GLAS NARODA
The oitfy Slovenian Daily in the United States. :«
list slovenskih delavcev v Ameriki
Issued ertry day except Sundays —: and Legal Holidays. :— 50.000 Readers.
TBLXPON PISAJLKS: 4687 COBTLANDT. Entered m Second-Class Matter, September 21, IMS, at the Post Office st Haw York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDX.
NO. 207. — ŠTEV. 207.
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 2, 1916. — SOBOTA, 2. SEPTEMBRA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Grški kralj je odstopil Zavez, ladje pred Atenami.
VENIZELOSOV UPLIV JE ZMAGAL. — GRKOM NE PREOSTAJA NIČESAR DRUGEGA, KAKOR PRI DRUŽITI SE ZAVEZNIKOM. — VLADAR KRALJEVINE GRŠKE JE POSTAL PRESTOLONASLEDNIK JURIJ, — NJEGOV PRVI SVETOVALEC BO BlVfil MINISTRSKI PREDSEDNIK VENIZELOS. — ZA VEZNIKOM SO SE VDALI GRfiKI VOJAKI V SOLUNU. — STROJNE PUŠKE.
London, Anglija, 1. septembra. — Oficielni zastopnik angleškega časopisja v Solunu je sporočil, da je grški kralj Konstantin odstopil in da bo postal njegov naslednik princ Jurij. Prvi prestolonaslednikov svetovalec bo bivši ministrski predsednik Venizelos, ki je velik prijatelj zaveznikov. Na krmilu vlade bo še vedno stal ministrski predsednik Zaimis, seveda pod tem pogojem, da se bo spoprijaznil z zavezniki in delal z vsemi silami na to, da se jim bo grška vlada pridružila.
Zavezniki dozdaj še niso izjavili, Če so zadovoljni s s tem ali ne.
Dopisnik pristavlja svoji brzojavki:
—	Novico o odstopu grškega kralja sprejemite z veliko previdnostjo. Ta vest še ni oficielno potrjena.
Kaj lahko se namree zgodi, da prestolonaslednik ne bo bodoči kralj, pač pa samo regent. Pravi vladar bo Venizelos, ki ima zadnji čas na Grškem največ upliva. Te dni je bila odrejena nova mobilizacija grške armade.
Ko so vprašali grškega poslanika v Londonu, če je res odstopil grški kralj Konstantin, je odvrnil:
—	Ne vem. Jaz nisem dobil še nobenega tozadevnega poročila.
Ofieiebii zastopnik angleškega časopisja v Solunu je Ward Price. On je bil tudi sporočil, da je kralj Konštantin pobegnil v Lariso, kar se je pa potem izkazalo kot neresnično.
London, Anglija, 1. septembra. — Angleško zunanje ministrstvo naznanja, da so nastali v Solunu veliki nemiri. O odstopu grškega kralja ni v naznanilu ničesar omenjenega.	^
Atene, Grško, 1. septembra. — Pred Pire j je dospelo zavezniško brodovje, sestoječe iz triindvajsetih bojnih ladij in sedmih transportnih parni kov.
London, Anglija, 1. septembra. — Atenski dopisnik je sporočil Reuterjevi agent uri sledeče:
—	Iz Soluna je dospelo veliko zavezniško brodovje. Večji del ladij je zasidranih pred Salamis, nekaj pa pred Pirejom in Phaleronom.
London, Anglija, 1. septembra. — Dva dni ni bilo iz Grške nobene brzojavke. Med ljudmi se je razširila govorica, da je izbruhnila na Grškem revolucija, ki se bo končala v prid zaveznikov.
Prvo poročilo, ki je dospelo sem, naznanja, da so zavezniške bojne ladje zato blokirale grška pristanišča, da bi se splošne grške volitve že vsa] za štirinajst dni zavlekle.
Brzojavka je jako kratka in ne pove veliko. Iz tega je razvidno, da se na Grškem pripravlja nekaj velikega, kar bo mahoma ižpremenilo vso sedanjo situacijo.
Vojaški strokovnjaki pravijo, da je bila vstaja, ki je izbruhnila pred par dnevi v Solunu, čisto brezpomembna.
44Chronicle" piše:
—	Grška armada je vse drugo prej kot pa pripravljena na boj. Armada je bila pred kratkim demobilizirana,, poveljevali so ji pa častniki, ki so bili veliki prijatelji Nemcev. Vojaštvo kakor tudi prebivalstvo kaže znake veiike demoralizacije.
London, Anglija, 1. septembra. — Reuterjeva brzojavna agentufa je dobila iz Soluna brzojavko, da je izbruhnila v Macedoniji revolucija. Grške divizije v Solunu, Vodeni in Kara Burunu, so se podvrgle posebnemu odboru, ki je začel tudi upravljati delu Grške Maeedonije.
Temu odboru nasprotuje močna opozicija, ki pa ne more ničesar opraviti.
London, Anglija, 1. septembra. — Pred kratkem so se vršili v Solunu boji med grško posadko in prostovoljci, ki so bili organizirani, da se bore proti Bolgarom.
Ko so začele posredovati francoske čete, se je garni-zija vdala in odkorakala iz mesta.
Žandarji z otoka Krete in macedonski prostovoljci so bili obkolili vojašnice in začeli streljati nanje. Vladni vojaki so poskušali prodreti kordon, kar se jim pa ni posrečilo, d očim so prostovoljci zahtevali, da naj se jim izroči vojašnice. Nemirom je napravila konec francoska kavalerija. fi I • •
London, Anglija, 1. septembra. — Poveljnik zavezniških čet na Balkanu^ general Sarrail, je sporočil, da je bila v vstaji ubita samo ena oseba, nekaj jih je bilo pa lahko poškodovanih.
Grška g&rnizija se je šele tedaj vdala, ko so nameri-li J'Vancozi strojne puške na vojašnice. -
Z Balkana.
Bolgarska in Turška napovedali Rumunski vojno. — Vpad v Sed-mograško. — Stališče Madžarov,
Boj&ki, Slovenci, spominjajte se slovenskih reveže*
. H. -V
mil
London, Anglija, 1. septembra. Tukajšnja Reuterjeva brzojavna agentura je dobila iz Soluna poročilo, da je napovedala Bolgarska Rumunski vojno.
Berlin, Nemčija, 1. septembra. — Iz Carigrada poročajo, da je turška vlada včeraj zvečer ob osmih napovedala Rumunski vojno.
London, Anglija, 1. septembra. Danes je bilo tukaj uradno razglašeno, da je dospel v Rumunsko del srbske arm.ade.pod poveljstvom generala Gačiča. — Rurnuni so .Srbe navdušeno pozdravili.
Bctrlin, Nemčija, 1. septembra. — Neka uradna avstrijska izjava pravi, da je Rumunska nesramno iz-dalt Nemčijo in Avstrijo, s tem, da ju je pustila na cedilu. Rumunska si je iz eele sedanje vojne kovala dobiček, toda če bo le mogoče, bosta Avstrija in Nemčija poskrbeli, da bo ta dobiček kolikor mogoče majhen.
Dunaj, Avstrija, 1. septembra. Rumunski klub avstrijskega parlamenta je izdal proklamacijo, v kateri pravi, da je napravila Rumunska veliko napako, ker se je pridružila zaveznikom.
Rumuni na Ogrskem bodo vedno zvesti Avstro-Ogrski in njenemu cesarju.
Na Ogrskem so se vse politične stranice združile. Cilj vseh je, preprečiti sovražniku pot v Ogrsko nižino.
Bukarešt, Rumunsko, 1. septembra. — Rumunskc čete so zasedle ■važno ogrsko industrijsko središče, Braševo (Kronstadt).
Na južni fronti so obstreljevali o-grski monitorji Tumu-MagureHe in Zirnico.
M*, Francija, 1. septembra. — Oficielno poročilo vrhovnega francoskega armadnega poveljstva se glasi:
Na Balkanu se ni ničesar posebnega pripetilo. Ob nekaterih točkah se vrse vroči artilerijski spo padi.
Ob jezedu Doiran je položaj ne izpremenjen.
To in ono iz vojne. | Zapadno bojišče.
Fiasko pri Verdunn je stal Nemce' Nemci so bili uspešni. — Triindvaj
baje 500,000 mož. — Portugalska. Peto nemško vojno posojilo.
Angleške izgube.
London, Anglija, 31. avgusta. — Uradno se je danes naznanilo, da so bile angleške izgube — mrtvi, ranjeni in pogrešani — v mesecu avgustu — 127,945 mož, med njimi je 4711 častnikov.
DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO T0DI PO BRCZIGNEII BRZOJAVK.
Cena kremam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljže je, da m nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam ie dopošlje.
Zdaj je mogoče poslati le okrogle svote, kot naprimer: K100,200, 800 itd. do K 10,000.
BrezižČne poifljatre gredo vse v Nemčijo, od tam ae pa pošljejo denarne nakaznice po poiti na zadnje mesto.
Natančno smo poizvedel!, da take poiiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da poiOjate* traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač p* je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka na-
Kdor želi podati na ta način denar > staro domovino, mora natančno napisati naslov m dodati: potijo aail m po
Denar sa bresfiČne brzojavke pošljite po poštnem Money Orderu sli pa gotov denar v priporočenem pismo, ne pa potom privatnih če* kov.
Verdun in Nemci.
Pariz, Francija, 1. septembra. — Pripoznane avtoritete so izračunale, da so imeli Nemci pred Verdu-nom od 21. februarja pa do zdaj pol miljona izgub, in sicer mrtvih, vjetih, težko in lahko ranjenih.
Nemiri v Lizboni.
Lizbona, Portugalska, 1. sept. — V bližini poslopja, kjer se nahaja parlament, je bilo preteklo noč ranjenih več oseb v nekem boju med civilnim prebivalstvom in četami.
Nemiri so bili posledice nekih u-krepov v parlamentu glede vojaških stvari, kakor tudi neke resolucije, s katero se daje vladi popolno zaupnico.
Načelnik bolgarskega generalnega štaba je umrL
Amsterdam, Nizozemsko, 1. sep-tehbra. — Neko poročilo iz Sofije se glasi, da je radi vnetja slepiča umrl general Jostov, načelnik bolgarskega generalnega štaba.
General .Tostov je bU več let. v Bolgariji znameniti politik in vojaški strokovnjak. On se je vdele-žil kot bolgarski zastopnik londonske konference leta 1912 po balkanski vojni. Načelnikom generalnega štaha je bil imenovan meseca septembra preteklega leta, predno je šla Bolgarija v vojno.
Papež in avstrijski cesar.
London, Anglija, 1. septembra. '/The Tablet", angleški katoliški tednik piše:
"Oservatore Romano" zanika, da je papež Bnedikt XV. čestital avstrijskemu cesarju ob priliki njegovega 86. rojstnega dne.
Isti časopis tudi zanika, da je pokojni papež poslal, ko je izbruhnila vojna, avstrijskemu cesarju pismo, pač pa pravi, da se je pa pež na vso moč trudil, da bi vojno preprečil; tako je namreč izjavil nek prelat, ki je bil v ozkem stisku z njegovo Svetostjo.
Glasom niegove izjave, je bil papež Pij X. čisto prepričan, da, ko je Avstrija poslala Srbiji ultima turn, ni s tem mislila izvati svetovno vojno. Papež je molil, da ne bi Avstrija kaj takega storila.
Poslanik je papeža obvestil, da je situacija zelo opasna, vsled česar je papež naročil svojemu nunciju, da gre k cesarju. Nuncij je sicer šel v palačo, toda ni bil sprejet od cesarja.
Ko je šel avstrijski poslanik v Vatikan ter v imenu cesarja Franca Jožefa prosil, da bi blagoslovil avstrijsko orožje, mu je papež Pij rekel: '4 Povej te cesarju, da ne morem blagoslavljati niti vojne, niti onih, ki jo povzročajo." In ko je podanik prosil vsaj za blagoslov cesarja, je odgovoril papež: 4'Jaz morem le moliti, da bi mu bil Bog milosti ji v".
Mnenje angleškega stotnika.
Včeraj je prišel z "Adriatie-om*' v New York angleški stotnik Norman Thwaites, ki nosi seboj več listin za angleško poslaništvo v Washingtonu. Glede vojnega položaja je dal sledečo izjavo:
Avstrija je premagana in bo nahaja v najkrajšem času, nakar ji bo še Bolgarija sledila. Jaz mislim, da bo vojna trajala do jeseni leta 1917, ako se ne bo zgodila, česar se zdaj še ne pričakuje."
Stotnik je dalje omenil, da je zdaj angleška vojaška moč čisto popolna. Samo v Franciji, namreč na bojišču je okoli 2,000,000 vojakov, poleg tega jih imajo pa še za fronto okoli pol miljona.
S seboj je prinesel več zanimivih vojnih predmetov^ ki bodo razstavljeni na zavezniškem bazarju ▼ Bostonu meseca decembra.
set zrakoplovov je uničenih. — Pet nemških napadov.
London, Anglija, 1. septembra. Nemci so preteklo noč vprizorili nekaj najhujših napadov na som-meskem bojišču, odkar se vrše ti boji. Napadali so skoro na dve milji dolgi fronti.
Vprizorili so pet napadov, izmed katerih so Angleži štiri odbili — kot pravi uradno angleško poročilo. Nemci so imeli velikanske izgube.
Velika aktivnost je bila tudi v zraku. Angleži poročajo, da so n-ničili pet nemških zrakoplovov, medtem ko pravijo Francozi, da so jih s svojimi protizračnimi baterijami močno poškodovali sedem, o-sem so jih pa popolnoma vničili.
Izmed vser teh zrakoplovov je samo eden priletel na zemljo, ki je v nemških rokah, vsi drugi so padli na francosko stran fronte.
Toraj so zavezniki povzročili Nemcem petnajst izgub v zrakoplovih.
Angleži pa pripoznajo, da so jih izgubili pet.
Francosko uradno poročilo, ki je došla sem se glasi, da se je vršilo več bojev, toda položaj je tak kot je bil.
Berlin, Nemčija, 1. septembra. — Nemško uradno poročilo se glasi, da so Nemci na sommeski fronti v nekem svojem napadu na dveh točkah predrli angleško bojno črto. Angleži so se morali nekoliko umakniti.
Dalje pa pravi, da so spravili na tla šest zavezniških aeroplanov, enega blizu Ypresa, drugega pa pri reki Meuse, pred Verdunom.
Na verdunskem bojiščn je bilo zelo jnalo aktivnosti.
Kralj Nikita je šel na fronto.
Pariz, Francija, 1. septembra. — Kralj Nikita, črnogorski je nocoj zapustil Pariz in odšel na italijan-sko-avstrijsko bijišče.
Na povratku v Francijo bo šel sko-avstrijsko bojišče.
Zbornica je včeraj sprejela predlogo za 8-umo delo.
ZBORNICA JE SPBEJELA PREDLOGO, KI DOLOČA OSEMURNO DELO. — PREDSEDNIK JE ODPOTOVAL V LONG- BRANCH. — KAJ BO STORIL SENAT? — KAPITALISTIČNI KONGRESNIKI SE ZGRAŽAJO NAD DELAVSTVOM, KI JIH JE PRISILILO, DA SO SPREJELI PREDLOGO. — NEKAJ ŽELEZNIŠKIH MAGNATOV JE ODŠLO DOMOV. — KAJ BODO STORILI MAGNATI?
Pozor pošiljatelji denarja!
Tdei negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena is Amerika r Avstrijo in Nsmgjo ter narobe, ♦prejemamo denarne poiiljatve do oreklica le pod pogojem, DA 8S 78LKD VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAE HE BO V NOBENEM SLUČAJU (ZGUBLJEN, ampak nastati morejo le samniio m jamčimo vsako denarno pofcOjatev toliko feaa, da as isplata na dolofieni »lov. Iitotako nam jamčijo tjive ameriške banke, a katerimi «no sedaj ▼ svod radi vojne in radi popolne sigurnosti pri poli.
IJsaJmds				
	Osne		•	
K	t		K	S
	.85	l	120....	16.20
10....	1.50	!	130....	17.56
• • •	2J20	1	140....	18.90
20....	2.85	1	150....	20.25
25....	3.55	1	160....	21.60
30....	4-20	1	170....	22.96
35....	4.90	1	180....	24J50
40....	6.55	1	190....	25.66
46....	(L25	1	200....	27.00
50....	6.90	f	250....	33.76
55....	7.60	1	800....	40.50
	R25	1	350....	47.26
65....	8.95	1	400....	64.00
70....	9.60	1	460....	60.75
75....	10.90	1	600....	67.50
80....	10.96	1	600....	81.00
85....	11.65	1	700....	S4J0
00....	12£0	1	800....	108.00
100____	13.50	1	900...»	12160
110....	14.85	1	1000....	132L00
Bar stadije*		Md	Isnarfr*	konj
vsak dan	msitist	fei	mo ptlm	orani
VSasfli ss bo SfodfloL skmrikkaj fteft
PA Ml kaj
Peto posodilo v Nemčiji
Berlin, Nemčija. 1. septembra. — _
V pondeljek bo uradno odprto pe-jpri ta podpisovanje vojnih posojil ki niso nič omejena, temveč se bo vse-! lo, kolikor se bo	i
Washington, D. C., 1. septembra. — Današnji razvoj cele situacije glede železniškega vprašanja priča, da bo stavka popolnoma gotovo preprečena, ako ne bo zopet kaj nepričakovanega vmes prišlo.
* Zbornica je danes z veliko večino, namreč 239 —56, sprejela predlogo za upeljavo osemumega delavnika in da bo neka posebna komisija imela pravico preiskovati kake posledice bo imelo osemurno delo.
To je za linijske uradnike vsekakor zadovoljivo.
Jutri bo senat skoro gotovo nekaj vkrenil glede pre-prečenja stavke v bodoče, nakar bo postava popolna.
Predsednik Wilson je bil s celim položajem tako za-dovoljen, da ni čakal do polnoči, kot je bilo odločeno, temveč je kar danes popoldne odšel v Long Branch, ker bo dobil ceremonialno obvestilo, da jc imenovan za predsedniškega kandidata demokratične stranke.
V Washington se bo vrnil v soboto zvečer in upa, da bo našel na svoji mizi sprejeto predlogo, pripravljeno za podpis, nakar bo stavka za enkrat preprečena.
Nocoj je še negotovo, kaj bo storil senat, zlasti negotovo je kako se bo senat strinjal z neko točko v predlogi, katero je že zbornica sprejela, ki se glasi, da ima meddržavna komisija popolno in trajno moc, da lahko odločuje v sličnih zadevah pri izboljšavanju plač in pri reševanju delavnega Časa.
