# GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. B The largest Slovenian Dally •e in die United States > Issued every day except Sundays m •> and Legal Hoi Mays. <-) g -c 50,000 Readers > LIJ TXLXFON PISARNI: 4687 CORTLANDT. Entered sa Second-Clas« Matter, September 21. 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y, under the Act of Congrats of March S, 187«. TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT. NO. t* — fiTEV. 99. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 27, 1917 — PETEK, 27. APRII.A, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Iz Washington^ Hollweg o ciljih nemške vlade. Za pravice človečanstva. AMERI&KA vlada hoče nabrati kolikormogoče veliko število vojaštva. — ne samo 600.000 pač pa pet milijonov. — govor senatorja mayersa iz montane. ČE ro rusija. odstopila, m or a jo zdruzeie države z vsemi silami in z vsemi viri pomagati zaveznikom. nemci imajo na zapadni f tonti nad miljon vojakov. O Washington, 1». C., 26. aprila. — Senator Lever je rekel, da bi bli' Tukaj so |e vedno vrse obširne de- MfiHiii mir z Rusijo kakor na-, DALJEVALA. — DUNAJSKI " FREMDENBLATT bate, <*e naj se uvede splošno voja- lašč za Nemce. Vse vojaštvo, ki era _ m m ško službo ali naj pa ostane tako imajo na ru>ki fronti, bi lahko od- kot je bilo dosedaj. šlo na francoska bojišča. Teh vo-j Amsterdam, Nizozemsko. 26., na vsak način skleniti mir, to pa Zagovorniki splošne vojaške >!u- Jakov je na jbrže več kot en miljon. j aprila. — Berlinski dopisnik tn-jzatD. ker je isp-evidela, da je to žbe pravijo, da Združnim državam Vsakemu ie jasno, da bi bil to si-j kajšnjega "Tjid" poroča, da bo'najboljše, in ker ve, da ji ničesar V KRATKEM BO IMEL NEMŠKI DRŽAVNI KANCLER V DRŽAVNEM ZBO- načelnnt francoske komisije, bivši francoski mini RU ZOPET ZNAČILEN GOVOR, V KATEREM BO BAJE POJASNIL CILJ I ?^ski predsednik, viviani. je pojasnil časnikar-NEMŠKE VLADE. — AVSTRIJSKIM DIPLOMATOM SE JE ZAČELO JASNI TI. — PRAVIJO, DA NOČE AVSTRIJA NITI KOŠČKA RUSKEGA OZEMLJA — RUSKA VLADA BO POJASNILA ZAVEZNIKOM SVOJE STALIŠČE — NEMŠKI SOCIJALISTIČNI POSLANEC JE ZOPET ODPOTOVAL V KOD AN J POGAJANJA MED RUSKIMI IN NEMŠKIMI SOCUALISTI SE BODO NA- skim poročevalcem svoje mnenje. — boj za demokracijo ne samo v evropi ampak na vsem svetu' — zavezniki hočejo vstrajati do konca. — slava PREDsedniku wilsonu. O *-i nikakor ne zadostuje f>00.00(J voja- len udarce za Angleže in Franco- imel v kratkem času nemški držav-kov. pač pa pet miljonov, češ. da ze. — ni kancler Bethmann-llolhveg v bo edino na ta način mogoče za-j Seilanja evropska vojna ni nedržavnem zboru zelo značilen go Vezni kom uspešno pomagat i. I kaka otročarija. Zavezniki potre-' vor. pri tej p_-iliki po pojasnil sta-Zaenkrnt je še vse odvisno od b nje jo v sedanji vojni v polni meri lišče nemške vlade in pod kakšni-ruske vlade. C V bo mogla držati ameriške pomoči. mi pogoii bi bila pripravi i ena skle- panja ru,ka vlada ruski narod, Zelo ^rkasti:.Il0 je ffOVOril po.jniti mir. na vajetih, ne bo sklenila Rusija slanoe Changdler iz New VorkaJ Kodanj. Dansko, 26. aprila. -Keparatinega mm, z Nemč.jo. Ako, ^ ob;udujem Woodrowa Wil.|Sem * iz brzojav- sona, avtorja knjige "The State"! ^ da v Prihodnji seji držav- - je rekel' — bivšega governerja ine** sveta razpravljal nemški zu- države New Jersey, bivšega pred- minister o mednarodni si- seduika Princetonske univerze in tuaci''L Tozadevna komisija se bo sedanjega predsednika Združenih! sesAtala podnje dni. držav. »Jaz ga občudujem in ga A^rdam Nlz°7^sko' 26; Berlinski "\orwaerts se norčuje iz ofieijozne "Nord- pa tega ne bo mogla, 1h> sklenila •/. Nemčijo separaten mir m tedaj bo dolžnost Amerike z vsemi silami in v*emi močmi pomagati zaveznikom. V ob^h zbornieah kongresa so zastopniki raznih držav izjavljali, tla bo Rusija najbrže sklenila separaten mir z Nemčijo ter da bo treba poslat? Zduž»-nim državam toliko več vojakov v Evropo. — 1'mevno je, da bodo dobili v tem slučaju zavezniki razen moštva tudi veliko množino vojnega niateri-jala in drugih potrebščin. Senator Mavers iz Montane je rekel: Zaenkrat ne more še ni kdo reči. kitko se bo končala sedanja vojna. Nemčija prav lahko sklene separaten mir i Rusijo. V slučaju, da spoštujem. S tem pa še nikakor ni!aiir^a" t Zagovorniki konškripcijc so da-j lies, po tridnevnem debatiranju rečeno, tla bi osoben. Na njegovo odgovorno mesto je treba izbrati drugega sposobnejšega moža. Dunajski 4' Fremdenblatt' \ ki ima precej stika z avstrijsko vlado, pravi, da ne namerava Avstrija anektirati nikakega ruskega ozemlja. Priobčil je daljni članek, v katerem pravi med drugim tudi sledeče : O tej zadevi ni treba veliko raz-motrivati. Ponovno ie bilo že pov-darjano, da nima Avstrija glede Rusije nikakih agresivnih načrtov ter da noče povečati svojega ozemlja z ruskim ozemljem. Zunanje vlade naj si pa zapomnijo, da ni to znamenje slabosti avstrijske monarhije. Washington, D. C., 26. aprila. — Rene Viviani. bivši francoski ministrski predsednik, sedanji francoski justični minister iu načelnik francoske komisije v Združenih državah, je sprejel danes v avdien-ei več ameriških časnikarskih poročevalcev in jim meti drugim rein premagamo svoje sovražnike ( ? < •,cel s!^ie1ee: . — Obljubil sem vam gospodje, »ojasniti svoje mnenje, toda s tem iKJgojem. da se prej pogovorim in P^wwv«,! t? •• or M Posvetujem s predsednikom Zdr. Petrograd, Rusija, 2G. aprila. - .Iržav, Woodrowom Wilsonom - Ruska vlada izdejuje noto, v kate-; Ravn(>kar je bil sprejel v avdSen- ei mene in tudi druge člane poslaništva in vsled tega zdaj lahko govorim. Ponosen sem. da mi je bila do-leljena čast sporočiti pozdrave francoske republike možu. Katere- GEORG BERNHARD. Mi nismo samo sklenili, vzdržati do konca, ampak smo tudi v vojaškem in gospodarskem oziru dovolj močni, da vzdržimo do konca To se bo zgodilo pa seveda samo v slučaju, če nas prisilijo nadaljevati vojno. ri bo pojasnila svoje stališče napram zaveznikom. Nemčiji, in napram vojnim ciljem. Nota se bo v vseh ozi rih strinjala z izjavo, katero je pred kratkim podala ruska vlada. .Sem smo prišli pozdravit ameriško ljudstvo in ameriško vlado. Ameriško ljudstvo nam je bilo vedno naklonjeno, v teh tragičnih časih se je pa razvila ta naklonjenost v pravo bratsko ljubezen. V zadnjih težkih letih smo imeli že veliko neovrgljivih dokazov te bratske ljubeznd. Amerika nam ni pomagala samo s svojimi zakladi, ampak nam je na vse mogoče načine izrazila svoje simpatije. Vaši otroci so prelili kri za nas, in imena teh padlih so zapisana z neizbrisnimi črkami v naša srca. Vi ste se v največji meri zavedali svojega delovanja. Vi Amerkanei prav dobro veste, da se bojujemo za pravice človečanstva. da se bojujemo proti avto-kraciji, ki hoče podjarmiti ves svet. To avtokracijo hočemo in moramo uničiti, ne samo v Evropi, pač pa Kodanj, Dansko. 26. aprila. — im.e dandanašnji imenuje v Nemški državnozborski poslanee! Franciji vsaka oseba, in katerega in vodja nemških socialistov Schei-i slavna poslaniea se tolmači otro-jpo celem svetu demann. ki fee je pred kratkim po- k.°m \ vseh francoskih šolah. Ame- In dvignila se jc republika Zdr. rika je dolgo časa čakala, toda'držav v vsej svoji moči ter se je svetoval z ruskimi socialisti v Stockholmu, je zopet prišel sem. Iz precej zanesljivega vira se je doznalo, da se bodo vršila nova po gajanja med ruskimi in nemški- so hvaležnost ameriškemu narodu, zgodovinskega dejanja, ki je nav-aratnega mi ki nas .ie tako prisrčno sprejel in dalo ves svet z občudovanjem, bo- slednjič je bila njena potrpežljivost izčrpana. Ker ste prišli k meni, vas pro-urn, da neprestano ponavljate na- postavila na stran borileev za pravice, postavila se je na stran Francije in njenih zaveznikov. Ves pomen in vso velikost tega mi socjalisti glede sepai ni med obema državama. po- Miljon za zaveznike. Mehiška nevtralnost. Carranza je prepovedal Nemcem [se bo že prihodnje dni glasovalo, bleko. — McAdoo dela načrt. —'zbirati se na ameriški m£ji. — Iz visni samo od na*. Po mojem mnenju bi bilo naj-j v Mwtu ^ bo vriWo glasovanje boljše poslati na fronto prejkomo- v ^>)0t0 ZVečer. Vsak senator bo goče močno ameriško armado. Za ^^ 0 predlogi s«imo de- enkrat naj o.iide ."»00.000 mož. To-' ... , A., . . , ' 1 , , . set minut, o amendmentih k pred- da bo za prvo potrebo, toda sea-' soma moramo podati na evropska,1'«1 pa saruo *** minut-blišča kakih p<-t miljonov naših I Sherman je nadaljeval svoj vče-vojakov. rajšnji govor proti predlogi. Posvetovanje z poslaniki. Washington, D. C., 26. aprila. java nemškega poslanika. Francosko bojišče. Angleži so pognali Nemce pri Ca vrele nazaj. — Nemški napadi ob smo videli sevati iz jasnih in ve Aisne. — Nemške rezerve. Mexico City, Mehika. 26 aprila. Na podlagi poročila na državno-za-,'"Iz srca odobril jem del izjave ame- kladnico bo državni zakladničar riškega poslanika Fleicherja, kjer j dalo danes opoldne sledeče poro McAdoo priporočal kongresu v o-' govori o mehiškem stališču kot čilo: London, Anglija, 2(i. aprila. — Angleško vojno ministrstvo je iz Srbski nemiri. Bern, Švica, aprila. — Tu s.'ni m prišli natančnejši podatki o srbski vstaji prejšnjega meseca v^zasedeuem ozemlju. Srbi s« ogrožali nemško-bolgarsko l>ojno črto v okolišu Niša in Škoplja. Vrtajo so zadušili z veliko krutostjo. Holgari so Srbe internirali in za vojno sposobne rekrutirali in so j»h silili, da bi služili v bolgarski armadi. Zato so se uprli v Niša Vranju. L<>-»kovaču in Prolcupliju. V istem času se je v pri nek Pol gar-ski polk v Kuršumliji. Srbi so to mesto zavzeli in osvobodili zaprtih bolgarskih vojakov. Vstaja se je tako razširila, da so uporne čete štele 20 tisoč. Nemci in Bolgari so kruto nastopili proti upornikom, katerih vodja. K o* t a je pobegnil s 3000 uporniki v gore: ostale *o pobili, ali pa zaprli. Francija t sli ameriško divizijo. Washington, I). C., 26. aprila. — Maršal Joffre je rekel, da si Fran-t-ija želi eno divizijo ameriške ar-luu le. katera naj m? pošlje na bo jiš« , N«* sicer, da poveča a»--mada. j ».