KMETOVALEC. Glasilo ces. kralj, kmetijske dražbe vojvodsta kranjskega. Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe. Izhaja 1. in 15. vsaki mesec. — Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto Naročila naj se pošiljajo c. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam. Štev. 9. V Ljubljani, I. maja 1886. Leto III. gospodom družbenikom c. kr. kmetijske družbe kranjske. v občni zbor y Ljubljani 26. dne maja 1886. (Zbor je v dvorani mestne hiše in se prične ob 9. uri do polu dne.) Program obravnavam: 1. Prvomestnik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji centralnega odbora. 3. Predlog družbenega računa za leto 1885. in proračuna za leto 1887. (Eačun in proračun dobijo gg. družbeniki še pravočasno doposlana, razpoložena sta pa v nadrobni razgled v pisarni kmetijske družbe.) 4. Uravnanje družbenih šlužeb in plač družbenim uradnikom ter služabnikom. 5. Volitev predsednika namesto g. Karola barona Wurzbacha, ki se je odpovedal predsedništvu. 6. Volitev petih odbornikov v centralni odbor in sicer namesto po §. 22 družbenih pravil izstopivših gg. župnika Jeriča, cesarskega svetnika Murnik a ter višega davčnega nadzornika R o b i č a in namesto umrlih gg. oskrbnika Brusa ter veletrgovca Fr. Ks. S o u v a n a. 7. Poročila in predlogi centralnega odbora, med temi tudi predlog o prenaredbi družbenih pravil. 8. Poročila in predlogi podružnic. 9. Nasveti in prosti govori posamnih družabnikov. Opomba. Podpisani odbor vabi gospode družabnike na dan bčnega zbora popoludne ob 4. uri k ogledu novih nasadov na družbenem poskuševalnem vrtu. Centralni odbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske. V Ljubljani, dne 18. aprila 1886. Jož. Fr. Seunig, podpredsednik. Gustav Pire, tajnik. 0 izdelovanju surovega masla. Največkrat slovenski gospodar nima prilike, mleka svežega prodati; on mora taisto pretvoriti tudi v izdelke, katere zamore pošiljati v daljne kraje. Taki izdelki so surovo maslo, maslo in sir. Najvažnejši mlečni izdelek je vsakako za naše razmere surovo maslo, zato bodi izdelovanje tega mlekarskega izdelka nekoliko popisano. Marsikateri slovenski gospodar ali gospodinja trdi, da izdelovanje surovega masla skozi celo leto ni mogoče, ali pa, da je cena surovemu maslu prenizka, da se v vročem času ne more dolgo obdržati itd., pa vendar so ta oporekanja ničeva. Dobro in umno izdelano maslo ima vedno visoko ceno, se vselej lahko proda in prav napravljeno ter hranjeno se tudi dolgo časa obdrži. Pri izdelovanji surovega masla je treba paziti na vsako malenkost, treba se je natanko držati pozneje navedenih pravil, ako se hoče narediti v vsakem letnem času dobro, namizno, surovo maslo. Predpogoj dobremu izdelovanju surovega masla je pa vedno umno ravnanje z mlekom in smetano. Mleko je zmes, obstoječa iz vode, sirove tvarine, tolščobe, mlečnega sladkorja in neorganskih snovi. Tol-ščoba, katere je v mleku 2'/2 do 4'/2 odstotkov, plava v podobi majhnih krogljic po mleku. Soli, katere so v mleku raztopljene, in katere obdajajo posamezne tolščobne krogljice, ovirajo, če mleko mirno stoji, združenje teh krogljic. Po daljšem mirnem stanji mleka pridejo krogljice na površje, ter narejajo smetano Pri izdelovanji surovega masla je naša naloga iz mleka ali smetane