inarjev. v umnjanu v ponedeljek, i lonia lm. Leio XLV. Vel|a po poŠti c a tu uhIu lato naprej .. K 28*-«8 en mfls9( „ . ?.'20 za Nemčijo celoletno . „ Ži ta ostalo tnoiemslvo „ 55'— V Ljubijanj aa dami Za oeio leto naprej.. K 24*— ta ao m»seo „ ., s 2*— ¥ apra»t orelemammeseCno J 1-80 ss Sobotna Izdaja: s 1» oe!o leto . , 1 7*— ta Nemčijo oelolc.o j Q*— 1» OtUlO InOMBK'" Insernti: Enostolpna petitvrsta (72 mm " mm visoka ali nje po 30 v i* 2 i ,, ib primeren ovoru. Enostolpna patttTrsta po 60 T . vsak dnn Izvzemal nota praznike ob 5. url pop. Bedna letna prilona voznt red. Oretništro |e t Kopitarjevi nllol Itn 6/I1L Rokopisi m oe vračajo; neiranklrana pisma se ne «=■ sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. «= Političen list za slovenski narod. Upravnlitvo Je t Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-baro. št. 7563. — Upravniškega toleiona št. 188. Svetovni položaj. Kdor not!« oči namenoma zapirati, mora videti, da so vsi narodi vojskujočih se držav prešinjeni velikega poželjenja po miru. Žalibog se nekatere vlade temu, atremljenju upirajo. Ni dvoma, da bo ljudstvo ob svojem času ž njimi obračunalo. Med vsemi vladami, ki se nagibajo k miru, zavzema danes najodličnejše in prvo mesto v 1 ada cesarja Karla. Naš cesar dela z vsemi silami za svetovni mir in in uporablja v to vsako možnost, ki se mu nudi. Znan je danes na celem svetu kot mirovni vladar. Še celo listi sovražnih nam držav to odkrito priznavajo. Naš minister vnanjih zadev, grof C z e r n i n deluje popolnoma v zmislu svojega vladarja. V tem zmislu je že pred meseci sprejel formulo ruskega naroda, da naj ae sklene mir brez aneksij in brez odškodnin ter na tej podlagi zasigura mirni razvoj narodov. Pred kratkim je sledila podobna izjava nemške vlade. Želeli bi, da bi bila ta izjava izišla takrat, ko je prišla izjava našega zunanjega ministra. Prešli so med tem dragocenimeseci! Zdi se nam, da se nemška vlada ne more otresti raznih fantastov, ki netijo ogenj, ko je treba gasiti. V mislih imamo elemente okoli R e -w e n 11 o w a , ki še danes sanjajo o »nemškem miru«, t. j. o miru z ancksijami in odškodninami v prilog Nemčije. To stališče je že zato vse obsodbe vredno, ker nam prinese vsak teden vojske višjih izgub na narodnem življenju in premoženju, kot jih zamore odvagati katerakoli odškodnina v zemlji ali denarju. Skrajni čas je, da vsi merodajni faktorji trezno presojajo položaj To velja ravnotako za sovražne vlade, kakor za Duna j in Berlin. Kakor vse kaže, grof Czernin pravilno presoja svetovni položaj. To nas veseli. Dunaj je v ospredju mirovne akcije. To je velika zasluga našega mladega cesarja, —č. Iz mirovne razprave v državnem zboru. Katoličani za. mir. Katoliško narodni Čeh dr. Hruban, vodja moravsko - češke - katoliško - narodne stranke, se pridružuje zahtevi po miru. Pravo je zadel, ko je v proračunski razpravi dejal, da je najvažnejše delo parlamenta, na katero narodi najbolj koprneče čakajo, je delo za pripravo miru. Poglavitna vestna dolžnost ne le katoličana, marve( tudi ljudskega zastopnika, je delo za sko- rajšnji in trajni mir. (Živahno odobravanje.) Kakor je dejal papež Benedikt XV. v svoji poslanici koncem prvega leta vojske, treba je v silne plamene sovraštva uliti hladila. To pa more le naiživejše udejstvovanje prave humanitete, prave in resnične ljubezni do bližnjega. V tem smislu je katoliška narodna stranka že meseca februarja poslala svoje zastopnike k mirovni konferenci v Curihu. Smatra pa tudi za svojo politično dolžnost, danes na tem mestu zahtevati jasnosti, če vlada vse stori, da pospešuje mir. Zelja po miru je izražena v prestolnem govoru, a tudi v ljudski duši. Vlada naj sluša ljudski glas, potem ne bo prepozno. (Pritrjevanje pri Slovanih.) Parlamentarna zveza duhovnikov dviga svoj glas po miru, da se bo zbornica mogla popolnoma posvetiti socialnim reformam in postaviti svoje moči v službo vsega, kar človeštvo osrečuje in plemeniti. Poslanci-duhovniki so zastopniki krščanske vere, ki je vera ljubezni in miru in morajo si prizadevati, da se uresničijo mirovna prizadevanja papeževa. (Odobravanje.) Hočejo, da se mirovna akcija cesarjeva uresniči in najbolj goreče koprnenje narodov dobi zadoščenje. Želja po miru je splošna in le oni niso za mir, ki jim je lastni dobiček več kot javni blagor in ki preko trupel drugih hočejo doseči svoj smoter. Če tudi ni dvomiti nad zadovoljnostjo za nadaljne žrtve, vendar je treba vse storiti, da se napravi konec klanju ljudi. Ali naj res vse odločita le kri in meč, in to v času, ko smo bili mnenja, da le kultura osrečuje ljudi? V imenu človečanstva in humanitete rotim vlado, naj stori vse, da nam privede mir. (Živahno odobravanje.) Dvigamo svoje poglede k onim, ki odločujejo o miru in vojski, naj ne preslišijo prošenj mater in otrok v tem izstradalnem boju, Vlada naj vse stori, da nam pomore do častnega, a ne oboroženega miru. Vse kar nas druži, hočemo pospeševati in sc ogibati, kar nas loči. V plemenitem tekmovanju so avstrijski narodi viliL-n žrtvovali. Naj se jim prizna in dovott razvoj, ki jim gre. Cela monarhija naj se ojači. Naj pošlje Knez Miru Svoj mir v našo domovino, nesrečno Evropo, v celi svet. Človeškega sodelovanja ne sme manjkati. Zbornica naj odobri vprašanje duhovske zveze in uresničijo naj se besede: »Božje solnce naj sije v miru na srečno Avstrijo!