S to točko bi bili sicer magnati zadovoljni, toda unije bi pa nikakor ne bile.
Predsednik Wilson je danes izjavil, da je govoril z Mr. Garretsonom, ki mu je povedal, da bo že tako naredil, da ne bo prišlo do stavke, ako bo ta predloga popolnoma sprejeta.	i «■•■
Zbornica in senat sta cel dan debatirala o stavkar-ski situaciji. Najhujše je bilo, ko se je pričelo razpravljati glede točke, ki pravi, da bi imela meddržavna komisija
moc odločevati pri kaki izpremembi delavnega časa ali plac.
Senator Cummins iz Iowe, republikanski član Odbora za medrzavno trgovino, je rekel, da je prepričan, da bodo zelezmski lastniki sprejeli to točko z veseljem, toda prepričan je tudi, da jo delavci ne bodo hoteli.
Senator Underwood iz Alabame je rekel, da bo sicer volil, da se predlogo sprejme, toda on je odločno zoper njo; vohl bo le zato, da se prepreči stavko. Rekel je, da bodo delavci mogoče le kakih dvanajst mesecev zadovoljni z osmimi urami, potem bodo pa zopet prišli in zahtevali zopet skrajšanje delavnega časa. ... vMm)gim članom kongresa današnji dan ni bil po volji, ces, da se mora senat proti svoji volji ukloniti unijam. Nekateri so rekli: - Oh, če bi danes imeli Roosevelta ali pa Clevelanda! — Zastopnik Gillet iz Massachusetts ie rekel, da bi Roosevelt ali pa Cleveland celo stvar v par urah rešili; rekel je, da je predsednik Wilson poslušal prazne besede, ki so mu jih natvezili unijski voditelji ter se jim je udal, ne da bi imel toliko poguma, da hi storil svojo dolžnost, katero mu nalaga dežela
Zastopnik Bennet iz New Yorka se je izrazil na is+i način, pripomnil je še, da je zbornica danes glasovala za osemurno delo zato, ker jo je v to prisililo.
Danes je zapustilo Washington več železniških ma<-natov, ki so zadnje dni napeto pričakovali, kako se bo stvar razvila. Šli so, toda ne veseli, kljub temu, da ie stavka takorekoc preprečena.
Domneva se, da, ako bo postava vsebovala kako točko ki je zoper njihove interese, se ji magnati ne bodo u-dali, temveč bodo sli znjo pred vrhovno sodišče, češ, da ie postava nekonstitucionalna.
Ako bo postava sprejeta, se bo takoj nato vršila — V *orku - še ena konferenca železniških magnatov pri kateri bodo sklenili, na kak način se bodo borih proti novi postavi, ako bo sploh še prišla v veljavo.
Nek magnat se je izrazil, da je neobhodno potrebno
madel3T ^^ ki b0 določala	plače in t raji
not ^T8 2eleZmcah> ker sicer bodo delavci ved-Z	^hte7ar	™ posledica bo, da
^tOVati železni<* ^ Potem bo po velikanskih dobičkih, ki jih zdaj vlečejo železniški kapita-
"Petcoltte",
Washington, D. C., 1. septembra. Državni department je danes dobil od avstrijske vlade kratko noto. —
Note se ne bo prej objavilo, da ss bo driavai tajnik prihodnji ta-
den vrnil v Washington, vejdar domneva se, da se Avstrija opravičuje, ker ji ni mogoče takoj odgovoriti na zadnjo noto Združenih držav, v kateri je bilo zahtevano, da Avstrija obžaluje napad na ameriiki fiarnik "Petrolite".
2. SEPT. 1918.
"GLAS NAROD*
»u IMuBMH PaflyJI
SLOTKJtlO FUBU8HXM
fc*. fittmmssm.).
iii
*HUJ NARODA"
MdaU la pramikor.
1i L Al NARODA" cveta« «fl am r
Eoiidtn. ■ ffeksrrtpdo* jBMly mM.
UN
fOdplM 1«
■« * blMoroU poBM ■ Mossy OrOm. feaja B diHiutod] pmjiaja W-
4a hltraje aa* MiUmdkt.
la poiUJatraaa
HI LAB lAIODA*
m P*tlMflt Bt.. Hew Toff CHE
Teiafaa 4087 OortlaadL
Borba velikih za male
Y	zadnjih treh člankih smo na kratko povedali, kako se je vršila zadnje dve leti najnesramnejša tr-povina, kar jih je kdaj videl svet. To je mešetarjenje, ki ga nima para v svetovni zgodovini.
Vlade se popagajo med seboj, ubogega ljudstva pa nikdo ne vpraša, če je zadovoljno ali ne.
A ko kupčija prinese kaj dobička, ga spravi vlada sama, če je pa izguba, jo mora trpeti ljudstvo.
Voljno kot ovea mora iti v klavnico ter preliti kri za ideale, katerih sploh ni in za katere bi se vlade, tudi če bi bili, na noben način ne hotele boriti.
Ali res kdo še vedno misli, da je Avstrija napovedala Srbiji voj no samo zato, ker je umoril srfrski študent člana avstrijske cesarske hiše ?
Ali res kdo še vedno misli, da bo Italija samozategadelj žrtvovala na miljone in miljone lir ter na ti soče vojakov, <la priklopi k sebi peščico italijanskega prebivalstva, ki baje trpi pod avstrijskim jar mom T Ali res še kdo misli, da je šla Rumunska v boj, da osvobodi Rumune, prebivajoče na Ogrskem?
Ali je med nami res še kdo tako neumen, da mislil, da se bore zavezniki za male narode?
Ta misel se je bila začetkoma vkoreninila v nekaterih, in še do danes se je niso mogli dodobra iz-nebiti.
V	današnji vojni se bore mali narodi za velike, ne pa nasprotno
Ne Anglija in Francija za Srbi jo, pač pa Srbi za Anglijo in Francijo. Ako bo Anglija dosegla svoj cilj in ponižala Nemčijo, ji bodo k temu v prvi vrsti pripomogli mali narodi, male države, ki so se dale preslepiti z raznimi obljubami in so poslale svoje armade v boj.
Vse je le trgovina naj nesramnej-še in najnižje vrste.
Vsaka vlada išče dobička, vsaka so ga skuša pridobiti s krvjo svojih državljanov.
Državljane preslepe z zavitimi frazami, in jim skušajo dokazati, da je vojna potrebna, da je država v nevarnosti.
Državljani ne smejo razmotriva-ti, če je res v nevarnosti ali ne.
Kdor razmotriva o tem, je vele izdajalec.
Kdor pravi ,da državi ni bilo potreba vojne, je obešen.
Borba velikih narodov za male narode 1
Kako smo se bili oddahnili te daj, ko smo vprvič slišali to geslo. To geslo so si bili izmislili visoki diplomati, voditelji držav, ki so pahnili velike narode, katerim via dajo, v nesrečo.
Ali so poslali samo zato t smrt na tisoče in tisoče svojih ljudi, da bi bilo par malih, brezpomembnih narodov prostih in samostojnih?
Neprestano, od dne do dne zasledujemo to borbo in prihajamo vedno bolj do zaključka, da to ni mo-go^e.
tj Angleži ne osvobode Ir Bati Poljaka?! _
------- ■■
Ako so hiteli dovršiti veliko delo osvobojenja, naj bi začeli najprej doma osvobajati. Šele ko bi ta. dovršili, naj bi pogledali preko svojih mej.
Morda nas bo kdo vprašal, kakšen je naš program ? — Morda bo kdo rekel: — Za kaj se zavzemate, po Čem hrepenite? Zakaj se ne pridružite nam zidarjem, ki delamo z vsemi silami za svobodo slovenskega naroda?
Če napravimo sto računov in sto programov ali pa nobeega, vseeno je. —
Na Avstrijo in na Nemčijo ne moremo apelirati za pomoč. Niti takrat, ko bi nam Avstrija lahko kaj dala, nas je vedno odrivala od sebe.
Kaj nam bo dala po vojno, ko ne bo imela ničesar ?
Zavezniki so se izkazali kot slabe prijatelje malih narodov. Če je pri kaki priliki kak angleški diplomat rekel članom londonskega odbora, da bomo svobodni, je to y Istem hipu tudi pozabil.
Te obljube so samo bilke, katerih se opri jemljemo, da bi se obvarovali pred potopom.
Le sanjariti ne, le ne varati samega sebe!
Ako pomislimo, da je to borba velikih narodov na račun malih, lah ko že vnaprej vemo, kaj nas čaka.
Dopisi,
Cleveland, Ohio. — John Koro-lec, 3100 Hamilton Ave., j« vložil na sodniji tožbo proti Johnu Kor-dichu za $10,000. Korolec trdi, da je Kordie junija meseca svojega sina nahujskal, da se je šel pretepat s Korolčevim fantom, in tekom tepeža je Koroleev sin prišel ob oko. — Umrla je v nedeljo 27. avg. v Newburgh bolnišnici Ivana Jflakar, soproga Blaža Mlakarja. V bolnišnici se je nahajala več let. iStara je bila 41 let. BDa je članica društva Lipa št. 129 S. N P. J., ki ji je v tore-k priredilo lep pogreb. Pokoj njej! — Dvanajst slučajev otročje bolezni se je pojavilo v Clevelandu, ko je zbolel Edward Dreibacher na 3722 Superior Ave. Enajst slučajev te bolezni smo dosedaj imeli v tem mestu ; 7 otrok je umrlo, 3 so pohabljeni za celo življenje in eden je popolnoma ozdravel.
Denver, Colo. — Kar se tiče delavskih razmer, so povoljne in tudi nekoliko je plača prrboljšana v tem letu; toda kaj koristi, ko je pa kljub temu neznosna draginja, da človek sploh ni nič na boljšem kakor pred par leti, ko so nam manj plačali. — Na društvenem polju dobro napredujemo, saimo želeti bi bilo, da odpade centralizacija pri J. S. K. J., potem bo tudi društvo sv. Jožefa dobro napredovalo, drugače bomo ,pa šli rakovo pot. — Slovenci v tukajšnji naselbini Denver, ki je glavno mesto države Colorado z 225 tisoč prebivalcev, smo lahko ponosni na svojega rojaak g. Rudolfa Derganca, ki je v državni službi strica Sama, ko se je povspel do drugega mesta za poštnega mojstra v Denverju z 2000 dolarjev letne plače. Eni kritizirajo sedajno demokratično administracijo, toda naš rojak je vseeno dosegel to čast pod njo. On je približno tukaj 22 let in je bil vpo-sljen na pošti svojih 16 let ter & svojo poštenostjo in nadarjenostjo uživa vse spoštovanje od strani Amerikancev, kakor tudi Slovencev in sploh, kdor ga pozna. Ako kateri rojakov potuje skotzi Denver, ga lahko obišče na glavni pošti med Champa in Stout ulieo na 18. cesti soba št. 108 v novem poštnem poslopju, ki je stalo preko $2,500,000; on bode drage volje mu razkazal vse zanimivosti v tem poslopju, katero je eno res naj krasnejših v Denverju. On je zaveden rojak, ki se ne sramuje svojega materinega jezika. Soproga mu je isto tak o Slovanka, rodom Čehinja, tukaj rojena. Zato-raj mu iz srca ceatitaimo na njegovem naprednem delovanju in želimo mu še lepše uspeh. — Fran škrabec.
HS-letna starka bo volila.
Najstarejša volilka v Chieagu je pač Mrs. Harriet King, zamorka, stanujoča na 366 W. 60th St., ki se je registrirala v osmem volilnem okraju. Ko je bila vprašana po svojem rojstnem letu, je odgovorila, da ji je rekel Master (gospodar sužnjev) ko jo je proglasil svobod-nom, da je bila rojena 1803. King je prišla pred kakima dv^ma letoma t Chicago iz N. Caroline.
JDA*TJJTX FA* GEMTOT SLO-
II VI ?IXAU
Delegatom
društva Sv. Barbare.
svojih srcih. To je" vrsta lopovov, kojhn je človeško življenje toliko mar kakor nič; kojim se niti noseče ženske ne smilijo. To presega celo šivati. Niti volk ne bo storil kaj žalega volkulj i, kadar je v takem stanu. Najeti biriei jeklarskega tmsta pa prekašajo v surovosti in hudobiji celo krvoločne živali.
Tako se dandanes postopa z delavci ali z onimi, ki z delavci simpatiji rajo.
Ravno zdaj se vrši tudi velik boj med delavstvom in kapitalisti: namreč — med železniškimi delavci in železniškimi magnati. j Kakšen je bil ta boj, ve menda! vsak slovenski delavec, vsaj upati je. da je \\«tak zasledoval v listih,' kako se je to razvijalo.	j
Ta boj med železničarji in mag-' nati je pokazal zopet, da dobiva'
Zbrali ste se v velikem in usodepolnem času, da služite narodu.
Olani so Vam poverili največjo in najvažnejšo nalogo, ki more biti poverjena članu.
Zanašajoč se na Vašo prevdaniost, poštenost in trezno premišljenost so Vas izbrali, da izberete in izvolite voditelje organizacije — med dobrimi najboljše — ki bodo storili vse, kar je v njihovi moči, za dobrobit članov, za napredek posameznih postaj, za napredek društva in za napredek vsega ameriškega Slovenstva.
Te tri stvari naj Vam bodo v mislih pri Vašem odgovornem delu.
Izvolite može, ki so hodili v najvišjo šolo na svetu —
V Šolo Življenja1	*	j delavstvo moč, da je vedno moč-'
' Trezaa preudarnost naj bo Vaša voditeljica - v	^Tlt £
za dobrobit organizacije — naj bo vas Cilj.	;,amo koristen delavstvu samemu,!
Vsako slabo stvar skušajte odpraviti, vsako dobro'.temveč celemu človeštvu.	i
izboljšati.
Pri svojem delovanju se ne ozira jte ne na osebnost i, ne na prijateljstvo, ne na sovraštvo.
Premislite in prevdarite dobro!
Ako bo pod prihodnjim vodstvom organizacija nazadovala, boste za to Vi odgovorni; ako bo napredovala, boste deželni od strani vsega članstva časti in hvaležnosti.
Olani zrejo z zaupanjem na Vas. Izkažite se torej
Kot izgleda zdaj, ko to-le piše-' mo, se bo železniško vprašanje re-' šilo z delavsko zmago, katera bo ona največjih, kar jih je v zgodo-1 vini ne samo ameriškega, temveč velo svetovnega delavstva.	i
Gotovo je, da ne bo kongres v AVashingtonii delal postafv, ki ne bodo v korist delaveev, kajti, ako bi kaj takega podstapil, bi nika-j kor pri tem svojem dejanja ne
KAKI IZBORNI LINIMENT
ima veliko število uporab v vsaki hiši. Nikoli ne poteče dan ne da bi ga. kaki član imel priliko rabiti.
Severn's Gothard Oil
(Severovo Cothardsko Olje) je taki liniment terse že rabi preteklih 35 let- Izkazal je svojo vrednost pri zdravljenju
ItEVMATlZMA, NEVRALGUE, EVIN JEN J, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH OKORELIH SKLEPOV IN MIŠIC, KRČEV BOLEČIN IN BOLESTL	C*na 25 in 50 centov.
John Mikulustlk. RfJ. No. 1. Bo* On, Iran Mountain. M tel..
w.
Kupite Severove Pripravke v lekarnah. Ako Jih ix» morete dobiti, naročit«? jih od na k. Zavrnite nadomestitve.
SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
društvo št. 47 in. redni konven-ciji.
Pozdrav vsem delegatom in članom ter članicam J. S. K. J.
Društveni odbor.
vrednim tega zaupanja in bodite najprisrcnejše pozdrav- vpošteval moči, zoper katero bi se
Ijeni!
Uredništvo GLAS NARODA.
"Delavski Dan",
s tem ukrenil korak. .	1
Zdaj se je -svet zasukal, in sieer* tako, da ni več kapitalizem oni element, ki odločuje, temveč zdaj delavstvo, ker bo
gega delavca umira gladu; samo, da imajo pri tem upaoije, da bodo bo odločevalo stavko zatrli, da bo delavec prisi- imelo moč.
V poudeljek, 4. septembra, bo lj/n' dj? P^fJ "aza-> "f del° za' Toda, žalibog, -med delavstvom' ameriško delavstvo zopet, prazno-j fm d/la 'ako dolgo kot je danes še nekaj, nad čemer se je valo svoj največji praznik, kate-'3* delaJ P^;	delal. v ^ treba zgražati	|
rega praznuje vsako leto.	I	kot -le deial PreJ-	| In to so pa stavkokazi. To je
Na letošnji "Delavski da«" se'	v stavkah, ki so se oni žalostni pojav, ki je delav-
bo naše ameriško delavstvo lahko11*?*	^ ** kapitalisti poslu- cem večji sorvražnik, ki delavcem!
spominjalo svojih amag, katerih1 flh sde Protl	ki so za- več škoduje kot sam kapitalizem,
je bilo tekom letošnjega leta pre- *	da ^ y,h P«P0zna za Ipi- j Gotovo je, da ne bo nikdar brez:
cej; spominjalo se bo tudi n^ka-< , 111 da znjjr,u tlldl tako V^VK toda zavedno delavstvo lah-' terili porazov, .ki so bili sicer red-| S,0P,'1-1	,	!ko to,iko doseže, da se bo število
ki v teku letošnjega delavskega! Posh!xs<? 81 ' t0da raZme" stavkokazov zmanjševalo, in si-gibanja, toda bili so, največ radi'rt\m okoliš,-^ae — oh, te okali**i- eer tako dolgo, dokler jih ne bo neizprosne kapitalistične krutosti, T 3 PriPravTJe tako da- tako malo, da ne bodo škodljivi v nekaterih slučajih ,pa tudi radi'](H'' da J,ra t,ldl to nl č',sto nii delavski stvari.	'	|
delavske krivde, kar je vsekakor.	.	-To pa lahko delavstvo doseže
obžalovanja vredno medtem je1 . KaP,tall/em se Je moral «kk»ni- s tem, da nezavedno delavstvo, ki pa prvi vzrok — namreč kupita-1 V nox} sdl> Jlovemu trustu ~ to-; hoče, da je zasužnjeno, poučuje in
i- . - - „ t__, ,	j	da I)<«steneiii u knnvt.nerrm	»o Tw^r^^X«-:^	— __ ____«
listicna kri rt ost — vreden zgra-
Poseben dokument.
Tz Kazana Jia Ruskem poročajo: Na Kal ugi n ski gori so se sprli drvarji s svojim delodajalcem, ker jim je bojdn krivično dnino izjda-čeval. Drvarji sn delodajalec tožili pri sodniji in kot. iloksiz svoje trditve so k sodišču prinesli vrata, na katerih je njihov delodajalce svoje račune delal in ' silite*' zapisal.
51
Mačke in psi v blagostanju.
V Petrogradu na Kuskem je pred kratkim umrla večkratna mi-ljonarka Varpahovska, ki je stanovala v svoji palači v ulici Morska ja z več nego 40 psi in mačkami. Vsak pese in vsaka mačka je imela svojo sobo. Ti prostori so bili vzorno čisti. Hrana živali je bila izborna. Porabili s<» lfi funtov mesa, f) kur in več litrov smetane in mleka na dan.
Tako ni poskrbljeno za delavce, in iz tejra se zopet lahko spozna, da je v kapitalistični družbi v mnogih slučajih bolje biti pes ali maček, kakor pa delavec.
. .	.H
zanj a.
Kljub temu, da ni bilo od lanskega "Delavskega dne" pa do letošnjega vse tako kot bi bilo želeti, se lahko ameriško delavstvo vseeno ozre • nazaj z zadovoljstvom ; gotovo je, da ni delavstvcf se v nobenem letu doseglo toliko uspeha v Boju za svoje -pravice
Komu se mora naše delavstvo za to zahvaliti? Mogoče dobrosrčnosti kapitalistov? Menda ne?
Pač pa samemu sebi in nastalim razmeram in okoliščinam, za katere kapitalisti niso bili pripravljeni, medtem ko so delavci bili. Pripravljeni s o »bili s tem, da so se zavedali, da jim je treba stopiti na prste kapitalizmu, 'ki jih je toliko časa tlačil.
Vsi cd -grozne evropske vojne so nastale tukaj razmere, ki so jih kapitalisti pozdravljali, veselili so se nad posledicami, ki so jih dali žalostni dogodki na oni strani morja.
To njihovo veselje se je zmanjšalo, ko se je to veselje prijelo delavstva; delavstvo se je začelo veseliti nad priložnostjo, ki so jim jo dale te okoliščine.
Delavstvo je uvidelo, da: zdaj ali pa nikoli.
Zahtevali so višje plače. Dobili so jih, ker si »kapitalist ni mogel pomagati, kajti rajše je dal delavstvu nekoliko višjo plačo, kot pa, da bi zastala industrija, od katere je delal velikanske dobičke.
V	mnogih slučajih je kapitalist sam od sebe priboljšal; ne zato, ker mu je njegovo pdennenito arce reklo, da se spodobi, da da delavcu nekoliko centov več plače, pač pa zato, ker se je bal, da mu ne bi delavei šli drugam, kjer je nekoliko več plače.
Letos smo imeli veliko stavk v vsakovrstnih industrijah.
Cela ameriška industrija se je tekom teh d-vah let svetovnega klanja taiko razvila, da jim je povsod pričelo skoro primanjkovati delavcev in družbe ao delale o-gromne dobičke.
Delavstvo je uvidelo in rahte-vak), da se mu da boljšo plačo, da se mu skrajša delavni čas, da se izboljša .neznosne in aa ljudi ne-prikladne razmere v, delavnicah, tovarnah.
V	nekaterih slučajih ao se morali delavci, ker aritoo hoteli kapitalisti privoliti, poatažiti stavke.
Česa se v takih slučajih poslu-žijo kapitalisti, je snano; — sfle. Nji® je vaefBty
da powteneinu, koristnemu trustu ga prepričuje, da talko ne sme — ukloniti se je moral delavstvu.1 ne sme iti naprej.	j
To je za deiavstvo nekaj vese-| Prva potreba, da bo delavstvo' lega, kljub temu, da si je moglo prišlo do svojih pravic v tej bor-' dozdaj priboriti 1« majhen delj bi, je, da je zavedno, vzajemno in! svojih pravic, kljuh temu, da si je vstrajno, kadar se gre za delav ! teh neznatnih pravic priboril le sko stvar, del ameriškega naroda. No, vendar nekaj je, — nekoliko upanja, da bo mogoče kdaj boljše.
Na letošnji ^Delavski dan" se mora pa ameriško delavstvo tudi spomniti onih, ki se še zdaj bore za svoje pravice; — bori se sicer še celo delavstvo, toda pri tem se misli one, ki so v tem boju najbolj aktivni, namreč — št raj k ar ji.
Delavci, ki danes stavkajo, mo^ rajo biti še hujši boj kot so ga morali delavci, ki so se vdeležili zadnjih stavk, kajti kapitalisti se
i
POPOTINIKI
Vsem onim, ki ste namenjeni letovati v i'ierflan.1.	n,» imate
družino, ho |»otrej»no nnliaviti pnhKiv,, in kuhitij>ko opravo ;ik<> ii. nastaniti v naSi naselbini. Zato ob tej priliki priinn-oT-am svoje velike pr.Klajalne, kj«-r <lol>lte vs.- kar 1«- p<.tre!»ujete. Pri m«-ul imate vedno pošteno in zanesljivo bla^o.
Ako dosjiete v r'evelan.1 na postajo in se ne veste kam obrniti, pe klir-ite na telefon I'rine.'ton i;:.sl ali i:..—.fal,- issi in jaz bom poslal en avtomobil p. vas. Ako pa vzamete pM-estno kuro pojite s Si riair karo <lo »-este in na vozaiu St. flair Ave j.* nas],.v -
A. GRDINA,
6127 St. Clair Ave.,	Cleveland, O.
Pri meni š.- ve.liro .!.>!»'■ l.-tni k..l.-.lMr za 'Jtk-. petnih znamk.
I
\
i
J. S. K. J.
Deseta redjia 'konvencija je pred vratmL Veliko dopisnikov je že izreklo svoje mnenje, oziroma kaj naj sprejme ali zavrže prihodnja konvencija, da bo v korist in napredek Jednote.
Kakor izprevidimo iz dopisov, so dopisniki različnega mnenja; danes že bolj' zope^arljljo ~kotj P^"0' kar se tiče eentralizaci-
so se nekdaj, kajti zdaj vidijo, da'fe' Nfkateri ^dijo, da je ceutra-se jim gre že za kožo, vidijo, da hza?J*	da Jedllot:l. ue na"
dobiva delavstvo moč, zato je so-daj boj med delavcem in kapitalistom hujši.
Kapitalizem se danes poslužuje še bolj nesramnih, še bolj brutalnih sredstev kot se je prej.
VINA! VINA! VINA!
VINSKO ŽGANJE (TROPiNJEVEC |
Za samo $26.00 pošljemo 52galcn sod californijskega rdečega vira in za samo $37.SO pošljemo pa sod 52 galon Rieslinga( belega) vina Vse blago jamčeno pod zakonom THE PURE FOOD LAW. Pišite po cenik na:
DALMAT1NSK0-KALIF0RNIJSK0 VINARSKO ZADRUGO
140 Liberty Street,	New York, N. Y.
preduje v članstvu, drugi zopet, da je vojna, ker je naseljevanje v Združene države nemogoče, odkar divja grozna vojna.	" j Vzemimo naprimer S. N. P. J., katera ima centralizacijo od svoje vstanovitve. V prvih -6 mesecih
. Iz Gilberta, Mirm., se poroča o t. 1. je pristopilo k gori omenjeni nečloveškem postopanju nekega Jednoti nad 1,600 novih članov in tamosnjega kompamjskega poli-|ti tudi niso prišli med vojno sem. caja, ki je zadnje dni na Gilbertu Vzrok inora biti drug. ne pa cen-
Pflmal 9 rnflni»ioiv» vonn "\4~i«c TTo .___■>•
ravnal z rudarjevo ženo JVfrs. Heleno Pintar kot bi bil obseden. Označena žena tbo postala že v
tralizacija.
Od zadnje konvencije pa do pred par mesecev nazaj je bilo
nekaj dneh mati; nekega dne je prav nialo zanimanja oziroma agi-stala na cesti pred hišo in skušala1iranja 7a jednoto. Posebno od prigovarjati "skebom", da naj ne glavnega odbora, želeti bi bilo, da gredo na delo; to početje je pa bi bodoči gl. odhor maJo bolj de-opazil nek kompanijski oboroženi lava| ^ korist ^ napredek Jed. binč m je pričel udrihati s 'kre-1^^
peljcem po glavi hrabre rudarje-) Dništvo sv. Barbare št. 47 J. S. ve zene; končno jo je prijel za K. J. v Aspen, Colo., je sprejelo roko m vlekel po c«5ti, kakor naj- na iZVanredni seji sledečo resolu-hujsega tolovaja.	cijo:
Zastonj je omilevanja vredna 1. Pristopnina k Jednot i naj se' žena zatrjevala biriču, da pojde zniža na ker sedaj na pristop-doraov ali pa žnjim; prosila ga je'nina $4 je previsoka. To je vzrok, usmiljenja, ker je v blagoslovi je- da Jednota ne napreduje v član-nem stanu. Njene prošnje pa niso stvu.	;
pomagale pri trdosrčnem kompa-j 2. Centralizacija naj ostane, ker nijskem policaju. Reva leži aedaj ako odpade, so preveč prizadeta vsa prestrašena in pobita v poste- mala društva.	J
lji, tako, da zdravnBc zatrjuje«1 3. Poleg sedaj nega bolniškega' da je v smrtni nevarnosti. Ako sklada naj se vpeljeta še dva, to umre toraj ta junaška žena še je za dva in tri dolarje dnevne pred porodotn aii na porodu, too bolniške podpore.	j
imel kom pan ij ski birič kar dve, 4. Vstaj o vi jo naj se štirje .po-' žrtvi na vesti. Da se je vršilo vse srartninski skladi, in sicer za 250, to resnično in tako, lahko doka- 500, 1000 in 1900 dolarjev, žejo številne priče.	J 5. Člani, stari nad 45 let, se ne'
Surovost kampanijskih polica- morejo zavarovati višje kakor za j«v presega tu že vse meje, ker $250 posanrtnine in $1 dnevne bol-ravnajo ti z nami slabše nego s alike »odpore, steklimi psi. Niti najmanjše iskri- 6. Člani naj se sprejemajo do ee čuta do človekoljubja in nsmi- 50. leta.
nimajo ti mo^je portaye ▼ To je priporočilo, katero stavi
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah lmaio za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskamo
i t
Xlevelandska Amerika7
Ml i*4etaje»o tn dnitrcM, trgoTske im priTatMtfakoTine. Nate tiskanim je m«jbolj modetas oprasjjcu izmed vadb alovcaskih Hilrim t AaarikL Pilite a cene Trnka tiskovina aaa, pradao aa aWaata kam dra-K*m. Pri aaadobiU lepše, ceaajia is boljia tiakavise
CLEVELANDSKA AMERIKA
PIVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
«119 ST. CLAIR AVE CLEVELAND. O.
. ... , i. •• V-
• •- -v—■;«? s,'-, t-
Kitil. Jidoiti
e>
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedeš v ELY, MINNESOTA.
PBdsednOh J. A. QKKM. 60T Cher** Way et M 17.
dock. Pa.
Ptdprsdasdnikj ALOIS B A Ti A NT, Box 100. Peeif AvC.
Ohio.
•lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, My, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽR, Box 106, Ely, Minn, lanpaiki LOUIS C0ST3LL0, Box 688, Salida, Od*
VEHOVNI ZDRAVE IE;:
Bft. MABTIN IYEO, 900 N. Chicago St., Joliet, DL
MADZOWKI:
EUNICH, 421 i— 7th St., Calumet, PETER ŠPEBAB, 422 N. 4th St^ Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 6427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KBtifiNIK, Route 2, Burley, Idahe.
POROTNIH:
WAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wye, J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waeh.
POMOŽNI ODBOR!
JOSEPH MERTEL, od druitva av. Cirila in Metoda, VUf< I, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitva sv. Srca Jesusa, itev. 2, Ely, Mian. JOHN GRAHEK, it., od druitva Slovenee. itev. 114, Ely, Minn.
Vd dopisi, tikajoči ee uradnih aadev, kakor tudi denarni joiiljatve, naj ee pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vee pr tofbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na oeebna ali neuradna pisma od strani ilanoi te n« Me sslrslo.
Društveno glasfloš B A 8 HAIODi"
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA J. S. K. J.
Zadnjič sem nekoliko površno poročal radi vožnje delegatov. Naj lempotom malo bolj natančno po-poroeara, ker se mi je zadnjič vrinila pomota radi newyorskih delegatov.
Toraj newyoraki delegat je se snidejo s pennsylvanskimi v Cle-velandu dne 8. septembra ob 11.45 na Union postaji. Tam se jim pridružijo tudi iz Ohio države.
Delegati iz Pennsylvanije naj kupijo tikete samo do Pittsburgha ker se bodo odpeljali iz Pittsburgha po New York Central železnici ob 9.15 zvečer; toraj naj bodo v Pittsburghu 8. sept, vsaj do 4. ure popoldne na Union postaji, ker ob 6. uri agent office zapre.
Ko pridejo v Chicago na So. Sfc.
prej 9. sept. ob 6. uri zvečer in bo do v Duluthu, Minn, dne 10. sept. ob 8.30 zjutraj. Tam jih bo priča-1 kovalo društvo "Duluthski Slova ni", nakar se bodo skupaj peljali na kari v Eveleth, Minn, ob 3.50 popoldne, nakar bodo ob 6.40 v Evelethu.
Vsak naj se drži tega programa
Drugo sem že zadnjič omenil. — Omeniti imam še, da jih bo v Pitts-burghu pričakoval Alois Hrovat.
Udani,
J. A. Germ, predsednik. OPOMBA.
Društvo, ki ima preko 100 članov in ima pri društvu uradnika Jednote, ne more poslati dveh delegatov na konvencijo. Lahko pa pooblasti uradnika, da društvo zastopa. Da ne bo nepotrebnih sitnosti, naj si vsako društvo vzame to naznanje. ker tako jc bilo zaključeno na zadnji kon
postajo drugi dan ob 8.15 zjutraj, jih bo tam pričakoval znani Mr.'venci j i. Ako plača društvo samo
stroške in dnevnice, potem lah
Mr. Anton Motz iz So. Chicaga in jih sprevodi na North Western postajo.
Kar jih odpotuje z North Western postaje iz Chicaga, gredo na-
ko pošlje dva. Zapomnite si to!
Nasvidenje v Eveleth, Minn.
A. J. Germ, predsednk
NAVODILA ZA DELEGATE IN URADNIKE J. 8. K. J.
za potovanje na 10. glavno zborovanje Jednote na Eveleth, Minn.
1.	— Ker se je sedaj malokje dobijo znižane cene za potovanje, je prošen vsak delegat in uradnik, da si kupi sam vozni listek do mesta zborovanja in nazaj. Vsi naj gledajo da pridejo v Minn, v nedeljo dopoldne, dne 10. septembra.
V Duluthu bode sprejelo delegate društvo "Duluthski Slovani" in jih spremilo na postajo. Vlak odide iz Dulutha ob 3.40 popoldne na Duluth, Missabe & Northern železnici, katera bode preskrbela po seben voz za skupno vožnjo delegatov. Vlak pride na Eveleth ob 6.30 zvečer. Evelethsko društvo bo napravilo sprejem in odkazalc prostore za delegate in uradnike.
2.	— Vsak delegat naj bode preskrbljen s poverilnim listom pravilno izpolnjenim in podpisanim kakor zahteva forma, ki je bila poslana tajnikom krajevnih društev za oddajo delegatom. Ce je mo goče, želeti je tudi, da ima vsak delegat potrdilo od agenta železnice, kjer si je kupil listek. To potrdilo se imenuje "Mileage Voucher' in je tudi bilo poslano vsem delegatom. Če se na kateri postaji ne more kupiti tiket naravnost na Eveleth, Minn., naj se kupi do Duluthf in potom zopet od Dulutha naprej, cena je ista. Minnesotski dele gati se pridružijo ostalim na Evelethu v nedeljo zvečer, dne 10. sep tembra.
3.	— Deseto glavno zborovanje J. S. K. Jednote se začne v pon deljek zjutraj dne 11. septembra, ob poldeveti uri. Vsak naj pazi, d* bode do tega časa na svojem mestu. Ce ima kateri kak važen zadr žek, naj se opraviči pri predsedniku Jednote.
LISTA
glavnih uradnikov in delegatov za X. glavno zborovanje J. S. K. JEDNOTE
v EVELETH, MINNESOTA. Mesca septembra 1916.
**	Glavni uradniki:
John A. Germ, Aloiz Balant, G. L. Brozich, John Gouze, Louis Costello, Dr. M. J Ivec, Michael Sunich,
Peter Spehar, Kansas City, Kan John Xerzisnik, Burley, Idaho John Ausec, Cleveland, Ohio Frank Justin, Lorain, Ohio. Job. Pishier, Rock Springs,
Predsednik: Podpredsednik: Tajnik: Blagajnik: Blag. N. S. Vrhovni zdravnik: Nadzornik 1: Nadzornik 2: * Nadzornik 3: Nadzornik 4: It
Braddoek, Pa Lorain, Oho. Ely, Minn Ely, Minn Salida, Colo « Joliet, HI Calumet, Mich
1. 1. 2. 2.
3.
4.
5.
6. 9. 9.
11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18. 18. 19.
19.
20. 21. 22. 25.
25.
26.
27.
28. 2$. 30.
30.
31.
32.
33.
35.
36.
37.
37.
38.
39. Š0.
41.
42.
43.
44.
45. 47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
57.
58. 60. 61. 64. 66. 68.
69.
70.
71.
72.
75.
76.
77.
78.
79. 81. 82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90. 92. 94. 94. 99.
100. 101. 103.
Joseph A. Mertel, Matevž Zgane John Merhar Joseph Kolenc, Math. Komp, Joseph Avbelj,
Aloiz Balast,	pob.
John Henieh, Joseph Plautz,
Dr. Jos. V. Grahek, Prank Krajsek,
Joseph Merhar,
Gregor Hrescak,
Leon. Slabodnik, pob.
John Putz,
Frank Fortune,
Aloiz Balant,	pob.
Frank Justin,	pob.
Frank Kochevar,
Frank Skrabec,
Anthony Motz,
Geo. Kotze,
John Primozieh,
John Varoga,
Anton Z. Arko,
Leon. Slabodnik, pob.
Valentin Peternel,
John Lamuth,
Charles Zgonc,
Aloiz Hrovat,
Gr. J. Porenta, pob.
Anton Erzen,
John Jereb,
Jos. Dremelj,
Frank Milavee,
Rudolph Perdan,
Jos. Culig,
Valentin B raket a,
Anton Kosoglav,
John Varoga,	pob.
John Prijatelj,
Math. Kramar, John Hriberaik, Frank Marolt, Marko Gushtin, F. G. Tassotti,
Frank Angustine, Jos. Homovee, Anton Kromar,
John Rupnlk,	pob.
Martin Setinc, John Movern,	pob.
Matija Vardjan, Frank Praprotnik, pob. Josip Zalar, Ed. Dusich, John Urbas,
Mohor Mladich, pob. John Malovrh,
Josip Mravinee,
Louis Usnik,
Frank Praprotnik, Anton Borse,
Matt Karcich, Frank Sustersich,
Anton Oberstar,' pob.
F. G. Tassotti, pob. Anton Oberstar. Andrej Bartelj, Anton Celare. Leon. Slabodnik, pob.
Minn. Minn. Minn. Minn La Salle, 111. Burdine, Pa. Soudan, Minn. Lorain, Ohio. Calumet, Mich. Calumet, Mieh. Omaha, Nebraska. Pittsburgh, Pa. Hostetter, Penna. Crockett, Cal. Pueblo, Colo. Johnstown, Pa. Ely, Minn. Rock Springs, Wyo. Rock Springs, Wyo. Lorain, Ohio. Lorain, Ohio. Gilbert, Minn. Denver, Colo. So. Chicago, 111. Eveleth, Minn. Eveleth, Minn. Pittsburgh, Penna. Diamondville, Wyo. Sublet, Wyo. Imperial, Penna. Chisholm, Minn. Chisholm, Minn. Braddoek, Pero-: | Black Diamond. Wash. Trestle, Penna. Lloydell, Penna. Conemaugh, Penna. Cleveland, Ohio. Cleveland, Ohio. Pueblo, Colo. Roslyn, Wash. Claridge, Penna. East Palestine, Ohio. Pueblo* Colo. East Helena, Mont. Barberton, Ohio. Indianapolis, Ind. Aspen, Colo. Kansas City, Kans. Brooklyn, N. Y. Mnrray, Utah. West Mineral, Kans. Little Falls, N. Y. Hibbing, Minn. Uniontown, Penna. Ezport, Penna. Beat-Creek, Mont. Chisholm, Minn. Reading, Penna. South Range, Mich. Joliet, 111. Monessen, Penna. Thomas, W. Va. Chicago, 111. Coll in wood, Ohio. Taylor, Wash. Cannonsburg, Penna. Oregon City, Ore. Greensburg, Penna. Salids, Colo. Heilwood, Penna Anrcis«jiflfl. Sheboygan, Wis. Superior, Wyo. Trinidad. Colo. Aurora, Minn. Midvale, Utah. St. Louis, Mo. Roundup, Mont. Gonawanda, N. Y. New York, N. Y. Rockdale, 111. • Waqkegan, 111. Waukegan, 111. Moon Run, Penna. Middleton. W. Va. Walsenburg, Colo. Collin wood, Ohio.
j jo. Navadno se jih izseli vedno to-[terill pričakovati z gotovostjo, glc-liko več, za kolikor se prebivalstvo J de nekaterih pa z dvomom, pomnoži, tako, da je prebiaIstvo| italijanske države skoro vedno
enako.
Ni samo v interesu nenasitnega ameriškega kapitalizma, da se ne sprejme te postave, temveč je v
Čitatelji se ie gotovo spominjalo, da smo pretekli teden prinesli leko poročilo iz Washingtona, da ie senat, kljub vsem protivom predsednika Wilsona, spravil v debato Dillingham-Burnett nascljni-žko predlogo.
Ta predloga v prvi vrsti zahteva, da bodo znali vsi izseljenci iz lrugih dežel, ki bodo hoteli priti v Združene države, brati in pisati '; s drugo besedo: predloga zahteva, da se v Združene države ne dopušča iliteratov.
Ta predloga je vzbudila zlasti v 'taliji veliko vpoštevanja in uva-ževanja, kajti dozdeva se Lahom, ia je ta predloga ravno proti njftn naperjena.
Newyorski list "Globe" in chi-lažki "Daily News" sta dobila od svojega posebnega dopisnika sle leče-poročilo:
narodom zelo veliko odstotkov.
LOGA JK V1HEMUHA ITALIJO.
"Poročila, da bo Dillingham Burnett predloga postala v kratkem postava v Združenih državah ie napravila v Italiji veliko vzne-mirjeija in zanimanja, kajti Lahi le nekoliko Čutijo, da je ta predloga prišla ravno radi italijanakhi
oaeeljnikov. Predloga, ki prepoveduje vstop
POSLEDICE BI PREDLOGA. AKO BI POSTALA POSTAVA
"Namen predloge je sicer jasen, toda njenih posledie se pa ne more tako lahko naprej videti. A-ko se oziramo na priseljence iz Italije, Avstro-Ogrske in Rusije, iz katerih dežel je zadnja leta prišlo največ priseljencev, je umestno pričakovati, da bi ta predloga, ako bi postala zakon, število priseljencev zelo znižala. Česar posledice bi pa bile, da bi se to zelo poznalo pri ameriškemu delavstvu. Za Italijo bi imela predloga brez dvoma tudi več posledic; ena glavnih bi bila ta, da bi ravno ta predloga prisili la Italijo, da bi se pričel narod bolj izobraževati, kajti Italija je zdaj z ozirom na veliko število analfa-betov na prvem mestu.
PREBIVALSTVO ITALIJE.
"Prebivalstvo Italije se vsako leto množi za 1.15 odstotkov. Zdaj je Lahov 366,120,118 (lete 1915), h katerim se mora pa še prišteti okoli 6,000,000, ki žive v drugih deželah, od katerih se jih vsako leto 4704MM vrne v domovino, in več kot toliko se jih tudi vsako leto zopet izseli. Ti. ljudje morajo ali ostati domj ali pa iti na tuje; ako ostanejo doma, je njih življenje in s ton delajo še dru gim ljudem življenje manj ugod gotovo večja
ILITERATI V ITALIJI.
"Glasom lista "Eeonomista", ki izhaja v Florenci, v julijski številki. leta 1916, je doseglo izseljevanje iz Italije povprečno vsako leto 697,000; to vsaj velja za leta 1909-1913. To je namreč povprečno število v petih letih, v resnici se je pa leta 1913 že izselilo 873,000 Italijanov v druge dežele, največ seveda v Ameriko, kajti "Eeonomista" pravi, da je šlo 560,000 teh izseljencev ali 64 odstotkov preko morja s trebnhom za kruhom, in od teh je šlo 43 v Združene države, drugi pa v Južno Ameriko. To število se je glasom "Državljanskega izvestja" za leto 1916 predzadnje leto znižalo na 265,542, od katerih je šlo 30 odstotkov samo v Združene države.
"Na italijanskem polotoku je nekako 37 odstotkov ljudi iliteratov. V onih krajih pa, iz katerih ljudje najbolj derejo v Združene države, je pa kar 60 odstotkov ljudi, ki ne poznajo nobene črke; — to je namreč vse v povprečnosti. Statistike pa kažejo, da je v Siciliji 58 odstotkov iliteratov, v Kalabri-ji 70 odstotkov, v Kampaniji 54 odstotkov, v Pugliji 59 odstotkov, v Abruzzu 58 odstotkov in v Ba-silicati pa 65 odstotkov; to so naj bolj analfabetični kraji, drugi so pa več ali manj "študirani".
"Toda, to še ni vse. Izseljujejo se navadno le oni krogi, ki niso izobraženi, vsled česar se lahko po-polnama z mirno vestjo reče, da je od onega prebivalstva, ki se iz Italije izseli, najmanj 75 odstotkov iliteratov; ali tri četrtine Lahov, ki pridejo v Združene države niso zmožne pisanja in čitanja.
"Vse te velike mase, ki so do zdaj in še derejo v Združene države, bodo takoj, ko bo, ako bo, sprejeta naseljniška predloga, dobile "planke", preko katerih jim ne bo mogoče zlesti.
"Ako bi bila ta predloga v veljavi leta 1913, bi ne smelo priti najmanj 2000,000 Italijanov v Zdr. države. Potem bi jim seveda ne kazalo drugega kot izseliti se drugam ali pa delati doma ter se učiti pisanja in branja.
IZSELJEVANJE PO VOJNI.
"Ali bo izseljevanje po vojni iz Italije tako veliko kot je bilo pred vojno? V odgovor na to je treba navesti le mnenje onih Italijanov, ki morejo kot avtoritete tozadev no izražati svoje mnenje. Teh Italijanov mnenje je, da bo po kon eaui vojni izseljevanje v Ameriko ravno tako velika, ako ne večje.
"Navedeni vzroki so sledeči: — Vojno posojilo; — vlada si je namreč nakopala na glavo velikanske dolgove, za katere bo treba plačevati obresti, česar posledice bodo veliki davki, katere bodo morali ljudje plačeva.ti. Kapitala ne bo, delavcev veliko, plače pa nizke Italijanom vsled tega gotovo ne bo pri volji ostati v domovini. Popol noma gotovo pa je, da ne bodo iskali boljših razmer v evropskih deželah, pri tem bo mogoče le izvzeta le Francija, kajti tudi po drugih deželah bo ravnotako kot bo v Italiji. Edino v Franciji jih bo mogoče nekaj našlo dela; dru gi bodo pa šli preko morja. Mogoče jih bo šlo nekaj tudi v italivjan ske kolonije, veliko najbrže tudi v Argentinijo in Brazilijo. Ako bodo plače v Združenih državah visoke, jih gotovo ne bo nič doma vzdržalo, edino le, ako bo naseljniška predloga postala postava, jim njihova iliteracija ne bo dopuščala iti v Združene države. Takrat se bodo pa pričeli učiti. —"
Iz Avstrije je mogoče, da se ne bodo popolnoma nič izseljevali. Ne interesu celih Združenih držav, zato, ker jim bo dobro v Avstriji, temveč zato, ker se ne bodo smeli,
IsČE SE DELAVCE
ako bo — seveda — v Avstriji po'f\3Ploš:no v tovarni. Vpra-
vojnj, kar se tiče notrajnih razmer, tako kot je bilo pred vojno, bo najbrže izseljevanje prepovedano, da se bo dežela pomogla zopet na staro stališče.
Mogoče pa je, kot je nekoč nek dopisnikar Časnikarske Zveze poročal iz Dunaja, da je v Avstriji mnenje, da bo Avstrija po vojni, ako bo še ostala taka kot je bila nekdaj, pustila svoje ljudi v Ameriko, kljub temu, da bo krvavo potrebovala njenih rok; pustila jih bo pa zato, ker bo še bolj krvavo potrebovala ameriških dolarjev, katere bodo Avstrijci lahko zaslužili v Ameriki ter jih potem pošiljali domov — za davke.
Seveda to je vse skupaj le ugibanje.
Istotako se ne more ničesar zagotovo reči za Nemčijo.
Amerika more pričakovati na-seljencev-delavcev, katere bo brez-dvoma potrebovala, le iz Italije, Avstrije, balkanskih držav, iz Nem čije le nekoliko, potem pa iz Ru sije.
Iz Italije jih bodo Združene države lahko dobile, ako jih ne bodo same odganjale; iz Avstrije jih bo težko kaj, iz Nemčije ravnotako.
šajte pri: Employment Department, Westinghouse Electric and Manufacturing Company, East Pittsburgh, Pa. (19—8 v d)
ITALIJANOV Of DRUGIH NARODOV.
To velja glede izseljevanja Ita lijanov po vojni. Škoro bi rekli, da bo ravnotako, kajti v Italija ne bo potrebovala, vsaj neobhodno ne, svojih podanikov, kajti v Italiji šo zdaj skoro čisto normalne razme re, kljub vojuL Vojna ni italijan ske-mu ozemlju skoro ničesar stori la; ravnotako tudi industrija ni bogvekoliko trpela. Dalje Italija nov v sedajni vojni ni bogve koliko padlo. Vse to bo Italija lahko prinesla, ne da bi ji bilo treba pre-povedovati izseljevati se iz njene* ga ozemlja.
Kar pravi gori dopisnik omenjenih časnikov j* je popolnoma vrjet-no, da bodo Italijani še v večji meri drli v Združene države kot so pred vojno, kajti tudi Italija bo imela svoja bremena, namreč — neznosne davke. Kaka bo iveljevanje ia
IZSELJEVANJE IZ. RUSIJE.
Kako pa iz Rusije? Je tudi ve liko vprašanje. Rusi se že pred vojno niso z ozirom na velikost ru skega naroda, posebno izseljevali: lahko se reče, da zelo, zelo malo. Edini Židje se še prišli, ker .so bili v Rusiji zelo zatirani.
Toraj, tudi po vojni ne bo veliko upanja, da bi iz Rusije prihajalo v Ameriko delavstvo, kajti vse kaže, da bo Rusija po vojni neko velikansko novo podjetje, ki bo zahtevalo veliko množino rok. Vse kaže, da se je pričela cela Rusija prebujati, da se je pričela zavedati svojih zakladov in svoje moči. Rusko delavstvo bo raje doma jn je skoro gotovo da ne bo veliko Rusov prišlo v Ameriko.
MOGOČE ŽIDJE?
Kaj pa ruski Žid je? Teh bo še mogoče nekaj, toda. ako bo pri jesenskem zasedanju duma sprejeta predlogo za enakopravnost Židov, tudi teh ne bo veliko, bodo raje v Rusiji, ako se jim bo dalo svobodo, ako se bo odpravilo sedanjo nezaslišno postavo, da se Žid-je ne smejo naseljevati kjerkoli bi želeli.
Sploh pa, ako bi Združene države prav odbile par stotisoč* Židov, bi jim ne bilo s tem glede pomanjkanja delavstva popolnoma nič pomagano, kajti Žid ne opavlja težkih del. temveč le lahka, najrajše se pa še kupčije p odstopi.
Iz drugih dežel pa Združene države tudi ne morejo pričakovati naseljenikov; iz Francije ne. iz Anglije še manj, od dmgih pa tudi ne.
Ako na vse to pomislimo in obenem uvažujemo, da nimajo zdaj Združene države popolnoma nič preveč delavcev in jih najbrže tudi po vojni ne bodo imele, moramo takoj reči, da bi nikakor ne bilo pametno, da bi Združene države zdajle spejele to predlogo.
PREDSEDNIK JE ŽE ENKRAT VETIRAL TO PREDLOGO
Predloga je bila že enkrat sprejeta, toda predsednik Wilson jo je vetiral. Po našem mnenju je bilo to nadvse pameten korak od predsednika. S tem bi Združene drža ve direktno podile od sebe delavce, katere tako zelo potrebujejo, kajti ako bi prišla postava, da ne sme nihče v Ameriko, kdor ne zna pisati in brati, in pri tem celo nekaj besed v angleškem jeziku, bi prišlo v Združene države najmanj 50 odstotkov manj na-seljnikov kot bi jih sicer, ako ne bi bilo postave.
Gotovo je, da bi bilo za ameriško delavstvo boljše, ako bi bili vsi delavei bolj izobraženi, da bi' bili zmožni vsaj čitati in pisati, da bi mogli s pomočjo teh dveh znanosti pridobivati druge, da bi
Kje je JOŽEF OrAZYODA ? Pred tri in pol leti je bival v Deimon-tu, Pa. Prosim cenjene rojaki, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Vidmar, Box 256, I.owber, Westmoreland Co. Pa._(31-8—2-9)
NASI ZASTOPNIKI,
kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi za t se druge t nafto stroko spadajoče posle.
Jenny Li od. Ark. in akoliea: Mikati Clrar.
Ban Francisco, CaL: Jakob LovBn.
Denver, Colo.: Frank Skrabec.
Leadville, Cole.: Jerry Jamnlk.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, Frank Janesh ln John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Caste llo.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Rudman.
Woodward, Ia. in okolica: Luka« Podbregar.
Aurora, IU.: Jernej B. Verbli.
Chicago, Hi.: Frank Jurjoree.
Depue. DL: Dan. Badovlnac.
Joliet, HI.: Frank Laurlch, John Zaletel ln Frank Bamblch.
La Salle, 111.: Mat Komp.
Nokomis, HL in okolica: Math. Gai-•hek.
So. Chicago, I1L: Frank Četno 1
Springfield, IU.: Matija Bar borit
Cherokee, Kans.: Frank Hrfltmtk
Ogiesby, 111.: Matt. Hribernlk.
Waukegan, DL in okolica: Fr. Pet-kovSek in Math. Ogrln.
Columbus, Kans.: Joe Knafelc.
Franklin, Eans.: Frank Leskovee.
Frontenae, Kans. in okolica: Frank Kerne ln Rok Firm.
Kansas City, Kans.: Peter Schneiler.
Mineral. Kans.: John Stale.
Ringo. Kans.: Mike Pencil.
Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodoplvee.
Calumet. Mich. In ekoUea: Pavel Sbaltz, M. F. Kobe In Martin Rade.
Manistique, Mich, la okolica: Frank Kotxlan.
So. Kange, Mich. In okolica: M. D.
Lfkovtch.
CliiaholM. Minn.; K. Zgonc in Jakob Petrich.
Duluth. Minn.: Joseph S ha ra bon.
Ely, Minn, in okolica: Iran GonSe. Jos. J. Peshel in Louis M. Pernfiek.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze.
Gilbert. Minn, in okolica: L. VcoaL
Hibbing, Minn.: Ivan PouSe.
KitxvUle, Minn. In okolica: Joe Ada-mlch.
Nashwaok, Minn.: Geo. Manrtn.
New Duluth. Minn.: John Jerlua.
Virginia, Minn.: Frank Hroratleh.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian.
Klein. Mont.: Gregor Zobec.
Great Falls, Meat.: Math. Urich.
Bed Lodge. MonL: Joseph Jeraj.
Moot. : Tomai Paulln. N. V.: Karl SternUa. little Falls. N. ¥.: Frank Gregorka. Barberton, <K in okaQca: Math Kra-
O.: Frank Ho£erar.
CoOinwood. O.: Math. Siapnlk.
Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, J. Marinčie. Chaa. Karlinger. Jakob Set. nik, John Prostor in Frank Meh.
Larain, O. In okolica: J. KumSe tn Louis Balant. Niks, Ohio: Frank Kogoviek.
YeungsUwn, O.: Ant. Klkelj.
Oregon City, Oreg.: M. Justin.
Allegheny, Pa.: M. Klarich.
Ambridge. Pa.: Frank JaUe.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar.
Braddoek. Pa.: Iran Germ.
Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteriek.
Burdine. Pa. In okolica: John Dea> iar.
Canonsburg, Pa.: John Kokllch.
Cecil. Pa. in okolica: Mike KoCerar.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk in Vld RovanSek.
Claridge. Pa.: Anton Jerlna.
Bronghton. Pa. in okolica: A Dem-iar.
Darragh, Pa.: Dragntln Slavic.
Dunlo, Pa. fat okolica: Joeeph Suhor.
Export, Pa.: Frank Trebets.
Forest City, Pa.: K. Zalar In Frank Leben ln Math. Kamin.
FareO. Pa.: Anton Valentin««.
Greensburg, Pa. In okolica: Frank Novak.
Irvia. Pa. fat okolica: Fr. Demiar.
Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja In John Polane.
PS. to okaJca: antes O-
Pa.: Georg Sehulta. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. in ekeUca: Z Jakahe, L Podvasnik, L Magister in U. R. Ja-loUck
Sooth BetUcka, Ik: Jernej Ko> prtviek. Htwltw, Pa.: Anton Hren.
sta. Pa.: Joeeph fikerlj. West Newtoa. Pa. : Jodp Joran. WUIock. Pa.: Fr. Seme ln J. Peter-
se pričelo s časoma bolj zavedati ter s pravim prepričanjem delati za delavsko in sploh za socialno izboljšanje.
Bes je to, toda za izobrazbo delavca, ako jim je tako na srcu ta izobrazba, lahko Združene države sme tukaj prekrbe; to bo sicer v
zvezi z velikimi stroaki, toda vse-___
kakor se bo izplačalo. Nikakor pa'Aug.
bi bilo modro delati postavo,' Btobaffs* Wis.: Heronlm Svattta ti bi prepovedala vstop v deželo	** Jotal Btamptoi.
Utah: Anton Paine.
Utah: L. BlaBeh.
M: G. J. Polenta.
Davis. W. Va. Is okolica: J. Broefch. Tiimsi, W. Ta is ekoiica: Frank Kocijan In a. Kcrenchan.

m
191«. ' —-
podp. društvo
sviti Birtiiri
ZA ZBDOUENI DR2AVB SEVERNE
Sedmi: FOREST CITY, PA.
21. jtrnavja 1902 v drifcvi
GLAVNI URADNIKI t
Prstoftalk: JOŽEF PSTERNEI* Box 06 WiUoek. Pa. I podpredsednik: KABOL ZA T. AR, Box 647. Forest OUj. Pik IL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 888, Kock Sprlnjs, Wf4, Tajnik: JOHN TKLBAN, Box 707. Forest City, Pili. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest Cilj. Pa. Bla«ajnlk: MARTIN MUHIČ, Box 637. Forest City, Pa. Peub>ai£eo«c; JOSIP ZAI.AB, 1004 North Chicago St., JoUat, "V
TEHOVNI ZDRAVNIKj Dr. KABTUV IYBC. 900 Chicago St. JoUst. BI,	S
NADZORNI ODBOEf
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St E. E., PlttsbufslL Pa. L wuUornik: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City. Pa. O. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 706, Gonemaach, Pa. m. Badaoralk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Are., Clsveland, Ohlg,
POROTNI ODBOEf Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, Bast Mineral,	|
3 John Hrib1"	°d " k 6 A,bin ***** 8565 ^ 44 k 60	kongresu v Washington, ki
od 91 k 68 Louis^Banič 897. Terezija Banie 75.% od 49 k 68	predla M^vTč^mora^ric^,
Gole 8105. od 29 k 49 Urban Mrak 7252.
prevelika. Z dvema izjemama so sdaj že vse one ladje, ki so le bile poškodovane v bitki pri Skage-raku zopet v svoji običajni službi.
SUSPENDIRANI ČLANI:
pri postaji štev. 3 Peter Peklaj 4877, Josef Arli 5288, Mibael Sadov-ski 4513, Frank Kral 9516. Josef Mežič 2881, .Tnry Mavee 8001, Anton Ueman 3944, Alojz Dremel 6827. Jakob Tome 3503, J. Košele 6003;
pri postaji štev. 4 John Kladnik 8991. John Kern 286, John Bla-žič 8990;
pri postaji štev. 6 Anton Ostanek 8667, FVank l>onat 9463. John čano, da bi bila zrnara nafi« ako Klopčič 280. Tomaž Oblak 8927. LouLs Senk 4173, Anton Žužek bi dobili priložnost sknZTtlfi l
Moštvo je prepričano za zmago.
4'Najbolj važno pa je to, da je naše moštvo še vedno bolj prepri-
1 porotnik: MARTIN fiTEFANClC, Box 78, Franklin, KanaL O. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 628 Da v rod Are. R. F D L JIaid. Detroit Mich.
UPRAVNI ODBOR t
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%. Bridgeport Oh L a pravnik : ANTON DEMŠAR, Box 136. Brongtitoo, PaT	**
O. opramik: PAVEL OBREOAR. Box 402, Witt, tlL
Dopisi aaj as poBlJaJo L tajnika Ivan Tel ban, p. O. Baz m,
glasilo: "GLAS NABODAL
NAZNANILO PRISTOPILIH ČLANOV IN ČLANIC
AVGUST 1916.
6499, Geo Berguč 529, John Vičič 9584, .los. Loader 4004; pri postaji štev. 7 John Dvornik 3725, Frank Grame 4949. Frank Bankše 214;
pri postaji štev. 9 Frank Vozel 474, John Ivozlevčar 9471; pri postaji štev. 10 Josef H rova t in 9301 ; pri postaji štev. 11 Frank Kus 8713;
pri postaji štev. 14 Anion Vatovie 8922. Joe Fitz 6902, Marija Fitz 498;
pri postaji štev. 16 Josip Bencsteli 6774, Silvio Bastolo 5464; pri postaji štev. 17 John Brežič 4759, Frank Lenarčič 680, Anton
Šubie 2726. John Bregar 5819, John Kofelar 8711; pri postaji štev. 23 Anton Smole 9S81. Frank Kranje 6002, Ignac
Kranjti 7657, Frank Urh 2907; pri postaji štev. 26 Alojz Dermelj 6805; pri postaji štev. 29 Ludovik "Župančič 6092; pri postaji štev. 29 Ludovik Župančič 6092. Josef Deak 4122; pri postaji štev. 30 Anton Paulin 9202, Jakob Voder 7889 Anton
Kostele 3047. Valent in Kosmač 5595, Anton Zakrašek 7785-pri postaji štev. 31 Nikola Borič 8320. Frank Mauser 9394; pri postaji štev. 37 Frank Teršinar 3994. John Brainar 2343. John Beranič 2762;
pri postaji štev. 41 John Čermošnik 5265, Max Ostrelie 8158, Josef
priložnost skupaj priti z angleško mornarico. V zadnji bitki je bilo za nas le nekoliko šole v taktiki, streljanju itd. Dobili smo izkušnje, kakršnih se more dobiti le v takem boju — za — življenje in — smrt. Mornarica se je komaj
Tragična smrt slovanskega duhovnika.
Rev. Ignacij Tomažin, indijanski misijonar je skočil is šestega nadstropja. — Skrivnostno pismo.
"Joliet Sunday Herald News" piše:
Jolietski Slovenci bodo oskrbeli pogreb Rev. Ignacija Tomažina, starega katoliškega duhovnika, ki ni vedel nobene olajšbe od svojih težav, razun v smrti.
Izgnan iz svoje majhne (nemške) župnije v Albany, Minn., napaden in tepen po članih svoje cer-
| poveljniki, podpoveljniki in čast-j niki, takoj lotili skupnega dela. da bi vse svoje izkušnje, ki so jih ime-I li v tej bitki, spravili v praktično vporabo, ako bo kdaj zopet treba, ali mogoče priti skupaj s sovražno mornarico. Upamo, da nam ne bo treba dolgo čakati, da bomo porabili tisto, kar smo se v zadnji bitki naučili."
ZA MESEC
k p< k pr
v Cleveland. O. Louis Merčen. rojen 10. jun. 1889; v Johnstown. Pa. Štefan Stankovie, 27. maja 1886;
1*90
1889.
Jolm
John
taji .steV. taji štev. Josef Niovosel. 16. sept. lhH? ; postaji M.n. v Bridgeport, O. John S.-lak. 21. sept. postaji št.-v. L'4 v Primero, Culo. Frank Ziglar, 30. jnla J»-rovšek 10. jima 1874;
postaji št v. 26 v <'oil i ii wood. Ohio John Lnkanc 5. maj. 3896.
(forgan»*c 20. maj. W6, Jakob Raztresen 16. apr. 1891 ■ postaji štev. :tL' v Braddoek. Pa. Alojz Vovk, 3. feb. 1881; postaji štev. 33 v Cleveland. Ohio John Kortuna, 8. mar. 1883, Anton Jedelčič 20. maj. 1890. Josef Kpelič 12. dee. 1879; Jakob Jak 25. jul. 1882;
postaji štev. 35 v Ralph t on. Pa. Luka Mlakar 18. okt. 1884 postaji stev. 53 v Pittsburgh, Pa. Anton Tomšič 26. nov. 1887 John Salomon dee. 1895. Anton Penko 8. jun. 1889, August Salomon 10. jul. 1898, Blaž <Ja.šp«r27. dee. 1897; postaji štev. 44 v Franklin, Kans. John liti, 16. apr. 3878-postaji štev. 57 v Homer City, Pa. Geo. Jurkovič 3. sept. 1893 • postaji štev. (»4 v Oravslandmg. Pa. Anton Dovrjan 1883-|H>staji štev. 65 v Join t, ill. Joe Kolene 38. mar. 1883-postaji št.-v. 79 v Lead vi He. Colo. Frank Patrik 6. dee.'l874 John (Vnta 3 7 jUn. ]877;
postjiji štev. 96 v Xew Dnluth. Minn. Štefan Milu- <>4
Karlo (Serlovie 10. okt. 1889; postaji štev. U7 v lil 1 one. Pa. Robert Shultz 17. feb.
1887.
1894.
postaji štev. postaji štev. 31 *v postaji štev. 32 v
PRISTOPILE ŽENSKE ČLANICE.
26 v Ooltinwood. O. Jožefa Zaplata 18. feb. 1885; Calumet. Mich. Anica Dershaj 21. jun. 1883; Braddoek, Pa. Marija Vovk, 11. dec. 1882-k postaj) ate v. 35 v Ralphton, Pa. Ana Korošec. 31. dec 1888-k postaji štev. 72 v Hostetter, Pa. Josefa Rugeli 6. apr. 1885- An-
toiiia Klobučar 6. mar. I89(j; k postaji štev. SI V Midway. Pa. Ivana Žust k postaji štev. 89 v New k
18. mar. 3878;
postaji stev. v .Newcomer, Pit. Maria Tušek. 6. febr 1894-postaj« štev. 93 v Cliff Mine. Pa. Mary Homove, 26. sept 1896-postaj, št v. 97 v Rhone, Pa. Mary Jarh, 10. sept. 3893.'Alojzija
Za veri. 5. jun. 188
SUSPENDIRANI ČLANI ZOPET SPREJETI:
postaji Štev. 3 Martin Pajk eert. štev. 383;
postaji štev. 3 John Selak 9039, Josef Juričič 8575. Frank Debeve -8, Anton Cernigoj 1033, Frank Dremota 5169, Av<nist Skul 8190, Stefan Kovačie 9437;
postaji štev. 4 Anton Roglič 6653, John Koejančič 502, Peter La-
pen 8442. Anton Brie 7232, Frank Mihalčič 9033; postaji štev. 6 Josef Vaupie 8645, J oh rt Zor man 1518-postaji štev. 7 John Bučar 8377; postaji štev. 15 Frank Zupančič 3223;
po taji štev. 17 Matt Trkaj 7353, .Joe Čehovin 4545, Andrej Mic-kemez.i.«ll. Frank Trkaj 6663, John Gašparšič 9527, Alojz Tomažin 93 37, Jakob Kržišnik 1609; postaji štev. 39 John Šuštaršič 2535, Mat. Gradišar 2559; postaji štev. 23 Mike Lailija 3473;
postaji štev. 25 Ignae Razoršck 6829, Josef Pungeršič 2028; postaji štev. 30 Anton Poznik 7683; postaji štev. 31 John Hrovat 5(570;
postaji štev. 33 Frank Perko 4834, Anton Jankovič 9472. Marija Novak 1226, Alojz Bobnar 5185. John Breznikar 5694;
postaji stev. 44 Stefan Laznik 880(5.
Potočnik 8505; postaji Štev. 64 Anton Svetek 9150; postaji štev. 86 Max Kavčič 8128, Alex Ainan postaji štev. 8J Guerino MareJiesini 8656; postaji štev. 88 Ivan Ren ko 7521.
Vse tajno.
Obisk na mornarico, kakršen je
•">-» Ehar	Andrej L.Poj	Victor Pla- Si'v^oT^il^
pri pot^i Stev/42 Anton Rnpar 3754. Pavel Mareir 6859. Marv kaj'tf	^
Rupar 228; pri postaji štev. 43 Št if Vojali 7273;
pri postaji štev. 44 Anton Tratar 9907. Ignae Volk 5860, John Ho-inar 2824, Anton PraŠnikar 7236, Louis Škerbinek 2864, Kari - Cafuta 4554, Peter Tomšič 9157; pri postaji štev. 46 Josef Kravajna 7434;
pri postaji štev. 50 Louis Ursich 6338, Mary Galonšek 453 John
Žerjav 5444, John Mišmaš 297; pri postaji štev. 57 Lovrenc Marci«
Mareie 6651; pri postaji štev. 63 Frank Toml^r 8918; pri postaji štev. 68 John Kos 7967;
pri postaji štev. 69 Pavel Udovič 6510, Louis Hribar 5350; pri postaji štev. 72 A nt o VorhovŠek 5840, Josefa Verhovšek 575 pri postaji ^tev. 86 Rafael Jeršinovič 1221, pri postaji štev. 88 Josef Kosmač 8571 ; pri postaji štev. 92 John Simončič 7823.
ODSTOPILI ČLANI:
od postaje štev. 21 Josef Cigole 5821, John Marošek 5937 od postaje štev. 41 Štefan Arh 7076; od postaje štev. 58 Mihael Lop 9305; od postaje štev. 83 Andrej Drašler 7422;
pri postaji štev. 3 Anton Antolik 9617; pri postaji štev. 39 Frank Mazic 8975;
pri postaji Štev. 26 Frank Martinjak 4766. Anton Lavrih 447* Anton Krečič 9109; pri postaji štev. 29 Matevž Miklavčič 9053; pri postaji štev. 31 Louis Sertich 9355; pri postaji štev. 33 Anton Železnik 3765; pri postaji štev. 36 Anton Staražišai- 7264; pri pos-taji štev. 40 John Kolar 3 696; pri postaji štev. 58 Frank Ugošek 9493. Josef Krnic 6067; pri postaji štev. 67 John Kladnik 9553;
pri postaji Štev. 70 Florjan Hafner 7590. Jernej Steblj 1936, Ivan
Zajec 8381, Mke Podpeskar 6521, Ivan Menart 4654; pri postaji štev. 84 Anton Hribar 6264; pri postaji štev. 86 Jakob Osvabl 4007, Anton Bole 8255-pri postaji štev. 92 Joe Zajec 597.
ZA UMRLE ČLANE IN ČLANICE SE JE IZPLAČALO SLEDEČE
<160 Ivan Seitz, član postaje 4 v Luzerne. Pa. 369 »loaefina Skofie članica postaje 33 v R Mineral, Kans. 834 Ana Omahen članica postaje 34 v Vandling, Pa.. 1825 Frank Paulič član postaje 41 v Mulbery. Kans! 8874 Franc Mejaš član postaje 42 v Winterquarters, Utah 6157 Frank Lipove član postaje 44 v Franklin, Kans. 5244 Anton Galičič član postaje 48 v Cuddy, Pa. 7396 Frank Keber član postaje 68 v Indianapolis. Ind. 8356 Anton Skerel član postaje 86 v Wbitevaley, Pa.
$ 62.50 250.00 500.00 250.00
vrnila v svoje pristanišče, ko so se ikvonP občine, se je videl onečašče-
nega v očeh ljudstva.
Da je dokončal vse to, se je zagnal z dragocenim rožnim vencem v svoji roki, iz šestega nadstropja Hotela Sherman v Chicagu, včeraj. Smrt je nastopila na mestu.
Zasluga je Rev. Johna Plevnika, župnika slovenske ikatoliške cerkve sv. Jožefa, da najde truplo Father Aomazlna zadnje počivališče v Jolietu.
Rev. Father Plevnik nam je pripovedoval o misijonarskem delu starega duhovinka med ameriški mi Indijanci, ko smo ka vprašali o tej tragediji. "Father Tomazin je bil star indijanski misijonar", je rekel. "Prišel je v to deželo iz svojega rojstnega kraja Ljubljana v Avstriji, leta 1864. Leta pozneje je bil posve«"en v duhovnika in po slan v Crow Wing, Minn., takrat samo malo tržišče ob meji. Tam je začel delo svojega življenja. Mnogo let je potoval gori in doli po indijanski pokrajini kot misijonar med rdcčekožci. Pridružil se je Fathem Pireu, čigar slava kot misijonarja š traja. Skupaj sta zgra verigo misijonov po
pravoi. da mu je gospodinja šestnajst let. zatrjuje, da je po njenem mnenju omenjeni napad strašno užalostil starega duhovnika. "Bil je brez prijateljev in sam'", je rekel Father Plevnik. "Župnija sv. Jožefa je ponosna, da pokoplje truplo tega moža. ki je zarezal pot krščanstvu v divjino pred petdesetimi leti. Njegovo truplo bo ležalo na parah v cerkvi".
Anton Nemanieh, jolietski po-grebnik. je bil poslan v Chicago po Father Plevniku včeraj, da zahteva truplo in ga prepelje v Joliet. V sobi, kjer se je nastanil Rev. Tomazin, so našli skrivnostno pisemcem. Poslano je bilo gdčiii. Me-C'luskey, ki je stanovala v sobi blizu starega duhovnika.! Pisemce se glasi: "Xe prestrašite se. ( isto prav tlelam. Odpeljite se s prihodnjim vlakom. Vzemite vse s v« »je stvari in moje stvar za prtljago. Čakam Vas". Med stvarmi mrtvega duhovnika so našli dve uri. ček za -i*200 in več cerkvenih knjig".
opremljena z raznovrstnimi tajnostmi. Zdaj mi ni dovoljeno opisati, kar sem videl; vsaj podrobnosti mi niso dovoljene.
V bodočnosti, mislijo, da bo nem-| ška mornarica gospodarica zgodo-j vine, toda medčasno se mora vse I "i™6 tajnosti držati res tajno, da >h39, Andrej Pečar 9609, Simon bodo njeni sovražniki tembolj presenečeni.
Ako ne bi Asquith in Balfour zatrjevala in vpila, da "se ostanki dila krepko
nemške mornarice ne upajo zapustiti hike", najbrže ne bi bil dobil dovoljenja, da bi smel mornarico.
Nemški častnik mi je povedal, da je nemška mornarica po tem še enkrat krožila po Severnem morju in iskala sovražno, toda ni imela takega uspeha, da bi jo ^ašla.
Želim, da bi Asquith in Balfour
videla, kar sem jaz danes videl_
veliko nemško mornarico v pristanišču in čakajočo na priliko, da bi se mogla zopet izkusiti s sovražnikom. Častnik mi je rekel, da bi jo nek oddelek ladij pretekli teden kmalu imel.
vsem 7i pad n. Pozneje je bilai zro
Komaj čakajo; Nemci so skoro strastni za boj.
s
Toda bitka bo gotovo še prišla in najbrže še prej kot svet pričakuje. Ako ima kaj navdušenje in nestrpnost nemških mornarjev odloča-vati, potem gotovo ni daleč čas, ko se bo bila prihodnja bitka na morju. —
Vsak mož, s katerim sem danes govoril se je izrazil, da komaj čaka, da bi mogel videti pred seboj sovražno mornarico in jo napasti. Iz obraza vsakega je sijala nekaka bojna strast.
Oni, ki so bili toliko srečni, da
cena Father Tomazinu oskrb vseh ogledati misijonov zapadno od reke Mississippi. Bil je čudovit mož. Njegov vpliv med Indijanci je bil res velik."
Rev. Fateh Plevnik je spoznal Father Tomazina pred dvajsetimi leti v Minnesoti. Zadnji, rojen leta 1843, je bil tedaj nad 50 let star. Bilo je šele pred nekaj tedni, kakor pravi njegova gospodinja Miss Anna McCluskey, da so njegovi župljani prišli v njegovo župnišče in ga napadli, ker ni izpremenil mašne ure. Oskrboval je župnijo v Albany, Minn., pet let. Po napadu je odstopil. Miss McCluskey, ki
Sedaj pojdeš
m
Ob kletki kletko sta imela, oboja bila so odprta vraten. Skoz nje drug k <lrugemn ves.-Ia sta v vas hodila tička bratca.
Sedaj ostal si sam, čopatee. in prazna kletka je soseda. *'šel je skozi okno brate«-, kdove. kje revček ztiaj poseda.
Nazaj si bratea klical milo. in jaz sem okno mu odpirat. Zastonj je vpitje tvoj«* bilo. zastonj si se po njem oziral.
Sedaj sama sva. moj kanaiv! Brez družbe ti kot jaz samevaš, jaz prelistujen. knjige stare konoplje suho ti pr-ml. ..
Poprej si bratcu rad nagajal, utegnil nisi nič zapeti; po sobi v. njim si često rajal, za repek hotel ga ujeti.
Sedaj si sam. a rad prepevaš, iz srca vro ti drobni glasi : morda veselje razodevaš, morda so v pesmi prejšnji T-asi*
Kot ti jaz tudi nič nt pesnim, če burni svet šumi krog mene; ko zbran pa sam sem z duhom
resnim, srce mi vseb-j evet pož.-ne.*
S. Pinžgar
Rffin
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški 11.00 , so bili v bitki pri Skageraku so Ahnov nemškoangleški tol-
CENIK KNJIG
katere ima ? zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, K y; BfaiBlzli!iais™
—.50
250.00 ■425.00 100.00 500.00
Nemška mornarica si želi boja.
Ameriški časnikar, ki je obiskal vse ladje, pravi, da rje boljše pripravljena kot angleška.
KOMAJ ČAKAJO.
Imajo več novih ladij, odkar se je vršila bitka pari Skagerraku. — Večkrat' 'potopljene'' la^je v 1ukt
3697
PRESTOPILI ČLANI:
od štev. 86 k štev. 32 Frank Jereb 8679. od 50 k 32 Josef Frank 60 69, Mary Frank 1017. Anton Frank 6068, o«l 3 k 55 Frank Pristave 8641;
od 79 k 2G Joe Fajdiga 4800, od 41 k 37 Rudolf Prosen 4443; od 47 k 37 Frank Oikada 6838; od 81 k 17 Frank Peternel 6223; ml 58 k 67 Rajmond Kladnk 6633, Anton Polonšek 5775; od 46 k 93 John Suša 4869, Lucija Suša 850; od 22 k 53 Peter Pi-rih 7295, Frančiška Trusnuc 345, Frank Trusnuc 3276, John Pi-
Brih 4379;
od 60 k 78 Jakob Brenee 3668; o d 47 k 1 Alojz Ajdnik 6729, Elizabeta Ajdnik 909;
od 69 k 56 Josef Raspet 9169, od 35 k 16 Viliam Smidel 7580; od 93 k 16 Jakob Šferer 7098, Matevž Bašel 7096; | od 9 k 57 John Lefcar 3703, od 77 k 10 Jakob Koc.i»n 9495, oa d k (i John Boncina 9275;
,	Ameriški časnikar poroča brzo-
Silvester Sraj 7944. Frank javnim potom:
Wilbelmihaven, Nemčija, 29. avgusta. — (Preko Berlina in preko Say vil le). — 1. septembra. — Nemška mornarica je veliko bolj pripravljena za vsak slučaj kot je an* ffleška.
Pri tem mislim vsako posamezno ladjo, kakor tudi moštvo in častništvo.
Mornarica, ki leži v luki kot mrtva, le sempatam se kaj pokadi, komaj čaka na boj, v katerem bo poskušala vzeti Angležem njihovo nad kril je van je na morju.
najbolj nestrpni.
Več jih je zopet v službi, ki so bili v oni bitki ranjeni, pa so potem popolnoma ozdraveli. Pripovedovalo se mi je, da je že od 400 do 500 takih mornarjev nazaj na svo-
Prvi ameriški č^ftrfkar, ki je smel obiskati mornarico.
Jaz sem prvi ameriški časnikar, kateremu je bilo dovoljeno ogledati si veliko nemško mornarico, odkar se je vriila bitka prt Ska*er-
raku. Obiskal sem vse ladje, od
največjega dreadnoughta pa do jih mestih
najmanjšega rušilcu ter sem govo-( Povedalo se mi je tudi. da niso
rif TT°? ™ ca?mk1' 0d7seh imeli Nemci več ubitih in ranjenih
ZV^ T Ž Damr-f fVkot 2500 medtem so imeli pa so ze siti čakanjatrn da je njih edi-1 Angleži 8000 mož izgub.
na zelja, da bi dobili povelje, da "Ko je danes zjutraj oddelek bi s i zopet na morje, da b, izzvali mornarice, zapustil luko, je mo-anglesko mornarico.	| štvo izrazilo upanje, da bodo plu_
Jaz sem našel ladje in moštvo li kar naprej, dokler ne bodo pri-boljše pripravljeno, kot so bile pa šli skupaj s sovražnikom, kot se je takrat, ko so odplule na mesto,' to zgodilo 31. maja. kjer se je potem vršila največja) Mladi nemški mornarji mislijo, svetovna pomorska bitka. Takrat da so te dve let ipreživeli na svoje moštvo upalo, da bodo zmagali,' jih ladjah tri stoletja. Žele si do-danes so pa si prepričani, da bi bi- življajev kot so jih imeli: "Em-la zmaga njihova. *ko bi dobili zo- den", '11-19", 'Karlsruhe', 'Kron-pet kako tako priliko. — Prepri- prinz Willielm' itd., zlasti pa še čani so celo, da so zmožni uničiti takih bitk kot je bila ona pri Ska-veliko večjo mornarieo kot je njU geraku. hova; ako ne ravno uničiti, pa vsaj
docela poraziti.	Večkrat "potopljene" ladje.
Mnogo novih ladij.	Videl sem, ko je izpristanišča iz-
muznila neka ladja, namreč križar-14 Mi imamo zdaj več ladij kot ka "Sedlitz", o kateri sem eital, smo jih imeli pred zadnjo veliko da je bila že potopljena, bitko", mi je rekel nek častnik, ki To sem omenil onemu častniku,
mač, vezan Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Hitri raeunar Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški in angL-
slov. slovar Slov.-angL in angl.-slov.
var • Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalce Veliki slovensko-angleiU tolmač
—.25
—.50 —.40 —.70 i—.40 —.50
$1.00
—.20 —.25
—.50 slo-1.50 —.40 —.50 i—.50
$2.00
ZABAVNE IR RAZNE DRUGE KNJIGE:
Doli z orožjem!	_.50
Božični darovi	_J5
Hubad, pripovedke, L in 2.
zvezek po	__20
Hustrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Mesija, 1. in 2. zvezek Na različnih potih O jetiki
Odvetniška tarifa
—.20 —.20
—.25
mi je razkazoval ladje, ko sva pri- pa mi je rekel, da je takih ladij iS^^^vI^6' ^ sla na dreadnought "Kaiser". i več v Inki ali pa na morju, ki so Voj^nTE^kanu, 1». zvez. $1.85
povedati »"»e glasom sovražnih poročil že Zgodovina c. ink. pespolka
—.20 —.20 —.80 —.20 —.15 —.30 —.25 —.50
"Jaz vam ne morem ______._________
koliko dreadnoughtov, koliko voj- večkrat "potopljene". Imenovali _____________
nih križark, koliko lahkih križark, mi jih je več, med njimi je bil tu- 'zgodba i povišanju koliko rušilcev in koliko submari- di "Von der Tann", ki je.potopil'- • ■ nov smo med tem časom dogoto- angleško ladjo "Indefatigable".
vili, toda rečen da bi vsi ti--
napravili že ac^ jepo mornarico samizase. Ako bi vam povedal, hi BRAT« gotovo zanimalo zvedeti ona ▼ va-
.	-i***« .r
ft. 17 s slikami rodba <k povišan Zgodovina slov. naroda S.
Zlate jagode,
—.50 —.30
40
•—-30
Življenja trnjeva pot Z slikami mesta New Torka PO	—.25
SPILMANOVE POVESTI:
1. zv. Ljubite svoje sovražnike
4. zv. Praški judek
6. zv. Arumugan, sin indij--skega kneza
RAZGLEDNICE:
Ncwyorško s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album mesta New Torka s krasnimi «lik»wn mali
I	ZEMLJEVIDI:
Združenih držav veliki
Astrijsko-Italijanska vojna
mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas
Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kutini Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ograke mali
veliki vesan Celi svet
Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet
—.03 —.25
—.35
—.10
—25
—.13 —.15
—-50 $1.50 —.2f
—.25 —.10 —.50 —.25
$1.50
A: Naročilom je priložiti denarno vrednost bodici v gotovini, poitni nakaznici, ali pofitaih znamkah. Poštnina > pri thK


Deteljica.
Novela. Spisal Fr. S. Finžgar.
(Nadaljevanje).
Ko je zdravnik dr. Hugon Rus natočil Ust k* eni a deteljice Karolu Cekanu, sodnemu pristavu, m dr. Pavlu Dolencu, odvetniškemu koncipijentu, nalil je «e sebi, postavil Štefan na mizo, dvignil kozarec in napil: *'Slavna gospoda! Po slovanski šegi pijemo dobrodošlico — do dna, — dame so seveda vedno svobodne!"
Karol in Pavel sta pa že udarila duet, kateremu se je hitro (pridružil Hugonov tenor, in zvouko so peli svojo priljubljeno: "Jn zvončki ta.ro v dolini..,"
Izpili so vsi, poveznili kozaree na mizo in sedli. I>eteljica je -po novila Ti zvončki." Ko je neha la s krepkim "bim, bara, bom", obrnil je zopet vsak svoj kozarec, da je zadonelo "purrrum" kot vojaška salva pri svečanem sprevodu.
Nato se je začelo živahno pogovarjanje. Prej onemele stene, ob katere je udarjalo edino čekanje kvart, ka-k ultimo, pa jezna beseda tovariša, ki se je togotil, zakaj iti njegov pomagac izigral druge k va rte — te stene so sodaj odme vale glasnih dovtipov, zvonkega smeha in trkanja kozarcev.
Gospe so s«' lotile posebno Hu-gona.
4'Gospod doktor, ali vam ni nit' vročo?" vpraša notarka.
''Zakaj? Saj je sibirska zima in londonska megla. Vesel sem, da serm na gorkcin, milostljiva!"
Notarka je pa suoiila s komol peni sosedo Anieo ter zastrla že itak majčkene oči skoro popolnoma z dolgimi vejicami. Skozi te je ošinila s samo piinr-ieo .Tulko in Hngona. Aniea je, kot ženske sploh, hitro umela to znamenje; dvignila je plavolaso glavieo, tlesknila /. rokama, pa zasmejala se tako prisrčno, pa vendar tako poredno, <ia Hugon pogledal nazaj in zadel oh tem s pogledom na tisti naivni očesci, ki sta ga gledali tam od peci tako nepremično, občudovaje nekaj — najbrže lepo Hugouovo uniformo; saj dvobarveno sukno, svetli gumbi, srebrne zvezdice, bridka »abljica s tistim velikim zlatotra-kim čopom, zveneče ostroge — ■kaj takega se ni videlo v onem mestu vsak dan. tudi vsak mesec
valirja" zase. Cela "deteljica" je potegnila z možmi in pritrdila komisarju Simonu, ki je napil Hu-gosnu: "Bog živi tebe in s teboj dvakrat tistega, ki je te imenitno resnične besede zapisal!" I a doneli so kozarci: "Tasko je! Izbor-no!" Gospe so pa slovesno ugovarjale in niso trčile z gospodi, a toliko glasneje so zadoneli kozarci med njimi samimi.
"Vsi moški ste enaki!" pravi notarka. Gospa komisarjeva pa sikne skozi zobe: *" Slabejšega ni, kot je moj!"
Dasi je bila to le šala, gospe niso hotele nič vedeti o šdli. "De-'nim teljica" je izkušala posredovati g ined obema tdborjeina. Ali ni se nile posrečilo, niti Huigonu ne,
spode" bolj kakor sama sebe. Večkrat so zvečer že dolgo sedeli, politikovali, brali, kadili in se šalili. kakor so bili pač pri volji. Toda nocoj so bili trudni in nekam težki. Ponovili so samo trditev komisarjevo, da so srečni, ter nanovo so si obljubili, da ne pojdejo
Olga KABODX 2. SEPT. 1915.
PRIPOROČILO
Danes vidife zopet oglas DALMATINSKO - KALdTORNUSKE VINARSKE ZADRUGE. 140 Liberty St., New York, N. Y. To je edino domače podjetje te vrste in je last bratov Da lm alinee v, ki so se že nad trideset let v državi Ka
mkdar pod tisti na videz takoj 1 if orni ji bavili z vinogradstvom. mehki, v resnici pa tako žuleČu Svoje velike zaloge naravne kap-ženski jarem.	Ijice imajo na 153 Mercer Street,
F-fl-ff — tema, lahko noč, po- New York, N. Y. stelje so zaškripale... Hugon je Par let je šele, ko so .pričeli tr-v pol snu še zapel: "Ženska le va- govino na iztoku in že so med pr-ra nas... Karol in Pavel sta vimi trgovci z vinom in žganjem, mu kot daljni odmev z za topijo [ Dobe ga polne paraiike direktno
naroči njihov
im glasom pomagala. Zamrli so iz Kalifornije. Vsakdo, ki lasovi. težke trepalnice so se stis-1 pri njih enkrat, ostane lie. zaigrala je-krog njih nirva- stalen odjemalec. Njih geslo je: a, naravna nirvana, ko človek prodajati ,le naravno blago in za je skJicaval na staro pravilo, da živi, pa ne ve, da živi, ko poeiva, I najnižjo ceno. Boljšega priporo-so.prisotne dame vedno izjema.! pa mu ni znano, ko pije sladki po-'čila ne potrebujejo. Nič, pa nič! Namrdnile so prej koj, pa se ne zaveda.	Kdor torei noželi dobro narav-
ki se na, i ..
I	.,	* Kdor torej poželi dobro narav
veselo obrazke m streljale z ocnu| Mlad človek, truden, ee leže no kapljico, naj se le.zaupno obr-po svojih možeh. Meni nič tebi pozno spat., zaspi naglo in ne sa- ne nič so vstale in se odnraviiale do-'nia mno?n. Ali to ni vedno res-'
so vstale in se odpravljale do- nja mnogo, raov. Komaj so dovolile, da jim je nično. To noč je spal mirno samo "deteljica" pomagala ogrniti ko-, pristav Karol. Bil je to mož, ki je žuhe; jezno sta ovili gospa komi-'imel zahvaliti Boga za nenavadno sai jeva in pl. Ivaničeva shawle1 mirno nrav. Nikdo ga ni užalil, krog glave ter vrgli zamičljivo čo-j nikdo se mu ni mogel zameriti; bil pasti konec čez ramo na hrbet,'je mrzle krvi kakor potencirani notarka si je pa postavila na bnj-J Anglež. Za ves svet je maril krilne. zares krasne črne lase majč- to maJo. Zanimala ga je prejšnji keno astrahanko tako po strani.'čas e<li:io politika, ampak doma-kakor kmetiški fant klobuk, ka- ča. ne pa tista težka, visoka sve-dar ve, da kot najmočnejši v vasi tovna politika. Domačo politiko nosi nosi brez skrbi krivce za tra- je pridno zasledoval in ni mu šlo kom.	| v glavo, zakaj da se slovenski li-
k ".Ale gremo!" zazvonil je fini sti tako krčevito lasa jo in bijejo, glasek Anice, ki je natikala ruske'zakaj streljajo dan na dan drug v1 gumaste galoše ter poipravljaje to'dragega, ko vendar vsega tega pri vrhnjo obutal topotnila z drobč-1 umnih ljudeh ne bi bilo treba, kano nogieo ob »i.*. Morda se res ker ta boj ni hotel ponehati ni hotela noga zmuzati v svetle nobeni strani, odpovedal
na : Dalm at insko-Ka liforn i j -Vinarsko Zadrugo, ker postrežbi bo točno in pošteno.
sko
Stari zdravnik
Mullin
špecijalist moških bolezni zad-
_ njih 35 let.