-trak to bi imelo velik iu učinek na moralo franroskega vojaštva. Zaradi tega bo na jbrže \Yili<.n dovolil, da Roosevelt pe Ije lia t'n:nco*ko divizijo ameriških pmstovol jee v. C#.ktv Igor e1 a. V rhictgi je sgorela najstarejša cerkev sv. Katarine. Škoda znaša ♦ "»0.000, ki j*' pokrit« z zavarovalnino. ____ POZOR NAROČNIKI! Izvedeli smo, da potuje po Penn-■Tlvaaiji nek človek z imenom KOS, ki M i&daja ta zastopnika "Glas Naroda". Tega človeka ni naie npravništvo nikoli pooblastilo ao oni, katerih v "Glas Naro-društva J. Zaplenjene parnike popravljajo. Nemški pamik 'Priuzessin Lre- i mosee 400 a]i eclo ne" jo dala zvezna vlada prepelja- pasojiia dobritev vojni kredit v znesku se-1"nevtralna država", je rekel nem-dem miljard dolarjev. Združene j ški poslanik Henrik pl. Eekardt. j države bodo na prošnjo zaveznikov dali zavezniškim vladam vsak Včeraj zjutraj je sovražnik po skušal napasti naše pozicije pr tako navdušeno pozdravil. j do zamogli pojmiti šele naši Ta pozdrav ni bil namenjen sa- tomci. aio nam, pač pa tudi naši Jjuljcni.! Mi niti najmanj nc dvomimo o junaški Franciji. 'zmagi. To bo zmaga morale in Mi, sinovi Francije, ne bomo nik- pravice; ta zmaga nam bo zagoto-dar pozabili odkritosrčnosti, ki vila svet, v katerem bodo naši o- troei lahko prosto dihali, selih obrazov ameriškega naroda.! Da določimo, kako se bo dovr-Ta/. popolnoma poznam in izprevi- šilo to drto. se moramo najprej podim navdušeno in nesebično po- svetovati z vašimi strokovnjaki, moč, ki ste nam jo naklonili s sv o-j Sodelovanje Združenih držav v io propagando. Vaše zasluge so tej svetovni vojni je zagotovljeno, neprecenljive. — Ilvala vam. go Združili smo se kot prosti možje, spodj**-_katerih cilj je. rešiti človečanstvo. 500 miljonov ti iz Ilobokena, kjer je bil zaplenjen, v brooklynski Navy Yard, da ira popravijo za prekmorski prevoz. Tudi parnike "Nasovia" in "Pisa" so pričeli pripravljati. Dan«*s bodo prepeljali najboljši in najhitrejši nemški pamik 'Kaiser Wilhelm' v ladjedelnico, da popravijo škodo, katero so povzročili nemški mornarji. Nasprotniki Tisze. Vsak dolar tega posojila se bo porabil v Združenih državah za nakup živeža, nmnicije, premoga obleke itd. Anglija bo dobila na mesec 200 do 250 miljonov na mesec; Francija 100 do 125 miljonov; Rusija 100 miljonov; Italija 50 miljonov. Ako se bo posodilo po tem načinu, potem bodo porabili vse tri miljarde v sedem in pol meseca. Ti izdatki pa se lahko ouieje. da bo zadostovala morebiti celo Opozicionalna stranka na Ojrr-; S\-ota skein pod vodstvom (larolija, An-ijf.to d racija iu Aponija je napovedala ' . . . , ministrskemu predsednikn Tiszi danCS ..VCS dan, neizprosen l.oj in ne mara imeti s posvetovanje s svojimi uriulmkl, Tiz«». bodisi politično ali sorialuo ^ bl SC Ur°dil ^ 1 ničesar več skupnega. Razkol je so f vdelf!h ludl an" . ii* i - i* glefki. francoski in italjanski za- nastal vsled tega. ker je na zalite- ., . • stopniki. Francoska vlada je mnogo ma- ve opozk-ionalcev in socialistov za volilno reformo odgovorila vlada z razpustitvijo parlamenta. NasproJ-; u'r-iala k"Pda na Angleškem in niki vlade so sklicali javni shod An*Wi bo zelo pomagano. ako na trgu pred zbornično palačo za Franci-'a dobi posojilo, da plača 29. aprila, na katerem se je im^oiSV°J dal" Uii Angleškem. Rusija govoriti o volilni reformi toda via-' Potrebuje v prvi vrsti železnice, da je shod že prepovedala. da more razvažati vojni materjal. i Vse železniške potrebščine bo dala Amerika. Rueija bo v Združenih državah ! potrošila na mesec do 100 miljonov samo za železnice in municijo. Rasputin in carica. London, Anglija. 24. aprila. —j Zelo značilno odkritje o razmerju i ruske bivše carice z menihom Ra-sputinom. ki je bil v decembru u-mor jen. prinaša moskovski list ... , "1'tro Rosii". Carica je pisala Ra JuMki M AlTam". sputinu sledeče pismo: Amsterdam, 26. aprila. — Nem- "Kako veselje, da ste prišli nas ški državni zbor je poslal Hinden-pogledat! Kako se naj vam zaliva- burgu brzojavko, v kateri se po-lim za vse ,kar ste mi! Položiti gla- slanci zah valju je jo "junakom pri vo na vašo ramo, nieesar govoriti. „ . . le samo čutiti veselje mini in po zabljivosti — kaka nebeška blaženost! Hvala vam. ker ste mi vse to dali. Odpustite mi vse moje nepopolnosti. Želim biti dobra, biti prava krist janka. toda to je tako zelo težko. Kako se je težko odvaditi svojih slabih navad, toda vi mi bo-dete pomagali Ne bodete ine zapustili, ker sem slaba in vas ljubim Arrasu" in upajo na skorajšnji mir. V brzojavki pravijo, da bo ves nemški narod posvetil svoje moči domovini do časa miru. ki mora kmalu priti. POZOR I Kar nam je od tftkoi s hn y]& plova sta bila izstreljena. kom zapustU New York ranz, rrancija. 26. aprila. — Francosko vojno ministrstvo poro ; Ur orjen duhovnik ca: . ; — Severno o.l Aisne je sovraž Camden, N. J.. 26. aprila. — nik obnovil svoje napade, pa ni Rev- baptiskovski mogel kljub silnemu prizadevanju duhovnik, je danes umrl za rana-ii i česar opraviti. n1.*- katp»*e je dobil včeraj, ko je London, Anglija, 26. aprila. — bil na Potl1' da P°ro^i nek mlad ranza podpisal to odredbo, ker Me-1 Reuterjevi brzojavni a gen tur i je par- ie stopil iz voza pocestne bika potrebuje denarja. Varit Mm T.oblaki.' Car naj pase ovce. Neworški socialistični list The Call je prejel od Uptona Sinelah brzojavko sledeče vsebine: " Ravno pišem ruskemu socialističnemu ministru Kerenskiju. v Petrograd, da naj prepusti ruska vlada carja, carico in carsko rodbino Ameriki, kjer bo varno nadzorovan. Catalina Islands blizu Los Angeles, naj bi napravili kot kraljevski otrok, kot pribežališče za odstavljene vladarje po tej vojni. Otok ima zdravo podnebje in se na njem pasejo ovce. pravi pod-ložniki avtokratov."' Sara Bernhardt želi videti Francijo. Zdravstveno stanje sloveče traced in je se vedno boljša. Danes je rekla svojim zdravnikom: "Ljubim Ameriko, toda ne dovolj. da. bi tu mrla. Moram živeti, da fie vidim 'Francijo in da še enkrat vidim meni toliko priljubljeni Park. kadar izginejo vojni poslal dopisnik, ki se nahaja v an t železnice, ga je napadel nek za-gleškem glavnem stanu, sledeče moreč in ga vstrelil v prša. Vzel poročilo: mu Je zlato uro in .>"2 denarja. Vrhovno poveljstvo nemške ar^Duhovnik je obležal onesve-made pošilja na francosko in an i NaSel ga je ženin, ko mu je gleško fronto neprestano nove re. ^otel iti naproti. Zamorca so iflea-zerve. Nemci so prepričani, da za- ^ vso noč. morejo edinole s silno množino vo-;«w„„ ___. . ... jaštva zavstaviti naše prodiranje 'Bryan 114 patn°tlCDem Potovanju. V Belgiji je položaj neizpreme- Terre Haute, Ind., 25. aprila.— njen. y nekem govoru je rekel prej-_• šnji državni tajnik Bryan, ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so istotako streljali za možem, kate. usedom po laski armadi. rega jo naposled vjei nek straž nik. Napadalca, ki je slabo govoril angleščino, so prepeljali v brooklynsko bolnišnico. Rana je nevarna. Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega n jetnika ker nam s tem pomagata sestaviti pravilni naslov. TVRDKA FRANK SAKSEB, 82 Corfclandt Street, New York, N. Yf SiLs'iv «. Za eeio teto m SBMto Now Tocfe OUW Za pol lota ■» BMto New «.00 Za letrt leta aa mosto New lad lJO Za Inoaematro ■ MABODA" lshaja mk dan lsvwmfll nedelj Is 1L1I NAIODr <"Voice of the People") day except Sundays end Bobecrlptloo yearly $3.00. Mf Dopisi Ores poč plea In oeebaoeU m ne prtottnjojo. Danar naj M blagovoli pošiljati po — Money Order, naročnikov prosimo, da m nam tndi da Mtreje najdemo naslovnika. la poUljatTaa naredite ta aatfevj -fi L A • N A B 0 D A" n CVrrtlaadt *t Hew T< Telefon: 4d87 Portlandt. Prihodnji mesec, Prihodnji tnewe l>o odločilo, ali so konča sedanja vejna to poletje. . J Nit zahodnem bojišču so Angleži v vednem stiku s llindeuburgovo črto, do katere so se Xemei umaknili v marcu. Bolj proti vzhodu napadajo Francozi one nemške če-!t*, katere sn v ozadju, Angleži pa napadajo v ospredju. Ne in«-1 imajo močno utrjeno črto, kakor so jo imeli pr» j. Ako bodo Nemci oslabeli, se bodo morali še dalje u-makniti proti Renu. \> prostovoljno, temveč prisiljeno imajo Nemci težko stališče. Ako se bodo umaknili dalje, se ubranijo, da n« ho prebita njih bojna črta. Ako pa Francozi in Angleži prebijejo bojno črto«— v obih slučajih je vdarjena nem >1 a voja-ka disciplina. Nemški ponos, vajen dosedanjih /i,;ag in splošnih uspehov, ne more prenesti ne umikanja ne poraza. Francozi in Angleži so 1915 zasledovali isto taktiko Kot danes. Pričeli so dvojno ofenzivo proti Loos in Champagne, pa niso imeli uspeha. lf)16 so Francozi in Angleži opustili posamezno in ne-odvi-uo bojevanje in so navalili na Nemce skupno. V juliju -o pričeli ofenzivo ob Sommi. Po petmesečnih bojih vinen bojev prihodnjega meseca. Tu bomo kneli lepo primero z boj^ lanskega leta. Ako Angleži zavzamejo pred prvim julijem Douai in Francozi Laon, tedaj l>o to zasenčilo cele zaeznivške letošnje uspehe ob Mozeli. In celo bodo Nemci prepričani o izidu — vojne. I^-erokovanja so vedno drzna, toda pogoji za zavezniške us]>ehe so veliki. Cesar je svojemu sinu čestital k "uspehu", katerega so dosegle njegove čete proti zaveznikom. Kaki so bili ti "uspehi", vemo. Med tem prihajajo ruska poročila iz Petrograda, da so Nemci umaknili svoje čete iz Rumunije in da se pripravljajo na napad na Petro grad. Iz Libavc je že odplulo močno nemško brodovje, da prične prodiranje proti ruskemu glavnemu mestu. Ako bodo Nemci imeli uspeh, da bpdo prišli Rusom v bok, potem se lahko reče, da bodo dosegli svoj namen. — Hindenburg še vedno obrača svoje oči proti vzhodu, ker upa na ta način doseči separatni mir z Rusijo. V Rusiji so zmešnjave in nemški agenti porabijo vse svoje sile za intrige. Ni izključeno, da ne bi Nemci proti Rusiji dosegli svojega namena. More se celo zgoditi, da zavzemejo Petrograd in Mosk\%i bo zopet rusko glavno mesto, a sedaj se še ne more z gotovostjo reči, kaka je v Rusiji korupcija, katero je i>odedovala revolucija in sedanja ruska vlada. Med tem, ko Angleži in Francozi na zapaduem bojišču neprestano napredujejo, se ima Nemčija boriti pro ti nemirom v svoji notranjosti. Municijske stavke so bile sicer odpravljene vsled koncesij in s silo, toda nezadovoljnost med narodom še 11 i odpravljena. Toda bliža se poletje z malimi zalogami > iveža. Mogoče bo držati Nemčijo do tedaj še skupaj, ako bo Hindenburg imel v svojem prodiranju proti Rusiji uspehe in ako ne bo predrta francoska fronta. Ako pa se prenese sedanji položaj, potem ne bo živ-Ijenskih težav do *ime in morda celo do pomladi. Z a Nemčijo so prišli odločilni trenutki. Ako vzdrži, dobro za njo; ako omaga, je izgubljena. Brooklyn, N. Y. Vabilo k prvemu koncertu, k: ga priredi •Zvon" dne 28. aprila it. 1. v češki D. A. Sokolovni, 525 iztočita 72. ee&ta, New York. Začetek ol» 8. 