« (Živahno odobravanje.) revolucija. Nobena država sovražne koalicije ni vstopila v svetovno vojno s tako izrazito osvojevalnimi cilji kakor ravno Italija. Avstrija ji je bila pogojno obljubila, da ji bo odstopila del lastnega ozemlja, dasi Italija ni imela nobene pravice, od nas kaj zahtevati. Vendar to ni zadoščalo pohlepu in velikim željam rimskih političnih krogov. Zahtevali niso le povečini italijanskih oziroma furlanskih pokrajin na Tirolskem in Primorskem, marveč tudi čisto nemška oziroma jugoslovanska ozemlja naše monarhije bi radi spojili s kraljestvom in tako končno ustvarili Veliko Italijo. Vsa južna Tirolska do preko Bolcana, primorje s Trstom in Reko ter severna in srednja Dalmacija naj bi prišli pod savojski prapor. Vse to si je dala Italija od entente zajam-čiti. Spričo tega je razumljivo, da je geslo ruske demokracije »Mir brez aneksij in odškodnine« vplivalo v Italiji kakor curek mrzle vode. Čemu je pa potem Italija pognala svoje sinove v brezmejne krvne žrtve? V Avstro-Ogrski vendar nihče niti v sanjah ni mislil na kak napad na Italijo in tudi danes ni nikogar, ki bi mislil na možnost, da bi se upostavile teritorijalne razmere izza leta 1866. oziroma 1859., izvzem-ši seveda slovensko Benečijo. Da, Italija je šla v vojno z jasnimi, vnaprej določenimi osvojevalnimi cilji, katerim se iz proste volje pač ne bo nikoli odpovedala. Kdor je pazljivo bral odgovor Italije na zahtevo nove ruske vlade, da se izve-di revizija vojnih ciljev, je kljub medenim frazam, ki so italijanski diplomaciji tako lastne, lahko razbral jezo nad tako zahtevo. Docela nedvoumno je pa v tem oziru govoril Sonnino v italijanski zbornici. Predvsem je z drzno spretnostjo naglasil, da se za mir brez aneksij na Ruskem % nema le močna stranka, nikakor pa ni to načelo ruske vlade. Nato je pa ponovil spredaj navedene italijanske vojne cilje, čeprav v nekoliko splošnejši obliki nego druge-krati. Izrecno je povdar51, *«»oia hiti Va-lona vam* ;t«J;/ctnska posest in priznal Albance™ »amo notranjo samoupravo. Kakor se vidi, se Italija še vedno ni ničesar naučila. Pri veli rudi nesreči v MmM iH 30 Slovencev. V ameriškem unijskem rudniku Ha-stings (od Trinidada je Hastings oddaljen 15 milj in od Puebla okoli 60 milj) se je dogodila nesreča, ki je dosedaj največja in najstrašnejša nesreča v zgodovini južnoko-loradskih rudnikov. V rudniku je nastala razstrelba in 120 premogarjev je ogenj odrezal od zunanjega sveta. Izvlekli so okolu 30 ponesrečenih. Med reševalci in pone« srečenci je divjal požar. Pravijo, da bo prej minilo leto, predno bodo spravili na površje vse ponesrečence. Slovencev se je ponesrečilo nad 30. Samo trije od on* dotnih slovenskih rudarjev se niso ponesrečili, ker radi bolezni niso šli na delo. Žrtve so pokopali v Trinidadu. Doslej so znana naslednja imena Slo-vencev in Hrvatov: Janez Slak, star 24 let, neoženjen, doma nekje na Dolenjskem. Mat. Štimac, do« ma iz Črnega Loga, Hrvatsko, star 26 let. — John Kresovič, star 30 let; Joe Kosič, 27 let: Frank Kosič, 21 let; Tony Zadko« vič, 42 let. Omenjeni so doma iz Račič pri Novem gradu na Primorskem. — Anton Dekleva, 30 let, doma iz Prema na Notranjskem; John Klobas, nekje od Hrvatske, oženjen. — Joe Črnetič, 24 let, doma iz Ilirske Bistrice na Notranjskem, oženjen in zapušča vdovo in enega otroka.— Frank Žernada, 24 let, oženjen, doma iz Divače (?) na Primorskem; Joe Turkovič, 31 let« iz Sapje na Primorskem, zapušča ženo in dva otroka. — Frank Gerl, 21 let, doma je bil v Račici na Primorskem, Mart. Kre« sovič, 29 let, Račica na Primorskem, zapušča ženo in dva otroka; Tony Kresovič, 25 let, Račica, Primorsko. Tone Glavič. —i Anton Požlep, doma iz Rač, zapušča ženo in štiri otroke; Frank Vernik, doma pri Kamniku; v njegovem stanovanju so našli v posodi za premog 1780 dolarjev, bil je sedem let v Ameriki. Star je 52 let, precej osivelih las in majhne postave. Ker je živel samotno, se ne ve, ali ima kaj sorodnikov ali ne. — Mat. Valenčič, 32 let, doma iz Lisca na Primorskem, zapušča vdovo in enega otroka; Tony Marinčič, 40 let, Kne-žak na Notranjskem; Jakom Tomšič, 24 let iz Bač na Notranjskem; Štefan Rakič, 30 let, iz Bosne; Joe Smolič, doma iz Do-brnič na Dolenjskem, 32 let, zapušča vdovo in štiri otroke; Andrej Tekavc, 30 let, oženjen, dva otroka, doma iz Št. Vida pri Cirknici na Notranjskem; Jakob Žele, 27 let, zapušča ženo in enega otroka. V rudniški okolici, kjer se jc zgodila ta strasna nesreča, jc pokopanih mnogo sto Slovencev. Samo v Trinidadu ;'n je nekaj sto in večinoma so morali mladi pod zemljo v starosti od 30 do 40 let. Skoro vsi so se ponesrečili v premogokopih. Žalostna pot slovenskega trpina! IM fieerge za mwm mu. Angleški minist. predsednik Llo^ Ueorge je imel v Glasgovu govor, v kat rem je omenjal vojaško prerojenje Rusi, in pnklopitev Amerike. Lloyd George s LISTEF Svettor. 63 Povest iz konca 11. veka. - Spisal P. Bohinjec. (Da)ie.) »Samec sem in rodbina nc bo žalovala za mano, ako sprejmem tvoj nasvet,« odvrne Hrvat in pogled mu uide na stezo- po kateri sta se bližala dva romarja. »Hvaljen Jezus!« pozdravita ^na klopi počivajoča. »Prihajava z Velegrada in prinašava blagoslov blagovestnikov. Samr stansko zidovje sva zagledala in reklo ; je nama, da najdeva tukaj češkega kne; Svetobora.« Ta vstane, obraz se mu potegne, marja pa se ga okleneta z vsklicem: »Sje-tober!« »Moj Bog, ali sta od mrtvih vstali?« se začudi vicedom. »Saj smo vaju vepar pustili na bojišču pri Mavriški gori.« / »Tisto pač, knez, ali najini rani lista bili smrtni in sva ozdravela. OstalJ sva ujetiika, dokler naju niso zamenili zzJnasc avstrijske ujetnike. Od svojih otrok 9 a izvedela, da si se preselil za stalno naj jg in iato sva hotela še enkrat videti tvo zorm -u-------j-.-----!