tolščobne krogljice odbrati, ter jih v kepo združiti, To dosežemo z „pinjenjem". Pinjenje ima toraj namen, tolščobne krogljice mle-kove tako med saboj zvezati, da se lahko maslena tolščoba zelo zgoščena, pa vendar ne popolnem čisto, odloči, ter da ima vendar še nekaj druzih sostavnih delov mleka v sebi. Sveže mleko ima maslene tolščobe 3 V2 odstotkov, dobra smetana ima „ - „ 28 '/4 „ surovo maslo ima „ „ 83 „ Namen pinjenja se doseže s tem, da se tolščobne krogljice v zato prirejenih posodah „pinjah" s pomočjo tolčenja, suvanja ali tresenja tako med seboj v dotiko spravijo, da se v kepe združijo. Umno izdelovanje surovega masla brez toplomera je nemogoče. Smetana ali mleko dejano v pinjo, naj ima 15 stopinj toplote. Le po zimi, ako se v mrzlih prostorih pini, sme hiti smetana oziroma mleko 1 do 2 stopinj gorkeje ali pa v vročem poletnem času za 1 do 2 stopinj hladneje. Drugače in sploh se je pa treba strogo držati toplote 15 stopinj daje ne bo, ne manj ne več. Prašate zakaj? Ako se pregorka smetana pini, n. pr. 20 do 25 stopinj topla, kar se žalibog dostikrat zgodi, se maslena tolščba zmehča in zmaže. Pinjenje traja neprimerno dolgo časa. surovega masla se malo dobi; maslo je belo, siru podobno, malo trpežno in menj okusno. Po zimi se zopet premrzla smetana pini; maslena tol-ščoba postane trda in drobljiva, tolščobne krogljice se nerade združujejo in pinjenje tudi neprimerno dolgo časa traja. Navadno ostane tudi precejšen del smetane nespinjen v mleku. Gori omenjeno, za pinjenje potrebno toploto ima pa smetana redko kedaj, kedar pride iz mlečne shrambe vun. Treba je toraj smetano do te toplote privesti, toda nikakor ne na peči! Ako se na peči smetana še tako pridno meša, del smetane se gotovo preveč pregreje, in vsled tega se pokvari. To prouzroči deloma zasirjenje mleka in nasledek je ta, da pride sir v surovo maslo, kar ne dela surovega masla le neokusnega, ampak tudi netrpežnega. Smetano privedemo s tem na primerno toploto, da jo pustimo stati nekaj časa v primerno toplem prostoru. Ako jo je treba prav hitro zgreti, postavimo jo lahko v posode z gorko vodo, ali pa prilijemo toplega mleka; ako jo je pa treba shladiti, jo lahko postavimo v mrzlo vodo ali pa ji dodamo malih kosov čistega ledu. Toraj, če je za pinjenje pripravljena smetana pre-topla ali premrzla, ni se treba bati truda, smetano do primerne toplote privesti. V poletnem času treba je splahniti pinjo z mrzlo pozimi s toplo vodo, preden se prične pinjenje. Predno denemo mleko ali smetano v pinjo, treba jo je dobro premešati. Paziti moramo na hitrost, s katero se pini; primerna hitrost ni le pri vsaki vrsti pinj drugača; tudi pri eni in isti vrsti je treba najprimernejšo hitrost po skušnji določiti. Pregibanje v pinji mora biti toliko hitreji, kolikor mrzlejša je pinjina vsebina. Najhitreje je treba piniti sladko mleko, nekaj počasneje sladko smetano, še počasneje kislo smetano, in najpočasneje kislo mleko. Prehitro pregibanje v pinji naredi izdelano surovo maslo mehko in slabo, zato se moramo tega ogibati. Kolikor bolj se pinjenje h koncu bliža, toliko bolj se mora s hitrostjo ponehati, in sicer tako, da je konečna hitrost k večjemu polovica začetne hitrosti. Kot splošno vodilo naj velja, da se sme pinja k večjemu do 3/s svoje vsebine napolniti. Ako je v pinji preveč smetane, ni le pinjenje težavno, ampak smetana se tudi speni. Združenje tolščobnih krogljic se s tem ovira, toplota se poviša, maslena tolščoba postaja mehka; konečno se vendar mora del smetane odvzeti, ako se hoče do zaželenega vspeha priti. Z natančnim opazovanjem časa, kojega rabimo za pinjenje, hitrosti in toplote, pri kateri se je najbolje pinilo, dobe se pravila za vsak slučaj posebej, katerih se je treba redno dobro držati. Če smo pri pravi toploti v začetku prehitro pi-nili, zgodi se dostikrat, da se ne pride do zaželenega vspeha: smetana se speni. S povišanjem toplote in počasnim pinjenjem da se v tacih slučajih surovo maslo izdelati, a ono je vendar potem le slabše kakovosti. Bolje je za ta slučaj, ako brez povišanja toplote počasneje neprenehoma naprej pinimo in sem ter tje s posnetim mlekom splaknemo notranje stene pinje, na kojih se drže pene smetane. Kako narediti lepo trato po vrtih in parkih. Prostor, na katerem hočemo zasejati lepo trato, moramo pred vsem dobro prekopati ter skrbeti, da je zgornja plast dovolj rodovitna. Ako je zemlja pre-rahla, priporočajo jo tudi pomešati z najboljšo ilovnato zemljo iz kake njive. Navadno ilovico rabiti nikakor ni dobro. Najboljši čas setve je konec meseca aprila, začetek maja, to je, kedar je uže večina plevela skalila ter se da ta čas lahko odstraniti. Tudi druga polovica avgusta je primerna za setev. Po setvi je obsejani prostor povaljati, oziroma majhne prostore s primerno desko na znani način potlačiti. Priporočajo sledečo zmes semen za trato: 1 del Poa pratensis, 1 do 3 dele Solium perenne, 1 del Agrostis stolonifera, 2 dela Agrostis capil-. lari. Za posebno lepe trate primešajo l del Cynosu-rus cristatus in za senčne prostore 1 del Poa nemo-ralis. Vsa ta semena je pred setvijo dobro pomešati. Za majhne prostore priporočajo gosto setev, in sicer poldrugi funt na 14 štirjaških metrov ; na velikih prostorih je ob potih tudi gosto sejati, proti središču pa zadostuje 1 ali pa tudi 3/i funta na 14 štijaškik metrov. Izrastlo trato je treba posebno skrbno obdelovati. Glavni pogoj je, trave nikdar ne pustiti dolgo izrasti, ker drugače pogine finejša trava. Plevel naj se pridno izbira. Pesa. Ta rastlina ima skoraj v vsakem jezikn po več imen ter je tudi zastran barve, rasti in oblike različna. Za pridelovanje važna je njena razvrstitev na krmensko in sladkorno peso; prva se polaga živini, iz druge izdelujejo sladkor. Obedve imate mnogo pa-vrsti. Pri sladkorni pesi je treba pomniti, da se k njej prištevajo le takošne, ki ne rastejo vun iz zemlje ali tal. Hektoliter tehta 65 do 70 kilogr. Kaljivost semenu ostaja 3—4 leta. Najbolje ugaja njej gorko, a ne presuho podnebje, zadovolji se pa tudi s slabšim. Zemlja najboljša za njo je debela, pognojena, apnena glina ali lapornasta ilovica, ki ni preveč zvezana. Stori tudi v lahkeji zemlji, peščenem svetu in v nekdaj od morja pokritih legah, vendar pridelki so slabši. Sicer raste v poslednjih legah sprva bujniše, kakor v težki zemlji, vendar kmalu zaostaja, zlasti, ako nastopi suša. Sejejo peso za zimsko ržjo, deteljo, lucerno, v praho, dobro gnojeno in vsako leto ukrepleno po umetnih gnojilih. Navadno pride v zemljo za prvo močno pognojitvijo s hlevnim gnojem; le