30 /večer. Vstopnina 3.V. It bratske naklonjenosti sodelujejo: Koncertni pevec barito-ni*t g. Rudolf Troit; slovensko pevsko društvo "Slavec" iz Ridgewooda: Jugoslovanski Tam-bura&ki Zbor; hrvatski lamburc-ški klub ' Dalmacija"; srbska pevska društva ' Jan llus*' in *'Ciiisle"; Hrvatski Sokol {dame in gospodje v sokol skill odo rah) ; čt«ški Delavsko-Amariški Sokol (pevski odsek). Na programu: Slovenska arnet-iin m narodna pe1or ima njeno stvar. Krasotieam pa klice k«j zoper postenost moje osebe, mo: na veselo svidenje! naj pride drugi teden v maju v J Zdaj pa pozdravljam oStatelje soclnr.isko dvorano v Pittsb.irg, našega lista "(»las Naroda*'. Slo-Kans.. kjer se bom borila za svo- venci, naročite se na ta list. ker bodo svoje osebe, da sc bom reisrta jc najprvi v tej obljubljeni de-zaktmskega pekla, v katerem seru mi- Kaj več prihodnjič. Naročnik. Ljudevit Gaj. živela 14 let in 4 mesece, pretakala solze in si želftla smrt dokler me ni rešil vlak. ki me je odpe-j Ijai in me rešil suŽnosti neotfsa-| nega moža. ki ni verovnl v niči drugega kot v žganje ;n pivo.! Družina naj bi po njeiro\#::i une- Qaj nju živela od sv. Duha. Il80fl \ Prosim one rojake, ki morejo oC.e'Je bll 2jravnik in jred svetom doka.7ati. j«» bil rojen dne S. julija Krapini v Zasrorju. Njegov Poctni dnevi t Chic&ro. CLicaffO, UL. 26. aprila. — Pel največjih hotelov je skl«nilo, da hodo vsak teden en dan kuhali hrano. V petkih ne bodo tcrviraU mesa ica dan. Potopljena ameriška ladja, Washington, D. C.. 26. aprila. — Podmorski čoln je potopil ameriško ladjo "Pere? Burdsall". Posadko je rešil nek patrolni čoln kmalu po potopu ladje. Lorain, Ohio. Moram se oglasiti v našem cenjenem listu "G-la« Naroda", aa bodo vedeli naši rojaki po Širni naši novi domovini, da še živhno tukaj v Lorainu, dasi prav tezkt ; to pa zato, ker nas draginja tako pritiska, da res ni čudno, da se tako malo oglašajo dopisniki U tukaišnie naselbine. Naši tukajšnji šolarji iz naše farne šole so priredili zanimivo igro. katera je imenitno uspela v splošno -zadovoljnost. Pokazali šr naši učenci, da so zmožni za bolj velikega. Posebno njih modri •nastofpi so res nekaj izvrstnega, le želeti bi bilo, da jih večkrat vidimo »a odru. Mislim pa. da bi bilo najbolje, da na našem lastnem odru. ne pa pri Mažarju. Zato pa, Slovenci, deluj mo roko v roki, da se prej ko mogoče u-resniči ideja, katera sc je pričela Ln ki tako krasno uspeva. To jc naš Jugoslovanski Narodni Dom. Poglejte, rojaki, kako nam ga je zelo potrebno. Namesto da bi denar. katerega žrtvujemo, ostal narodu. gre pa k tujcu, katerega še nisem videl s-toriti niti enega koraka za naš narod. Zato pa naj ne bo nikdo nasproten. Posamezniki sicer govore: "To in to nam bi bilo treba poprej!" Seveda je potreba marsikaj, zato pa naj jie imata nicd nami prostora neslogi: in pa prepir, potem bomo vse brez dvoma lepo izvršili. Delnice smo prejeli zadnji te den iz tiskarno dovršene in iz Co-lumbusa pa postavno dovoljenje da lahko poslujemo in da se nam ni bati kakih neprilik glede poslovanja. Obenem bi pa priporočal rojakom, kateri še niso delničarji Doma. naj vendar enkrat izprevkiijo potrebo istegg. Kakor som orne nil. vprizorili bo igro t tuji dvorani ter plačali za dvakrat, kakor je meni znano. $50—60. Kdo je imel največji dobiček od igre? Mislim, da ni težko uganiti, kaj!: Zato deiujmo za Dom! Kateri je zoper, pa ga prosim, naj ne podira, kar drugi kot pridne bnčele skupaj zidajo. Pozdrav vsem Slovencem sirom ne ve domovi ne. John Ivančič. Indianapolis, Ind Prisiljena sem odgovarjati nekaterim radovednežem. Jaiz, Alojzija Toniee, sem se 28. marca -pod šerif o vi m nadzorstvom s petimi mojimi otroci odpeljala iz PettsJmrga, Kans., v Indianapolis, Ind., kjer sedaj delam v livarni za $1.35 na dan, da skromno preživim sebe in svojih pet nedoraslih otrok. Naj bo znano vsem, da je moral biti velik vzrok v zakonskem stanu, da ga nisem mogla več prenašati. Prišlo mi je na uho, da nekateri pravijo, da sem pobegnila z nekim drugim moškim. To pa je zoper poštenost moje osebe. Z izpričevalo m tukajšnjega županstva lahko dokažem in tmli Frank Žnnta in njegova žena bilko izpričata, da sem sama doapela do njih. Hvaležna jim imel priliko že v mladosti spozna-. , vat ljudstvo, poslušal jc njegove tu m brez napak, tudi jaz ne pravljiee in pesmi, ogledaval nje-Slišala sem tudi. da je v Frank-,trovo lložo in živijenje, do srca mu linu. Kaais.. nek vdovec, katerega je SCj,ala nj^ova revščina in za-lmena m treba imenovati in knte- pilščenost. V Krapini se je pripo-rega zona je morala v zgodnji vedo vala pripovedka o Čehu, Lehu mladosti zaradi njegove surovo- in Mehu, pradedih češkega, polj-sn v prezgodnji giob. Ve po- skeffa in ruskega naroda, katero znam ga osebno, pa sc je govori- „am*je zabeležil tudi Ljudevit Gaj lo, da mi je on nad vse. Jaz o xe morerrio ^ tu spušeati v oceno njem prfv nič ne vem in pa on o zgodovinske vrednosti omenjene meni ne. Najbiže jc to bila samo pripovedke. Ako zasledujemo nje-novica za prvi april. , ne virc ^ nam vriva prepričanje. /daj sem jaz. prihodnjič bo pa aa nima nobene zgodovinske potikal era druga, ko ne bo več mogla laffe in da najbrže tudi ni izšla iz prenašati moževega bičanja. — namia v knji?0> ampak (lil je 0. Kdor ima kaj posebnega z menoj. bratno nastala polagoma umetnim n»j .pn.de v sodnijsko dvorano v potom in da je potem iz knjige za Pittsburg, Kansas. , šla med ljudstvo. Mogoče pa tudi. Alojzija Tomec. j ^ ui0h Ql nikdar živela med ljud-, stvom. ampak da si jo je tudi Lju-Chicago, 111. devit Gaj sam konstruiral po knji-Ne bom opisovala delavskih ževnih virih. Na vsak način so pa razmer, ker so enake kot drugod; razne žive narodne pravljice in tudi draginje ne. ker je z vsakim pesraif opazovanje ljudskih se- m onem vtvja. navad ter pogled na njegovo bedo Omeniti pa ho< em in izraziti in liesret-.no stanje naredili globok svojo hvalo, da so nas naši igralci vtisk ua miade{ra, živahnega in dne 22. aprila zopet pripravili do nadarjenega dečka, popolnega smeha: vprizorili .*> Svojo mladost je opisal Gaj v namreč v cerkveni dvorani dve a%ntobiografiji med 1. 1851, in 1852 onodejanski igri: - Francosko- torej v času ko jps že ne bpez llje. pruska vojna * m ' liucek v stra- ^e krivdc, zatemnela njegova Moram rK-i, da obe igri sta slava m so se nj0£rovi r(>iaki in redili vsem v zadovoljnost. tovariši obrnili o«l njega. Raditega Igi-alei m igralke, namreč g. Ivan no smemo tej avtobiografiji pri-Cemazar, Mraka Nov:na, gdč. pisovati absolutne vrednosti. Zora Janež, g. Ivan Tršelič, gdč. pak ima ^jj pomen 3astne Ana K en ur in g. Frank Sehonta logije. vsi v igri Francosko-pru&ka Z devetim letom se je pričel tu-vojna , zasluzijo na tem mestu di latinskega jezika. V za- pohvalo. zato ^ast jim! Tudi igra četku ni čutil k temu veselja, ,k> l>ueek v strahu ' je bila lepe. zneje se je pa poprijel ueenja z vc-Moram povedati, da kakor inož loko vnemo, ker je mislil, da bo po postavi Je bil imenovani Bu- ^^ v ]atillskih knjigah bolj ob cek (g. Ivan Zupan), boječ in sirno opisane one pravljiee, kate-stralioipeten, bal se je vseh, še re je ^ mod ijudstvom. Z veliko svoje zenc (ga. Marija Blaj), ka- ]lvaieinostjo se spominja svojega tera ga je aa njegov prestopek učitelja o. Evgenija Rabiča, pred-n at epi a s kuhalnico. Vsi ostali. s-tojnika frančiškanskega samosta-namree g. Ivan Šimenc, g. Frank Iia? ki ga je UŽU latinščine in lir Kosmač m g. Ivan Gradišar, so vaščine. V samostanki knjižnici je igrah nad vse povoljno, kajti nažel milogo starih latinskih knjig, vsakdo se je moral smejati, če je med njimi je pa našel tudi rokopis-tudi bil žalosten. | u0 kn;jig0 llokeffa 0. Sklenskega Zato le pripravite se zopet kaj ki ^ obsegala popis zanimivosti kmalu, prav radi bomo zasledo- njegovega rodnega kraja in o drn-vah vaš naatop. j „[h jUff0slovanih. I ozdravljam ^vse Slovenke in Tu se jc seznanil s poljskimi in češkimi kronikami ter je sestavil V Karlovcu se jc seznanil z ljudmi ''starega narodnega kopita" in je poslušal njihovo govorjenje. Toda sam je še vedno pisal v svojem zagorskem narečju. Čital je Kaeič-Miošicev "Razgovor ugodni naroda SI o vinskega \ ki je bil izdan prav iste«;a letii uanavo v I>tibrov-iuku in je tudi spoznal ">ladkost ; in «l«>stojnost ilir^keffa jezika". -Kmalu potem mu je umrl oče in jesen je preživel doma pri materi. Te-1 ga leta je objavil tudi prve svoj.'j pesmive v zagrebški **l.uni". Tega leta je nemreč v Zagrebu pri-j čela izhajati literaturna priloga k "Airramer Zeitung" ikk! naslovom: "Luna. Agramer Zeit-sehrift", ki jc prinašala tndi pe-smiee in sestavke v hrvaškem jeziku. V šesti številki je prišla v verzih "Vganjka" s potlpisom J. R. K. .Josip Romuald Kvaternik . v enajsti |>;» ""Kršitev 1'gatijke" istotako v verzih in z akrsotihoni 4* Hrvatska s podpisom Lud.i Gay. Verzi so obakrat slabi, tola1 zanimivi so raditega, ker se v njih izražajo že mi>li, ki so bile ptrtlej' Gaju vodilne pri njegovem j;iv-nem delovanju. Ljudevit lia.j je bavil v mladosti neprestano z mislijo, da bi napisal obširno in znanstven«! zgodovino svojega nftroda. Raditega ie Oilšel po končanih za dnjih šolah v Karlovcu na Dunaj, da ln tu po knjižnicah in arhivih zbral gradivo za svoje delo. ter .