—- fvo ti veletjajskih Tako je govoril Kojata, Vseborov sin, Srail Zatecki pa mu je uročil kovinskih svetinjic. Tudi Tipold je spoznal naposled znanca iz Ogleja, ko sta potovala iz Rima, in je odpeljal gosta v samostan, da se po-' krepčata in odpočijeta, Svetobor pa je še zaklical za njima: »Ali od Božeteha nimata pozdrava?« »Tudi od Božeteha imava naročila in od vojvode avstrijskega pozdravila, odvrne Smil. »Le predstavi jih opatu, Tipold jaz imam še nekaj opravka na obežju, reče Svetobor in se oddalji od sanjajoče;,?a Ma-garoviča. Spomini preteklih dni so poln i div.o vicedomu. Tesno se je zavil v sv.j plašč misli pa so mu prepletale osrčje i češko zemljo in z oglejskim patrijarhaiirr Srečno se je končala vojna, sovi. ni«, jc moral sramotno oditi. Ali tudi Kocelju se je odtrgala nit življenja na bojnem polju in zavirala konec slovenskega knežtva. Svetoboru je prihajala v spomin ponočna ježa pod Ljubelj, Koceljeve besede so mu objemale dušo in tožni glasovi so odmevali iz globine njegovega srca. Svetoboru je budila spomin Vratiskivova usoda, so mu begale dušo nemške moiavske kne-ginje, so mu kalile veselje novic iz Italije. Ni je bilo bitke, da bi s<_- je oprijel, da bi zatopil usodne zmage in da bi dal duška svoiim načrtom, svoiim IjbiJin mislim. Bo- žetehovo črnogledstvo se ga je polotilo in žalostna je bila njegova duša. Obrne se in zagleda Hrvata, ki je še vedno čepel na klopi, sanjajoč pod debelim plaščem. »Ti si žalosten, knez! Gotovo ti more srce težke skrbi. Rad bi ti ustregel in odgnal oblak, ki se razgrinja nad tabo. Pa ne vem, kako?« »Rad ti verjamem, vrla duša! Ali pomiri se in bodi uverjen, da preženem ta oblak, Ai viri nad mano. Že je veter potegnil in ta veter požene oblak za gore,« odvrne vicedom in oko se mu obrača na jezero, po katerem je plaval čoln, v čolnu pa je sedela deklica, ki je veslala oberoč n pela pesemeo o izgubljeni sreči. »Evo tj Ljutice! zakliče Magarivič in se vzdigne s klopi. V čolnu je ležal na dnu mrtev jelen. »Ljubica, kam hitiš s tem plenom?« popra&a Svetobor. »Otec pošilja tega jelena v dar ranjencem,« odvrne deklica. •>Jclenček je letal prost in prostost mu je vzela življenje,« deje vicedom. »Vsakemu ne tako. Meni je prostost prinesla življenje, prečastni knez! Ali tebi nc?« povpraša Ljutica z zategnjenim glasom. »Ti si izjema, Ljutica! Ti si posebna posoda, katero je Bog prihranil za-se. Ali želiš prostost vživanja ali prostost zatajevan ia?« »Niti na misel mi ne pride druga pr-stost kakor prostost krščanske vere. se mi, da vse zmorem, če me ouira Žgl nja Danica! Tudi moj otec se čudi moji c sevm moči in že je minil lep čas, kar več nesel darov boginji Živi na Peruno goro.« »Ali Oobolom še spleta venec tvojih molitev?« ' Dekličje oči so se povesile, ko so se dvignile in zalesketale v prečudni luči, kakor bi sKakale zvezdice iz mesečevega srpa. b Hrvatu so se skrčile zenice in strmele nepremično v Ljutične oči. »Ne tarnaj, Ljutica, Obolomi so še na svetu,« zine Magarovič in dvigne z desnico jelena iz čolna. »Se motiš, brate!« odvrne deklica in grenke poteze šinejo čez njene ustnice. »Ti pojdeš z nami v Oglej, Ljutica!« reče Svetobor kakor v sanjah. Z nami pojdeš na jug, lam boš kraljevala ob morskem obrežju« ... Bi se mi tožilo po osojskem jezeru.« »Ne bo se ti, Kaj je jezero proti « morju?« »Sc mi bo tožilo po otcu.« / .> »Otec pojae tudi z nami.« ^ »Ali on sc še vedno straši Pc. Daždbog mu prinaša blagodat in od ' • pričakuje mladosti.« (Da lip 1 Stran 2 s SLOVENEC, Hne 1 Tulifa t St. 148. je nato skliceval o malo srečni izjavi našega zunanjega urada o samodoločevalni pravici narodov in je grozil z vojsko, dokler se ne bo vsem željam entente ugodilo. Vojska brez konca . . . Našim sovražnikom so se tedaj vzbudile nove nade in s tem nova sila za nadaljevanje vojske. Kar se tiče Grške, bo malo ali pa nič izpreme-nila sedanji položaj. Celo če bi bile čete, katere bo poslal Venizelos, zanesljive, bi se macedonska fronta nič ne izpremenila. Vse je tedaj odvisno od Rusije, kajti pomoč Amerike prihodnjo pomlad bo pršh najbrž prepozno. London, 30. junija. (K- "•) Reuter: Min. predsednik Lloyd George je imel v Glasgovu govor, v katerem je izvajal: Nikdar še niso bili možje bolj potrebni simpatij, podpore in skupnega delovanja kot voditelji usode našega naroda v tej uri. Brez dvoma je presenetljiv razvoj. Rusijo je vojaški položaj v tem letu izpreinenil deloma v našo škodo, za trajno pa v našo korist. Kar se je na zahodni fronti zgodilo, kaže, kaj bi se lahko v tem letu izvršilo, če bi bile vse sile zaveznikov pripravljene, da bi na vseh straneh pritisnile. Naša armada je izvežbana, izkušena in opremljena, mnogo bolje kot kdaj prej. Brez dvoma imamo trenotno opra--oče naš«, spesnil dr. Jos. Lovrenčič, katerega so dekleta iz Marijine družbe kaj spretno in ginljivo pred-našale. Ljudstvo kaj rado prisostvuje takim »koncertom«i saj vsaj tisti čas pozabijo gorje begunstva v barakah, ki jih je zadelo. Le žal, da se take, enake predstave morajo vršiti pod prostim, šumnim nebom, čeravno zidajo mojstri že dolge mesece številne barake, a malokatero dozidajo, če se jim že prej ne posuje. Dnevne novice. + Notranji minister groi Toggenburg }e prišel za nekaj dni v Inomost, da se poslovi od uradništva kot bivši namestnik na Tirolskem. — Č. g. Peter Mohar umrl. Dne 29. junija je umrl na Konjščici pri Zagorju on-dotni ekspozit č. g. Peter Mohar. N. p. v m.! — Umrli kanonik Walker (umrl v Kandiji pri Novem mestu) bo pokopan v torek, dne 3. t. m. »Zarjan« padel. Z iskreno žalostjo mora »Zarja« naznanjati smrt že šestega člana: dne 19. junija t. 1. je padel na Cima Dodici v Italiji jurist Herman Tschamer-nik, poročnik pri 17. pešpolku. Blag mu spomin! — Slov. kat. akad. tehn. društvo »Zarja«. — Odlikovana orožnika. Z železnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje sta odlikovana nadomestni straž-mojster g. Josip Miklavčič ter orožniški stražmojster g. Ivan Bajt, oba dež. orož. poveljstva št. 12 v Ribnici. G. Miklavčič je uradnik pri deželnem odboru v Ljubljani in je prvi izmed nadomestnih orožnikov •/s a Kranjskem, ki je dosegel to visoko odlikovanje. Čestitamo! Slikarska šola v Zadru. Zadrski »Narodni list« poroča, je sklenil tamkaj otvo-riti slikarsko šolo slovenski slikar Viktor Cotič. Slikar Cotič je znan kot izvrsten portretist. — Trije požari v Naklem. Iz Nakla se poroča, da so tekom zadnjih deset dr.i imeli v fari tri požare. Prvi je nastal v vasi Cegelnica, kjer je postala žrtev ognja le Backova hiš?., čeprav je cela vas skoro izključeno lesena in so hiše zelo vkup. --V sredo popoldne pa je treščilo v hišo posestnika Janeza Prosen v Strahinju. Pogorelo ni veliko, ker je vojaštvo s civilisti vred pridno gasilo. Žrtev ognja pa je postala hišna gospodinja, mati g. profesorja Petra Prosena, ki je padla po stopnicah, ko je hitela ven, ter je obležala v ognju. Reševat jo je skočil nek vojak, ki se je pa tudi sam močno opekel po celem telesu. Mati je živela še en dan po tej nesreči in je bila pri popolni zavesti, čeprav svojega telesa, zlasti pa glave ni nič več občutila. — Na sv. Petra dan popoldne ob 4. pa je planil rdeči petelin iz.Bankove strehe v Naklem. Pogoreli sta le dve hiši. Bogu in tu bivajočim vojakom se moramo zahvaliti, da ni bilo večje nesreče, zlasti ker je močno vlekel veter, a vode je primanjkovalo. — Zlasti sosedje se prav toplo zahvaljujemo vojaštvu za pomoč. — Bog Vam bodi plačnik! — Velik požar je izbruhnil dne 29. t, m. v vasi Gornje Jezero pri Ložu in uničil skoro polovico vasi. Uničen je oni del vasi proti Cirknici. Pogorelo je 15 gospodarskih poslopij, 3 hiše, 4 goveda in več prašičev. Ljudje so bili odšli k maši; ko bi ne bilo vojakov, bi bila pogorela vsa ; vas. i — Požar v Bevkah pri Vrhniki. Dne 27. junija ob 4. uri je v Bevkah pri Vrhniki treščilo v hlev hiše št. 10. Začela je takoj goreti slamnata streha in seno, katero so ravno takrat metali z voza na hlev. V četrt ure se je požar razširil že na sosednje hiše in v eni uri je zgorelo dvoje hiš, 16 podov, 12 hlevov in več kozolcev. Zgorelo je tudi 11 glav goveje živine in čez 20 prašičev— mnogo živine in prašičev se je opeklo ter bo kmalu poginila. Človek se ni nobeden ponesrečil. Ožgano pa je vse bližnje sadno drevje in vsi poljski pridelki v bližini. Prihitelo je pet pož. bramb, ki so ogenj omejile, da ni prišel čaz mesto, tako da onostran cesti proti Vrhniki, kjer je cer- j kev, župnišče, šola itd., ni gorelo. Pogorel- j cem je ogenj uničil živež, obleko, vso kr- | mo, katero so imeli večinoma doma, vo- ; zove, orodje in drugo, kar je bilo pod stre- i ho. Doma ni bilo ob začetku ognja nobe- j nega človeka. Takega požara ni bilo v i Bevkah od leta 1827. _ Vsem ognjegas-cem, vojakom in sosedom, ki so pomagali gasiti, stotera hvala! , , Tednik »Sava« v Kranju je prenehal izhajati. Lepa dobrodelna prireditev. Pišejo nam: V nedeljo, dne 17. junija, se je vršila v Smihelu pri Št. Petru na Krasu pod pokroviteljstvom g. podpolkovnika J. Scha-den velika ljudska veselica na korist vdovskemu in sirotinskemu zakladu. Na travniku v bližini Reške ceste, ki je bil v ta namen nad vse ukusno okrašen, začelo se je že ob 3. uri popoldne živahno vrvenje, ki se je ob zvokih vojaške godbe razvijalo skoro do trde noči. Različni, okusno po stavljeni paviljoni, bogato založeni z najrazličnejšimi okrepčili, so bili ves čas naravnost oblegani. V prvem, kojega oskrbo je iz prijaznosti prevzela ga. nadporočni-kova Hondl v družbi gdč. Dolničarjeve, zbirali so se prijatelji šumečega šampanca; drugi, pod skrbnim vodstvom gospe baronice Wurzbach je moral slednjič navzlic bogati zalogi tobačnih izdelkov nadome Stiti iste z bonbončki in črešnjami. Nešte-vilno obiskovalcev je imel tretji paviljon v katerem sta pod vodstvom g. stotnika Jeuthner prav vrlo gospodarili ga. Bišča-kova in gdč. Grete Erb in svojim gostom stregli z jedjo in pijačo. V veliki restavraciji na drugi strani smo videli gostilničarja narednika g. Adamič, kako vrlo se je s trumo natakarjev in natakaric izkazal navzlic tolikemu navalu. Kaj pa paviljon v onem nasprotnem kotu, ki je obdan od nepregledne množice? Tam se dvigajo dobitki srečolova — vsaka srečka zadene. Gdč. učiteljice iz okolice, njim na čelu gdč. Ple-škova in Žigmanova, neumorno prodajajo srečke. — Da je veselica, ki se je izvedla pod vodstvom g. nadporočnika barona wurzbach, tako lepo uspela, pripomogli so razven imenovanih mnogo tudi gg. stotnik Jennthner, nadporočnik Hondl" nad-zdravnik dr. Manhal, g. Biščak z gosoo, poslovodja in g. Dolničar, restavrater na kolodvoru v St. petru. Udeležilo se je nad 4000 oseb, čistega dobička je dobil vdovski zaklad 5500 K. — K sklepu naj izrečemo še iskreno zahvalo tvrdkam, ki so z obilnimi prispevki pripomogle k tako lepo uspelemu srečolovu, zlasti gg. Bamberg in Kleinmayer, Benedikt, Bonač, Buzzolini, Gerber, Elbert, Haman, Kollman, Krisper, c i ./p Maler,< Miklavc," Persche, Petričič, ochiffrer, Schmidt, Schneider & Verovšek Schummi, Stacul, Till in Urbane. J. N. Kocelj v Škofji Loki, Ferdo Špilar, Leopoldina Spilar, J. Križaj v Št. Petru, Klcinoschegg, Gosting in A. Haase v Pragi. Vsem tem kakor tudi županu »bčine Šmihel in drugim posestnikom, ki so brezplačno prepustili prostor za veselico, kličemo v imenu ubogih vdov in sirot: Srčna hvala! Umrl je v Senju veletrgovec Franc pl. Vukelič. Železniška nesreča. Dne 26. junija okoli 12. ure ponoči je težko ponesrečil v Zalogu tamošnji 