sladkorno peso sejejo pozneje, ko je gnoj uže razkrojen, sicer -pesa nima veliko sladkorja v sebi. Vsakako mora gnoj jeseni podoran biti. Kot postranski gnoj sladkorni pesi velja: razkrojena koščena moka 2—2-5 met. cent., Baker-guano-superfosfat 2—2-5 met. cent., lesni pepel 4—5 met. cent. na hektaro; krmenski pesi pa: guano 2—2-5 met. cent., poudrette 3—4 met. cent., kri 1-4- 2 met. centa na hektaro. Pesa tirja brezpogojno, da jej tla popolnem in globoko prerahljamo. Kjer je močno zvezana zemlja je treba praho pustiti, da si pridobimo dovelj časa za namenu primerno obdelovanje. Nikoli ne smemo opu- ščati globokega obdelovanja, zatorej je treba rabiti podzemeljski plug!, večkrat z navadnim plugom orati, z brano povleči in z valjarjem povaljati, da je zemlja vsa čista plevela, in dobra in lahka. Skozi zimo pustimo, da brazde zimski mraz prešine, spomladi pa jih zopet s plevelom vred podorjemo in ali navadno povlačimo ali v zloge zmečemo. Sejatvi najbolji čas je v mesecih sušeč, april, maj. Semena potrebuje se pri sejatvi razvrstilni ali z mašino 20—30 kilogr., pri oni z roko pa 10—15 kilogr., in pri zasajanji za kr-mensko peso 18.000 do 20.00o mladih rastlinic na hektar. Zavlačijo seme v bolj sušnih zemljah 4 centimetre globoko. Sladkorno peso sejejo v vrste po 40 do 45 centimetrov narazen, v vrstah stojijo pese po 20—25 centimetrov vsaksebi; krmenskim pešam pa določujejo vrste po 50-60 centimetrov narazen in posamičnim rastlinam v vrstah 45—50 centimetrov vsaksebi stati. Pri sladkorni pesi rabi seme navadno, le izjemno rastlinice, in te le, da popolnijo prazne plelie, pri krmenski pesi pa navadno mlade rastlinice na pe-sišče presajajo, zlasti v manjših gospodarstvih. Kjer so z mašino sejali, treba 3—4 centimetre visoke rastlinice šopoma z motiko prekopati. Za se-jatev z roko moramo vrste poprej zaznamiti, kjer se ima semena natrositi, kar na različni način delajo. Vsakako je pa navskrižno zaznamovanje ravno povla-čene njive potrebno, ker živina vprežna in ljudje uže pri narejanji povprečnih vrst zateptajo podolžne vrste. Ravna sejatev ima še drugih nepriiik. Tako na pr. delavci med sejanjem poteptajo prazne prostore med vrstami, da niso poznati, in torej ni mogoče poprej okopavati, dokler niso pese iz tal prodrle, toda med tem je tudi plevel pognal iu je okopavanje prav sitno delo, ker ni kmalu pese videti. Vse to okopavanje težavno dela in moti. Temu se v okom prihaja, ako v določenih daljinah za vrste z okopavnim plugom ali z nalašč za to prirejenim plugičem potegnemo sloge, časih po 3—4 naenkrat. Na grebene onim slogom se polaga seme šopoma. Da so vrste zmiraj enako daleč narazen , 20—25 centimetrov, dobijo delavci toliko dolge šibice in zaporedom izmerijo, kako daleč ima vrsta od vrste biti oddaljena Vendar delavci so mnogokrat malomarni ter pouzročijo marsikaj nereda. Da se temu nasproti dela, služi poseben vozič na kolesa, po 1 meter v premeru široka, ki sta natak-nena na 2 metra dolgo os, kateri so pritrjene trivo-glate, po 4 centimetre široke late, ki so po 20 — 25 centimetrov narazen, ob koncih z okvirom zvezane, in katere po njivi ali ogonih naprej tiščijo. Dva delavca sta v to svrtio potrebna, ki vozič vlečeta po slogih. Late narejajo jamice v sloge in v te jamice polaga se