zade- •on'3' z do-težji1 eboli priz3' ie!ov' terve: rsik3) nova-h ko' vse«1 poži; opefll ol>v pravi kane. vab- vpo- proi; Inin« Kf i J problemi pa so s posamezniki, ki pogosto ne morejo, ali nočejo razum ’ kako zelo pomembna je ustvarjalna dejavnost za naš nadaljnji družbenoe nomski razvoj. Zato uspehe in nagrade inovatorjem pogosto opazujejo do ozko in sebično, oz. z zavistjo. Podobno stanje je tudi v kranjski Iskri, toda inventivna dejavnost se kljub problemom vztrajno krepi. Predlogi za različne izboljšave v tehnologiji in proizvodnji so vse bolj pogosti, vse več je tudi pravih inovacij. Svoje dokazujejo tudi vsakoletna priznanja »Inovator leta« občine Kranj, saj je med dobitniki le-teh vedno največ Iskrašev. Že lani smo imeli »Inovatorja leta L stopnje«, imamo pa ga tudi letos. To visoko priznanje je dobil šestindvajsetletni Anton Martinjak iz TOZD Telefonski elementi in aparati. Zastavili smo mu nekaj vprašanj in ga predstavljamo. Inovatorjev III. stopnje imamo letos v Telematiki kar osem! Anton Martinjak bo prejel priznanje »Inovator leta« občine Kranj za konstrukcijo nadzorne naprave za kontrolo telefonskih vložkov. Zaposlen je kot samostojni merilec v oddelku za spremljanje kakovosti TOZD TEA. Pri svojem delu je ugotovil, da je s povečanjem proizvodnje telefonskih vložkov čedalje več težav zaradi pomanjkanja kontrolnih naprav. Na voljo je bil le en tuj merilni komplet. Da bi povečali zmogljivosti kontrole, še je odločil za konstrukcijo lastne naprave. S postopnim dograjevanjem in izpopolnjevanjem je izdelal napravo, ki omogoča enako kvalitetno kontrolo vložkov, kot jo dosežemo s tujo napravo. Nova naprava pomeni pomembno pridobitev. Z majhnimi stroški je dosežena uspešna novost, ki prinaša veliko prihranka. Vrednost vložene prijave je 1.300.000 din. Na tej osnovi je bila določena nagrada v Višini 50.000 din. Na pobudo Antona Martinjaka so bile izvedene tudi tehnične izboljšave na nekaterih telefonskih aparatih. Antona Martinjaka smo obiskali na delovnem mestu in ga poprosili za nekaj misli o položaju mladega inovatorja v Telematiki. Povedal je nasled- nje: »Če imaš »žilico« za inventivno dejavnost, potem pravzaprav ni problema: lahko začneš ustvarjati. Problem se začne šele, ko kaj ustvariš... Mislim, da je sistem nagrajevanja v Telematiki neustrezen. Preveč se gleda na to, koliko ima tovarna od inovacije dobička, premalo pa na to, koliko je v taki inovaciji vloženega inovatorjevega dela. Slednje bi morali v pravilniku o nagrajevanju inovativne dejavnosti ustrezno uskladiti. Očitno imajo druge delovne organizacije v Kranju to področje bolle rešeno. To sem ugotovil, ko sem zas0 razmerno nizko nagrajeno inovacijo) primerjavi z drugimi kandidati za p112 nanje) prejel visoko družbeno prizn3 nje.« Poleg nagrajene inovacije je An10^ uresničil veliko sprememb in izbolj53^ na novčičnem telefonskem aparatu telefonskem aparatu EODI 04. niti prijavil ni. Zanimalo nas je, ka^ njegova okolica gleda na njegovo Pn zadevnost. , y »Pravzaprav je znano, da imajo našem združenem delu tisti, ki so p1123 devnejši pri delu, pogosto tudi p33, bleme z okolico. »Dol se vsedi. lija Ni «U tio N 'je kdo reče in ti povzroči maloduš)6^ Moram reči, da je prav iz takih raZ*°?a|. moje prvotno navdušenje do ustvarj nega dela precej upadlo. Sam ima31 odprt odnos do nadrejenih, nekaIe sodelavci pa se pred njimi skrivajj Jasno, da je iz takega izhodišča tfz vzdrževati dobre delovne odnose in me včasih boli. Opažam, da so mnogi mladi, ki pf1*1 jajo v DO, apatični do dela in neustva ^ jalni. Morda je temu kriva neustrez šolska vzgoja, še bolj pa neurejena s mulacija do dela, stimulacija v širše smislu besede. Sam menim, da je naJ večja stimulacija za mladega delavca inovatorja priznanje sodelavcev, obe tek, da te je kolektiv, v katerem dela ■ sprejel za svojega, te priznal. v Tovrstno stimulacijo pogreša _ Moram pa povedati, da sem opisan, stimulacijo že večkrat doživel praV 0 delavcev v neposredni proizvodnji in13 me spodbuja k nadaljnjemu ustvarj nju « M r. Tako torej pripoveduje Anton M*1 tinjak. Upajmo z njim, da se bodo nj govi problemi ob sodelovanju okoli ustrezno uredili. -j Oglejmo si še, kdo so naši inovato J III. stopnje! ^ Andrej Smolnikar in Alojz bosta priznanje »Inovator leta« 1 ' stopnje« prejela za razširitev telefons* centrale EPABX 300. Andrej Ambrožič, Vojko Kozja* ^ Brane Potočnik bodo prejeli priznanJ III. stopnje za kontrolnik vtičnih eno III. stopnje digitalnimi vezji DITE 128. Shrestha Bijay, Ashamalla Rams®8 Pervez Mazhar bodo dobili priznanL III. stopnje za kontrolnik ožičeni ENPO in še dve manjši izboljšavi. Kazimir Mohar ISKRA ^ed pomembno investicijo v DO Elektrozveze V DO Elektrozveze so pridobili investicijski kredit iz sredstev zveznega Proračuna za modernizacijo proizvodnih prostorov in izdelavne opreme. Ječji del kredita je odobren za nabavo uvozne opreme ob 100% zagotovitvi deviznih sredstev dajalca kredita in oprostitvi carinskih dajatev, kar pomembno dviga njegovo realno vrednost. Vendar pa ima DO Elektrozveze yeliko preglavic pred začetkom izvajanja investicijskega programa. O tej Problematiki smo se pogovorili z Maksom Simončičem, vodjo investicijske službe v DO Elektrozveze, ki nam jo je ob tej priložnosti tudi nekoliko podrobneje razčlenil. Povedal je naslednje: atc ja, ti i razil ds-opek i dne ije 0 iajse zafl1' tele' tele-na; inalii kan3 ^ —,iejc ,Mv.«ui.!|utcum je ivežere<:*Stave ° razv°ju DO Elektro-a °ii °b(jnLs katerimi smo vstopili v začetno zaV Soohrj6 ^el°vanja po ustanovitvi DO, rf t ,reh 1!<0Vale takratni okvir želja in po-ul,e L^ lnvesticijskih vlaganjih. Med po-a f Ijujv.l? zlasti šteti nadaljevanje in zak-lSV. Keteif lnvesticijskega programa za pri-llC. js^„namenske proizvodnje, katerega 1 L^Prevzela od bivše temeljne orga- ohar .struktur drugih, bivših TOZD Bij Q ln TEI), so bile povzete tudi zami-kj .Zadnji proizvodnih in razvojnih Cajn *ov na lokacijah Stegne, Horjul in (fr)e_- Te zamisli so vsebovale pre-|lior Sežne gradnje, zlasti v Stegnah in v^dn U ter so takrat tvorile izhodišča za |v|a_ otenje srednjeročnega programa xnl v osnovna sredstva naše DO. °*<0tiščine v gospodarskih gi-tiož " nasP*°h pa so precej spremenile jj. nosti nadaljnih vlaganj. Upiošteva-i^^lnost teh sprememb, smo morali inVe Paši DO odstopiti od načrtovanih l9jj, 1C’J tako, da smo proti koncu leta tiam Pdpfavili nov. investicijski pro-1:8radh vsetiuje vlaganja v opremo in ! !!rt)0 ene objekte. Vlaganja v slednje morali bistveno zmanjšati, kar OBISK E Hi pomeni, da smo odstopili od'nameravanih novogradenj v Stegnah in Horjulu. Delno nadomestitev teh potreb bomo dosegli s predvidenimi rekonstrukcijami in adaptacijami obstoječih gradbenih objektov v Stegnah, manjšo novogradnjo v Horjulu in predvideno novogradnjo v Cajnarjih. V sedanji fazi smo pridobili od Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo odlok o odobritvi investicijskega programa v vrednosti cca. 300 milijonov din, ki vsebuje odobritev nabave domače in uvožene opreme za modernizacijo ptogojev dela ter za rekonstrukcijo m adaptacijo proizvodnih objektov v Stegnah. Postopek za pridobitev s strani ZSLO odobrenega investicijskega programa, je stekel sorazmerno hitro, saj smo imeli ustrezno soglasje zagotovljeno že v februarju tega leta. V istem časovnem razdobju je SRS začela uveljavljati vrsto sprememb na področju investicijske politike, zaradi česar smo morali skladno z novimi predpisi ponoviti pripravo investicijsko tehnične dokumentacije in se podrediti predpisanim postopkom za oddobritev nameravanih vlaganj. Nedorečenost r Poslovanje TOZD TEL ^ Blejski Dobravi liče-: vse is tj« jajo. čSl°i neti, eko- Ek: V Iskri na Blejski Dobravi so v *■ polletju plan proizvodnje dosegli 106% in če ta podatek Primerjamo ž istim obdobjem inskega leta, potem ugotovimo, da je bil plan proizvodnje dose-žpn s 137%. kaj ka Sterno proizvodnjo — proizvod-° pnm2,i Prodajo — so dosegli 125%. V etil erjavi z istim obdobjem lanskega 0lje K|jULl1 vidimo. da so jo dosegli za 38%. ti0r . tako dobri realizaciji plana ne zadovoljni z oskrbo, saj so v tje Udobju imeli kar 56—krat mot-dobavi koordinatnega stikalnika, krat motnje pri dobavi delov za so- o(v iriz- ina- iton !nej?at' role: vsega skupaj 80-krat re-jšav %l a-molnje proizvodnega ciklusa, j in pon (!,ce motenj se odražajo pri padcu tiše Mot • Vt>osti kvalitete izdelkov. de|avle so bile vzrok, da so premeščali 'ilVce na druga dela. Vzrok za motnje 50 bil, iHa. ^ težave pri pridobivanju uvoznih I er>alov. iza- |!an erna proizvodnja — proizvodnja (e {,[|0dajo med TOZD v okviru DO N ajala izjavi dosežena samo s 40%. skratka. je za planom za 60%, v pri-ifljj- • 7 enakim obdobjem lanskega P1' je bila večja za 11%. Glavni L k Za tako nizko doseganje je vseka- PrQ()v Premajhnih naročilih, kasnitvi iSu8 Iskra 2000, nekaj pa je k pl^ Pdpomogla tudi materialna pro- I04 tXr' na Blejski Dobravi so dosegli r- Rie'ka dolarjev izvoza, kar pomeni. 3 a R bi ■ dosežen s 45%. Prizadevajo si, zn‘ tilrtleIZVoz izdelkov povečali, in so v ta ^ vložili veliko naporov, predv-„ Pa sredstev za izvoz napajalnikov I^ŽDnVert'*1'*no Področje- Čeprav - Ko? v okviru delovne organizacije ni cU. ličn 0 orientirana, in glede na speci-aS' Itatijjj' Proizvodnje ne morejo pričako- sti- £0 tas^L|.e?a izboljšanja, je vseeno lahko vajo jajoč podatek, da uvoz ptokri-1Zvozom samo 31%-no. ,to iprvj^ . uvoz repromateriala, ki je bil v ja- lij ||(5stih mesecih realiziran v višini Plan ** dolarjev, oz. samo 38%-no na %^r.Pa kaže na to. da so uvozili Ha r ;,;tveč kot izvozili, ter da dogovori la|(Q t*1 DO o pokrivanju uvoza tečejo Itdah ,,ot so načrtovali. Vendar, do ^j ) vf rojey '“mreč, zaradi vse ostrejših po-ariaij. kospodarjenja so v DO napravili ttia, 'zdelkov, ki so' vezani na uvoz |fcw.Ia!