17 let stari delavec Ivan Veretik iz Zgor. Kašlja št. 34. Ko so premikali železniške vozove po progi, je hotel na enega, ki je bil v teku, skočiti, a se je pri tem spotaknil ob kup lesa ter padel pod voz. Poškodoval si je levo nogo tako, da so mu jo morali pod kolenom takoj odrezati, ranjen je pa tudi na desni nogi in levi roki. Zdravi se v deželni bolnišnici v Ljubljani. — Električna razsvetljava v Novem mestu, Armadno vodstvo je na željo udeleženih poveljstev podaljšanje že obstoječega električnega toka iz Kandije v Rudolfovo zaukazalo. V primeroma kratkem času so bila dela dovršena. Zvezane so s tokom sedaj že vse bolnišnice in poslopje c. kr. okrajnega glavarstva. Za razsvetljavo mesta postavile so se tri obločnice. Napeljava električne luči v privatna poslopja se je iz tehničnih ozirov še odložila. Velika nesreča". Pri delu na obrežju Batthyanyi na Reki so padli 4 delavci sedem metrov globoko in se nevarno poškodovali. Eden od njih Franc Hrovatin, oče več otrok, je umrl. Železničar ponesrečil. Na kolodvoru v Št. Petru na Krasu je padel z železniškega voza 52 let stari nadsprevodnik južne železnice Ferdinand Woi.ruba iz Zelene jame št. 141, v trenotku, ko se je vlak ustavil ter si je pri padcu zlomil rebra na levi strani in poškodoval levo nogo v stegnu. Zdravi se v deželni bolnišnici v Ljubljani. Smrtna kosa. Umrl je v Celju bivši pekarski mojster, hišni posestnik Vincenc Istenič. — Umrl je v Mariboru revident južne železnice g. Wagner. — V Slovenjem gradcu je umrla trgovčeva vdova Helena \Vinkler, stara 65 let. — V Mariboru je umrl uslužbenec južne železnice Luka Wertnik. — V Beljaku je umrl veletržec Mat. Pippan. — Umrl je v Gradcu pešec pešpolka št. 7 Jožef Pečnik. — Umrl je v Pulju višji komisar finačne straže Franc Rudesch. Črne koie so se pojavile v Dubrovniku. Utonil je na Reki v morju finančni stražnik Ivan Kosa. Po noči je imel službo ier se je, utrujen najbrž vse J o! - < rob, kjer je zaspal in padel v morje. I1 mrl ie v Keki vookoiem reški proto- Str. 5. loln dr'/\V^lst Pillepich. Rojen je bil leta 1829. v Selcu v Vinodolu. L jfiDMl BBVlCe. , „ 'i Ustanovni občni zbor »Kranjskega deželnega društva c. kr, avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine« v Ljubljani se vrši v navzočnosti Njegove c. in kr. Visokosti presvetlega gospoda nadvoj-vode Leopolda Salvatorja, pokrovitelja-na-mestnika »C. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdova in sirote« in Njegove Svet- Ios>« Avgusta P"aca Lobkowifz, podpredsednika »C. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote« v ponedeljek, dne 9. julija S91V, ob 11. uri dopoldne, v slavnostni dvorani c. kr. deželne vlade (dohod pri glavnem vhodu, Bleiweisova cesta št. 10), Dnevni red: 1. Volitev dvajsetih članov v društveno vodstvo, dveh računskih preglednikov in treh razsodnikov, oziroma njih namestnikov (§ 13., t, 2., društvenih pravil). 2. Volitev zastopnikov deželnega društva na glavni skupščini »C. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote (§ 13., t. 4, društv. pr.). 3. Slučajnosti. lj Sv. maša • za pok. monsig.-dekana Janeza Filipiča bode jutri, 3. t. m. v Trnovski župni cerkvi ob 7. uri zjutraj. lj Povišanje in odlikovanje. Črnovojni nadzdravnik g. primarij dr. Fr. D e r g a n c je bil izveniurno povišan za c. kr. črno-vojnega polkovnega zdravnika, pred kratkim je bil odlikovan s častnim znakom Rdečega križa z vojno dekoracijo. lj Vojaška vest. Podpolkovniku Gustavu Garzarolli pl. Thurnlackh je podeljen naslov in značaj polkovnika. Po smrti odlikovan. Cesar je odlikoval častniško službo opravljajočega poveljnika voda Franca Perdana, prosC strel, baona VI. z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje in z meči. lj Avtomobil padel v Gruberjev prekop. V soboto je pripeljal šofer desetnik Roschek, doma z Dunaja, osebni vojaški avtomobil v Ljubljano v popravo. Oglasil se je pri rodbini Kornovi na Poljanski cesti, s katero se je seznanil po Kornovem sinu, ki tudi služi pri neki avtomobilski koloni, in tam prenočil. V nedeljo popoldne je hotel nakupiti v okolici nekaj zelenjave in je povabil gospo in hčerko Kor-novo, da se peljeta ž njim, ker ni sam znan. i o kosilu ob tri četrt na 2. uro popoldne so se odpeljali od doma proti dolenjski cesti. V avtomobilu so bile štiri osebe: Šofer Roschek, njegov spremljevalec desetnik Buda in gospa Kornova s 161etno hčerko. Na ovinku Streliške ulice in Nadvojvode Friderika ceste se je hotel šofer umakniti neki ženski, a ni mogel kreniti trenotno ne na levo ne na desno. Z vso silo se je zaletel z avtomobilom v železno ograjo, ki je ob cesti Gruberjevega prekopa,"pri kateri se je vsled močnega sunka izdrl v cement zalit železni drog, ograja se je podrla, avtomobil pa je zdrsnil v prekop in se med potjo obrnil. Prizor je bil strašen. Gospa Marija Kornova je padla že pri padcu po strmini iz voza in obležala nezavestna na strmini. Desetnik Buda se je tik pred vodo rešil in ostal na suhem, šofer in Kornova hčerka Emilija sta zdrčala z avtomobilom v vodo, voz se je razbil, šofer Roschek je izginil v vodi, hčerko pa so le s težavo potegnili z vrvjo na breg. Avtomobil je padel s tako silo v prekop, da je Kornova hčerka že med padcem po strmini zletela iz viška iz voza naravnost v vodo. Gospo in hčerko so v nezavestnem stanju prepeljali z rešilnim avtomobilom takoj v deželno bolnico, kjer se jima je dala prva pomoč. Gospa je poškodovana na glavi, rokah in ima zlomljeno ključnico, hčerka pa se je močno pretresla. Šoferja Roscheka še niso našli. — Na lice mesta so došli vojaški funkcijonarji z avtomobili in rešilno pripravo in rešilno društvo z veliko