naposled seme. Zatem se seme na slognih grebenih previdno zagrne. Ko so mlade rastlinice 4 do 5 centimetrov vzrastle, treba jih je razpraviti, da samo po ena tam ostane, kjer je seme bilo vloženo. Druge se opazno izpulijo, ter na prazne prostore presadijo. Presajanje krmenske pese vrši se ali za plugom ali na slogih in njihovih grebenih. Na gredicah, kjer bi se imelo pridelovati pesinega semena, seje se spomladi. V ta namen naredijo se 14 do 16 centimetrov narazen jamice, v katere se položijo semena, zagrne, potlači, in, če je treba, z gnojnico zalije. Vhaja-joče rastlinice je treba tukaj varovati proti mrčesom in plevelu. Proti koncu meseca maja so rastlinice prst debele in tedaj presajajo jih v pripravljeno njivo, če le mogoče, v novo brazdo. Predno jih posadijo, priščipnejo jim na korenu in listkih. Da se plevel zatira in zemlja rahlja, morajo njivo večkrat okopati ter naposled peso osipljejo. Trganje perja moramo zelo odsvetovati, izgovarja je edino le pomanjkanje krme; pri sladkorni pesi pa se mora popolnem opustiti Pesa raste in zori 190 do 210 dni. Sladkorno peso pipljejo uže v drugi polovici meseca septembra, krmensko pa v oktobru. Kot orodje rabi plug, vile, lopata, deloma tudi roka. Velike opas-nosti je treba pri spravljanji sladkorne pese. Solnce nje ne sm* obsevati. Zelenje, korenje in zeleni deli pesini se odrežejo do bele mezgovine. Ob enem jo prsti otrebijo, katera se pese drži. Tako pripravljene pese mečejo na majhne kupe, z zelenjavo pokrijejo, dokler nje ne odpeljajo z njive v shrambo. Med vožnjo treba je peso pokrito imeti; pri krmenski pesi te opaznosti ni treba, odreže se gladko le zelenjava, perje, odrezani kosi pesini, snažno zeleno perje poberejo in odpeljajo z njive, včasih pa vse na njivi pustijo in pod-orjejo. Dostikrat pustijo odrezljaje in perje delavcem proti temu, da izpipljejo peso. Sladkorna pesa daje pridelka: 250—350 metr. centov gomolja in 40 - 60 metr. centov zelenjave in odpadkov, krmenska pesa pa 300—500 metr. centov gomolja in 60—100 metr. centov perja na hektari. Semena daje ena pesa semenska 0.05—0'1 kilogr., torej se ga dobi na hektari 5—10 metr. centov. Sladkorno peso spravijo k sladarnam ali sladkornim fabrikam, kjer jo na kupe nagromadijo in s slamo pokrijejo. Shranjujejo sladkorno peso v repnicah in v kleteh, kakor krompir. Enako shranjujejo tudi kr.nen-sko peso, zeleno perje takoj spolagajo. Za nadaljno ohranitev zmečejo perje v jame ali kadi, kjer se skisa. Pesa rabi za izdelovanje sladkorja, žganjice, jesiha, kavinih surogatov in kot klaja na debelo. Za peso sejejo jarine, zlasti ječmen, če se dobro gnoji, tudi repo.. Za semenske pese izbirajo popolnem razvite, srednje-velike, lepe gomolje, katere kažejo mogoče malo postranskih korenov. Perje odrežejo previdno, ker srce ne sme biti ranjeno; čez zimo treba jih je lepo shraniti, najbolje v repnicah; vmes med plasti s peso denejo plast suhe prsti ali suhega peska. Spomladi jih izsadijo na vrte, 1 kvadratni meter narazen, in se pristavijo količi, na katere se pognane mladike privezujejo. Ves prostor mora biti večkrat oplet in pese osipane. Seme zori meseca septembra ali oktobra. Semeuovo steblovje porežejo, shranijo in osmučejo, kedar je popolnem posušeno. Zatem se tanko razgrne, marljivo meša