>«• j«* vpisal na filozofsko fakulteto. Toda na Dunaju sc j * čutil osamljenega in tudi zdravje mu je preveč nagajalo. Raditega se je preselil kmalu v Gradec. Tu je našel krog. kakršnega je potreboval, in tu so se razvile vse njegove ideje, ki s(» «_'u potem vodile pri delovanju v domovini. hu bili am-apo- S1 o vence sirom Amerike. Marija Oblak. Josip Skarabot. Tooele, Utah. v petnajstem letu, ko je bil v peti 'šoli, knjižico: "Brevis deseriptio South Chicago, 111, i^ Krapinae" ter jo je hotel dati Tukaj -prav dobro delamo. Če- v tisk. Toda takratni zagrebški ravno so se živila podražila, ven- cenzor, bivši jezuit Klohammcr, jo dar se pohvalimo, kajti družba je prepovedal, rekoč: "Otroci naj nam vedno povišuje urno delo. se uče, ne pa pišejo knjige". Tukaj sva rojaka in napredna.' Višjo gimnazijo je študiral Lju-Oba sva Vipavca. Mnogo je tukaj devit Gaj v Karlovcu. Tu je bil tudi Primorcev, s katerimi se več- njegov ucitej nemški frančiškan krat malo prepiramo zaradi poli- Iloerman, ki je bil tudi cenzor tike. Oni hvalijo avstrijskega cc- knjig. On ga je navdušil, da je pre-»arja in ljubijo Avstrijo; mi pa stavil svoj prvi opis iz latinskega pravimo, da nam je ljuba pro- na nemški jezik, ter ga je izdal 1. at ost in da smo veseli, da smo od- 1826 pod naslovom: — 4'Die loaili avstrijski suženjski jarem. Sschloeszer bei Krapina sammt ei-Ewiva la liberta! nem Anhang von der dortigen Ge- gend in botaniseher Ilinsicht von Ludwitj Gaj, Hoerer der zweiten , Ilumanitaetsklassc. — Karlsta«lt, Hočem nekaj sporočiti iz naše 1826." — Knjižica šteje v šest-male slovenske naselbine Tcotile. najsterki 36 strani. To je bilo pr-Tukaj nas je le par slovenskih vo delo Gaja. rodbin. Živimo med mormonei ter j Iz njega se je že razvidela smer se z njimi dobro razumemo; med poznejšega voditelja hrvaškega nami ni nobenega prepira. Zago- naroda. Za moto je vzel verz iz ta vi j am, da so morinoaiei. še pre- Osiandra: Junaki prejšnjih časov cej dobri ljudje. |so izginili. Njihovi sinovi lzumi- Omeudti mor»m tudi iz delav- rajo kakor oni in drugo pleme na-skih krogov. Dela se z vso paro satja; narod je podoben brezda-Slovenci smo zaposleni vsi v rudo- njim in vedno se dvigajočhn valo-topilnici; res ni posebno dobro vom morja." delo, pa vseeno si zaslužimo vsak-j Spis ima dva dela. V prvem o-danji kruh. Ali tudi draginja jc pisuje gradove okrog Krapine. Vi-velika; vsaka mala stvar je za di se, da je že poznal dela Mavra polovico dražja kot je bila po- Orbinija. Omenja pravljico o Ce-prej. Sam ne vem, kako se bo ži- hu, Lehu m Mehu in govori o vza-vilo sanaprej. , jemnoati vseh Slovanov, ker so vsi Sporočiti moram čit atelje m po potomei onih pradedov. V drugem bom do smrti za njihovo prijaz Jfiirni Ameriki, -da se bo nafia na- delu opisuje rastlinstvo iz krapin-jnost, pomoč in tolafto t mojem aetbina posušita, pa ne od solne a, «ke okolice. NAJBOLJA TRGOVINA OPOJNIH PIJAČ V AMT.RTKT Naročite vse pijače pri n&s po pošti Ekspres vam jih prinese v liso ^ ' ' " fe V P Rd. rž. YHiiskey., $2. $2.50 $300 Beli rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Rum (rdeč)......$2. $2.50 $3.00 Gin ali brinjevec. $2. $2.50 $3.00 Kimel............. $2, $2.50 $3.00 Anisette......... $2. $2.50 $3.00 Rozolijo......... $2. $2.50 $3.00 Vinski špirit..... $3 $3.50 $4.00 Vina sladka ali kisla.......... $1. $1.50 $2.00 Pišite po natančni cenik whi-skeya, vina. okrepčujočih pijač itd. Plačamo prevoz pri vseh naročilih za $5.00 ali več vshodno od Mississippi reke. Naročite tiskovine, zalepke, zidne koledarje, kupice za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno z naročilom. Denar pošljite po pošti ali v priporočenem pismu. G. F. ZARUBA & CO. 813 THIRD AVENUE. Den. G. N. — Pittsburgh. Pa. REŠIMO SLOVENSKI LAKOTE! NAROD ZBADAN JE V KRltU. ZBADANJB V HRBTU, ens vspeino sdrsvllo. imenuj s ki s« REMO t UČNO ZDRAVILO PROTIPROTINSKO Ens steklenica stsne en dolar, tri steklenice $2.80, iest stenlenie, vtpeano in po-pslno sdravljenje celo pri sanemarjenih slučajih, celo sdravljenje atane $5.00 i po štnino vred- "VI lahko pliete meni i ozirom na katerokoli bolezen in prejeli boste najboljše pojasnilo in ostalo bo popoluo ms tsjno.11 NAROČILO. steklenic REMO PROTI PROTINSKO ŽLIČJNO ZDRAVILO in priložita $---tn ^— sentoT, Ime------------- KssIot___________ Tem potom nsročsm.. _ Norveški minister je odstopil. London, Anglija, 26. aprila. — Iz Kr.stjanije poročajo, da je topil justični minister. ki*r je vla-.lii zavrnila zahtevo tiskovne svobode. Protest. Postaja št. 15 društva sv. Barbare je na redni mesečni seji dne 15. aprila sklenilo, da podpira protest postaje st. v Moon Kun, Pa. Zdravniški eertiiikati ni>w v ki»rist sobratom. pa tucli ne glavnemu uradu. Vsak bra* mora plačati notarju L'-V za svoj podpis. Ali je i<> v ko'iM članomPotem pa mora še ])lačati zdravniku za dva podpisa ke.r ne delajo zastonj. Potem morajo tajniki tudi najrlo fxlposlati. k» r druirač«- odvedle konje, dočim so se ostali možje vrgli v jarek ob cesti pod ojačenim ognjem infanterije in strojnih pušk. Naenkrat je bilo zapazti na cesti biciklUta, ki j«* bil na videz popolnoma brezskrben. Ko se je jk>-stava približala, smo zapazili, da je bila drobna deklica, z razpetimi lasmi in košarico, ki ji je visela raz batanco. Šla je mimo nas s prijaznim smehom na ustnih ter mahala z roko, ko so možje stopali iz jarka ter jo navdušeno pozdravljali. Trenutek pozneje, in ogenj je postajal močnejši, posebno v sme ri, v kateri je bila izginila deklica. V istem času smo prišli rudi mi v močan artilerijski ogenj. Prišlo je po%'clje. naj se umaknemo z dotič-liegu mesta. Dvesto jardov ob eesti naprej je bilo primeroma mirno, a le za kratek čas in natt) je izbruhnil tornado. Zopet smo se premaknili in zojket nas je sovražnik i/ta krni. Prišla so nova povelja. Imeli si no o ja^it i omajano črto na naši levici. Ko smo zapustili svojo pozicijo. se je dvignil pred našo fronto oblak sivih postav, ki so Navzoči častniki so se prestra še ni in začudeni umaknili. Signalne zastavice. T. Veliki trojaderuik * "Notre-Dame-des-Vents" je zapustil Havre tretjega majnika 1882, odpra-vil se je na potovanje po kitaj-iskib. morjih in se povrnil v Mtr-V potkovnem povelju jc bilo še ;&eille osmega velikega srpana isti večer: — Nemka Ženeta Au-j]«^ po šestih letih potovanja, dran s pravim imenom Preda Na- j Ko je odlomil prvo blago v kitaj — Šest mesecev — je odgovorilo dekle. Njegov obraz je kazal, da je zadovoljen z njo, kakor da bi bilo to ennanenje dobrega obnašanja: povzel je: — Ti ugaja kaj tako življenje6 polna bedra in njene obilne meče Sprva se jc obotavljala,, nato jc kaj neokusno odražale izpod gro-. rekla udauo-. bega bolo-volnenega spodnjika.! — Tako; stvar ni nič manj dol-Njena kratka jopica se je zdela goeasna kakor kaj drugega. De kakor napihnjen pas in mehko ^ kramarica — vedno isto meso njenih Rrudaj, njenih ramen umazano opravilo, in njenih rok jc tvorilo rožnato) Njegov obraz se je zdelo, da liso nad črno-žametnim moder- pritrjuje tej rcsnicL cem. obrobljenim z zlato vrvico.; — Ti nisi odtod? — jc vpra&l gd, ujeta v notranjosti angleških'ski luki, kamor je bil namenjen. Vabila jc oddaleč: "Pridite bliže,! Odkimala jc samo zglavo iu ni prilu poln. nam. a le v kratkih skokih, a v n r*"lu, neodoljivo proti N* izgubljajte uiumeije.... Zapomni naj si vsak svojega moža... . r-tavite ogenj— . Polo-\ iea r.bstaue pri tristo jardih.... Ta povelja so sledila d ni go za drugim. Nato je prišlo povelje: — Brzi ogenj, pet strelov.... Izzveneli so. Prihajajoči sovražnik se je list a vil. Trenutek pozneje, in pričel i»e je pomikati nazaj. Tam doli na eesti je bilo videti kolono, ki se je približavala. Pomoč! in francoskih črt, je dajala pomoč j je dobil takoj novo naročilo znjvi krasni fantje!" Včasih je pri- odgovorila, in infonnacije sovražniku pod pre- f$u#>ncWi Aires v Argentini in tam sla tudi sama ven, da se je obe-! — Ali si od daleč? tvezo. da obišče svojega brata. So- so mu naložili blaga za Bresil. Razne dru^e nezgode, poškod- dilo jo bo ob desetih zjutraj vojno sodišče. Stanley Washburn piše: sila temu ali onemu krog vratu in' ti poreŽem. Prisegi! Nezaupljivo je dvignil roko — Prisegam! —- Pri vsevednem Bogu! Pri vsevednem Bogu' Vsi tovariša so ga gledali m smejali. — Vinjen ni — je rekel ederu — V posteljo ga .ic treba spraviti — je rekel drugi; — brez nje- — Dobro! Povej mu, da mu je ga poj de vse narobe, umrl oče. da mu je umrla mat;, j Ker .ie imel v žepih, denarja, je da mu je umrl brat, vsi trije v gospodinja daJa posteljo, iu tova brezvertnost. viharji, vsled katc rih jc izgubil pravo «ner, skratka Najbolj tragična in dramatična vsi pripetljaji, vse nezgode morj:i situacija, kar sem jih kdaj videl,!«o branile uoinov temu normami bodisi v tej vojni ali. kaki drugi, skemu trojademiku, ki se je vrn^l se je razvila tekom zadnjih dni ob- v Marseille s trebuhom polnim rambe Varšave, ko so Rusi na ob- od belega kositra, v katerih so upen način skušali vzdržati svoje bile shranjene ameriške konserve. ga povlekla k svojim vratom z be, popravljanje, večmesečna svojo močjo, prižeta nanj kakoi pozicije ob Narevu ter drugih obrambnih črta hpred Varšavo, Pri odhodu je imei na krovu ; razen kapitana in njegovega na- Bili so slabo opremljeni, pri- mestnika štirinajst mornarjev, manjkovalo jim je živil in muni-j osem Normaiidincrtv iri šest Bre-eije in razen tega jih je sovražni t once v. Ob povratku mu ic ostalo tudi nadkriljeval glede števila. le še pet Bretoueev in štirje Noi-Šele sedaj, ko prihaja na cian mandinci; eden Bretonec je umrl resnica glede razmer v Rusiji, jc spotoma, na mesto štirih Norman širšemu svetu mogoče razumeti. • dineev, ki so izginili na razne kaj so pomenili ti zadnji dnevi v čine, sta bila spre je?t a dva Aroeri- Varšavi. i kanca, eden zamori in eden Na fronto so poslali vsakega, ka-jvožan. ki so ga najeli nekega veteranu so mogli dati Rusi puško čera v neki baoiici v Singapore, na ram«-. I)an2adnem so priliajalc Velika ladja, ki jo jc vlekel mal proti njim nove formacije in dan parnik, sope« pred njo, je poizeht za dnevom je bila manjša njih od-i$ opravljenimi jadri, jadrila kri-porna sila proti nemškemu artile- žem v janiborovjiL, preko zadnjih rijskemu ognju. ostankov večjega valovnega hrb- Bil sem več ur na narevski fron-j ta, zaginjajočega polagoma. v na-ti. Bilo je zadnjega julija letajs-tali tišini, plula je mimo gradu. 1915. Rusi topovi so skoro popol- d*lf, nato pod vsenii sivimi čermi noma utihnili radi pomanjkanja ■ ladjedelnice., ki jo je zahajajoče municije. Prikimala je na isti način. -- Odkod ? Zdelo se je, da j»ce, da zbina. enem mesecu, na lega irski mivlLei. v prosincu 1883, pred tremi leti in pol. On je čutil, da mu polje vsa kri po telesu in je bil nekaj trenut kov tako ves prevzet, da ni vedel, kaj bi odgovoril; nato sc je domislil in je vprašal: — Ali veš zagotovo? — Zagotovo. — Kdo ti je povedal? riši, tako pijani, da so komaj stali pokonci, so ga potisnili po ozkih stopnicah do sobe ženske, ki ga je sprejela takoj in ki je ostali pri njeni na stolici. ob vznožju krvo-sramne postelje — tam jc jokala ž njim do jutra. Težave v Švediji. London, Anglija, 25. aprila. — pajek, ki vleče plen. večji od nje- spomine, nato jc zararmrala: ga samega. Mo^ki. ki mu je ve-' — ta Perpignana. ijal ta napad, sc je naiahko ustav-l Bil je zopet silno zadovoljen m IjaJ; drugi so obstali in gledali, rekel: on pa je omaliovial nvrd željo, da' bi vstopil takoj, in uno, da bi še' nadaljeval to sčegetajoče še tanje.' Ko je ženska z velikim naporom' spravila mornarja že do praga' svoje soh«i. kamor jc silila ceLaJ tolpa za njima, je za vpil nenado- pristana in vse.' ma Celestin Duelos, ki je hišo do| — Potoval si bro poznal - "Ne tjakaj. Mar- sveta ? ehand, to ni pravo mesto!" j — Gotovo, prej dvakrat kakor Pokoren .temu glasu se ie oni z enkrat. — Ah, res? Zdaj je vprašala csui: — - In ti si mornar? — Da, srček. — Ali prihajaš od daleč ? - Ail, da! Videl sere de/.ele. morebiti okoli Položila mu jc roke na ramena 1 Voditel-» švedskih socialistov, m mu Je pogledala na dno oči: »J*1^ Kranting, je izjavi! sle-— Ce mi prisežeš, da np izda.š: ' nikomur ? — Prisegam! — Jaz sem njegova sestj*a * Njemu jc ušlo njeno ime nc-t hote. ■— Fanifta * Znova ga je gledala nepremično, nato je se peta! ti. prevzeta awa, je bil v Palestini raju jen iu ga i>ogrešajo. Bonar Law ima štiri sinove in dve hčeri. robatim sunkom otrese 1 vsiljivke Znova se jc zdelo, da se obo-]Pev vc^potanie s oe-stmi ni t>od čim «o prihajale vzdolž eele ulice'80111: pred njimi druge žensko izza s v o-j — Ali si srečal mnogo ladij na jih durij, odkoder jih je privabi! svojem potovanju? petja I Čutil jo jo ob sebi, naslonjeno •hrup mornarjev, m jih obsipale s hripavimi glasov i t-cr vsakovrst Mnogo, 5avek. — Ali nisi videl morda slučaj- i solnce zagrinjalo v zlato meglico, Z neomajno enakomcniostjo so in jc zavozila v stari pristan, kjer razbijali veliki nemški izstrelki s0 vrstijo bok ob bok vzdolž po-ruske pozicije. j mola ladje s celega sveta. Videl sem municijske vozove, ki povesane z vt-likimi, plavajoče iu so prihajali iz daljave dvajsetin nihajoče v vseii oblikah in ustro- nimi dbljubami. Na ta način so sc no ladje ' Notre-Damc-des-Vents' ? vedno bolj i*azbnrjali med slad-1: Zasmejal se je: k a njem in vabljenjem, ki jim je' — Še prošli teden sem jo videl, donelo nasproti iz zbora sveČenic® ( bia je prebledcla. vx;i kri ji je ljubezni skozi celo ulico pred izginila z lic in je. vprašala: nanj, gorko in prestrašeno, svojo i sestro! Trdaj je rekel čisto tiho,j v strahu, da bi utegnil kdo slišati,; tako tiho. da ga j** slišala: • maja SE VRŠI DRUGI IZLET NA FARME V ST. HELENA« NORTH CAROLINA. St. Helena, N. C'., le/i \ bližini še ona jedv.: j velikega mesta Wilmington, N jC.. iu tu imamo še čez sto izčišče-— Vraga! To sva napravila le- nih in razoraniii farm. Zemlja je mi. in med podlimi kletviuami. ki so jim prihajale na iLse^i izmed zbora za njuni, izmed zapostavljenega zbora prevaranih. Zdajpa-male'i^daj so srečali drugo trumo, vo-i Žare«? Prav zares? — Zares, kakor pravim. — Gotovo lažeš? On je dvignil roko: — Pri vsevednem Bogu! jc jake. ki so korakali in bili s pod-''rekel. kovanimi podpetniki ob tla, dni-j — Torej, ali veš morda, da je Duel os še vedno n a milj v ozadju, s šestero konj v d i-' kakor gozd v tej preozki ka- ge mornarje, posamezne meščane, f'elestin vjem galopu, da se je moglo na-si- duuji, polni umazane vode, ki se. in trgovsko uradnike. Povsod i so ladji ? t it i lačne topove z municijo, ki je dregajo in prerivajo v njej v soku se odpirale nove ozke uličice. 1 Bil je presenečen, nemaren m po delo! V eni sekundi so se ji oči žalil« s solzami; jecljala je: — Ali je to moja krivda? Toda on je zaobrnil takoj: — Torej so umrli? — Umrli. — Oče, mati in brat? — Vsi trije v enem mc>ccu. ka kor rem reklo. Ostala sem sama-*0 IlLso prodane. i izbrana najboljša in razdeljena v ' farme po 10 in tudi več akrov : Tukaj rodi vse. in sH*er S mescev v letu. Podnebje je zdravo in prijetno, ker nikdar ni prevroče in me preanraz. Dobra pitna voda. Od že preje označenih farm so prodane št. f), 11. 12, 19 in 44. Tu zdolaj opišemo .-opt-t par farm. ki in drugega nisem iiuela kakor nekaj cunj, ker sem morala izpla Farma št. 16. — Izvt^tna mala farma, obsegajoča 10 akrov fine prihajala od ure do ure na fronto.i pljuskajocih valov navidez umri- razsvetljene z nejasnimi svetilni- predno je odgovoril, je hotel j zdravnika in trojni pogivb čati s pohištvom lekarnarji. Lepo ' .______... , ; i;;,.n \i barvana obsipano neprestano od šrajNielov. ni rani trebuhi posaiueznih ladij, j ki. Hodili so še vedno po tem sta Prihod vsake sveže zaloge mu-. Notre-Dame-des-Vents" se j<\ rinskem labirintu, po teh umaza-nieije je pomenil dvajset nadalj- ustanovil med italijanskim bri-juih tleh, krnlf-r so se c<-dili smr-nih minut ogenj in nato zopet dolg; jn angleško goeleto, lu s* \ deči odtoki med. tem židovskem, odmor, dokler ni prišla nova za-' se umaknila, da bi napravila pro J polnim ženskega mesa. loga. rrtor svojemu tovariša; ko so bile Pc a p da pe ftieje ie prišlo povelje Ob ivtein trentttku pa cesti majhna procesije deklica z ranjenim rami. doeim je r. d ruta naprej svoje precej Sledili so drugi ra- PresletLki meti prihodom mum- nato vse formalnosti pri cotniu cije so postajali vedno daljši iu skeni in pristaniškem uradu končno ni bilo več videti municij- polnjene Končno se je Duclos odločil: ti?ta\*il se je pred hišo zadosti pristaniškem uradu iz-j vabljive zunanjosti ter je vstop*! , je kapitan privolil, da's eelo svojo četo. JU. 1)< 1 jc s srečnim smehom r>ti mladeuieu ob svo-naši ljudje so takoj ji pomagajo. Povr mu se potisne skozi ro-tvori preeej dobro no- iK'kliea j«11 % hvaležnim smehom odstopila svojeera varova-uea ter se nato z zahvalno besedo na ustnih zgrudila na tla. Po njenih svetlih laseh je tekel droban curek krvi. Ranjena koj v pričetku svoje vožnje, je iz\ ršila svoje delo usmi Ijenja. prinesla je svojemu brani hrane t bila zbrala krog ran j* ne deklice. Na to je Ktopil raz konja ter se sklonil nad deklica. S prst i leve rok«- jV raztrgal rokave njene bluze. I/pori tega blaga pa jc potegnil dva kvadratna kosa pisanega »blaga. ki sta h Vi a oba opremljena z skih vozov. mineta dve tretjini moštva preži Nato, v času. ko bi bil dobro o-| veestme«ccna plača jc sla t>o .. J J • hrupnim mestom, polnim trus-a, V veliki kavarniški dvorani so . , _ iso obnašali kakor pravi gospo- Ko ne zaeutalo onih deset mor- , .. . . .. r m i . J........ . . datgi «ter so gledali s poimloval- n.irjev, ki jih je utibalo idohc zc „ . . . , . J ' J J lum ot^esoni preproste stalne go- <»"te, lu so zasuli male mizice po kotih, kjer je tekala ena izmed deti naprej. — Ti ga poznaš? Zdaj je postala ona nezaupna. — Oili, jaz ne! Neka dru-ga ženska ga pozna. — Ali je ta ženska odtod? — Ne, is nasprotne strani. — V tej ulica? — Ne, v drugi. — Katera ženska? — Ženska pač, ženska knkor jaz. j uekaj mesecev, da so v pristanu, so začeli korakati prav počasi, ! obotavlja je se kakor bitja, ki se . ne čutijo doma, kakor da so se mest že čisto odvadili, po dva iu In kaj hoče od njega ta žen vem. kaj imata skupaj! Pogledala sta si na dno oči, kakor da se hočeta prejx>znati, ter sta čutila in uganila, da so dvigne med njima zdaj zdaj nekaj velikega. Povzel je: i %. . | . , . ... i — Ali bi jo mogel videti — te deklet, ki so bile proste, oblečena' ,, prikup ZaJljiva liLša. Mala šupa. Na pri-: j južnem kraju ob glavni cesti, leg i k »sta je. Vsa z»nnlja je izčišee-na rn kakih osem akrov jc izora-nili, en del zasejan in to zemljo se ena prvo sem se vdmjala za deklo ori gospodarju Cacheux, pri onem šepaveu. s?ii ga poznaš. Tačas sem imela natanko Šestnajst let,,1"11' cn odvojen sprevod, ^ ™ bojnih polja kot sem jih videl jaz.!čan in premeten dečko, ki je P«^nožen za ravnotoliko ^^'prme-de^Vents-^ ' pokritih z mrtvimi in ranjenim i. I povedoval ostalim, kadarkoli sot kolikor je bilo gostov, na stopni-kateri so padli, ker jim ni dala Utopili na kopno. On je ume! uga- Dol«° so topotale štm noge, neodgovorna vlada orožja za boj, niti dobra mesta, zkgosti komu ^kega para po lesenih stopni-1 bi ti prijatelji miru gotovo vrgli katero na čisto svoj način in so ^ I>r,xlno vs? ta, svoje peticije v koš ter prosili po-i ni m<-šal preveč v prerekanje, ki doJca skozi J s!ance in senatorje, naj .sprejmejo! nastaja tako pogosto med mor jozka kl so vodila k posii- l»ostave, na podlagi katerih bo ime ! narji v pristanu, A če jc vsplam m*7;lum so"am- j — No, v Marseille pač! Ona ni mogla prikriti notranjc- la vsjij mlada generacija priliko:ted, tedaj se ni bal nikogar. boriti se z orožjem v roki. To poletje sem bil gledal bitko, v kateri so izgubili Rusi 30,000 Nato so se vračali in so pili, pa ga navala: — Zares? — Zares! — Ti ga poznaš, Dnclosa? — Da, poznam ga. Obotavljala se je še jiekoliko, manjkalo. Tam sem napra ko neumnost. Človek je taka ži-j vina, dokler je mlad! prišla za deklo k notarju* ki me jc tudi zapeljal in me spravil v neko hišo v Havre; njega nisem videla več; tri dni sem prebila;cesti^blizu postaje, e brc/, vsake jedi in ker nisem mc-j c* v fino ( gla najti dela, sem zašla v to hišo!OKtal° ** .dobra ^mlja, kac šal malo kramljati. Misli so nr.i mikali počasi naprej, popevali in se grohotali, v žgani že od same bližine teh proetituških ječ. Tupatam se je pojavila globlje — Cemu? nekoliko uhajale, se odmikale. pa I — Da ti mine vino. Potem bom se znova vračale in nato so zopet'govorila s teboj. tginile, ne da bi se mogel natanko spomniti, kaj jc hotel pove- v veži za drugimi vrati, ki so se dati. mahoma odprla in ni so bila prevlečena z ru(javim usnjem, bujna, razgaljena deklina, ki so se njena ali si že dolgo tukaj T Sraojal se je in ponavljal Izpil jc pokorno, si obrisal usta z roko, nato je rekel: — Torej? Jaz poslušam. — Najprej mi moraš obljubiti, — In drugače — in drugače — da ne boš pripovedoval nikomur, da si me videl, niti ne o tem, kar blizu pestaje. Vsa zemlja je izči-ščena le*»a. Sedanja cena je $700, toda nadaljuje se z delom in pri- jih rokah, jezdila mu je na kole-j štelo se bo š- stroške za razne na-nih, njegove razprostrte roke so prave. Pogoji: čno četrtino nase oklepale njenega stasa — in j prej in out an e k v letnih obrokih g^ej., jo jo končno spoznal, ono'v petih letih. malo sestrieo. Id jo je bil zapustil. Enakih farm je na izbero in tu-donia z vsemi onimi, ki jih je ona di imamo mnogo zemlje za pašni-videla umirati. do<*'im je 011 blodil \ ke, katero zemljo naseljeniki lali- širn dobro vladal Dvignili pa so se, ker je stari sistem slabo vladal, ker se je želeenice *lai»o upravljalo in ker sta dozorela nepotizem in sleiparstvo. Ko sem odhajal proti koncu 1. 1914. v Rusijo, je vsakdo rekel: — Po vojni se bo vse ficpremeni-lo. — I>r. Šingarov. zelo odličen deh;v*y- na polju boljše vlade, je r«'ke!: — Vsaka vojna je dosedaj ojačila Rusijo. Po krimski vojni se je pričelo iztrebljati korupcija med uredništvom. 1*0 japonski vojni *nio dobili pričetke ustavr in po tej vojni bo Rusija prosta- Spl f»šno pa se jo razširilo prepričanje, da bi bilo po vojni pre pozno. Odlični možje so bili prepričani. da bodo zavezniki izgubili vojno na Iztoku tudi če bi zmagali Francozi Ln Angleži na Zapadli, če bi se takoj ne izvršilo radikal ni h izprememii. Po takem porazu na Iztoku bi bila armada prepričana, da se jo jc izdalo. Vsaka zamuda bi imela torej za ruski narod irsodepolne posledice. Bil jo strah pred vplivom Raz put i na na usodo carske družine, ki je dovede! do njegovega od- vladala Trenutna tišina. Nato so' robno se zarotniki vrgli na obsojenega solncu. moža. Prestrašene ženske so se t Tako prelestno sladkost, tak s krikom poskrile v kote. S^rei! vspavajoč mir za krvaveče rane je bilo seveda slišati tudi zunaj. !jc prišla iskat zadnje poletje lia Prišli so policisti s postaje, ki sej obrežje tounskeea jezera ena naje nahajala v neposredni bližini, j šib rojakinj, katore ime je za ne- kaj tednov velikost njene nesreče seznanila s svetom. Toda kakor drugo, pozabili so ljudje tudi na to. Malokdo se l>o, čitajoč ime Mme dc Bessav, sporami grozne drame, v kateri je ona ovdovela Stvar sega bolj v prve dogodke revolucije na Ruskem. dvema letoma, se je komandam de I»e«say poslovil od armade. Bival je slučajno v Moskvi. da ondi dvigne veliko ded-ščino po sorodniku Verekjevem, Tem se je reklo: — Ustreljen jc bil i>es. ker je postni nevaren. — Policija sc je zadovoljila s to izjavo ter odšla. Posestnik palače je bil vendar plemenita* in bo* gatin. Nekaj časa pozneje se je poslalo ženske domov. Morda >c jih jc odstranilo, ker so imele- preveč simpatije z nesrečnim bitjem, ki jc ležalo v palači s prestreljeno glavo in okrvavljeno brado. Konec povesti je dobro znan. Pred palačo sc jc ustavil avtom o-! ki je star samec brez otrok svoje bil. v katerega so potisnili truplo, j imetje ostavil francoskemu čast-Ta avtomobil se je odpeljal s ta : niku. svojemu sorodniku. Potreb-ko liitrostjo. da mu ni mogla si?-'no se je zdelo komandantu, da ditl policija, Ki je bila med tem i sam -na licu mestu uredi vsled o-časom alarmirana. ! poroke precej zamotane stvari. Prihodnjega dne so videli de- j Sest dni je že v Moskvi in kosil je lavci, ki so šli preko nekega m o-I v klubu. Bil je sosed mizi. kjer je stu v bližini izliva Neve, v med ! obedoval knez Scvgej Komov, zelem jutranjem svitu na ledu r?ke lo sovražni državnik tiste dobe. zimsko suknjo in par galoš. ; eden izmed i »učencev za državno Informiralo se e policijo. Suk-Jobla«t. eden onih, ki bi bili radi njo in galoše se j« kmalu identi-; narodu pomagali, a so od neliva-ficiralo in mrtvo truplo Razputi-»le-žnih rojakov prejeli kot plačilo na ni bilo daleč. Policija pa je že vedela, kdo j*, bi! ubit v palači dotičnega kneza. Kmalu potem, ko se je odpeljal avtomobil, je obvestil neki član dume. ki se je vdeležtl komiplota, policijsko oblast, da je Razputln "nenadoma umrl". Najboljše poročilo pa jc bilo vendar orno, ki je bilo dano policiji takoj v pričet-kii: — Ustreljen je bil nek pes, ki je postal nevaren. le zasmeh in smrt. V teh mirnih klubovili prosto rili se jc razpočila nekega dne bomba, ki jo jc podložil še do sedaj neznan zločinec. Komov je bil umorjen in ž njim vred še šest > i ZASTONJ Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zaatruplje-t nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, meburne in ledvične teskoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urlnarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, šolčnica, zapeka, zlata, žila, revmatizem, katar, nrduha in slične te&oče. ALI TRPITE na katerem Izmed f»lel»:irji pc;t si ravno ni poznalo vseh skij zalit valiti /a svoje mest,» temu sra motnih činov Ifiazpittina, je hi-razuzdanemu menihu, je sh-dnji lo to, kar se je vedelo, popobio-vendar čutil, da mora enkral' nia zadostno, da se ga j.« splošno vendar nastopiti. Poslal je poro- zaničevalo Ln obsojalo. Častna beseda. — NOVELA. Franeoslti sptsal Paul Bourget. čilo o tej javni tzabavi privatn« mu tajniku carja, grofu Orlov ti, ki je nato obvestil earja. <)ha. Ju-nckovskij in Orlov, sta bila ««lpu-if4 na#rt. Ni se r^lkrit« lotil favorita dvora, temveč je organiziral z.t-rrrto. tla «e ga umori. To zarot«« pfi so j«- razkrilo in Kvostov je imir.il ni. dusiratno je tiapcl vs * sile. da Dotzil j. Ruski temperament pa je letat-gičcu. Prevladovalo jc splošno prejiričanjc, da je treba v intere--u dežele odstraniti Razrputma. Sploino jo obžalovalo, da se ni posrečil atentat na njegovo življenje. ki ga je v pričetkn vojne vpi i/orila neka ženska. Vse govoričenj« in razpravljanje pa ni privedlo d<> nobenega rezultata, dokler ni patriotizem velikih kne-vov. podžgan od strahu za njih mesta in dohodke, dovedel do «"*i-na. ki si ga j*- vsak želel, a si «-.a uikdo ni nj>al izvršiti. Zarote so s<- vdeleuiili trije veliki knezi ;n ti so našli energične-J na voditelja v nekom mladem princu, ki je poročen z neko v liko kjiesginjo. Ta mladi mož se je I. Narava nam nudi krajev pre-lestne lepote in ljunke nežnosti, ki se zd i nalašč vsi varjeni za to ila objemajo nadčloveške bohoti ter -dihajo vanje duha blaženega pomiijcnja. NLscm pa zase luišel kraja, ki bi vplival name kot to isku pri svojih sorodnikih ter jc no dramo, ki bi bila lahko tako Švicarskem narečju "mladega I na nekem kolodvoru kupila list "strahovita, ko bi se bila naglo, doktorja". Bolj prikladnega im.-j ki je objavil ono grozno nesrečo.] razvila, kakor je bila ona, kjer je na bi mu ne bili mogli dati. 11.»-1'darec je bil zanjo tako strašen, bil oče umorjen. .Mladenič setlcm- ileč po kolodvoru so j.- »umišljen i da je bila če/, osemnajst mescev J najsterih let. dozorel vsled skrbi, povpraševal: ''Kako jo najdem, še vedno tako potrta na živcih, in odgovornosti prezgodaj, ki j-.-'ko se vrnem? Morda pa ni »>;lo da ji nobeno zdravilo ni poma- s strahom opazoval pri materi j prav. da sem šel z doma. T.> jutro j najmanjši gibljaj. vsak ]>ogled ie bila mati bolj bleda"; ali pa: Po nasvetu neko prijateljice in vsak vtis k na mater, katero jc ču-'" Mislim, da se ne motim: Boljše , gnana vsled nemira, ki jc takoj val kakor varuh; vodel jc, da s" ji jc. Vsaj sc je veselo razerovar-vrste ljudem v krvi, želeč vcduojvsak hip lahko porodi kak groženjjala. Oj, moj Bog. da bi bila novih zdravil, prišla je povprašat načrt v giavi. le za silo boljši, da, kdaj taka, kakor je. bila pred t-m za svet, enega najbolj sloveč :h se lahko zgodi d rima nesreča. š>- .strašnim dnem!..." Kmalu sc nevrologov v Kvropi. ki je bil te-! groznejša nego prva. daj profesor v Bernu. Ta zdra - - Da v mladem srcu vzn ik ne mu je oživil di ag prizor, ki ga jc iii: silil, da je s. i. kal svoje trepalni-nik ji je svetoval zdravljenje bolj živi t«' vrste dušna kriza, /ato ni- ce, skušajoč gapregnati. Spomnil v samoti in na ileželi. Zato je - » lovolj le zunanji dogodki, za sc je namreč na umor svojega sklenila, ko se jo mudila v Thou-|to treba tudi notranjega dušnegrajočeta, ki jc bil tem strašnejši. komi. da sc tukaj naseli za nekaj r.-kpoloženja. Fran dc Bessav j.' likor bolj slu-ajno sc jc izvršil, mescev. Najeli so neki takrat pra-'bil še celo majhen eden izmed Njegov oče jc z grofom Komovim lazeče zavetišče s toliko silo, ka- zen gradič, ki jc ustrezal zahteva j onih dečkov, ki so z vršenjem govoril prvič \ klubovcm salonu, kor obrežje jezera Thoune. ob j ni m pogojem in tudi sicer je btla^vojih dolžnosti, i»o >\'ojih nava- četrt ure prwl kosilom. In v srcu katerem jc zgrajeno mesto istega! Ia vila zelo prikupna. Tu se j dali, ]>o posebnosti v oblikah. p<> oticirjevega sina sc j - vzbudiio imeaia. Čestokrat sem sedeč ob re-!nastanila nesrečna vdova s svo-|umerjenosti pri igrah kazali neko'tako strašno sovraštvo proti '/:*-ki Aar. ki se izteka z mogočnojjim sinom. Po nekaterih tednih i" prirojeno discipliuo. vsled tega'letnikom, tla bi bil medpotoma v je že kazal vpliv te mirne in zdra ' nahajal zn par h't v Oxfordu na bi v/ydr.':al na inewrn.J Angleškem Icr s«' ga jc smatralo voj« krrlege in podložit -1 /a diznega in obenem ekscentrič uradnike, ki pa tudi uiho molčrlijnega. Prav gotovo pa je pokazal ter razkrili eelo zadevo. (pogum s tem, da je dal na r^zpo- To je v resnim čuden sistem, lago svojo palačo v Pet r ograd u Polnoma obne sli. Bilo je preveč avtoritet, neod višji i h druga od druge, Nek«-gn dne w> * * Birževija Vj«'-dcmrvim čiABkom življenjepisa Ki«z-putmi. Sledil je druifi ?*»iTek in nsto tretji. Za tem pu ni izšel no-vw. Na kak način s*- je dovolilo to obja\lje«je, ni mogel uikdo uganiti, t malo jih je dvomilo. da je bil odpiact ministra S«-'--brttova in vojaikega ^>ovcljnik« v " Petrogradu. ki je siledil kmalu nato. OMvet« Razputina. Serbatov. mož dobrih namenov, je bii že zaznamovan za smrt. ker je zagovarjal splošn« koncesij« silo iz jezera, čutil, kako mi diha ta kraj duha miru v moje srce. Tam visoko se vije v širokih presekali dolga vrsta brnških sne« pikov, Devica in Bliimlis&lp dvi- ki so ga zastrupljali kakor fiksna'ined nami in našo okolico v dese-ožala in'skvi zato ni nič manj iiulrir<»ni ••»»i... . ."K. 1.. ;7.. i -t - _ - . Smrt Slovenca. potekle. Razpatm sam je slišal te govorice, (rotovo se mu jih je pri-nesl> na uho od enega izmed številnih. Ki so vsaki dan "čakali v predsobah mogočnega, da dobijo r. njegovo j>omočjo kako mastno službo. Na dan žaloigre je dobil Raz-putiu povabilo, da večerja s štirimi mladimi možkimi, s katerimi je prvje ž»» večkrat večerjal in v pi janosti iablobeid šte\4lne skrivnosti kamarile. Takoj v pričetkii je odklonil povabilo. Ni vrjetno, da je kaj «timil g1»*de namera\-a-nera umora Bil pa je vznemirjen v»deii govorie te-r sklenil <><9tati doftia. To omahovanje jc .premagala /enska. katero se je luijelo, da ga ujame v past. Pri takih stvareh je ponavadi najti žensko, ki itrra ulogo Dalile. Otresel se je svoje omahljivo-. iti, šel na večerjo, pil. se zabaval -I 'd. parlamentarne vlad«-. U svojo Dalilo in popolnoma po- — Sistem, le ustna, ecloten 'i 'zabil, da se ga je opozorilo na ne-«t« m. — je bila stalna fraia k.i;varmst. Tedaj pa ao se pojavili EiumU:. Ta je tudi mwetoval?. zarotniki. Eden njih je (potegnil earju naj sledi poti. po kateri *o revolvet ter ga položil v roke me-korakaii Burboni in Karol I. ^imL njom raste polfio ličja, v katerem se potapljajo labodi. Tu je živel pesnik Henrik Kleist. ki so ga gotovo očarala ta ljubka a obenem veličastna vrata v gorenjo deželo. Ne odtegne se temu vtisu nikdo. ki hodi po teh krajih proti Inter!aken. Komaj dobro nastopi svoj sprehod ob Aari, gotovo si zaželi, alio je miLad, priti sem, da tu na varuem skrije svojo srečo, po visoka drevesa so obdajala po Jmandanta, to je bilo njemu sinu slopje, tako da jc bil gradič skoro zdravstveno stanje matere, uda- popolno zakrit v zelenje. Nekaj čisto navadnih cvetlic, vrtnic, solnčnie in georgin je bilo vse, rcc, ki mu jc malo dane oslabil jasen razum. Toda mladenič jc bil še v dobi neizrabljenih sil. Klju!