lestvijo. Avtomobil je popolnoma razbit in so ga z veliko težavo z vrvmi in s pomočjo drugega avtomobila izvlekli iz vode po strmem bregu na cesto. lj Gledališka večera na korist soškemu zakladu. Prihodnjo soboto in nedeljo bosta ob sodelovanju skoro samih vnanjih umetniških moči in vojaške godbe v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani na korist soškemu zakladu dva gledališka večera, katerih spored obsega: orijentalsko mi-modramo »Budahov ognjeni nakit« s ple-salko-umetnico (klasični plesi) gdč. Claudi-no Margit v glavni vlogi, umetniško peva-nje serijoznih opernih arij, umetniško-pri-povedovalna predavanja resnega značaja, vedra prednašanja s petjem ter koncertno glasbo vojaške godbe. Vstopnice se v pred-prodaji dobe od danes v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici. Treščilo je včeraj popoldne v veliko staro brezo na Koschirjevem vrtu Pred Prulami ter jo tako razbilo, da stoje pokon-cu same trske. lj S tramvaja je padla pri garnizijski bolnici, ko je hotela vstopiti, ko je isti že ridhajal, delavka tobačne tovarne Antonija Satlcr iz Novega Vodmata 41 ter si pri padcu poškodovala levo nogo v členku. !j Prodaja moke. Moka sc prodaja strankam ves tekoči teden do vštete sobote, dne 7. julija. Na vsako izkaznico se dobi 1 kg moke, in sicer: v VIL, VIII. in X. okraju pol kilograma moke za kuho, kilogram po 66 vin., n poj kilograma ajdove moke, kilogram po 82 vin. V ostalih okrajih pa pol kilogram?, moke za kuho, kilogram po 66 vin., in pel kilograma koruznega zdroba, kilogram po 90 vin. h Ostanek moko jo napovedati zanesljivo v ponedeljek, dne 9. julija. "j Razdelitev salam na uradniške sku- pine. V terek, dne ija, bo mestna aprovizacija razdeljevala v ccrkvi sv. Jožefa goveje salami na izkaznice uradniških skupin. Na vsako osebo odpade pol kilograma in je cena za I. in II. skupino po 4 K 80 v, za III. in IV. skupino po 6 K za kilogram. Določa sc naslednji red: Od 8. do pol 9. I. skupina št. 1 do 200, od pol 9. do 9. I. skupina štev. 201 do konca in ceh II. skupina, od 9. do pol 10. III. skupina, od pol 10. do 10. IV. skupina. Pripraviti je drobiž. lj Razdelitev na rmene izkaznice D, V torek, dne 3. julija dopoldne od 10. dc pol 11. razdeljuje mestna aprovizacija v cerkvi sv. Jožefa na rmene izkaznice s črko D goveje salami po 6 K kilogram. Na vsako osebo odpade po 1 četrt kilograma. Pri oddaji je pripraviti drobiž. li Razdelitev salam na rmene izkaznice s črko A. V torek, dne 3. julija popoldne, od 2. do pol 3. razdeljuje mestna aprovizacija v cerkvi sv. Jožefa na rmene izkaznice, zaznamovane z veliko črko A, goveje sa'ami po 2 kroni kilogram. Na vsako stranko odpade po 1 četrt kilograma. Pri nakupu naj se pripravi drobiž. lj Razdelitev salam na rudeče izkaznice. V torek, dne 3. julija, popoldne bo mestna aprovizacija iz cerkve sv. Jožef: oddajala goveje salami na rudeče izkaz niče. Na vsako osebo odpade po 1 četrt ki> lograma. Določa se naslednji"red: Od pol 3.^ do 3. pridejo na vrsto vse one rudeče izkaznice, ki so zaznamovane z veliko začetno črko A. Od 3. do pol 4. rudeče izkaznice s štev. 1 do 200, od pol 4. do 4. štev 201 do 400, od 4. do pol 5. štev. 401 dc 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800, od 5. do pol 6. štev. 801 do 1000, od pol 6. do 6. štev. 1001 do konca. Rucieče izkaznice ? črko A dobe salami po 2 kroni kilogram, ostale rudeče izkaznice po 4 krone kilogram. Pri nakupu je pripraviti drobiž. lj Za trgovce in konsumente! Za petrolej veljajo odslej v Ljubljani naslednje najvišje cene: Za 1 liter 56 vinarjev, za 1 kilogram 67 vinarjev. Po teh cenah je pla-čevati petrolej v prodajalnah, ne da bi ga trgovec dostavil na dom. Prodajalci petre-leja morajo nabiti te najvišje cene v prostorih prodajalne, ki so dostopni kupcem( na dobro vidnem mestu. Kaša, ki se je oddajala na mestnem magistratu za rodbine z več otroci, je pošla. Stranke se opozarjajo, naj ne hodijo več na magistrat, ker se nadaljnih nakazi, ne more več izdajati. 1] Izgubila se je v soboto dopoldne na trgu denarnica z srednjo vsoto denarja. Pošten najditelj je naprošen, naj jo odda proti nagradi Sv. Petra cesta št. 6. »Az Est« pnobcuje doslej neznane podrobnosti o umoru nadvojvode Franca r erdinanda in soproge v Sarajevu dne 28 junija 1914.. katere je izvedel od osebno-' dogi°l£ priČa °nega »Nepolnega Franc Ferdinand je potoval v Sarajevo preko Trsta. Ko se je peljal po obrežju na pomol, kjer ,e čakala ladja, je slutil svo,o bližnjo smrt. Nemirno je begal njegov pogled preko visokih hiš, kakor bi se bil Dal, c.a bi z oken ne metali nanj bomb. Na čumajskem mostu v Sarajevu je vrgel Cabrinovič bombo. Bomba je padla na zapognjeno streho nadvojvodskega avtomobila, odkoder jo je prestolonaslednik z veliko prisotnostjo duha vrgel na tla bomba ,e padla na cesto, eksplodirala in poskeciovala tretji avtomobil, v katerem je med drugim! sedel prestolonaslednikov adjutant podpolkovnik grof Merizzi, ki ie . ranIe"- Merizzija so odpeljali v bolnišnico, nadvojvodski par je nadaljeval pot proti magistratu. V mestni hiši je prestolonaslednik prekinil županov pozdravni govor z besedami: »Človek pride semkaj na obisk, pa je sprejet z bombami! To je nezaslišano!« Po kratkem odmoru je dodal z ledenim smehljajem: »Da, — govorite, gospod župan!« 6 F Ko je župan dovršil svoj pozdravni na-Žovor, je nato ^ feldcajgmojster Potiorek po_a. nadvojvodu ueseuilo njegovega od-govora katerega je prestolonaslednik prebral naglo m hrjpavo. Stran 6. SLOVENEC, 3jnc 2. julija 1917. St. 148. Po tem uradnem činu so se začeli posvetovati, kaj se ima zgoditi? Splošno razširjena govorica, da je nadvojvoda Fran Ferdinand kot pogumen vojak proti nasvetu svojega spremstva vstrajal na tem, da se izvede prvotni program, ne odgovarja dejstvom. Resnica je, da se je nadvojvoda izrazil tako-le: »Kaj naj začnemo sedaj? Ali naj se pustimo dalje obstreljevati, dokler ne bomo mrtvi?