in v večje kupe spravi Škoduje pesi, vstrajna suša, mraz, srčna gnjiloba, črni plesenj, noveji čas tudi krompirjevi podobna bolezen. Tudi bolhe mnogo nadlegujejo peso. „Gosp. Glasnik." Družbeni nov i car. Seja glavnega otlbora c. k. kmetijske družbe dne 18. aprila 1886. Seji predseduje družbeni podpredsednik gosp. Jos. Frid. Seunig; navzoči so odborniki gg. Jerič, Detelja, Kastelic, Murnik, Robič, Witschl in družbini tajnik g. Gustav Pire. Tajnik poroča, da je dne 17. t. m. dosedanji družbini predsednik gosp. Karol baron Wurzbach to svoje mesto odložil. Odbor vzame to v naznanje ter izrazi zahvalo delovanju odstopivšega gosp. predsednika. V ime odseka za splošne reči objavi tajnik dogovorjeni spored občnemu zboru, katerega glavni odbor 'odobri. Vsled 17. t. m. došlega poročila potrdilo je vis. c. kr. kmet. ministerstvo po glavnem odboru pred- ložen spored o goveji razstavi v Postojni. Tajnik poroča, da je uže vse pripravljeno, da se bode tako izvršilo objavljenje sporeda. Visoko c. k. kmetijsko ministerstvo je z odlokom iz dne 23. februarija t. 1. št. 2157 podelilo štipendije podkovskim učencem po predlogu glavnega odbora. Z odlokom c. kr. kmetijskega ministerstva iz dne 2. marca t. 1. št. 1405 je sicer potrjen od odbora predloženi račun o podkovski šoli za 1. 1885, a to po od-stranjenji svote 296 gold. 30 kr. iz stroškov, katera svota je bila porabljena za popravo pohištva podkovske šole in katero mora družba plačati. Po predlogu tajnikovem sklene odbor z ozirom na slabe družbene denarne razmere še enkrat prositi ministerstvo, da prevzame to svoto na svoj račun. Prošnji občine Srednja vas v kočevskem okraji in mestne občine Črnomelj za dovoljenje novih semnjev, katere prošnje je si. c. kr. deželna vlada glavnemu odboru v poročilo dala, sklene glavni odbor enako kupčijski kamori ne priporočati. Izvrševalni odbor gozdarskega shoda na Dunaji v letu 1886. javi. da bode prihodnji shod zopet na Dunaji 1. 1887, ter prijavi ob enem referate za prihodnji shod. C. kr. kmetijska družba v Lvovu prijavi kranjski družbi svojo peticijo na državni zbor o zdanjem stanji kmetijstva ter o sredstvih, to stanje izboljšati. C. kr. kmetijska družba štajerska ter c. kr. gozdarska in kmetijska družba šlezka javiti družbi sklep svojih občnih zborov, da je vlado prositi za vpeljavo monopola za žganje ter vabite tudi našo družbo k temu sklepu pristopiti. Glavni odbor sklene, k taki prošnji ne pristopiti. C. kr. gozdarska in kmetijska družba šlezka v Opavi prijavi svoji peticiji na državni zbor o „vpeljavi uvažnine na žito" in o „popravi domovinske postave" ter vabi našo družbo enaki peticiji predložiti. Glavni odbor uvidi važnost tacih naredeb ter sklene enake peticije državnemu zboru predložiti. Odbor vzame na znanje poročilo o delovanji deželnega kulturnega sveta za kraljevino češko. C. kr. intendanca 3. kora v Gradcu naznanja potrebe za preskrbljevanje vojakov v letu 1886/7. Izkaz teh potreb je v pisarni kmetijske družbe na razgled. C. kr. kmetijsko ministerstvo želi proračun potrebščin za kmetijski poduk v 1. 1887. do 15. junija poizvedeti. Odbor naroči izdelati proračun tajniku G. Pircu, katerega naj potem odseku za splošne reči predloži. Odsek naj pa potem glavnemu odboru poroča. C. kr. deželna vlada predloži konsignacijo o kraiih, v katerih bivajo v 1. 