°y- Ddclke bodo razvrstili po ll>'ia|(^n"nost' — čim manj uvoznih ma- kri;;r"nos'i ln cim večji izvoz pri posamez kivMClku- Na tej osnovi bodo TOZD u e Potrebne devize. KiskrVtern polletiu so imeli v Iskri na i^nih' Jok>rav' povprečno 460 zapo-Pii t ' ''t'lnje oh koncu junijti pa kaže s.° imeli 461 zaposlenih. To jitvj y '■ '••‘v%-no povečanje v primcr-r0žDIS’im °tidobjem lanskega leta. Hukti,. zaPustilo 5 delavcev, tako da o- ^ >[l0Van • ij u, luvu v v/wni j-zvz tan nJa do konca leta, kaže največje izm- ta0., ' n jnke za pričakovanimi rezultati in iifc.J0 Pretečo izgubo temeljna orga-»Telefonski in telegrafski si- :6 *' kjer je potreba p>o uvozu v ab-ja >,nern *n relativnem pogledu največ-io^or^nizacija je v prvem polletju tj) i ® 3 le 20% letnega načrta prodaje, tju rrrro11 leta pa ocenjujemo realiza-Vačrta prodaje med 60—70%. Isjii ugotovitev, da TOZD »Telefon-kni te'.e8rafski sistemi« v letu 1982 s ihri' lo^ranim izvozom pokriva le slabih jihPotreb po uvozu in, da se »pridi s?,liravni J.aj" uvoznih možnosti giblje na ira>' u^pl* 2,5 milijona dolarjev, kaže, [ttijii '^avria naloga je pred to te-]^n° jn celotno delovno organizacijo Metod Kačič. realizacijo, neugodne cene, manjše možnosti uveljavljanja objektivno pogojenih podražitev itd. Določitev prednostne naloge v tej TOZD je enostavna, vendar ne lahko izvedljiva: dokon- čati razvojno nalogo za namenskega kupca in začeti s proizvodnjo novega tipa naprav in že letos dokumentirano predstaviti kupcu realne stroške celotnega projekta. Če to nalogo pravočasno izpeljemo, lahko močno zmanjšamo pretečo izgubo v letu 1982. Nevarnost izgube v letu 1982 preti tudi v TOZD Antene in navigacija, kjer ne moremo govoriti, niti o težavah pri preskrbi z devizami, niti o hudih zamudah v razvoju izdelkov, prav tako ne o neprizadevnosti ali pretirani porabi v tem kolektivu. Težave so ozko povezane s specifičnim značajem proizvodnje te TOZD, ki je maloserijska ali pa gre le za razvojne naloge, kar pomeni neenakomerno realizacijo v tdku leta, večje možnosti izpadov realizacije itd. Kompleksneje obdeluje težave v naši delovni organizaciji Sanacijski načrt, ki zajema obdobje dveh let, t.j. leta 1982 in 1983. Jasno pa je, da prikaz težav v letu 1982 in glavnih nalog v tem obdobju nehote poudarja kratkoročne težave, ki so pogosto že posledica spodrsljajev in nedoslednosti na drugih področjih. Zato poskušamo tudi opisati najvažnejšo nalogo za naslednji mesec: — izdelati in v SOZD Iskra pravilno predstaviti načrt poslovanja v letu 1983' ter ob zabeleženih težavah najti mesto tudi za prikaz uspehov v poslovanju — dosledno izpolnjevati določila Sanacijskega načrta in ga ob pomoči vseh sodelujočih v sanaciji dopolniti. Metod Kačič ns"1" Ob r M V ta*t0 tezlri nalogi — navzlic izje-I n1 i-lek?U P°večanju obsega izvoza v DO - |eNnjrozveze in navzlic ostrim omeje-i icki t1,1 Čeponi pri uvozu — se izgubi v dj|]jlic|)eine*jni organizaciji ob koncu leta ' U ivpn ogniti in pričakujemo nega-lo^.Pnslovni rezultat okoli 50 milijo-:enpVlnarjev, ki pa se lahko še poveča, pa jc žbPn ka bO( iroaj’ n i J ^ T • r J tii i IXv/ uv ^./VzVV/Vci) žveak.aterih izjemnih ukrepov ne bomo ič hti He<^at‘ Je treba sicer, da so napori e’ itn; * .odrekanje v vseh temeljnih or-iej Zac*jah Elektrozvez in akcije, ki te- ipa>PdaH S°ZD 'e Prf,jali, d,° a nffUela' ° borno vsaJ v drugi polovici leta U isn • S P0*110 zmogljivostjo in s tem ..»rj ySaeje štartali vsaj v letu 1983. s .^.L^takor je zdravljenje DO Elek-rv-(,|ije eze ozko povezano z razreševa-ra Mru Uvoznih možnosti v TOZD TTS -Vl^kkerner se Pa ne slepimo, da TOZD C,‘ri'i kn') Sama v letu 1983 bistveno spre-'af i u1-Položaj. Tudi leta 1983 bo po-sodelovanje SOZD in vseh 'kali ie|(tj v DO Eiektrozveze, da bo ta ko- Pravočasno. Izvajanje nadzora meril v DO Avtomatika Lela 1976 je izšel Zakon o merskih enotah in merilih. Ta zakon v svojem tretjem poglavju o merilih med drugim določa tudi, do česa so delovne organizacije obvezane, ko gre za pregledovanje ustreznosti meril. Vendar v posameznih organizacijah SOZD Iskre pa tudi v drugih skrbimo za merila in njihovo brezhibnost ne le zaradi zakona samega, temveč predvsem zaradi tega, ker se zavedamo, daje brezhibnost meril predpogoj za regularno odvijanje vseh procesov v delovnih organizacijah. Od procesa nastajanja nekega izdelka v razvojni fazi. do vmesnih in z C Zajel sapo in v izravnavi »uvoz-skoKJZVozne da bo sicer ‘čza'kal'h° vts°ka stopnja solidarnosti > SK?ZD PoJenJala-če n,e Pririe do lis-jt|0i ‘d[a v mišljenju in prikazovanju v /nosti v TOZD TTS. ikreP mč' leka- aksa' V lem 1982 — kar se je pokazalo že ‘ij„21 ^.“etnem rezultatu — pričakujemo sL anek za planom prodaje in n° lze ' po- bez ''‘zgubo tudi v TOZD Usmerjene 1 Za ’ ^er Pa so razlogi težav predvsem ■nev-L^di pri dokončanju razvoja za ij |5*1 k e,mbne namenske progra-1 1 kar piotegne za seboj manjšo končnih kontrol ter pri poslovanju merili navzven (javni promet) je nujno potrebno, da so vsa merila preverjena ter podvržena enotnemu režimu pregledovanja. Kajti le tako so možne med posameznimi subjekti v proizvodno-tehnoloških procesih objektivne presoje o kakovosti izdelkov. Zaradi tega se je potrebno kljub vsemu formalizmu vseeno držati zakona in njegovih predpisov. ki tako zavezuje vse uporabnike meril enotnih kriterijev. Na kratko nekaj besed o samem zakonu. Zakon pravi, da morajo biti merila pregledana, da se ugotovi njihova brezhibnost, ki se uporabljajo v javnem prometu ali pa jih posamezniki uporabljajo v medsebojnem predmetu. Podrobneje so vsa ta merila našteta v uradnem listu SFRJ St. 29/76. Za vsa ta merila je obvezen prvi in periodični pregled. Za prvi pregled so zavezana merila, ki so nova ali popravljena oziroma predelana. Do prvega pregleda so obenem upravičena le tista merila, ki so bila tudi tipsko preizkušena. Periodični pregledi se opravljajo v rokih, ki so določeni v uradnem listu SFRJ št. 29/76. Zakon določa tudi. kateri zavodi, oz. organizacije lahko pregledujejo posamezne vrste meril. Vsa merila morajo biti po pozitivno opravljenem pregledu žigosana. Na podlagi teh splošnih določb zakona in uradnega lista smo v delovni organizaciji sestavili pravilnik o uporabi in pregledu meril, kar se tiče rokov za preglede meril, pravilnik dopušča tudi