« Nato je odgovoril feldcajgmoster Potiorek: »Samo dvoje je mogoče: Ali kaznujemo mesto s tem, da damo očistiti ceste in potem izvedemo program do konca ali pa program sploh opustimo.« Po kratkem premisleku je odgovoril nadvojvoda: »Ceste izprazniti pred izvršitvijo programa, to mi ne ugaja, naj se rajši pretrga program; le Merizzija bi se še rad obiskal.« Odpravili so se tedaj na pot v bolnišnico. V splošnem razburjenju so pa žal pozabili povedati šoferju nadvojvodskega avtomobila, po katerem potu naj vozi. Zato je sledil spredaj vozečemu županovemu vozu do vogla Appelovega nabrežja in Franc Jožefove ceste. Avtomobilni častnik grof Harrach, ki je v varstvo prestolonaslednika stal na voznem stopalu, je zakli-cal šoferju, ko je videl, da hoče le-ta zaviti na napačno cesto, naj ustavi. Šofer je zavrl voz in ravno s tem se je nudila Principu nepričakovano ugodna prilika, da je na razdaljo štirih korakov dvakrat ustrelil. Vsaka krogla je na čuden način prebila po eno žilo odvodnico: prestolonasledniku v vratu, njegovi soprogi v spodnjem delu telesa. Potioreku je pripadla sedaj strašna naloga, da je umirajoča podpiral s svojimi rokami, dočim ga je oblivala njuna kri ter je avtomobil z blazno naglico drvel dalje. Osebe iz Potiorekove bližine so mnenja, da je Potiorek ob tej priliki dobil tisti živčni pretres, ki se je kmalu nato v srbski vojski tako usodepolno pokazal. Ko je Potiorek stopil iz voza, je bil njegov obraz pepelnast in čisto izpremenjen, vendar je zbral vso svojo moč in ukazal trupli prenesti v salon. Svoje spremstvo je odpustil s poveljem, naj se čez deset minut zopet javi, nato je poldrugo uro narekoval brzojavke na vladarja in kompetentna mesta. Glasom izpovedi neke druge visoke osebnosti je Potiotek pri posvetovanju prestolonasledniku zagotovil, da ne bo nobenega napada več, ker so vsi zarotniki že v ječi. Prestolonaslednik je baje skeptično odgovoril: »Tega sicer ne verjamem, nekaj krogel bomo še dobili.« Sarajevske in tržaške smrtne slutnje nesrečnega prestolonaslednika niso bile prazne. 0 nameravanem atentatu so bile razširjene razne govorice, in italijanski in nemški konzul, ravno tako predsednik bc-senske deželne banke so prestolonaslednika najnujnejše svarili pred sarajevskim potovanjem. Izmed gledalcev je mlada de-kl ca opozorila policaja, da stoji blizu nje mož, ki nekaj skriva in ;e zelo sumljiv. Policaj "o je čemerno zavrnil: »Pustile me v miru, jaz moram sedai salutiratiK« Princip sani je vprašal nekega detektiva, v katerem vozu sedi prestolonaslednik in detektiv mu je pokazal avtomobil Franca Ferdinanda! Na poti, po kateri se je imel peljati prestolonaslednik, je bilo porazdeljenih trinajst bomb. Na zaslišanju je Princip tudi povedal mesta, kje bombe Uže, Dvanajst so jih našli, trinajsto je nekdo vrgel v neko hišo. Spričo vseh teh podrobnosti se mora človek čuditi, kako je usoda pomagala niciiilcem, kakor bi bil imel sam satan svoje roke vmes, da bi se umor posrečil in užgai svetovni požar. M\\ vojaki. Padli vojaki c. kr. gorskega strelskega polka št. 2. Klavora Josip (Čezsoča), pokopan 22. aprila; Glažer Jakob (Vipava, Štajersko), pokopan 22. aprila; Zupančič Fran (Žalna), padel 20. maja; Drolc Franc (Hruška), Kamnik), 13. maja; Kočnar Martin (Apne-nik, Krško), 16. maja; Kune Anton (Rovte, Logatec), 13. maja; Passler Josip (Dunaj), 12. maja; Krošl Ant. (Sv. Ana, Slov. Bistrica), 13. maja; Žalec Janez (Sinji vrh), 20. maja; Pristov Janez (Nivica, Kranj), 13. maja; Kopač Avgust (Št. Vid), 19. maja; Zupančič Josip (Vel. Gaber), 20. maja; Podgornik Franc (Cirkno, Tolmin), 13. maja; Zaje Mihael (Zlatopolje), 13. maja; Petan Pavel (Sela, Brežice), 13. maja; Simčič Janez (Sv. Martin, Kojsko), 20. maja; Ben-ko Mohar (Zelimlje), 15. maja; Marinčič Alojzij (Zagorje, Postojna), 17. maja; Kun-šek Janez (Zabukovje, Brežice), padel meseca maja; Jeras Janez (Moste), 14. maja; Gaber Leop. (Škofjaloka), 12. maja; Zore Ant. (Zagorice; Litija), 15. maja; Kucler Janez (Gorice, Ljubljana), 13. maja; Česen Jan. (Stražišče), 15. maja; Schleimer Viktor (Kočevje), 13. maja; Vovk Anton (Jesenice, Radovljica), 14. maja; Rakar Janez (Buzet, Istra), 14. maja; Bremec Jak. (Ži-ri), 14. maja; Žitnik Anton (Grosuplje), 19. Tisk »Katoliške Tiskarne maja; ŠpoW Jožef (Trebelno), 22. maja; Jereb 1 (Mirnapeč), 16. maja; Šulin Andrej (Bovec), 16. maja; Mihelič Ludo-vik (Ribnica), 20. maja; Dreo Karel (Čreš-njevec, Maribor), 20. maja; Čampa Janez (Bloke), meseca maja; Kotlan Jernej (Št. Jurij, Celje), 24. maja; Pešec Martin (Sv. Križ), 13. junija; Lovše Anton (Vače), 10. junija; Rupnik Anton (Dobrava), 10. junija; Savidič Milan (Kastav), 19. junija; Cerkovnik Andrej (St. Rupert), 15. maja; Šmid A ijzij afjalokaj, 1 jui a; Po točnik Franc (Savci, Ptuj), 19. junija; Lahne Alojzij (Klenovik, Šmarjeta), 22. junija; Inglič Anton (Dcbrunje, Ljubljana), 16. junija. Za okrepitev pljuč priporočamo masažo prsi in hrlita s Fellerjevim oživljajočim rastlinskim esenfinim fluidom z zn. „Elsa-fluid". S tem se poživi delavnost kože in kroženie krvi in ojači cel organizem. 