1886. žebci, kakor tudi pleme in imena teh žebcev. Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo poslalo je družbi za njen poskuševalni vrt 300 kolčev amerikanske trte „riparia sauvage" ter ob enem javi, da je ravno tako na prošnjo družbe tudi poslala take trte podružnici v Novomesto. Tajnik poroča, da je kmetijsko ministerstvo tud' letos zapovedalo kupavati ob priliki premiranja konj remonte za vojake ter da se je ta ukaz uže razglasil v „Novicah" in „Kmetovalcu". Slavni deželni odbor kranjski nakazal je vsled družbine prošnje in vsled sklepa deželnega zbora subvencijo za družbino drevesnico v znesku 200 gold. Glavni zbor sklene za to veliko subvencijo predlagati ,T občnem zboru votiranje zahvale. Slavni deželni odbor kranjski predložil je glavnemu odboru vsled sklepa deželnega zbora v poročilo več prošinj občin oziroma šol za podporo šolskim drevesnicam. Glavni odbor naroči izdelati tajniku dotično poročilo, in sicer na podlagi razmer, ki so mu znane iz potovanja po deželi. Prošnjo Janezu Beletu, slušatelju na vinarski in sadjarski šoli v Klosterneuburgu, za podporo mora glavni odbor zarad pomanjkanja kakega tacega zaklada odbiti. Prošnji Franja Štuparja, slušatelja više gospodarske šole v Tečinu, da bi glavni odbor pri si. c. kr. kmetijskemu ministerstvu prosil za izplačevanje druge polovice njegove štipendije, glavni odbor vstreže. Dva gospodarja, ki sta dobila v jeseni na živinski razstavi premije za svojo goved, kojo goved sta pa prodala, ustavljata se vrniti premijo. Odbor naroča tajniku poizvedeti o resničnosti od njih navedenih razlogov. Prošnji večih občin oziroma šol za brezplačno podelitev sadnega drevja, divjakov, vrtnarskega orodja glavni odbor odbije, ker nima nobenega tacega zaklada. Gosp. Razingerju v Podkorenu in č. usmiljenim sestram v Ljubljani dovoli glavni odbor prodati bike od družbe kupljene, ker niso več za pleme sposobni. C. kr. deželna vlada izroči glavnemu odboru v poročanje dopis c. kr. namestništva v Gradci zarad prepovedanega časa za lov ribe „smoj" (Lucioperca san-dra Cuv.). Dopis izroči glavni odbor gosp. odborniku Kastelicu v poročanje. Tržne cene. V Kranji, 27. aprila 1886. Na današnji trg je došlo 289 glav goveje živine in 131 prešičev. gl- kr. gl.jkr. Pšenica, hektol. . . 6 98 Ajda, hektol. . . . 5 52 Rež, 5 85 Slama, 100 kil . . 2 60 Oves 2 92 Seno, „ . . 3 _ Turšica n • • 5 69 Speli, fr. kila . . . — 56 Ječmen n 5 20 Živi prešiči, kila . . — — V Ljubljani, 21. aprila 1886. Povprečna cena. Trg Magaz. Trg Ha ffaz. ffl. kr. Bi- kr. gl. 1 kr. Rl- kr. Pšenica, hektol. 6 66 7 45 Sur. maslo, kila _ 84 ___ Rež „ 5 20 6 23 Jajca, jedno. . - 3 - - Ječmen „ 5 04 4 98 Mleko, liter . . — 8 — — Oves „ 3 57 3 28 Gov. meso, kila — 64 — —. Sorška „ — — 6 70 Telečje meso, „ - 68 — - Ajda „ 4 06 5 07 Prešič. meso, „ - 54 — - Proso „ 4 55 4 97 Koštrun „ 34 — _ Koruza „ 5 40 5 27 Kuretina, jedna 42 - - Krompir, 100 kil 3 57 — Golobje, jeden . — 17 — - Leča, hektoliter 8 — — — Seno, 100 kil . Slama, „ „ . 1 60 — - Grah „ 8 — — 1 51 — - Fižol „ 8 50 — Drva, trde, sež. 7 60 — —. Gov. mast, kila 94 — — „ mehke, „ 5 20 i V- Svinska mast „ — 82 — Vino, rud., 100 1. — — 24 Špeh, fr. „ — 56 — „ belo, ,, _ 20 _ „ prek. „ 72 — —