> kar je lepšalo grajski vrt. Te tej grozi si je. znal pridobiti z de »mo si misliti,^da je Sklenili smo, — je rekel, — bi dremale. Lesen most zapira daj znana, pravijo ji gradič j nosti in ki ne dela sodb o svojcih.! obzorje ozke doline in nad njim jStoekhorn. in sicer zaradi gor.1 j je sicoro vselej plemenit. Fran j ' se dviguje ljubki tounski gradič j istega inu na, ki sc dviguje nad'oboževal očeta in mater, ki staj Streho s štirimi slokimi stolpiči i njim. Hiša je bila zgrajena sredi J svojemu edim-u oskrbela, domačo pokriva '------------- —' " ' " "" *' * " njena b ■da z barvo _ _ _____y_________________ ________^___________ __ napravljen most. Sosednji zvon,Ieitaiicah, pa je stniaj ubožala injskvi zato ni nič manj iiudo zadelaj N. samo Srbe in Francoze, teni-oni iz cerkvice v Seherzlingen,jzato dala hišo v najem. Ker j« ! njega kakor njegovo mater. Za tudi Slovence in Francoze ve-napolnuje s svojim glasom praz-jbila hiša dalje Časa zapuščena, zn-J njegove čutniee ni bil ta udarec žejo grol>ovi. ki bodo ostali trajni spomeniki skupne borbe za osvo-bojenje narodov od nemške nenasitnosti in brutalnosti. — Iz prelite krvi junakov se bo raze vel a prekrasna roža svobode in medsebojne ljubavi, trpljenje in vzdihi nesrečnih žrtev te velike vojne pa bodo rodili srečno ter veselo bodočnost j u gos! o v anskim narodom. Prvi Slovenec, katerega je kot žrtev te svetovno vojne pokrila francoska zemlja, je Matija Zupani«. Dne 26. marca 1917 ob treh popoldne so i>oložili v crrob telo mladega vojaka na pokopališču v Nimu blizo Avinjona.. Umrl je v vojaški bolnišnici (Hospital Com-plementaire No. 35) na posledicah stradanja in štrapacov, katere je pretrpel pri odstopanju srbske vojske skozi Albanijo. Pokojni Mate Zupanič je bi doma iz Gribelj na Belokranjskem iz poznane rodovine. Gimnazijo jc študiral v Novem mestu in v Karlovcu. a v Pragi je izvršil trgovsko akaderaijo. Že v nežni mladosti se je navzei jugoslovanskega duha iz časopisa "Jug", katerega je urejeval njegov brat Niko na Dunaju, in je odšel pobi domovinskega navdušenja v Srbijo. V Bel-gradu je pomagal v upravi "Informacije", katero je Lzdaval (le ta 1905) Milan Plut v srbskem in francoskem jeziku. Potem je nekaj cvetlice so s svojimi živimi barvami lepšale ograjo ob obrežju. Nanje so sc obirali ljudje iz ladje, ki je prevažala ljudi med Thou-nom. Oberhofen. Spiez in St. Be- ali da tu zakrije svoje boli. Ako; ateubeng. Čolnarji so pripovedo-pa je že prekoračil dobo sladko-i vali tragično usodo Mme dc Be>- brklkUi sanj, skusil bo ob teh sta-rečastitih drevesih, ob valih potoka. ki beže hitro, kakor čas živ-Ijenja, ono hrepenenje po zbranosti na pragu odhoda v večnost, kar so naši očetje označili z mo-besedo; Retraite! Samota! Culi smo v šoli sloveče verze: TireU, il faut »onger a fairc la retiaitc... Misliti treba, da napravimo račun. Zdeli so se nam tedaj naivni. Trudno življenje nam je pa pokazalo njih globoki pomen. Zde sc nam kakor obzorje, v katerem tu živimo. Ako je opazujemo, čutimo otožno željo končati, odreči se za vselej ; iivo čutimo, kako se drobi naša d asa v tej jasnini med zebsnim drevjem in dremajoče-«u-mečimi vodami ob trii visokih go- say tujim gostom, ki so natezali oči, natikali svoja oeala, di bi prodrli v notranje skrivnosti gradiča. Toda kaj bi bili radovedni turisti, tudi če bi sc bile razklenile pred njimi orjaške veje? Videli bi bili malo ogla jena pota med zidovi in med tratinami ter ob gotovih urah žensko kakih petinštiridesetih let v črno oblečeno, ki je v spremstvu svojega sluge ali vča&ih ob strani mladega sine hodila po teh potih gori in doli. Vsi zdravniki so bili v tej točki istega mnenja: NiKoli ne sme ostati sama. V tera pred pisu se kažejo znamenja usodne Ioni moči. da se je z njimi vstavljal fiksni ideji, ki ga je nadlegovala. Zato jc nadaljeval svoje nauke in z dobrim uspehom napravil prvo skušnjo na. vseučilišču. Tudi bivajoč v Švici ni prenehal z učenjem. Štirikrat na teden se jo vozil opoldne iz železnico v Beril, kjer je imel učno uro pri nekem vseučiliškem profesorju; odtod se vračal , proti večeru d oon o v. To vztrajno pripravljanje na skušnjo se jc družilo v nje-sfovi otroški gorečnosti z ljubeznijo do matere. Sklenil je. da postane zdravnik, da nikdar re zapusti matere, da jo bo lahko zdravil. ako bi bila še bolj bolna. To je bil roman, o katerem je ta mladenič svetlih, plavili oči sanjah sprehajajoč se med bujno dišečimi lipami po drevoredu v Stockhornu. Zamislil se j?, da je v bolnišnici na kliniki in da pro- diagnoze in uidejo težko tudi učujc znanost, katero bo posvetil bolj indifcrentnim ljudem. Tem ženi. ki se jc prezgodaj postarala manj se je pri tem mogel varati nad katero je že sedaj čuval ka- jrlasil pri vojvodi Tankosiču kot prostovoljce in je s svojimi drutri čuval nočm» stražo pri Savskem mostu pod Banovim brdoin v oko-liei Bel grada. Ali le malo časa je ostal Matija Zupanič prostovoljce, ker «ra je železniška direkcija o,l-poklicala in mu odredila posel v svojem delokrogu Zadrževal s.' ie največ v Leskoveu. južno oil Niša. - V jeseni leta 1915 so junaško Srbijo i/.ncnadno napadli Prusi, Avstrije i. Madžari, Bolgari in Turki in vojna sila Srbije se je morala po krvavih bojih umakniti v albansko primorje. In pri odstopanju skozi zasnežene in divjo albanske gorske planote in doline v zimi 1917»-16 j<- siromak Matija neizmerno trpel vsled mrazu in lakote ter komaj ušel smrti, ki je takrat poda vila uuioge in prenmoge mlade ljudi. iKKsebno na maleui skalnatem otoku Vido pri Krfu. Pri ponovnem vojaškem pregledu jc bil Matija vzet za redovnega vojaka železničarske čete ter poslan v Solun; ker pa je postajala njegova bolezen (j«-tika in črevesni katar» vse hujša in hujša, je vojna uprava poslala bolnika v Nimes na južnem Francoskem. Tu ira je 26 . marca zjutraj rešila smrt mučeniškejra življenja, daleč od riMlnejra kraja, kjer nje-srova mati niti ne sluti, da jc njen ljubljeni Tinče za vedno zaprl oči. lielokranjskim prijateljem, ki so dobrega mladeniča poznali iz starega kraja, priporočamo pokojnega Matijo Zupančiča v blag spomin. Bil je goreč patrijot in zlata duša, ki ni nikdar nikogar žalil iu sc ni nikdar nikomur zameril. Krivico .ie znal trpeti molče, brez žal besede, in s tem je bil velik človek. Bodi mu lahka francoska zemlja ! Dostikrat jc dobiti ljudi kateri si zmIo veliko domišljujejo, p ne znajo prav nič misliti. Pri DALMAT1NSKI-CAUF0RNUSK1 . VINARSKI ZADRUGI 140 Liberty St.. New York, N. Y. Kupujejo že danes vsi oni, Id oznajo dobro naravno kapljico; VSI, ki nečejo piti nič dragega, kot pravo domačo kapljico; VSI, ki so ozdraveli in otreba-jejo moči; VSI, ki jim primanjkuje krvi in da dobijo kri, treba jim je praveva naravnega vina iz grozdja. VSI, ki poznajo naravno vino in žganje in nečejo, da se jih slepi s ponaredbami; VSI, v sploinem. ki hočejo obdržati svoje zdravje; VSI oni, ki še niste poskusili našega blaga pišite ie danes na: DALMATINSKO-CAUFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 40 Liberty St, New York, N. Y, Sod od 62 galon samo $26.00. iZ. AH'., jeseni umrla ter s-provele vso zimo v na.šem selu na deželi. Katra je bila Rtara domala pri-jateljiea in odgojiteljiea. Že davna j«1 bivala v naše j hist. Ona me je «»-. krojila in jaz jo ljubim že od ondaj, ko se je začenjam spominjati. Sofija i«' bila moja mlajša sestra. Turobno in megleno zimo .smo sproveb' v našem starem "Pro-kovskem domu". Vreme i«« bile mrzlo in vrter ie nanašal gost* iiomil«' snega na naša okna in t* so bila tudi gotovo vsaki dun za-mrzla in uepivzorna; a me se tu di skor<» vso zimo nismo nikamot ganile iz sobe. Realko ke«lai je prišel kdo k nam in kd«»r ie tudi priiiel ni na* bil ve*el; kajti smo imele ža-l Akn po natanLi preiskavi pronajdem. da niate ozdravljivi; potem tudi takoj povem. tnda. ako pa pronaidem. da je va&a bolezen ozdravljiva, potem »te eiiruim. da boete že v začetku mojefeazdravljenja na poti k boljšemu zdravju. Ni vam potrebno izgubiti delavni fas, ako se zdravite pri meni in zapoinuitc si. da jaz nikdar ne operiram, ampak lam zdravila, ki se jih prav lahko jemlje. Da je za moje bolnike ugodneje, imam svojo lekarno in laboratorij, kjer pripravim vsu potrebna zdravila in preiščem kri in vodo. Jaz ue verujem v domini i je, umjiak preL>0em natanko vstiko bolezen in potem prcpi£era zdravljenje po katerem imate uspeh, ki ga želite v najkrajšem f-aan. Vsaksa bolnika webno preisčem in zato vam rečem pridite takoj v moj najbolje opremljen uracR i JOSIP GOLOB, 1818 Bo. 14tb 8t., Springfield, IR VRHOVNI ZDRAVNIK; Ds. JOBIP T. BRARRR. 848 R Oblo 8C, Pittsburg*. P*. "iUi NARODA", 82 Oortlaadt 8t, flow for*. R Z* draAtra. oalrona njih uradniki so naproAenl poBljaa m te •J" dietno n* glavnega tajnika la nikakor druge«*. Denar naj ee pa pe ■Ua odlno poto« potnih, ekspresnlh aH banCnlh denarnih _ bo* po no pot« privatnih tekov, na naslov: Frank Pavlovdld, 8 Miner« National Bank. Iona Oty. Pa. T slučaju, da ecarfjo d mit veni tajniki pri porodna glavne« p—iijktjlvoti, naj to ntinrtn— nastanijo nradn slav. ffc^i in ivlCL DOSTOJEVSKI. Mladenič Za GLAS NARODA J. T. i«. Nadaljevanje On Dobro, le pivori, Morda bi s«> porodila z menoj iz hvaležnosti. Ne razumem te. .Morda bi me poročila. .V bi j,, oprostil nekaterih ljudi. — namreč teh ljudi zelo boji. Ti mini m tvojega očeta kaj ne? NV. ne! — s,.,ii vzkliknil. — Moj I^mberr. kako stra- in si ti in kako nomumen obenem? Ve razumem t«- ArScadij! Še enkrat ti rečem, pojdi z menoj domov. Tam s»- bova v.!ik<> lažje pogovorila. Ne. jaz ne strni. - .laz »očem iti. — Na noben način. — Re« je, da ln se rad poročil. t^ln kaj pomaga, če se ne bom, ker se ne morem Ti pravi«, da je treba denarja. — Ne, jaz ne potrebujem nobenega denarja. — .Jaz /an-čujetu denar. — Predpogoj poroke Je bila h. bo v.