Ni opnkaj« kaj vam manjka — HktIV nje potrebujete.	—J«
Povej te Btucmazd ravniku »tojo bolezen, i Ni uprašanje kaj je, on tu bo osdnvil ako j s ozdravljivo. Nizka cene — najboljša pomoč zagotovljena po moji dol«! sku*nji. Vabim vsa sa brezplačno preiskavo
409 Fourth Ave.. Pittsburgh, Pa.
_ nasproti poite
Kje je moj brat FRANK CELIN? Doma je iz vasi-Kuteževo pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Prosim cenjene rojake.l naj mi naznanijo njegov na-{ slov, ali naj se pa sam oglasi; svojemu bratu: John Celin, i
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRDLL
Prodaja'belo vino po............... 70c salloa
čino vino po................ 50c
Drolnik 4 gel Ione za.................... SU.OO
Brinjevec 12 steklenic sa................ $12 00
4 gallons (»odč*k) ta.......... $16 00
Box S:i, (1-3—9)
James City, Pa.
IŠČE SE
gospodinjstvu dobro izurjeno, spretno kuharico v starosti od 30 do 40 let za stalno službo k pre-Rada bi izvedela, kje se nahaja možni slovenski družini treh oseb moj mož FRANK NATNTK. | brez otrok. Plača $30 in več na Pred par tedni me je pustil s mesec. Zahteva se spričevala in štirimi otroci pri moje™ bratu ako mogoče tudi sliko. Pišite na: in je šel za delom, v West Vir-j Dobra služba, c/o Glas Naroda, ginijo. Iz Thomasa mi je poro- 82 Cortlandt St., New York City.
čal, da tam ne misli ostati. Prn-1-
sini ga torej, da mi hitro hiše, kje se je ustavil. Jaz še vedno stanujem pri svojem bratu. Na svidenje!	(2-6—9)
PRIPOROČILO.
Dr. Niko Znpanič, ameriški od-poslanik Jugoslovanskega odbora
11:1 v Londonu, pošilja za slovenske
kaj hitro j* vstal, opasal sabljo dnevne novice. Ko sta Hugon m|znancev, lahko to stori preko dr. m kheal Julko, da bo plačal. Za Pavel politikovala in kritik ovala j Zupaniča. (Naslov 3369 East 40 njim sa storili drugi taisto, samo| novodobno slovstvo, poslušal j«'|st., Cleveland. Ohio ) Rok je od-"deiteljiea" in beloglavi adjunkt mirno in za vsakih pet Kotek so ostali. Hngonu posebno kako pikro opazko, da sta se mir ni bilo ljubo, da je žalil gospe.1 oba smejala in se morala poboga-Aii komisar ga je potolažil pri ti, če sta si prišla navskriž. Torej vratih: "Hngon, '"deteljica" naj Karol, ta stoični Karol, je spal no-bo pametna in o<l zore do mraka 'coj mirno, stoično spanje kate-naj hvali Boga za to, knr je! Ser-|rega mu ni kalila sinočna žensko-vus!
boljše polovice. Te so hitro stopali	.	-j . i spredaj, stiskale se kreoko dru-ne. Pa gospa notarjeva je videla I ,	. . , . * . .. i,-». - j k drugi in se kosale, katera v Julkmiii oeeh vse kaj drugega, k i i- j - i i-» Hotela je videt: bo bc5J ^igega. moža prehvalila,
k ene i v dušo.
moška pravda, ne politična vojna. Megla je bila sedaj še gostejša,'ne pretekli spomini"— on je bi! pod nogami je škripalo, mestnega'strog oboževatelj reka: nil adrni-čuvaja pa je zeblo, da je mencal rari!
po trgu in zabavljal na svoj rev-j_(Dalje prihodnjič).
ni stan. Gospodje so šli zadaj po- ~ i	"TT7FT-—--
časi ter se pomenkovali prav	JC MIKE BEVOt<J? D(>ma i4-1
vadne stvari, kcxt da se ni nič zgodilo. Saj so poznali zakona svoje
kaj drugega
i skoz ti jasni o-v sree Julke, in tamkaj je vedela za skriti prostorček, kjer so bile s ved raste br-kiee Hugonove skrite globoko pn*<l celim svetom — njej vedno pred očmi, vedne noč in diin.
Julko je oplašil glasni smeh go-»pe Anice, zbodel jo pogled Hugonov, da je zardela. A kar nični bila zbegana. Pritekla je k go-spej komisarjevi ter se pritisnila k njej, o vila ji roko krog vratu, kakor je včasih pribežala k mamin, če ao jo drugi dražili, in ljubkovaje za vprašala:
"Kaj ne, gospa, da ste poredni, ker me draiita!"
"Sev<*da sta." Kamisarka je jH>b«>/.kala vroče Julkino lice.
'MJosjia, gospa!" zapretil je ljubeznivo Hugon notarki. "Kako ste nepoboljšljivi!''
"Zakaj? Saj vam le dobro ho-čt*, vam pa Se nekonni!"
Aniea je {»omagala notarki. A zopet sta pogledali Julko in se ju>pet obe smejal^
"(Jospa, poslušajte, prosim! Kot iaborna pevka in glasbenica se gotovo zanimate za opero. Jaz sem pa slišal v Ljubljani sinoči kra«no opero 'RigolettoV
"Brala sera, brala sem že. Tudi igrala sem nekaj oddelkov iz nje. I^epo je bilo, kaj ne! Kaj vam je najbolj ugajalo t"
"Najbolj mi je ugajala tista preprosta, pa tako prisrčna in večno resnična pcitmica — od A-dama pa do nocoj — enajst je ura •uientia — torej tista večaio resnična i>esnii<-a, ki se tako-le glasi": Hugon je z lupini tenorjem izborim ponovil melodijo:
Ženska le vara nas vedno lokavo; nič ji ni pravo. Zvesta se kaže, zraven pa laže,..
Ob tej peamiei so bHi vsi hipoma -pozorni. Bi!% je raz ven nertar-iki v som nova. Ugajal jim je na-I>evf tisti melodični italijanski na-pev, ki ortane v spominu, če ga enkrat slišiš. A pri vtisku ni bil odločilen najpev, ampak besede. Vnela se je cela vojna. Razdelili no »e v dva tabora: ženski in moški. f ndao je bHo, da žecake niso
svojega pa očrnila. — "Ah, kaj tvoj ! Moj. moj ! Ti si srečna ! Zakaj sem ga vzela!" — A gluha je bila ledena sirasta megla za te vzdihe in ž njo prav tako gluhi navajeni možje.
ur.
Pozno — ali zgodaj — je bilo,
iz Spodnjega Zemuna pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Nahajal se je v Permsyivaaiiji, kje je sedaj, mi ni znano. Zato prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, da ga mi naznani. — Frank Bevčič, 3562 E. 81. St., Cleveland, Ohio.	(2-6—9)
poslušal je St., Cleveland. Ohio.) Rok je minut zinil ločen samo za kratek čas, osem dni. Torej požurite se, Slovenci! Najprimernejše darilo za vjete Slovence na Ruskem bi pač bila knjiga "Slovenija vstani!", ker druga knjige bi prišle pod eenzu-' ro in se dotičnim ne bi izročile, če niso pisane v slovenskem in Ru-1 som prijaznem duhu. Denarja se ob tej priliki ne bo pošiljalo, ker se to lahko stori preko bank, posebno preko banke Frank Sakser,1 ki je poslala v Rusijo že veliko denarja in so ga dotični vjetniki tudi resnično dobili.
Dr. Zupanič se je krepko zavzel za naše vjete fante v Rusiji in sedaj se jim veliko bolje godi, kakor pa v začetku vojne. Če ima kdo izmed Slovencev še kako posebnost glede svojih v Rusiji ali pa v srbskem vjetništvu, naj piše g. Zupaniču, ker on bo gotovo pomogcl, kolikor je v njegovih močeh.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnira srcem naznanjamo rojakom sirom Amerike, da nam je ko je "deteljica" šla domov iz(dne 14. avgusta umrl nepozablje-kavarne. Kaj jo malomestna ka- ni mož oziroma oče varna, veste menda, ne? To ni ti-
JOSIP STARE,
star 52 let. V nedeljo 13. avgusta, ko je hotel iti streljati poljske miši, pregledal je puško, katera
sta visoka in prostorna dvorana s škricastimi mariserji, marmornatimi mizicami, plišastimi klopmi in stole i, bliska vo, Auerjevo M	. ... ali električno lučjo, elegantni bi-j 86	f Sp1rOZ,la' ko *se ljardi, in skladi časnikov, kot v ^ i	^ JC ^ T trebuU velikih mestih. Naša kasarna jel^f1^ m *rcva v Jetra bila nizka, obokana, od petrolejk'	ranila^ da ^ dru^ dan in tobaka zakajena sobica s sta-
Dr. KOLER
638 Pena Aire., Pittsburgh, Pa.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Dr. Koler je naj-
»taxejSi aluverinkl admviiik, Apecija,-Ust v PlttsburKhu. ki ima 131ftno prak ao v zdravljenju tajnih moških bolezni.
Sifilis alf caatru -pljenje krvi xdra%l a alaaovitim €06, Id V& je lzumel dr. pror. Erlich. Ce 1-mate mozolje aU — -	mehurčke po tele-
•u, . »xiu, izpadanje laa, bolečine v koateh. pridite ln Izčletil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec att tri-per In rudi vse druge posledice, ki nastanejo rtidt Izrabljiyanja samega «».— be. Kakor hitro opazite, da vam pc-nt-huje muška zmožnost, ne čakajte, temvffi pridite In Jaz vain Jo bom zopft povrnil.
SuSenje cevi, ki vod! Iz mehurja ozdravim v kratkem času, Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicsr brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-Cine v križu ln hrbtu in včasih tudi pri spuSčanJu vode. ozdravim a gotovostjo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, škrofle In drugs kožns
bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno letati.
Uradne ure: V ponedeljkih, sredah in petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne. V torkih, Cetvrtkih ln sobotah od ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne.
S poŠto ne delam. — Pridite osebno — Ne pozabite ime ln Številko!
Za obilno"naročbo se priporoča
Marija Grill,
5306 St Chdr Ave., N. E., OcreUn), Oki*
—7-7".....rvnnmiuiLiuinT
Frank Petkovsek !
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh prekoraor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
PHONE -24«
Zastopnik
"GLAS NARODA'
82 Cortlaiidt Street New York N Y
3MMMMMMMMMMMMMMMM
KRACKERJEV' BRINJEEVC
je najstarejše ia od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim bolezninf
Cena za "BRINJEVEC je: C -«tekleDic $ 0.50
1- steklenic i:: iKj V ZALOGI IMAMO
tndl flstl doma« TROPINJEVEP t« SLrV'OV-KA kuhaua v na?51 lastni distilerlji.
Nase wit >0 sledeče: Tropi 11 jev«? per gal. $2 25, $2 50, 7 i Jn 110
Slivovitz |n-r .................$1.75 ^:s.oo
Tropinjevt^- znl»<>j .................... $
Slivovitz zaboj ........................?i:;.od
"06" Rve Whiskey 5 I st^r, zaboj......$11.00
Rndefa Ohio vina pet gal.......55e. C0c., 75c.
Catawba in Delaware per gal.......7ik\—SOc.
Za 5 in 10 gal. i*)»xlo računam« $1.00. za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sc-1 zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost piiaef jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Go.
16)2-01 ST. CLAIR AVE.. OE7EL4NO. 0

rodavnim, kakor Krjavljeva suknja zakrpanim biljardom in par preprostimi, lesenimi mizicami. Na kmetili bi ji rekli, da je žganja rija. Meščani so jo pa ponosno naziva!i "kavarno". In ker "deteljica" ni smela žaliti ponosa mestnih očakov, morala je ta prostor tudi nazivati kavarno. Tukaj si je nocoj "deteljica" privoščila kozarček slivovke in čaj. Ta je imel tako vod.mo nesrečno lastnost, da je napihnil človeka krog pasa in mu legel v želodec, kakor bi svinec pil.
Ta pijača jih ni poživila, pač pa toliko bolj jezila.
"To ti je prognanstvo, ko človek še za denar ne dobi poštenega čaja!" jezili so se po zložnih stopnička nove hiše, kjer%so stanovali. Pavel in Hugon sta hodila naglo, izpustiviža vselej po eno stopnico, Karol pa ne. Trdil je, da je udarjen ponoči s slepoto in da čisto nič ne vidi. Kresal in prižigal j p klinčke ter jrh požgal toliko do drugega nadstropja, da je bilo kar nastlano. Ko je prišel v stanovanje, imela sta Pavel in Hugon že luč. Stanovali so vsi skupaj v drugem nadstropju pri stari Elži. Imel je sicer vsak svojo sobo s posebnim vhodom; c vse tri sobr ao bile zvezane po vratih; teh nis»o nikoli zapirali. Bili so vsi trije kakor pravi bratje, ka-'
umrl.
Doma je bil v Goricah pri Kranju. Pred 18. leti je prišel iz starega kraja ter se naselil v slovenski naselbini Jumpoff Joe pri Valley. Wash., kjer je tudi zdaj pokopan. Pri SloVemcih, kakor tudi Amerikancih je bil zelo priljubljen, kar je dokazal njegov pogreb. Hvala vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili k večneimu počitku. Lahka mu bodi tuja zemlja!
Žalujoči ostali: Alojzija Stare, soproga.
Jakob in Ignacij, sinova.
Valley, Wash.
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
I-
Lahko m pošlje denar sorodni kom, prijateljem in znancem, ka teri te nahajajo v ujetništva t Rusiji ali Italiji. Potrebno je, ka dar m nam denar pošlje, da te priloži tudi njetnikova dopisnica all pismo in m nam tako cmofoft) pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate podati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker akc M odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli reč na istem mestu in mn ne mogli uročiti de narja.
TV&DKA FRANK 8AK8KS, MCortlandt St. Hew Tork. M. T
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik

Dr.LORENZ,
Specialist moSkin bolesnL
Jas B Specialist Pittsburgh«, Pa.
L
At.E Uradne are: eaemo od 0.
poldne do 8. ure srečer. T klh od ». dopolne do 2.
_ Nedeljo od lft dop. do 2. popoL
kor ena družina v skrbi stare El-J
že, ki je bila poštena kot zlata BEAT, PQKAW IXflfiBIU in je ljubUsf "svoje go-/	BRATU t
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in iKUgati1 tozadevna potrdila. —. Upati je, da mn bodo Bi rojaki v vadi oar rihn
t
Borba za življenje. |
Borba za življenje je vsakdan hujša, če ni celo pogibeljna, je pa škodljiva marsikomu, ki Y pozabi misliti na samega sebe in postane površen ter zanemari svoje lastno telo in zdravje. Posledice nemoralnega življenja so, da te izrabijo popolnoma, potem pride neredno prebavlja- ^ nje in temu sledi še opešanje duševnih in telesnih moči. Tako stanje zahteva takojšnjo pozor- Y nost in najbolje sredstvo je, ako vzamete takoj
TRIINER-J EVO
astriško Elixir grenko vino
To ozdravi nezadostno delovanje prebavnih organov, ki bo o-slabeli radi prenapornega dela ah kaj enakega s tem, da odstrani vse prebavi škodljive stvari.
NAREDI TEK, UREDI PREBAVANJE, ZABRANI RAZPAD, OZDRAVI ZAPRTJE, 9KREPČA TELO. Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino uredi delovanje prebavnih organov. Rabite ga pri
IZGUBI TEKA, TEŽKOČAH PO OBEDU, VETROVIH,
NEPRIJETNEM DUHU UST, PREVLEČENEM JEZIKU, ZAPRTJU, OBLEDELOSTI, RAZBURJENOSTI, TELESNI OSLABELOSTI. Ono okrepča spanec in pomaga izvrševati dnevno delo z lahkoto.
Stari ljudje naj imajo to vredno zdravilo veano pri rokah, in je naj rabijo redno. Ženske, ki trpe na glavobolu in navadnem nerazpoloženju naj poskusijo Triner-jevo ameriško Elixir grenko
% > I f.
TRINERJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO
Cena $1.00.
V lekarnah.
JOSEPH TR1NER,
Manufacturing Chemist,
11333—1339 SO. ASHUNft AVE., CHICAGO, ILL
SITTIR-WIME
4
rniMERovo
HORKE V (WO
^JOSEPH TRlNta
. 793 SAskUr^J Ave. «
Proti oteklim žlezam, otrpl jen ju udov, reumatizmu, ncuralgiji, zbadanju je Triner-jev Li-nement jako priporočljiv. Radi prenapetega dela oslabelo mišičevje drgnite s Triner-jevim Linementom.
Cena 25 in 50e. t lekarnah.	B pošto 35 in 600,

lil
GTSa KggQPX 9. ggffp. 1916.

Avstro ogrskl konzuli so ie tri dni pred deklaracijo vojne odšli iz Bo mani je.
OB DONAVI.
Nemški in avstrijski polki so za. pustili Bolgarijo, le črnovojniki so še ostali.
tuf stvar Anglijo stala 1,250 *ui-| ljonov dolarjev in trajalo je štiri j leta; poleg tega je pa (morala žrtvovati še 400,000 mož. Končno
Oporoka mapata.
Dea-
.j V Clevelandskem "Plain so pa sprevideli, da so podjarmili jerj„" je sledeči članek: le Transvaal, nikakor pa ne Bu-j -Oporoka pokojnega Wffliama roy. Sprevideli so, da jim bo le na" ^
Traska, miljonarja. v
nekako kolonialno vlado ter dali Burom samovlado, nominalno pod angleškim kraljestvom, toda oni Petrograd, Rusija, 31. avgusta, mož; ki je vodil Bure v boju pro preko Londona, 1 septembra. —J ti Angležem, je prišel na krmilo Poročila iz Romunije se glase, da nove vlade, ki je postopal napram
.....j.________ bankirja
ta način mogoče obdržati Trans- in trgowa v	pa>< ki je ne
vaal, da bodo držah tam kakega davno urari, doWa ve," kot pol
pol miljona mož.	mjljona dolarjev za dobrodelne.
-Kaj so naredili? Vstanovili so'loka!np in narotlne namene.
avstro-ogrski konzuli v Kostanei in CJalaen že tri dni prej, predno je bila napovedana vojna med Romunijo in Avstrijo, zapustili svoja mesta in šli preko Donave s svojimi štabi in arhivi v Bolgarijo.
Pobrisali so jo tudi vsi avstrij-sk in nemški parniki, k so pluli po Donavi, dalje so Sli tudi tri dni prej iz Romunije vsi nemški in avstro-ogrski trgovski avenije, in sieer preko Donave v Bogarijo.
Romunski agent v Petrogradu.
Romunska vlada je imenovala polkovnika Holbana za romunskega vojnega a pent a v Petropradu.
Utrjevanje donavskega obrežja.
Romunci so pričeli z največjo naglico utrjevati donavsko obrež-.j'*. kjer je že nastavljenega vel ko romunskega vojaštva, kakor tudi munieije in orožja.
Ruski vojaški izvedenci ne pričakujejo. da bodo Romunci ali Bolgari prekoračili Donavo, kajti to bi bilo — kot pravijo — v zvezi s prevelikimi izgubami.
Kakšna je Donava.
Kajli upoštevati se mora, da Donave ni reka kot so Stohod, Stvr ali pa Melise ter druge reke, ki so bili okrvavljene v sedajni vojni. Stohod je na večjih krajih komaj par čevljev globok, niti ni posebno širok.
Donava j** pa na nekaterih krajih tako široka, da, ako se stoji na eni strani, se ne more brez daljnogleda razločiti predmetov na drugi strani. Tako široka je zlasti, ko pride do Romunije.
Avstro-Nemci zapuščajo Bolgarijo.
Bukarešt je dobil iz Bolgarije zanesljiva poroeila, da so pričele avstro-nemške čete zapuščati Bolgarijo. Ko se poroča, so zdaj v Bolgariji le še avstrijski črnovojniki.
Komunci bodo prinesli svobodo
svojim bratom v Transilvaniji.
Petrograd, Rusija. 1. septembra. Da s** more razumeti vso važnost in ves pomen, zakaj je Romunija napovedala Avstriji vojno, se mora vedeti, da bo Romunee v Tran-slvaniji pozdravilo 3.000.000 Ro-muneev, ki živijo zdaj pod avstrijskim jarmom.
Romunci se bodo pridružili Rusom.
Romunske čete se bodo pridružile p^neral Leenkijevim v Bukovim in Karpatih, nakar bodo poem skupaj borili.
Združ. države in Mehika.
Največji poedini dar je dobila Young Women's Christian Association v Erie. Pa., namreč $200.-•000, poleg $10.000, ki so namenjeni za zgradbo posopja. Mr. Task se je v svoji oporoki spomnil tudi svojih sodmgov v trgovini, sorodnikov in ožjih prijateljev.
Agnes E. Sullivan, ki je bila v trgovini zaposljena več let, je dobila po njem $10.000, njena sestra, ki je bila nekdaj tudi tam zaposljena, pa $5.000.
Minnie Lierman, blagajničarka
bodisi kskrttaekoll vrste Isdelajam ta popravljan po ujnlijlb fmh. a d» to irpelno ta sanesljiva. V popravo maesUivo vsakdo poSlje. ker sent is nad 18 let tukaj ¥ tem posla ta aeoaj ? svojem lastnem domu. V popravek kranjske kakor vsa dross ter računam po dela ka-korfino kdo asbteva brea nadaljnlb rpraSenJ.
JOHN WENZBL mi Kast (2nd SL.
»Dr. Kieaterjev
PAIN-EXPELLEE
losa
in
Pristni prihaja
▼	zmToju, kot j« naslikan tukaj. Odklonite vso zavoje, ki niso zapečateni * Anchor varstveno znamko. —
26 in 60 centov
▼	lekarnah ali aa ravnost od
F. AD. R1CHTER &C0.
74-SC Wtakiaf Um St. Rn T«rk, d. T.
POZOR ROJAKI!
Vsem svojim ostalim uslužbencem, ki so bili pri hiši več kot deset let, je pustil pa po $100.
Angležem nadvse strogo, jih pustil aretirati itd. Ko je-imel enkrat vse Angleže skupaj, jili naložil na vlak in odpeljal proti Angliji ter rekel, da se naj ne predrzne jo vrniti.
•'Parlament je zahteval pojasnila, kako je to, da angleška vlada kaj takega dopusti, saj je An-;y trgovjni je dobila po umrlem glrja vendar osvojila Tram vaal m milionarju ^ qoo i„ Emma Štren
riad <ln.fbl]j^d°^rjeV' her, knjigovodkinja, pa $1.000. 400,000 moz m stin leta drago- Laura Conrader, dogoletna u, cenega časa. Zunajm tajnik je bil 8lnžbenka je dobila $3.000; Ro-seveda na to primoran odgovoriti, ^^ Castel, ve61etnemu trgovin pojasmti, da je Angh^^	0<,niku	»ptortil po štiriletnem klanju osvojila qqq
Transvaal toda Buri, stari pun- '	fie vsaki prmlajalki
tarji, b, nikakor ne bili zvesti An-	^ te je v ki ime.
gljji, ako bi jim vladala angleška r . .
B. j » j -	...	, noval le z zadnjimi imeni,
vlada, vsled cesar bi bilo treba
doli držati najmanj pol miljona^
vojaštva, 'kar bi bilo pa v zvezi s
prevelikimi stroški, vsled česar se
je potem angleška vlada odločila,'	NAZNANILO,
da bo dala Burom rajše samovla-' Članom Slovenskega mladeni do, na katere čelo je bil postav- £kega podpornega društva "Xa-Ijen bivši voditelj Burov proti'da'' v Sheboygam, Wis., se	ter jini pomaga, ee~80 bili
Angležem, da se ji>h je tako drža-[nja, da se vsi člani udeleže Pri .^epaijeni, oropani ali če so s nji-lo mirne, brez nadaljnega preli- hodnje seje 10. septembra ob l jmi £iabo ravnali, vanja krvL-Zanajru tajnik je da- uri popoldne v navadnih dništve-;	lačna navodila in pouk v
?je parlamentu nasvetoval, da se nih prostorih. Dolžnost vsakega naturalizacijskih »devah — kako s tem zadovolji, ker, kar je, je, člana je, da se udeleži šestmese*- uti državljan Združenih dr-kajti znova pričeti bi ne bilo po- 31e seje brez izjeme, ker wnamo	ba nfr}nH-ti TtL ^ržairlian-
sebno pametno. — Parlament je več važnih stvari za urediti. Cla-bil zadovoljen, ker je moral bi- ne, kateri so izven mesta, pa pro- j ti!..."
MMlU M Imki Uar. kakor tudi teta la Urnim. os mtaMkiniltia * •Ufc t«d«ih kmil gimtl la luj* kakor tudi mdIHm Irraiat hrV la Siaite ti ■■Irnin Jquli"'« otiftli. HmatHni. kaatiM aH luaaj v rokah, aosafa la v krita, r niaiik Sa«S p milium oadra-via. raa«, opakliaa. tak, tu« ki—U In crista. patna «mt karja «> ia, — >Baa t sat dnah g p nip «■ odstranim. Kdor bi »i -Ji »Sravila bni n«B«ka rabil mu jaatia za tt'00. PUita lakaj pa eanik. ki «a takoj pailiaai aitoMj.
JAOOB WAXOlO, 6708 Banna Ava., Olevaland. Oblo.
MABODA" ■mm dnsmo, Isvstmil nsdslj ta pa-staTnih praznikov. "GLAS HABODA" iihaja inmo na itftft stranok, tako, da dobita tadsr-ko 86 straal bsrik, w 166 strani, ali 624 strani ▼ fttSrfk OLAB HABODA" doaaia poročila ■ bojitta la vans sil. ka. Sedaj ga slshernl daa raspoiUjamo 11,0001 — Trn Morilka Jasno govori, da )a Ust salo rasttrjaa. Tea oaobja Usta Jo organizirano ta spada t strokoma aaija.
Brezplačen nasvet in pouk priseijeHcem.
"THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje pri
IŠC* SM GOZDABJB
Za delati drva; $1.35 od klartr-za rezati kemični les.
Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah.
Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, tranie, svelarje itd.
Za splošno delo y gozda; najvišja plača. Stalno delo skozi eelo leto.
I. STEPHENSON CO.. Trosteea* (11—7 v d*	Weils. Mich.
JIAZNANXLO HI rilPOEO^
ČILO. _
Cenjenim rojakom r Clevalaa do, Ohio in okoliei nssnanjamo, da jih bo obiskal nai potovalni zastopnik
1,	i

f , r .
■ 'X.
^V
: v ^»/



'ilr.
-j A" .'1
' \\ j
žav, kjer se oglasiti za državljan ske listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljence na Ellis Island
- |simo, da pošlje vsak svoj naslov, Tako so se opekli angleški ka- da mu za m o rem o poslati nova ^ ^^ ^ Office pitalisti, ko so jo vdrli nad Bure. pravila, 'katera mora imeti vsak * J51? .f ^	...
Bursikn vojna, je stala Anglijo član In zaeno imamo sporočiti še $1 ,'250,000,000, s čemer pa ni ni- druge stvari, da bo vse vredu.
Naslov odbornikov: John Zoran, predsednik, 1022 Wisconsin Ave. John Starič, tajnik, 1022 Wisconsin Ave. Frank Bobuč, blagajnik, 618 Jefferson Ave. .Sheboygan, Wis. _
Kaj mora vedeti vsaka mati.
Ako trpi na griži, če je napeto, zaprto, ali ako ima krče v trebuhu, ne more spati ali dobiva zobe.
Senator R. M. I>a Follette je v "l-a Folb-tte Magazine-u" napisal sledeči «"-lanek :
Z;t motl^rno vojno se pravzaprav skriva samo ena politika. To je finančni imperializem.
Namen tega pa je izčrpavati bogastvo in zaklade kaike druge dežele potom fina-nčnth interesov te dežele, ker je prebivalstvo one dežele, kakor tudi njena vlada, premalo napredna in razvita.
Ta politika tiči danes za sedaj-nim velikim militarističnim programom, ne samo v tej deželi, temveč v vseh drugih deželah na »vetu.
Ta politika je za aedajno vojno v Evropi: to je ljudski razsodbi »krit vzrok, ki je spravil celo Evropo v velikansko človeško borbo.
ljudstvo Združenih držav naj »e, kadar hoče vojno z Mehiko, spomni sledeče primere, katero je dal Norman Angeli, angleški pacifist:
"Mehiško ljudstvo prebiva v
česar dosegla.
Toraj, oni Amerikanci, ki silijo in se trudijo, da bi spravili Zdru-' žene države v vojno, naj si vza-j inejo za, vzgled Anglijo in BureJ To naj pomnijo oni, ki govore v^ imenu ameriških interesov v Mehiki. ki zahtevajo, da Združene države osvoje Mehiko.
Danes je sicer velika vojna nevarnost odstranjena, ko se bodo
sedali zastopniki obeh držav —	-
Mehike in Združenih držav — ter__________ __	___
se mirnim potom dogovorili in IMEJTE DETE KOLIKOR M0-
sporazumeli ter talko preprečili GOČE ČISTO, KER ČISTOST JE grozne posledice, iki jihimavroka NAjB0LJSA OBRAMBA PRED vojna.	j
Toda, recimo, da bi se za one,'	BOLEZNIJO.
ki žele podjarmiti in vladati Me-	-
liiko, ker so tam investirali svoj kapital, zopet ponudile prilike, da bi lahko podpihovali za vojno,
takrat se spomnimo, kaj je doseg- - ^ rabiti ^KOPP S BA la Anglija, ko je sla nad Bure ki ?	ki je že obva.
so nanram Mehikancem neznaten ,	,. . ,
narod'	ITova^ na m1'jone življenj v zadnjih
Ako bi se mi — Združene drža- ^ letlh*	f
ve — kdaj podstopili .podjarmiti "KOPP'S BABY'S FRIEND , Mehiko, naj na tem mestu rečem, je na prodaj v vsaki lekarni po 25 da jo ne bomo sto let podjarmili;	steklenica.	j
mi bomo morali lota in leta drža- Ako ga ne morete dobiti, kjer( ti doli velikansko armado, katere stanujete, pošljite papirnati dolar, stroški bodo prišli na rame ame-. izdelovatelju in prejeli bodete 2! rjškoga ljudstva.	j 50e. steklenici z obratno pošto. f
Ako bo kdaj prišel čas, da boilo' J£opp'S Baby's Friend C5o. Združene države napadle Mehiko,.York,	Penna.
potem jo bodo napadle samo radi-tega, ker so šli v Mehiko ameriški kapitalisti in tam investirali svoj kapital. Oni, 'ki imajo v Mehiki svoje interese, hočejo vojno.
Kolikor se tiče ohranitve miru, mi lahko strašimo mejo, mi imamo lahko tam armado, ob celi meji lahko razpostavimo vojake drug poleg drugega, pa nas ne bo toliko stalo, kot če bi se potopili Mehiko podjarmiti. Taka vojna bi trajala daljČasa kot ibi pa živel kateri onih. ki danes živi.
Mehiško ljudstvo se bo borilo za svoje pravice, kakršne vidi tarn ošn je ljudstvo. Mogoče niso njihove pravice, kakršne mi vidimo; mogoče ne bi smeli imeti take vlade, kakršno si sami žele, toda Mehika je njihova dežela in v njihovi deželi imajo lahko vlado, kakršno hočejo. Mogoče je taka vlada najboljša za tako ljudstvo.
Vojna z Mehiko bi bila kriminalna vojna. Bila bi zelo dolga in
Oglasite se ali pišite: STATE DfePARTEMENT
OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad i 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob čredah od osme do devete are zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete are zvečer.

kater! je pooblaKen pobirati na ročnino na nai list, knjige in drage t našo strogo spadajoče pode ter izdajati pravoveljavne potr dila vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo.
Upravniitvo "Glao Naroda"
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Pobile) ▼ GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR_
B2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete ▼ vseh vojafldh zadevah. Rojakom, ki iele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacijo glede datuma iskreanja ali imena parnika.
Obesite se saupno na njega, kjer boste točno fn solidno po-
Kadar Je kako drnStvo namenjeno kupiti band ere, zastave, regalje, god bene Instrumente, kape itd., ali pa lcadar potrebujete aro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za eene vprašate. UpraSanje Vaa ataue le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa., Box 328.

Edino pravi s tem podpisom.
Rojaki!
gorati deželi; Buri žive še v boij draga vojna. Bila «bi sramota za
.L• n i M____-	J .
gorati kot je Mehika. Me4iikanci so najbolj izvrstni jahači na svetu. Niso mogoče najboljši strelci, toda jahači so pa najboljši. Njih je oko*i 15,000.000; Burov je bilo pa mislim okoli 400,000. Anglijs se je lotila podjetja, da bo podjarmila Bure. Militaristična stranka je rekla, da bo to podjetje stalo Anglijo okoli $50,000,000 ter da bo cela stvar v petih ali šestih Jčanske namene, ______ _ V resnici je pa fit« gust ril 1111 tov.
našo državo.
Ako bi se Združene države za pletle v vojno s Mehiko, bi se lahko reklo, da smo se udali izdajalskim financielnim interesom v tej deželi, ki lastujejo mehiška posestva.
S tem bi žrtvovali -kri naših vojakov — ne za narodno obrambo, ne aa narodno čast, negee člove-temv^Lca pro-
Columbia gramofone in slovenske plošče je dobiti V0J) vedno pri: ^	IVAN PAJK.
456 Chestnut St, Conemaugh, Pa •os Plžite po cenik. **
Važno za priseljNC8!
Državni delavski departm« Združenih držav je odprl ovoj urad na 240 E. 79. St^ med 2. in 3. Ave. v New Torku. Urad jo odprt vsak daa od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od deseto ure dopoldne pa do opoldne.
Namen tega urada jo, nuditi I naseljencem nasvet, pouk is pomoč, in sieer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi dovslnics sa delo in deluje sporazumno in f zvezi s delavskim departm en tom Združenih držav.
Za storjene uslugo ni treba plačevati nikakih pristojbm.
Pilite ali pa pridite easfaao!
ftto^rtilanl
"GLAB NARODA" JI 8LOVRM8KI DHKVHIX V SDE.1
Kaj pnrljo plsatsljl.
la diflsvafkl a kaHcl
"Doli z orožjemr
# v'
Lev rakalafsvli Talstaj Js pisal: KnHfo asm
kom prebral la v njej mM veliko toiatnep. Ta vpliva na Človeka ln obaega nebroj lepih alalL
mail pL Bsdsastedt: Odkar Js MU> aa evetu tako slavne ptsateljtoe kot Js
Pni dr. A. Dsiel: Doll a oroSJeaf Je prave ga čaaa. Ko Oovek prečita to kajlco, se bllSajo človeštvu boljSl čaaL Kratkomalo: ado dobra
Dr. IM. JafakmU: To kajlce bi Bovek ▼ dno srca ms Je pretreslo, kosem Jo btaL
Štajerski pisatelj Peter »setier pHes Sedaj goadu pri Grieziach la sesa bral tagfee s naslovoa Jck r Prebiral sem Je dva dasta aeprenebosm la rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v Ko sem Jo prebrai^em eelriel, da Ml ss prestavilo knltnrae Jetfka, da bi Jo lnsela vsaka knjigama, da M Jo Mah ne smelo menjksti Na sretu so drnfiM^ ki Flmoo. Ali bi ee ne auglo Mtanovttl draft* Ki bft kaJIgoT
Henrik BsH: — Te Je najbolj eCsrlJIva
WkMiBimMtl eall ljndje. ki ee borljo^a
(na sbodn, katerega js nan Ma isso v
^MLHljTtBdl ta mm° 1111,-110 T"W ^ m nan
na pretreeljlt nafln vojna.	nI
MODERNO UREJENA
TISKARNA KLAS NAHODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH.
• • • •
DELO OKUSNO.
a • • •
IZVRŠUJE PREVODE \ DRUGE JEZIKE.
tu w at
UNIJSKO ORGANIZIRAJ
M M to S
POSEBNOST 80:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
vsa naroČila poSljitr na:
Slovenic Publishing Go.
82 CorUandt St., New York, N. Y.


Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
V«ltkosfc J« 21 pri 28 polcl^. _JD Cena 15 centoT.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd.
V salogi Imamo tudi	j
Stensko mapo četo Evrope |U0. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-sjeiedrtiTcin na dngi pa eeu svet, vr« »1.50.
^—tjevid Primorske, Rranjske In Dalma-cije a mejo Avstro-Ornke <{ltalijo. Cena Je 15 mtof.
Veliki vojni atlas
» iKhio^ « trmi^ držav i p^ *u!oa f,
«Uk posestev vseh yekoLf
Obsega ti resnih Naroifla in denar poiljfttf a«)
Sbforir PbUbhiM rnmpwy
raw yobs, v. t.
Qift(to%;
tor:
A-; •
m-.