morebitno skrajšanje rokov v primerih. kadar je to potrebno. Ti roki so določeni v organizacijskem pravilniku, za njihovo določanje pa je pristojen vodja laboratorija. Nadalje pravilnik razvršča merila v tri skupine in sicer prvič v merila za poslovanje in zaščito, to so merila, ki se uporabljajo v javnem prometu in jih na kratko imenujemo tudi etaloni, drugič na merila, ki se uporabljajo v tehnološkem procesu, na kratko tehnološka merila in tretjič na indikatorje, to so merila, za katera periodični pregledi niso obvezni. Pravilnik natančneje opisuje merila iz prve skupine. To so merila v končni kontroli delovne organizacije in merila za poslovanje s tretjimi osebami. Poleg teh splošnih določb pravilnik vsebuje še člane, v katerih natančneje govori o razvrščanju meril v skupine, o evidenci meril, o uporabi in periodičnem pregledovanju meril, o nabavi in prevzemu novih meril, o odpisu in odtujitvi meril ter o končnih določbah. Praktično izvajanje kontrole meril usmerja pravilnik s tem. da določa v vsaki delovni organizaciji, oz. TOZD svojega evidentičarja, kot tudi v skupnih službah. Posamezni evidentičarji so zadolženi za izvajanje kontrole, kot tudi za organizacijo in vodenje kartoteke meril. V naši delovni organizaciji je kartoteka organizirana tako, da je v laboratoriju, ki je odgovoren za izvajanje kontrole meril shranjena celotna kartoteka DO Avtomatika, v posameznih TOZD pa le kartoteka njim lastnih meril. Vsa merila iz prve skupine (etaloni) kontrolirajo na Istitutu za kakovosti in metrologijo (IKD) v Ljubljani, oz. pri drugih pooblaščenih institucijah tudi tista, ki so last DSSZ.Ostala merila pa pregledujejo v laboratoriju,, razen v primeru, ko gre morebiti za merilo, katerega v laboratoriju ni možno pregledati. Po večini se periodični pregledi tehnoloških meril odvijajo na vsake tri (Nadaljevanje na 8. strani) v^UPOR, ŠENTJERNEJ: Te dni je odšla v pokoj Dragica Lužar. Delala je 'S,rJ l'1 bifeju. »Po enaintridesetih letih človek težko pusti ljudi in delo, ki jih je j, ‘: ,c sem odkrita, mi bo zelo dolgčas po sodelavcih in Iskri. Imam dva vnuč-hji^š]' b°sta upam v nadomestilo za izgubljeno. Ob odhodu želim sodelavcem, da ]^vesu ° lu*° lepo, kot nam je šlo v naši tridesetletni zgodovini«, je rekla Dragica ob OBVESTILO Delavce delovne organizacije Avtomatika obveščamo, da se ho s 14. septembrom pričela rekreativna košarka v Športnem centru Ježica. Igrišče bodo delavci lahko koristili vsak torek od 16. — 17,30. Služba za družbeni standard ISKRA—AVTOMATIKA Strokovnjaki za varilstvo v Iskri V ponedeljek, 6. septembra se je s slavnostno otvoritvijo v osrednji dvorani Cankarjevega doma začela 35. letna skupščina Mednarodnega inštituta za varjenje. Zveza društev za varilno tehniko SFRJ je kot članica Mednarodnega inštituta poverila orga-nizadjo prireditve jugoslovanskemu organizadjskemu odboru, ki so ga sestavljali po trije člani iz vsake republike, medtem ko je bil za pokrovitelja zaprošen Zvezni izvršni svet Na ponedeljkovi otvoritveni slovesnosti sta zbranim strokovnjakom med drugim spregovorila tudi predsednik organizadjskega odbora prof. dr. ing. Pavle Štular in predsednik Mednarodnega inštituta Jan Škrinjar iz ČSSR. Letna skupščina Mednarodnega inštituta za varjenje je najpomebnejša va-rilno-tehnična prireditev, na kateri sodelujejo nacionalne delegacije iz 40 držav, z vseh kontinentov. Zato je povsem razumljivo zanimanje, ki so ga za svetovni posvet pokazala domače raziskovalne varilno-tehnične ustanove, republiška društva za varilno tehniko in najpomembnejše proizvodne delovne organizacije. Pri organizacijskih pripravah je v veliki meri sodeloval tudi Inštitut za varilstvo iz Ljubljane, ki prav v tem času praznuje 25-letnico uspešnega delovanja. V novih prostorih inštituta je v času letne skupščine odprta razstava, ki mednarodni javnosti prikazuje razvoj in dosežke varilstva v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih. Razstava izraža tudi povezanost Inštituta za varilstvo z industrijo varilne opreme in dodatnih materialov. Med razstavljene! je svojo razvojno pot, na temo »20 let varjenja v Iskri«, prikazala tudi delovna organizacija Avtomatika. Kot vodilni proizvajalec varilnih naprav na jugoslovanskem tržiš- ču, je Iskra dala viden prispevek na področju tehnike varjenja, opreme in strojev za varjenje ter varjenih konstrukcij. Od prve domače naprave za TIG varjenje, ki so jo razvili Iskrini strokovnjaki v letu 1961, je prek delne mehanizacije osvojila najmodernejše postopke avtomatizacije varjenja z napravami za MIG-MAG varjenje, za 1 TIG varjenje, naprave za plazemsko varjenje in rezanje, naprave za varjenje v zaščiti praškov, izdelavo tehnoloških linij itd. Dve skupini udeležencev skupščine, ki so se v sredo 8; t.m. odločili za obisk naše delovne organizacije, je v Iskrinih poslovnih prostorih na Trgu revolucije pozdravil Deso Javornik, član poslovodnega odbora TOZD Razvojni institut. Po ogledu filma o Iskri, jim je v kratkih besedah predstavil sestavljeno in delovno organizacijo ter mesto avtomatizacije in mehanizacije varjenja v razvojno-proizvodnem programu Avtomatike. V TOZDAvtomatske in varilne naprave pa so si z zanimanje ogledali del proizvodnje varilnih naprav. Š.D. TOZD UPORI ŠENTJERNEJ:» Ujeli« smo zanimiv trenutek, ko so dobili v kuhinjo sanitarno inšpektorico iz Novega mesta. Po nasmejanih obrazih sodeč, je bilo vse v redu. SOZD ISKRA. Izobraževalni center razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: Strukturno programiranje V ČASU OD 25.10.1982 do 29.10.1982 (5 dni) Strokovno izpopolnjevanje je namenjenovsem programerjem in projektantom, ki že obvladajo vsaj enega od programskih jezikov COBOL. PASCAL, FORTRAN in bi se radi seznanili z moderno tehniko strukturnega programiranja. Predavanje bo predstavilo konkretne tehnike v jeziku COBOL in nakazalo reševanja v PASCAL, oz. FORTRAN. Procesiranje teksta bo temeljilo na uporabi PASCAL, katerega osnove so vključene v seminar. VSEBINA: Že 10 let govorimo o strukturnem programiranju na bolj ali manj abstrakten način. Zdaj je ta tehnika programiranja že prodrla v vsakdanjo rabo in čas je, da jo osvojimo na vseh prodročjih programiranja, Predavanje naj bi dalo konkretne napotke za preglednejše, enostavnejše pisanje programov, obvezno programsko dokumentacijo, strukturen pristop k reševanju problemov, kot tudi boljše razumevanje prevajalnikov in procesiranja teksta. Ža razli