- lno ljubezen — W rečem, da ne poznam žensk, toda v gotovih o/ rib si v* ndar ^traino neumen. — Kljub temu te imam pa rad. T«* stavke sem jeeljal, ko sva bila že na cesti. 1-imbert me peljal za roko in me podpiral. Naenkrat sem *e zdrznil in izpregovoril: - Ne, /a uubeno eeuo ne grem k tebi. Zauičljivo -« iu ga posrledal in se mu skusaJ iztrgati. Nikar ne nori,- Pojdi z menoj. — Alfonzina bo napravila čaj. — Si.» bova že vsaj malo pregrela. I'd fh besedah uic je tetneje oprijel. Ne nočem, nočem _ sem odvrnil. — Na noben način ne grem. Kaj. - Ti nočeš * — jr zatulil lumber t prepleten in me prijel za kožuh. Jaz sem se zagnal v kočijo, ki je stala ob ee*li. - Naprej! — >*»m zakričal kočjažu. Le čakaj! — je klel Lambert za menoj. — &e rad boft prišel. _ Glej, da ne bo i»r**{>o2no! ~ O bo treba, bom prišel. Ker ni bi'o nobene druge kočije ua razpolago, mi ni mofre! slediti. — Ko pogledal nazaj. %<\m ga videl stoječ*** sredi ceste in mahajoče?* z n»ko. •Sr. e mi je silno močno utripalo. — Čutil sem vsak udarec. — Kaj -em tedaj mislil, i»» kaj sem nameraval, *e danes ne vem. Naenkrat sem se stresel. - Moj Bog. k,ij mi je povedal! — Rekel mi je. da me Ijxibi! — On je lopov, gotovo se je zlagal. V*a kri mi je šinila v lice — Xorer! — »idil in s,- udaril po čelu. — Zakaj nisem šel z njim - lil že vsaj izvedel. — Tako zgovoren je bil. — V*e. karkoli bi hotel, bi lahko izvedel. — Ali bi se res poročila z menoj? — Ne, ne. saj ni mogoče. — Toda, vseeno. — Ženska je ženska, ni kdo je ne pozna, nikdo ne ugane njenih misli. Sain ne vem. kako sem prišel doma. Šele v predsobi sem s«- zavedel, da se je moralo pri nas nekaj posebnega pripetiti. V sobah so govorili in celo kričali, moja mati je pa jokala. — Odložil sem kožuh ter odšel v sobo Makarja Ivauoviča. Sred, sobe sta stala Versilov in mati. — Versilov jo je bil tesno objel. Njena plava je počivala na njegovih prsih. Versilov je sedel na klopi. Ce bi ga Liza z vso močjo ne podpirata, bi gotovo omahnil in padel ua tla. Ko sem stopil bližje, sem z grozo opazil, da je starec mrtev. — Gledal je, toda njegove oči so bile čisto osteklenele. Pozneje mi je pripovedovala Liza, da je bil vstal, hotel nekaj povedati, pa se je nenadoma zgrudil nazaj na klop. — V- trenutku je bil mrtev. Zadela ga je srčna kap. LLza je zakričala, da je odmevalo po celi hiai. Na njen klic so v« prihiteli. — Par trenutkov pozneje sem prišel jaz v hiio. — Arkadi j! — je vzkliknil Versilov. — Teci takoj k Tatjani Pa-vlovni. — Oni je gotovo doma. — Reci ji, da mora na vsak način priti sem. — Voz vzemi, da boš prej. — Hitro, hitro! Jaz »e še prav dobro spominjam, kako so se mu zaislcrile oci. Stekel sem k Tatjani Pavlovni. Ker ni IjHo daleč, nisem vzel voza, ampak sem celo pot tekel. Ko sem pozvonil, je odpria služabnica in rekla: Je ni m je hotela vrata takoj rapreti. — Kaj se pravi, da je ni doma? — Mora biti doma! — Mak ar Iva novi č je umrl. — Kaj? — se je oglasila iz sosednje sobe Tatjana Pavi ovna. —■ Makar Ivanovič je umrl T — Da, umrl je. umrl je. — Versilov vas prosi, da prideta takoj v njemu. — Poslušaj! — Kaj je? — Ti lažeš! Vrata so se za spoznanje vprašala : — No govorfi vendar! — Kaj se je zgodilo? — Jaz sam ne vem. — Ko sem prišel domov, je bil že mrtev. — Andrej Petrovič pravi, da ga je zadela srčna kap. — Takoj bom prišla. — Le idi domov in povej, da bom takoj prišla. — Takoj domov! — Marš! — Kaj pa še stojiš? Skozi napolodprta vrata sem videl, da se nahaja v sobi Tatjane Pavlovne še neka druga oseba. In ja sem zaslišal lep milodoneč glas. ki jc uničevalno vplival name. -— Arkadij MakaroviS! — Ali je res umrl? — No če je tako, če je tako je rekla Tat jana Pavlovna — potem sami skrbite, kako boste obračunali žnjim. Zatem je odšla. Sredi sobe je stala Katarina Nikolajevna. — Jasno me je gle^ dtda in mi nudila obe roki. Mejii se je zatemmlo pred očmi. noge so se mi zašribile. in padel -m pred njo na kolena. Začel sem jokati kot otrok. — Sam ne vem. kako se je zgodilo, da sem sedel poleg nje in da je bila moja desnica v njeni desnici. — Ali ste poznali Makarja Ivanoviča? — sem jo vprašal nenadoma. — O, jaz ga že dalj časa poznam. — Videla ga nisem sicer še nikoli, pa je kljub temu igral precejšnjo ulogo v mojem življenju. — < >ui človek, katerega sem se bala. mi ie veliko pripovedoval o njem. — Zdaj vem, da vam je bil oni človek veliko bližrji. kot sem še pred kratkim slutil. — Vi ste rekli, da je Versilov objemal vašo mater, ko ste vstopili? — je vprašala in preslišala mojo opazko. — Da. — Ali ste natančno videli? — Da. na svoje lastne ogovarja več o tem. — Da. to sem rekla. — Vse kar je bilo. je bilo in minilo. — Zdaj ft*» začenja nova doba. — One propaliee. ki je še pred eno uro spletka ril proti vam, ne poznam več in je sploh nočem več poznati. — Iztreznite se — se je nasmehnila. — Zdi se mi. da ste nekoliko mrzlični. — Povem vara, da ne morem pametno govoriti. — Zakaj ne? — Zato, ker sedim poleg va*. — Ali veste, kaj ste vit — No, kaj sem jaz ? — Vi ste soLnce. — Vi ste nedosegljivo solaee. — Oh. če bi vedeli, kaj se zgodilo pred eno uro. — Pred'eno samo uro. — Moj Bog! To so bile sanje! — To so sanje, ki so se začele uresničevati. — Morda vas malo razumem — je rekla in se zopet nasmehnila. — Čakajte, samo nekaj vas bom vprašala. — Prosim vas, le vprašajte. — Kaj jef — Ali se niste hoteli maščevali nad menoj? Jaz sem se zdrznil. — Kako mislite? — Ali me niste hoteli pahniti v nesrečo? — Ne veni, kaj mislite. — Jaz pa dobro vem. (Dalj* nAodnjM). OGLA*., Cenjenim rojakom priporočam tvoja NABAVHA VIHA ia najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal $6.50, 27 do 28 gal. I $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče i vino Zinfandcl 27 do 28 galon1 $14, 50 galon $25. Lansko belo t fino 27 do 28 galon $14, 50 galon : #25, rdeče vino 27 do .28 galon \ $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4% gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih ; cenah je vštet tudi vojni davek za vino. S spoštovanjem S. JACKŠB. Box 161 8t. Helena, Cal Oglaševanje dela promet. 1'spešno oglaševanje vaše trgovine jc Electric Sign. Ta vzbudi pozor vsak čas. Potrebno je le za ureditev nekaj obrokov po par dolarjev in potem pa razsvetljavo vsako noč nekaj centov in imeli boste to uspešno oglaševanje. Za podrobnosti telefonirajte ali pa pišite na nas installment Sign Bureau. The New York Ediscn Ccmpany .4/ Ytur Service Goneial Offices: Irving Tiare and 15th Street Branch Othc.- Show Rooms for the Convenience of the Public 424. Broadway 126 Delancey Street zo Irving Place 124 West 42d Street N AH Show Rooms open until midnight 151 E 86*h Street 15 E lajth Street 36a E 149th Street POZOR ROJAKI Rad bi izvedel, kje se nahaja ANTON DERMOTA. Pred dvema letoma sva bila skupaj na Ke-liance. "Wyo. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Anton Kuznar, Reliance, Wvo. (25-27—4) IftCE SE M02S za delati v usnjarni. Dobra plača, stalno delo. C. Moensck Sons Company, (13—4 v d) Gowanda, N. Y. REŠIMO SLOVENSKI LAKOTE 1 NAROD i iirfl tvt mre lire airo SMI In SK«ata l«n> ta * kri in, T hbS teb rte. rmmm. mnUJm. bala. tuc >°tM mb* kuje oCcaa. a**httw »otMB* odatimnin. K4«r bi m*» aSrrtla hra-imi>« rabil no immtOm t* M"00. PUIt« takoj »• ^M^^Ot^ASnUlo 1017 dobita ako ooiUata 4 eaot« ma pafttalBC. PAKOB WAMOld, Ava. Dr. KOLER, €38 Pen Ave. Pittsburgh' Pa. Dr. **r i. s 9 •«11*11 at ▼ Plttaburffba, ki trna lltetnc bolesaL aintla aH aa-■truptjecj« knt ■dr»tf a alaaovi-tta I0S. ki ga Ja tscmal dr. proL KrUak Ca teata mozolj« ali nrahuiAia po ta-laao, ▼ srtn.lzpaaanto I m, boloClna v kaafeah. arldlte ln izCiatll vam bo krt. Na eak«jta. ker ta bolaaea aa aalaaa. Isfiubo aamana nenaravnim potem, m v par dneh, kapavae ali tri-tudi vee druge poaledlce, ki naredi larmbljt vanje ■aSecJe cevi, ki vodi ls mehurja oa drevtm v kratkem Seaa. Hydrocele bH kila oadravlai v .M nraa ln I povaroMJo___ v krite la hrbta in vAaatsr tod voda, oedrevlm EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notazy Public) T GREATER NEW YORETJ ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebno nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se sanpno na njega, kjer boste tožno in solidno postreidnL kito* .atili, ftkrofle^a drvae kodne kohanL U neatajejo rated nefiaU krwl oadrevtm v kratkem tu> ia M petteb NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Wisconsinu najmanj smo, da jih bo ▼ kratkem obiskal nai sastopnDc * A A a s a ^ Zakaj sprejemam vsak dan več naročil od naših rojakov sa razne ameriške in importirane pijače t — Zato, ker je moje blago pristno, cene nizke in postrežba točna l Ako 6i neverni Tomaž, prepričaj se pri meni ali pri mojih odjemalcih 1 V zalogi imam vsakovrstne pijače od navadne mineralne vode di najdražjega šampanjea. Ignatz Podvasnik, 8325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA. Phon8 Hiland 111. 8V0JI K SVOJIM. J Drožba sv. Mohorja v Ameriki. Zveza katoliških Slovencev, 62 St. Mark's Place v New Yorku, •>ode letos izdala četvero knjig, in deer: 1. KOLEDAR "AVE MARTA" ia leto 3918. 2. IZ ŽIVLJENJA. Tovesti v nadomestilo Mohorjevih Večernic. 3. IZ SRCA V SRCE. Zanimiva brožoiica. 4. ANGLEŠKO • SLOVENSKI KATEKIZEM. (Baltimorski ▼ slovenskem in angleškem jezikn.) Vse te štiri knjige veljajo EN DOLAR in 104 za poštnino. Naročniki naj se prijavijo do 30. APKILA t. 1. in tudi takoj dopoiljejo denar. Te knjige izda dražba v nadomestilo priljubljenih Mohorjevih knjig, ker ietih vsled vojne ni mogoče dobiti v to deželo. Ker pa sploh ni dobiti v tukajšnjem trgu slovenskih knjig, zato pričakujemo, da bodo rojaki segli po teh. V Koledarja bo tiskan tndi imenik članov, ki se bodo pravočasno naročili " t A ' r ' t -J v ; -t r^&f/ m |a kaka Inki« sswiansi tspttl kapa ttdL, ali pa kadar da tndi aas aa 18 la pasi IVAH PAJK * 00^ CORMAUGH, PA.