12 steklenic tega dobrodej-nega domačega sredstva pošlje na vse strani franko za 7 K 32 vin. lekarnar E. V. Feller, Stu-bica, Elsa trg Stev. 134 (Hrvatsko). Moral bi biti vedno v hiši. Mnogi zdravniki ga priporočajo Mnogo nad 100.000 zahvalnic. Obenem se lahko naroče Fellerjeve milo odvajajoče rabarbara krogljice 7. zn. „Elsa-krogljice". G škatelj franko le 5 K 57 vin. (fe) Nikakega zobobola vef, nobenih noSi lire/, spanju. „Fides" lajša bol pri votlih zobeh kakor tudi pri najini o vrat. revinat. zobnih bolečinah, kjer so odrekla vsa sredstva. Pri Vs. '' : it ' enspehu denar naz:i ! Cena K 2-— SV* 3 t"b'' K « «ub K 8-- - Nikake w%rsvviM-,' ' zobne prhline veO. Snežno bele zobe dosežete s X1 i 11S zobno vodo. Takojšnji utinek. Cena K:\ 3 stelil. K 5. KEMENY, Kaschau 1. pošt. pr. 12-Z 42 Ogrsko S Fran rSnrolt, Ljubljana, 800 lovenske vojaške narodne pesmi za K 150 ali K 1-80 se še dobe. Po pošti 20 v več. Najlepše darilo! dobro prodajalko, sprejme JOS. ERRATH, trgovina mešanega blaga v Mokronogu, Dolenjsko. koja je dobra kuharica, zmožna za vsako gospodinjsko delo, pa tudi pridna, varčna, vestna in malobesedna, se sprejme takoj ali tudi pozneje. — Pismene ponudbe in podatke o dosedanjem službo, vanju in zahtevi plače na uprav ništvo Slovenca pod,Služkinja 158 j. # Kneza fluersperga $ termalno kopališče Z Toplice na Kranjskem | £ Železniška postaja Straža—Toplice. * ^ Sezija od 1. maja do 1. oktobra. ^ £ Bogati radioakt. vrelci 37fJ naravne to- ♦ plote. Odlično učinkujejo pri rlievrai, tr- ^ ♦ ganju, nevraigijah (ischias), eksuaatih <> % itd. Kabi. e, separatne kabine, močvirne t <* kopeli, elekiroterapija, masaža. % £ Lepa lega. Gozdov bogata okolica. O Sobe za tujce. Restavracija. * Prospekte in pojasnila daje brezplačno % 1085 ❖ kopališko ravnateljstvo. <0 o o Eden je žrebec, drugi plemenska kobila. Ogiedata se lahko: Poljanska cesta št. 42, Ljubljana. 1610 !|ll!!lJ§ltll c g s. i n h ra 1L fi P ost ^ u o 1; Ga n si ¥ a. 32. c. kr. državna loterija Proda n več novih I ffiflK slovite tovarne „Umrath" kakor mlatilnlce, vra-lila (gopelni) sdmoreznice, čistilnikmilni za grozdje, stiskalnice za vino, travniške brano in drugi poljedelski stroji. Franc Hitti, Ljubljana, Martinova c. 2. KaspI se Moj s 3. konj. silami, 110 volti za enakomerni tok. Ponudbe pod Motor 300 na upravo »Slovenca« mmmmmšimgmm iz boljše rodbine s šolskimi izpiti v italjanskern jeziku, zmožna tudi nemščine in slovenščine v govoru, želi priti h kaki boljši družini kot vzgojiteljica, event. kot učiteljica. — Kje pove upravništvo »Slovenca" pod št. 1589. Poziv! Na binlcoštno soboto dopoldne mi je padlo iz knjižice v trgovini Perko v Višnjigori pri velikem navalu prodaje moko okoli 500 kron denarja. Ker sumim nekoga, da je denar pobral, ga prosim, da mi ga takoj vrne proti primerni nagradi. Matija Perušalt, posestnik in kovaški mojster, Višnja gora št. 75. J607 Kupim dobro ohranjeno l'onudbe se prosi na upravništvo „ Slovenca" pod »Žensko kolo« 1501. Povodom prebridke izgube našega preljubljenega, nepozabnega, edinega sina, brata stud. jur. in poročnik v rez. pešp. 17, odi. s sreta. I. in bron. svet. ki je v zvestem izpolnjevanju svojih dolžnosti našel 19. junija prezgodnji grob, izrekamo tem potom vsem, ki so z nami sočuvstvovali, presrčno zahvalo. 1161 Lukovica, 2. julija 1917. SlofeolsB SalntaEl ustali. H Za dobo 5 let, počenši s 17. decembrom 1917, so daje proti plačilu celokupne pogojene zakupnine v najem samolastno == LA upravičencev iz Boh. Bistrice »planina na VOGLU« v približnem obsegu 1300 johov. V lovišču, katero leži nad Bohinjskim jezerom, obdano od lovišča verskega zaklada, je dosti divjih koz, ruševcev, divjih petelinov, srnjakov in zajcev. Pismene ponudbe z varščino 400 K se sprejemajo do 15. avgusta 1917. Ponudbe sprejema in potrebne informacije daje Jožef Arh vulgo Ulčnik, načelnik planinskega odseka v Boh. Bistrici. 1608 jjsmjsft; f-mmi :jm t i tf1!-' 'fr.i t, ..-.i,-. mM t mlm Franc Januš naznanja v svojem in v imenu svojih ,f otrok Anice, Francita, Ivanke, Petke in Alenčiče pre- -.»■ tresujočo vest, da je njegova iskrenoljubljena soproga, 3 dobra mamica, hčerka, sestra in svakinja, gospa V 9 V po kratki in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti v starosti 32 let, danes dne 1. julija v 9. uri dopol. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice se vrši v torek dne 3. junija ob 9. uri dopoldne na tukajšnje farno pokopališče. Blago poltojnico priporočamo v molitev in blag spomin! Domžale, dne 1. julija 1917, za vojnoskrbstvene dobrodelne namene. Ta denarna loterija ima 21,146 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron. ' dofeitek znaSa 200.GG® femi. Žrebanje bo javno na Dunaju dne 26, julija 1917. Srečka stane 4 krone! - Stežka stane 4 krone! Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Duna.u, III., Vordere Zoliamts-strasse 5, po loterijah, trafikah pri davčnih postnih, brzojavnih in že eznlšklU urad h, pri menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk i zastonj. Srečke se po iljajo poštnine prosto, j Od c. !:r. generatnaga rivnetaljslva drZ. Igkrije (oiidolak la iio!iro;iclna lotcillcl. !.";r> 1612 E^* Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom 8%li prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin in brat gospod poddesetnik pri nekem topničarskem polku 27. junija v Kraljevem gradcu v 21 letu po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno in vdano v Gospodu izdihnil svojo junaško dušo. Preblagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin! Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Radečah. Počivaj v miru! V RADEČAH, 28. junija 1917. Ivan Haller, trgovec, oče. Izdaia k on/. oren Frančiška mati. || Ivan, c. in kr. ognjičar, Leopold, praporščak (oba na bojnem polju) in Oton, bratje. Valerija, Pavla, Micl in Olgica, sestre. aESSiSPJS' Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec