P ottnlna plačana v gotovini
orskl
Cena 1 Din
Leto ,1V. (XI.), štev. 152
Maribor, torek 8. julija 1930
»JUTRA.«
Izhaia razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri ‘ Račun prt poitnam itk. z tv. v Ljubljani it. 11.409 V«l|* mamine, prajeTian v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglaai po tarifu
Oglate aprajema tudi oglaani oddslak .Jutra" v Ljubljani, PreSernova ulica it. 4
Proč s čašo, ki ubija!
Treznostno gibanje v Jugoslaviji je minulo soboto in nedeljo na uprav manifestanten način dokazalo svojo Življensko sposobnost. V Zagrebu, v drugi prestolici naše države, so so obrali delegati mladinskih treznostih organizacij, združenih v Savezu trezvene mladež!, v sohoto k deseti Klavni skupščini Saveza, v nedeljo pa delegati Jugoslovanskega saveza Jfeivenostl, ki obsega že odraslo uanstvo, k osmi glavni skupščini sa-
ra!a’ ■" ob°j'' da na eni strani po*ože račune o delu obeh organizacij v
Pravkar minulem poslovnem letu, da ** na drugi strani začrtajo smernice delo v bodočem poslovnem letu in Pa .na tretji strani skupno razgovarja-JO in sklepajo o poglobitvi akcije za Pobijanju alkoholizma na naši vasi.
Obem zborovanjem so prisostvovali najodličnejši predstavniki vlade, civilnih in vojaških ter avtonomnih oblasti, odposlanec kralja, zastopniki Rdečega križa, Narodne Odbrane itd., dokaz, kako resno in globoko pojmujejo vse te oblasti in korporacije vzvišene naloge In Idealna stremljenja treznostnega gibanja. Na sobotnem zborovanju treznoste mladine je bilo zlasti mnogo delegatov iz Srbije. Sa-vez trezvene mladeži — tako so z zadovoljstvom ugotovila podana poročila — šteje danes v celi državi 350 omladinskih abstlnentskih krožkov z nad 35.000 člani. Izdanih je bilo mno-Ko Propagandnih letakov, knjig, časopisov, redno se izdaja »Glasnik Save* za trezvene mladeži«, mladinski Sa* vez danes tesno sodeluje z Jugoslo-Savezom trezvenosti. Na sKupščlnt se je povdarjala potreba, aa se treznostma propaganda razširi udi v naše vasi I potom Saveza trez-ene mladež!, 1 potom Jugoslovenske-ga Saveza trezvenosti, t potom drugih humanitarnih In kulturnih organizacij. v prvi vrsti preko Sokola
Je zlasti tudi, da je Ideologija Savezn trezvene mladeži orijentirana v smeri
JedinstvaUR0Sl0Ven	narodnega
Zanimive so bile Izjave, ki jih je na roladinsfam zboru podal zagrebški na”* Silovič. Ko je pred 40. leti astopij katedro kazenskega prava
tral ^reb5kem vseučilišču, je srna-v?mČ« sy°J0 P™0 nalogo, da prouči no	°^inov v narodu. Prišel je
n-iiii.	*n temeljitem proučavanju
vzročlteH Sltata' da *e R,avnl °°' alkftiifti L i^nov v našem narodu še	?D,ianJenje skupno na-
™Z.'!:ckik |n da v tcm na
SfSSVS £ Sitar- r™
naltJIJZk ' k^r bi sicer ne hili
neHr/nil t amp8£ en°	dege
-	ie	/0^cm s^nal
imifrJi	a dr- Sl,°vlč - sem
ral za svojo prvo nalogo, da naroi
Ljapčev v Pragi
BOLGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O ODNOŠAJIH BOLGARSKE
JUGOSLAVIJO IN ITALIJO.
PRAGA, 8. julija. Bolgarski ministrski predsednik Ljapčev je na svojem povratku iz Laue, kjer je bil sprejet od predsednika republike dr. Masaryka, sprejel zastopnike domačega in inozemskega tiska ter jim podal izjavo o raznih zunanje-političnih vprašanjih, posebno pa o odnošajih, ki vladajo med Bolgarsko in posameznimi državami.
O	odnošajih med Bolgarsko in Jugoslavijo je Ljapčev poudarjal, da so ko-
rektni, vendar mu dosedaj o kaki nameravani sklenitvi arbitražne pogodbe med obema državama še ni nič znano.
Med Italijo in Bolgarsko obstojajo dobri, prijateljski odnošaji.
Kar se tiče Male antante, ona nikakor ne predstavlja kake balkanske zveze, marveč je Mala antanta docela srednjeevropska organizacija t-' '-••esiranih držav.
Francoski protest u Berlinu
BERLIN, 8. julija. Včeraj je posetil zunanjega ministra dr. Curtiusa francoski poslanik, ki je imenom svoje vlade protestiral proti napadom in nasilju, ki je izvajajo Nemci v Porenju nad onimi, ki so bili naklonjeni francoskim okupacijskim oblastvom. Nemški zunanji minister dr. Curtius je izrekel svoje obžalovanje radi dogodkov v Porenju, vendar pa je obenem pripomnil, da je to gibanje čisto psihološkega značaja, vsled česar nemške oblasti nimajo nobenega učinkovitega sredstva, da bi preprečile Incidente. Vsekakor pa bo nemška vlada storila vse, kar je v njeni moči, da se preprečijo nadaijni Izgredi. Francoski poslanik je pri tej priliki tudi urgiral izvedbo amnestije, ki je bila med Francijo in Nemčijo dogovorjena že pred izpraznitvijo Porenja po francoskih četah.
macčonald zopet u stiski
LONDON, 8. julija. Notranje-političnl položaj v Angliji je skrajno nesiguren in se splošno pričakuje, da pride že ta teden do odločitve. Vlada sama je vedno bolj prepričana, da ni nobenega drugega izhoda kakor nove volitve. Položaj je zadnje čase še poostrilo dejstvo, da je prišlo med Baldwinom in Chamberllnom do sporazuma glede zahteve o zaščitnih carinah. Bivši ministrski predsednik Baldwln je izročil spodnji zbornici resolucijo, v kateri se izreka konservativna stranka za uvedbo povišanih carin ter ostro obsoja politiko vlade, ki od-
klanja zaščitne carine. Dru^a nevarnost preti sedanji delavski vladi pri razpra-
vi	o dodatnem predlogu konservativcev k finančnemu zakonu, s katerim odklanjajo konservativci večje obdačenje družb. Ker ta predlog podpirajo tudi liberalci, je čisto verjetno, da bo ostala delavska vlada pri glasovanju v manjšini, Glasovanje bi se moralo sicer vršiti že včeraj, a je bilo na željo vlade odgodeno na četrtek. Radi nesigurnega stališča spodnje zbornice je vlada vsekakor v zelo kritičnem položaju.
Poroka avstrijskega nadvojvode Albrehta
BUDIMPEŠTA, 8. julija. Bivši avstrijski nadvojvoda Albreht se namerava poročiti z ločeno ženo madžarskega poslanca, grofico Rudnay. Nadvojvoda Albreht je že prosil nadvojvodo Otona kot poglavarja habsburške dinastije, da mu dovoli ta morganitični zakon.
Nemiri v fTlonacu
PARIZ, 8. julija. O priliki včerajšnje volitve župana v republiki Monaco je prišlo do krvavih nemirov. Občinarji niso zadovoljni z novim županom in so zato udrli v občinsko posvetovalnico ter napadli župana in občinske odbornike. Nastopiti je morala policija, da zaščiti župana in odbornike. Pri spopadih je bi-lo 20 oseb težje ali lažje ranjenih.
du odpiram oči in mu pokažem, kako ga alkohol ubiia. Sedaj vidim, da je seme padlo na plodna tla, trezna mladina Je bodočnost naroda. Gorie narodu. kojega Inteligenca pliančule! Narodu treba dobrih zgledov, treba mu pokazati, da je treznost predpogoj boljše bodočnosti. Mladina naj vedno pomni besede bivšega rektorja zagrebške univerze Natka Nodila v nastopnem govoru: »Draga mladina, proč s čašo, ki ubija!«
V nedeljo se je vršila glavna skupščina Jugoslov. Saveza trezvenosti, po istih ideoloških smernicah kakor mladinska. Savez obsega danes krog 150 abstlnentskih društev v celi državi.
Istočasno se ie v nedeljo otvorila
v	umetniškem paviljonu protialkoholna razstava, katero Je uredil v prvi vrsti naš slovenski rojak iz Celja, zdravnik dr. Fedor Mikič, že iz svojih dijaških let odličen In vnet pobornik protialkoholnega gibanja, Razstava daje verno sliko treznostne akcije v naši državi od prvih početkov; kaže ves dozdajni propagandni materljal:
kaže statistične številke o škodah, ki jih povzroča uživanje alkohola v gospodarskem (nad 6 milijard dinarjev se izda v Jugoslaviji vsako leto za alkoholne pijače!), fizičnem, duševnem in moralnem pogledu; prikazuje šport kot naravnega zaveznika treznostne-ga gibanja. Posebno pažnjo posveča razstava pobijanju alkoholizma med delavstvom. Prihodnja enaka razstava mora vsekakor obsegati tudi način nredelavanja grozdja ne v vino, ampak v brezalkoholne pijače, odnosno vnovčenje grozdja v sveži obliki, njega konzerviranje itd.
Ni dvoma: velika je še razdalja do popolnosti treznostnega gibanja v naši državi. Toda prvi zdravi in močni početki so tu, in v sodelovanju vseh činiteljev. ki jim je najvišji cilj: zdrav duh v zdravem telesu, leže jamstva za vedno nove uspehe. Tu morajo sodelovati mladinska in treznostna organizacija odraslih, Sokolstvo, skav-tizein, športne organizacije, vojska, državne oblasti, občine, skratka vse. kar ima nalogo, da služi napredku In blagostanju naroda 1
Pravična razdelitev bremen in dobrin v občinskem gospodarstvu
Iz vrst prebivalcev magdalenskega predmestja smo prejeli sledeči članek, ki ga priobčujemo kot mnenje širših plasti našega mesta. Članek je v imenu prebivalstva podpisalo 14 hišnih posestnikov, ki so zainteresirani na dograditvi cest v novi koloniji:
Vseučiliški prof. dr. Milan Ivšič v Zagrebu razvija v svoji knjigi L’ agraires Problemes en Jugoslavie« interesantne in velepoučne misli o temeljih naše narodno gospodarske politike. On tudi trdi, da naša država ni agrarna država. »Splo šno se misli«, pravi, »da je v Jugoslaviji 88% kmetov, ali ml bi mogli reči, da jih je komaj 50%, ker ostali (38%) spadajo v kategorijo delavcev, a ne kmetov.« Ta odlični in priznani znanstvenik podkrepljuje svojo trditev z zanimivo utemeljitvijo: Agrarna-država, kjer umirajo ljudj® od gladu, kot je to pri nas, se ne more nazvati agrarna zemlja. Imamo industrijske dežele, kjer agrar absolutno ni razvit, pa kljub temu ne umirajo ljudje od gladu. To znači, da vsi oni, ki se imenujejo kmetje, a umirajo od gladu, niso kmetje. Za kmeta moremo računati samo Vojvodinca, a vsi ostali so siromaki. — Vsak, ki ima manje od 5 jutrov zemlje, se ne more računati med kmete, ker od te zemlje ne more živeti.«
Zato pa moramo računati s tem dejstvom in voditi soc. politiko v interesu ne pretežno enega stanu, marveč sploš-nostl. (Splošen interes pa je interes meščana in interes okoliških prebivalcev, ako gre za tržne cene itd-). Interes sploš-nosti, t. j. nadlnteres, se mora voditi vedno z vidika šibkejšega.
Nepoučnost dejanskega stanja v pogledu opredelitve prebivalstva po socijalnih stanovih, povzroča nešteto gospodarskih socijalnih kriz, ki se kažejo vsepovsod, zlasti pa tam, kjer dan za dnem o-pazujemo te hibe, v komunalnem gospodarstvu pri naših občinah.
Vzemimo n. pr.: Maribor. Z mirno dušo lahko trdimo, da živi v tem mestu 8 desetin ljudi, ki oddaja svoje fizične in duševne moči v najem in da 8 desetin ljudi v Mariboru nima eksistenčnega mi-nima. Logično bi se morala voditi soc. politika v tem pravcu in to v interesu 20 do 25 tisoč nemaničev in socUalno nizko stoječih, ki komaj služijo svoj vsakdani* kruhek.
Zlasti pa bi se morali do skrajnosti o-mejiti nepotrebni izdatki v času težkih kriz, v času, ko 35.000 ljudi, 70 km daleč od Maribora strada v Trbovljah In ko ni ne denarja in ne kredita za najpotrebnejše ceste v predmestjih (magdalensko) in za šole itd. Samo je treba pogledati ceste v delavski koloniji, za katere ni in ni denarja in so pravi škandal za mesto Maribor! Dejstvo je, da plačujejo konzu-menti in mali ljudje (potom posrednih davščin) vsa bremena za one, katerim pridejo razne občinske institucije v korist. Zato pa: Pravično razdelitev dobrin
—	v interesu večine nižjih slojev l
Kmetijsko strokovno šolstvo v CSR.
Češkoslovaška Ima zavsem 261 kmetijskih strokovnih šol z 9459 učenci in učenkami, poljedelskih šol je od teh 189, vrtnarskih, vinarskih in sadjarskih 11. gospodarskih 51, gozdarskih 10. Učni jezik je v 204 šolah češkoslovaški, v 52 nemški, v 3 karpat4 skoruski. v 1 noliski itd.
Maribor kot srediiie sloven ske (zlasti znanstvene) kniiievnosti
Mariborski in dnevni drobii
Troje književnih središč so razvili Slovenci: Celovec, Gorico in Ljubljano. Celovec v dobi Slomška in Janežiča, Gorico z »Vedo«, »Našimi Zapiski« in Mahničem, ter osrednje žarišče slovenstva v središču avstrijske slovenske kronovine Kranjske. Maribor je sicer važen radi spočetja Slov. Naroda, Matice Slovenske, Slov. Šolske Matice, radi domovinske pristojnosti Časopisa za zgodovino in narodopisje, ali po svoji književni aktivnosti do danes ni mogel doseči Gorice, Celovca ali celo Ljubljane.
Par osebnosti je ustvarilo iz Celovca začasno središče slovenske knjige, pro-gramatične šole (Mahnič, Dermota, narodni radikalizem) so dale svoj pečat Gorici, osredotočenje kranjskega duševnega življenja zlasti po 1868 pa Ljubljani.
Maribor se ni mogel razviti deloma iz istih razlogov, iz katerih je propadel Celovec, radi prešibkega slovenskega meščanstva. Če je Celovcu za razvoj iz političnih razlogov manjkalo zadostno zavedno narodnostno zaledje, pa je pri Mariboru nastopila centralizacija štajerskega duševnega življenja v Gradec, torej za Maribor negativni moment, ki je bil pozitiven za Ljubljano in tudi za Gorico, za mesti z močnim slovenskim meščanstvom. Spodnještajerski trgi in mesta — radi geografske lege z Mariborom vred
—	so bili po Schmerlingu dekretirani za nemške, s čimer so — zopet obratno od Kranjske in Goriške — v veliki meri odpadli kot konsumenti slovenske knjige in bili usmerjeni v Gradec. Vsled šibkega spodnještajerskega in mariborskega meščanstva so morali radi pomanjkanja mariborskih kulturnih delavcev — isto danes s Plan. vestnikom — iz Maribora ,v kvalitativno in kvantitativno središče slovenskega književnega dela v Mariboru rojene, že omenjene kulturne ustanove. Da pa so bile baš v Mariboru te u-stanove spočete, izvira iz narodnostnih in političnih mariborskih razmer v bližini Gradca z univerzo, muzeji, arhivi, knjižnicami itd.
Kranjska in v sredi nje Ljubljana je bila po 1868 Slovenstvu narodnostno in politično zavarovana; posledica je bila proverbijalna kranjska in ljubljanska konservativnost in ozkosrčnost. Vsled tega so se idejnopragmatično usmerjene ,struje obračale v narodnostno močno in borbeno, a vsled tega tudi širokopotezno .Gorico, kjer so dale slovenstvu podlago današnji tako cerkveno, kot svobodomiselno, pa tudi razredno usmerjeni znanstveni književnosti. Pri vsem tem ■pa je treba povdariti, da so tu v Gorici delovale osebnosti v krogih na tujih univerzah šolanih ljudi s širokimi socijalnl-,mi in filozofskimi naziranji. Bili so to »ljudje večinoma svobodnih poklicev, malo profesorjev, katere uvaja birokratska pedagogika v malenkosti med štirimi 'stenami in jih s tem ubija za književno 'delo.
Prišla je svetovna vojna in po njej priključitev Gorice Italiji in Celovca Avstriji. Prišla je ustanovitev univerze v Ljubljani.
i 2e pred ustanovitvijo univerze je pod ^vplivom močne osebnosti Škofa Jegliča, pa tudi mlajših založnikov (zlasti jSchvventner pa tudi Kleinmayr In Bam-jberg) začel rasti prevladujoč i vpliv »Ljubljane. Z okupacijo Gorice po Italiji jin z ustanovitvijo univerze pa so se zgrnili v Ljubljano, tako slovenski kulturni .delavci , iz tujine, kakor tudi iz Gorice. (Vsi so se združili na sedežu nove uni-iverze, tako da je s tem kulturna premoč Ljubljane nad Slovenijo postala popolnejša kot Pariza nad Francijo.
Za Mrabior se je z Jugoslavijo položaj .samo preokrenil. Na mesto Gradca Je (Stopila bolj oddaljena Ljubljana. Temelji mariborskega kulturnega dela pa so o-,stali isti, deloma samo težje dosegljivi. ŠKar sta dosegla Schtviner in Kovačič skoro brez opore v meščanstvu, z delom med učiteljstvom iii duhovščino je osta’o pri starem. Mariborski prišleki se čutijo danes bolj kot člani rojstne domovine; popolnoma še manjka konglomeratu novih meš^nnv, kulturn," tradicija. Oseb-
nosti, ki bi omogočale efekt gonilnim znanstvenim silam kot so v Ljubljani mnogi pridobitveni krogi ali škof Jegiič, v Mariboru ni. Na mlade akademike, ki študirajo v Ljubljani vplivajo duševno — obratno od Gorice — mnogo bolj akademske organizacije kot pa univerza sama. Posledica tega je, da se današnji kulturni delavec tudi v Mariboru ne u-dejstvuje v prvi vrsti znanstveno-politi-čno, ampak strankarsko-politično. S tem je bila tudi za mariborsko ozemlje podana možnost po politično-strankarski poti pridobiti bivše narodnostne odpadnike posredno za slovenstvo, ali niveau kulturnega slovenskega življenja je s tem silno padel in tudi še ni zaenkrat izgle-da, da bi se dvignil. Izmed znanstvenih orgaizacij ima v tem oziru najtežje stališče Zgodovinsko društvo v Mariboru. Vzniklo je društvo na narodnostni osnovi. Znanstvena in narodnostna tendenca ga je vzgojila na isti način kot n. pr. Matico Slovensko. Kulturna organizacija vsega duševnega življenja v preteklosti v Gradec pa je povzročila, da so arhivalije, muzejski predmeti, knjižnice i. t. d- ostali ob prevratu za vedno v Gradcu. Zgodovinsko delo brez arhiva pa je nemogoče, pravtako tudi zgodovinsko in prirodo-pisno delo brez urejenega muzeja; odprto je še vprašanje tehničnega muzeja v Mariboru. Za oboje pa manjka danes v Mariboru prostorov, pa tudi interesa od strani meščanstva, zlasti pridobitvenih krogov. Boljše je s strokovnimi organizacijami kot je n. pr. »Pedagoška centrala«.
V	splošnem seveda položaj v Ljubljani ni mnogo boljši; ali odločilno in vplivno deluje univerza s sorodnimi zavodi, kot so muzej, posestrima naše Studijske knjižnice, licejska knjižnica itd. Kader znanstvenih delavcev v Ljubljani je najmanj 25—30krat večji kot v Mariboru. Poleg teh pa je vrsta znanstvenih omizij z (Union, Kolovrat itd.), ki na vse strani širijo interes za znanost. In vse to sloni na naši univerzi. Ne samo močen dvig naše znanosti v kvalitativnem oziru je posledica naše univerze; tudi kvanti-tavno producira univerza, oziroma pod njenim neposrednim vplivom, nad tri četrtine naše znanstvene produkcije.
Tega vsega Maribor nima. Zato je tudi nemogoče in neupravičeno misliti, da bo danes, ko ima Ljubljana univerzo, Maribor igral vlogo nekdanje Gorice. Za Maribor obstoja danes samo eno vprašanje katerega rešitev leži v rokah mariborskih in ljubljanskih znanstvenih činite-ljev: ali Ljubljana prizna Maribor kotso-trudnika, ki dela po svojih močeh, ali ne. Nekateri odgovarjajo z da, drugi zopet z ne. Naslonitev Maribora v znanosti na Zagreb ali Beograd pa je težka, skoro Izključena.
Znanstveni položaj Ljubljane označuje univerza; Maribora pa Zgodovinsko društvo. Bodočnost znanstvenega Maribora pa bo odločila tako v zgodovinsko-jezikoslovnem kot v prirodopisnem prav-cu rešitev vprašanja arhiva in muzeja.
Job.
--	-	K
Dr. Leonhard
ordinlra zopet med tednom od 9.—10. In pol 15.—16. ure
Razglas.
Mestno načelstvo mariborsko odreja sledeče; 1. Prepovedano je jemati pse v gostilne, kavarne in druge javne prostore (trgovine, mesnice in zabavišča), kakor tudi na trg ob tržnih urah. Po javnih nasadih se mora voditi pse na vrvici ter z nagobčnikom. 2. Pse volčje, doberman-ske pasme, kakor tudi nevarne in nezanesljive pse vseh pasem se mora voditi na vrvici ter morajo nositi nagobčnik, ki izključuje ugriznjenje. 3. Pobijejo se psi, glede katerih se ugotovi, da se njih lastniki ne ravnajo po zgoraj določenih pred piših. Ako nq spada dejanje pod težjo kazen, se bodo kaznovali prestopki v denarju do 900 Din ali z zaporom do 30 dni. *-•
Odlikovanje sokolskih voditeljev.
S kraljevim ukazom so bili med drugimi odlikovani: Engelbert Gangl, prvi namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije, Gjuro Paunkovič, II. namestnik, Lacko Križ, III. namestnik in Pavel Mergenthaler IV. namestnik, z redom sv. Save I. stopnje; dr. Viktor Murnik, načelnik SKJ z redom sv. Save II. stopnje; Elza Skalarjeva, načelnica SKJ, dr. Riko Fux, dr. Janko Olip, dr. Joža Ravnik, Saša Šantel, Joža Smrtnik, starosta celjske župe, dr. Josip Pipenba-cher, starosta ljubljanske župe, dr. Mak-so Kovačič, starosta mariborske župe in Ivan Veselič z redom sv. Save III. razreda. —
Vrnitev češkoslovaških sokolskih vlakov
V četrtek, dne 10. julija, se bodo vračale skozi Maribor oficijelne skupine češkoslovaškega Sokolstva, ki biva sedaj na morju, v dveh posebnih vlakih. Prvi vlak, s katerim se vrača češko Sokolstvo v Prago, se bo pripeljal v Maribor ob 10.56 in nadaljuje vožnjo ob 11.16. V tem vlaku bo 962 oseb. Drugi vlak, s katerim se vračajo Sokoli iz Morave in Slovaške, ter bo vozil v Brno, se bo pripeljal v Maribor ob 12.02 in odhajal ob 12.26. S tem vlakom se bo vozilo 640 o-seb. Mariborsko občinstvo se prosi, da zlasti z ozirom na tragičen dogodek na morju, po možnosti v čim večjem številu pride na kolodvor in se poslovi od češko slovaškega Sokolstva, ki je utrpelo bridko izgubo svojega članstva ob nesreči parnika »Karadjodje«. — Jugoslov. če-škoSlov.Liga.
Obisk čeških skautov.
Mariborska Jugoslov. Češkoslov. Liga je prejela obvestilo, da se pripelje v nedeljo, dne 13. julija t. 1. z dunajskim brzo vlakom ob 13.58 skupina 60 čeških skautov in skautinj (oddelka Bfeclava in U-herske Hradište). V Mariboru bodo ostali 3ure, ker se bodo odpeljali šele z o-sebnim vlakom ob 17.25 naprej k morju. Skupino vodi zopet šolski ravnatelj Fran tišek Knourek, ki je že lansko leto obiskal Maribor s svojimi skauti in skauti-njami. Gosti si bodo ogledali za časa bivanja v Mariboru mesto, ali pa se bodo šli kopat, če bo lepo vreme. Vodja Skautov g. ravnatelj Knourek je znan prijatelj Jugoslovanov, ki je pred leti vodil po celi Češkoslovaški večjo skupino slovenskih učiteljev in učiteljic.
Odlikovanja povodom vsesokoiskega zleta.
Okoliški nadzornik Jurij Smodej in policijski agent Franc Orel od mariborske policijske uprave sta ves čas povodom sokolskih slavnosti, mesec dni, vršila v Beogradu varnostno službo. Dobila sta za to kraljevo odlikovanje in sicer gosp. Smolej zlato, g. Orel pa srebrno kolajno.
Češki novinar v Rogaški Slatini.
Od petka do nedelje je bival po enomesečnem bivanju v Jugoslaviji v zdravilišču Rogaški Slatini češki novinar in znani prijatelj Jugoslovanov, S. K. Stra-katy, ki ni mogel dovolj prehvaliti lepote zelenega slatinskega zdravilišča. Mariborska in ljubljanska Jč liga sta izkazali odličnemu prijatelju Slovencev pozornost s tem, da sta ga obiskala v Slatini v nedeljo odbornik JČ lig gosp. Božidar Borko iz Ljubljane in dr. Avg. Reisman iz Maribora. Zanimivo je, da je praznoval g. Strakaty, ki je urednik »Narodnih listov« v Pragi, z letošnjim obiskom Jugoslavije ravno 25-letnico svojega intenzivnega delovanja na polju češkoslovaš-ko-jugoslovanskega bratstva. G. Straka-ty se je namreč ravno pred 25. leti udeležil v ekskurziji zveze Češkoslovaškega dijaštva v Pragi odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani in nato prvega kongresa narodno radikalnega dijaštva v Trstu. Od takrat naprej je bil g. Straka-ty stalno v stikih z Jugoslovani, posebno z mlajšo slovensko inteligenco in ni nikdar manjkal pri aktivnem sodelovanju ob jugoslovanskih prireditvah in sprejemih v Pragi. V nedeljo zvečer se je g. Strakaty vrnil z avtobusom iz Slathie v Maribor m od tod z nočnim brzovlakom v Prago. Velezaslužnemu našemu prijatelju kličemo: Čim preje zopet na svidenje!
Proslava sv. Cirila fri Metoda v mariborski kaznilnici.
Mariborska kaznilnica'- ima pevski zbor in godbeni orkester, ki j(u tvorijo godbe vešči kaznenci. Pevski zftor in orkester, ki spremljata sicer običajino kaznilniške maše, priredita vsako leto z dovoljenjem ravnateljstva daljši koncert, ki je dostopen tudi zunanjim povabljenim gostom. Letošnja prireditev, ki se je vršila dne 5. trn. dopoldne, pa je bila izjemoma le interna, namenjena kaznencem, kaznilni-škim nameščencem in njihovim družinam. Pevski zbor je nastopil z, Aljaževo »Soči«, Devovo koroško-narodno »čej so tiste stazice«, Vodopivčevo »Fantovsko pesmijo« ter Jerebovim »Mojim dekličem«; godbeni orkester pa je predvajal Fullekrusov »Pozdrav«, Ocvirkovo »Idilo« in Serdovi »Svatovska koračnica« ter »Fany-gavota«. Dirigiral je gosp-nadučitelj Cizelj osebno. Razen pevskih in godbenih točk je bila na prireditvenem sporedu tudi deklamacija Jovanovičevih »Treh hajdukov«. Pevci in godci so pokazali izredno izvežbanost, ki je zasluga predvsem g. nadučitelja Cizlja. — Smrt značajne slovenske žene v Julijski Krajini.
V	Grahovem ob Bači so nedavno nešteti prijatelji in znanci iz cele baške in soške doline spremili k večnemu počitku 811etno slovensko mamico, gostilničarko in posestnico Frančiško Brišarjevo, znano in spoštovano daleč na okrog kot ženo jeklene narave, kot skromno, vzorno in dobro mater, kot nesebično in velikodušno napram vsakomur, ki je bil potreben pomoči. Mati 11 otrok, 34 let vdova, si je znala v najtežjih časih kot neumorna in skrbna gospodinja ustvariti lepo premoženje ter zasigurati kruh vsem številnim otrokom. Ob odprtem grobu, ki so ga zasipali s cvetjem, Je grahovsko-bukovski pevski zbor zapel v slovo pretresljive žalostinke. Bodi vrli slovenski ženi najlepši spomin! — Tatvine na Mariborskem otoku.
Včeraj zvečer sedim v restavraciji-Pri sosednji mizi je sedela večja družba tujcev, najbrž Hrvatov. Eden izmed njih dopoveduje okrog sedečim, da je bil popoldne v kopališču okraden. Nekdo mu je odnesel iz zaprte kabine večjo vsoto denarja. Rekel je: »Nikdar več ne grem v to kopališče!« Potrebno bo pač naj-strožje nadzorstvo, da se preprečijo na-daljne tatvine in da ne pride naše divno kopališče na slab glas. —
V	mestnem parku vlada svoboda.
Vsakdo lahko opazi, da postaja naš park vedno bolj zanemarjen. Otroci ne razločujejo več poti od trate; svobodno skačejo že po tratah, igrajo se s peskom na klopeh, lomijo grmiče, trgajo cvetlice, mečejo po tleh papir in drugo nesnago, za vsakim grmom je že stranišče za o* troke. Psi se svobodno lovijo, so brez nagobčnikov, nekateri celo brez znamke; videl sem jih, kako so drveli po cvetličnih gredicah. Kam bo privedlo to park. si lahko vsakdo napravi sodbo, — če ne pride strožja kontrola. —
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 1. do 7. julija sta bila prijavljena mariborskemu mestnemu fizikatu po 1 slučaj obolelosti za škrlatinko in davico-III. tabor mariborskih skavtov je letos pri Mozirju. V glavnem bodo taborili tam letos prvič najmanjši skavti, volčiči, pod nadzorstvom starejših. Volčiči odidejo na taborenje jutri 9. tm- 5 prvim jutranjim vlakom preko Celja Zopet samomorilski kandidat.
Sinoči krog 20. so pasantl na oglu Kei' žarjeve ulice in ulice Ob brodu opazi"’ kako je skočil v Dravo 45-Ietni delavec tvrdke Viljem Abt, Marko Horvat. Ne*1 pasant je hitro skočil za njim in ga za suknjo potegnil iz Drave. Obveščeni delodajalec ga je dal odpremiti v stanovanje. Horvat je bil precej vinjen in ni"*1?' tel dati o razlogih svojega čina nobeni*1 pojasnil:
Pretep med civilisti in vojaki.
Tozadevno včerajšnje poročilo J’e tr J ba v toliko popraviti, da gostilna v Dra ski ulici ni Kolaričeva, ampak Rodežev , in da se je v gostilni pač vršil prepi; pretep — v katerem je bil vojak za 1 den — pa pred gostilno, -
V MariBoru, 'dne &. vil. i9l'
Tvr^mmtrf v r t- r P N »K Jutra''
Prvi Zeppelin — pred 30 Reti
NEKAJ ZGODOVINE ZRAČNE LADJE.
Dne 2. tm. je poteklo trideset let, kar se je dvignila prva zračna ladja grofa Zeppelina na njegovem posestvu Mauzell blizu Friedrichshafena v vsemir. V zraku je bila ladja 17 minut. Konstrukcija je bila še nepopolna, toda pGskus je uspel.
Nekaj besed o postanku prve zračne ladje: načrte je po zamislih grofa Zeppelina izdelal višji inženir Kober, ki še danes živi v Friedrichshafenu. Patent je bil dobljen 31. avg. 1895. L. 1897 je Društvo nemških inženirjev izdalo priznalno strokovno mnenje. S tem je grof Zeppelin pričel svo7š» akcije za ustanovitev »Delniške družbe za pospeševanje zra-koplovbe v Stuttgartu«. Dne 9. maja 1898 je bila ustanovljena družba z osnovno glavnico 600.000 mark. Grof Zeppelin sam je podpisal skoro polovico.
Z gradnjo ogrodja so pričeli v aluminijevi tovarni Karla Berga v Liidenschei-du še isto Sestavili so ga 1. 1899
v	posebni lopi na Bodenskem jezeru. Sredi junija 1900 je bila zračna ladja pripravljena za zlet. Toda pravega zaupanja v uspfeh ni bilo. Najvišji in naj-uplivnejši častnik je odločno obsojal akcijo in je še dolgo časa kasneje grenil grofu Zeppelinu življenje. Tudi avstrijski civilni letalec Viktor Silberer je odločno nasprotoval. To je bil povod, da tudi po Prvi vsaj deloma uspeli vožnji zaupanje ni naraslo. Nasprotniki Zeppelina niso mogli doumeti, da bi orjaško truplo
moglo v zraku — celo proti močnemu vetru — brez poškodbe leteti.
Po težkih borbah je končno grof Zeppelin zmagal. Toda oktobra 1900 je že skoro obupal. Iz takratnih njegovih pisem je razvidno, kako težke duševne borbe je preživljal. 7r ->ian je trkal pri vladi in pri bogatih h, da bi dobil denar za gradnjo :uv„, i.a podlagi prvih izkušenj izpopolnjene zračne ladje. Njegov prijatelj dr. Hildebrandt mu je jz-posloval za novo ladja brezplačno 2 motorja, in v zvezi s tem se je grofu Zeppelinu končno posrečilo, dobiti denar za gradnjo nove ladje. Zgradbo je vodil inž. Diirr. Toda zopet se je zgodila nesreča: nova ladja je nasedla na kopnem. Treba je bilo zopet premagati velike težave, dokler se nista 9. in 10. okt. 1906 sijajno posrečila dva poleta, ki sta zasi-gurala nadaljevanje dela. Do vojne ni moglo nič več zadržati zmagoslavne poti ZeppelinoVc ZinCns ladje. Po vojni je delo začel nadaljevati dr. Eckener, ki pa je moral hoditi isto trnjevo pot, kot popreje grof. Tudi on je moral potovati od kraja do kraja in beračiti zo podjetje. Skoro povsod je našel zaprta vrata. Končno se mu je s sijajno uspelimi zleti zračne ladje »L. Z. 126«, ki je bila zgrajena za Ameriko, in pa »Grofa Zeppelina« posrečilo dokazati, da je zračna ladja sposobna za prometne svrhe.
Človek in divie zveri
Rokoborec in lev. — prijateljstvo med tigrom in misijonarjem. — ZANIMIVI SLUČAJI.
Med Človekom in zvermi navadno ni sporazuma in prijateljstva, ali je medse-°jno sovraštvo ali pa sovražno spoštovanje. Lev, tiger, leopard itd. se človeku raxu ognejo s pota, če ravno niso lačni a‘I Če jih kaj drugega ne pripravi do najeda. Le tiger, ki je že okusil človeško kri, navadno pred človekom več nima rešpekta. Prav tako si tudi naš medved In volk običajno ne želita srečanja s Človekom; umakneta se v gozd, če ga opazita, in ga potem iz skrivališča opazujeta.
Kakor so povsod nenavadne izjeme, tako jih poznamo pa tudi v razmerju človeka do zveri in zveri do človeka. %ko je n. pr. znan slučaj nekega znamenitega rokoborca, ki je stavil, da se *>° boril z najmočnejšim levom in ga Premagal. Levu so seveda za to borbo dali nagobčnik in usnjene rokavice na šape, a Hrba je bila kljub temu silna in naporna. Zmagal je rokoborec, ki je leva res pritisnil ob tla. Naslednjega večera se je boj ponovil pred desettisoči sledalcev in rokoborec je zopet ostal zmagovalec. Ko pa je stopil tretjega dne k levu v kletko, mu je žival prišla po-levno nasproti, mahala z repom kakor pes in se. mu dobrikala. Vsi poskusi, da
i	lev napadel in se spustil v boj, so bili
tViie spozna!- da je rokoborec močnejši kakor on m se ni več hotel ž njim boriti, priznal mu je prvenstvo.
zvIr°inPniiateI]2V0, med človekom in zverjo pa je bilo le prisiljeno, težko nri-
Znan"0, LCV S|eierVlal’ ^ 56 ie moral-
^nam pa so slučaji, ko sta se človek in zver spoprijateljila brez vidnega vzroka. Misijonar Planteine je v francoski jndokini napravil poznanstvo s tigrom, * je bil strah in trepet vse okolice. O 3 ,Pr*Poveduje sam v nekem spisu. Pr-
ie vr srečal nekega večera, ko se .. acal iz neke oddaljene naselbine misijonski postaji. Ker je bil lačen, je spotoma sedel pod *evo. in pričel tovživati svoi
Dar tJn?ngnZek- Komaj ie naPravU m«JJa|ev; Je kakor bi trenil planil k
in	tiger-	Bežati ni bilo mogoče
dn in U°^air Se ?e. že udal v sv°j° uso"
m PHčel moliti k smrti. Toda na nje-r>niP nepopisno začudenje, je tiger legel
JZ?e8Vn nlU Pričel kakor Pes !i'
orl	m’sij°nar opomogel
Še hnr \iJe tigra pobožal in ta je bil mn lJu en’ sPremIjal ga je do do-knt „ °rpes: Od tedaj dalje je še več-prišel s tigrom skupaj in postala sta
prijatelja kakor gospodar in dober pes.
O zelo sličnem dogodku pripoveduje španski afriški potnik Fernando Algona, samo da zver, ki se je ž njim spoprijateljila, ni bil lev ali tiger, ampak leopard. Spremljal ga je več dni po najbolj divjih pragozdih belgijskega Konga in sovražno zarenčal na vsako žival, ki sta jo na poti srečala, kakor da bi hotel pokazati, da bo on branil človeka, če bi ga kdo hotel napasti. Domačini so vsi zbegani in prestrašeni bežali, koder sta se čudna in nenavadna prijatelja pojavila. Algona je hotel leoparda na povratku iz pragozda odpeljati s seboj, a zver se ni hotela vdati. Poslovila pa se je od njega vidno potrta.
Podobno zgodbo so pred leti doživeli
v	londonskem zoologičnem vrtu z levom in sinom nekega krmilca, 121etnim dečkom. Dasiravno lev ni bil ukročen in je skušal napasti vsakogar, ki se mu je približal, je vedno pohlevno mahal z repom, kadar je zagledal dečka in se mu dobrikal. Ko so naposled mladeniča spustili k njemu v kletko, se je ž njim igral kakor psiček ali mačka. Tako vidimo, da si tudi človek in zver lahko postaneta prijatelja, seveda, taki slučaji so redki.
Statistiko ljudskega gibanja v Porenju
prinašajo sedaj po izpraznitvi tega ozemlja s strani francoskih čet nemški listi: krog 4000 otrok je ostalo v Porenju, ko-jih očetje so iz zasedbenih čet. Listi tega ne jemljejo tragično, »Kolnische Zeitung« je pisala že 2. marca 1930: »Vojaški o-trociso v zasedenih ozemljih vedno bili in bodo. To spada k stvari.« Statistika izkazuje 1851 nezakonskih otrok od ameri-kanskih očetov, 988 od angleških, 199 od belgijskih, 767 od francoskih, 15 od črncev, 22 od neznanih. Statistika je zanimiva zlasti radi tega, ker je znano, da so Amerikanci, 5000 mož, bili v Porenju samo 3 leta, Francozov pa 3 kori (80.000 mož) celih 12 let. To najbolje dokazuje, kako neresnične in samo iz političnih razlogov lansirane so bile vesti o nasil-stvih francoskih vojakov: 80.000 mož 12 let in komaj 767 otrok. Da se v 12 letih tudi brez nasilja doseže marsikako intimno poznanje, je človeško razumljivo, in dejstvo, da je pri odhodu Francozov iz Strassburga 15 lepih Elzačank v narodnih nošah francoske častnike in vojake obsipalo s cvetjem in jih v lepo okrašenih šotorih pogostilo, govori v tem pogledu cele knjig*
Prah in čim
Tehnika razpolaga dandanes že s celo vrsto aparatov, s katerimi se naj-precizneje odkrivajo nepoznane tajnosti. Eden najvažnejših je aparat za analiziranje prahu v zraku, potem se-salka prahu, periskop za opazovanje prahu itd. S pomočjo teh aparatov se je posrečilo ugotoviti, da je nad New-yorkom vsak dan do višine 60 metrov ogromna količina čvrstih tvarin
—	v obliki prahu, skupno 2.200 ton.
V	tem prahu je 65 odstotkov premoga, 15 odstotkov mineralnega prahu in pepela. 20- odstotkov organskih tva rin in na milijone bacilov vseh mogočih vrst.
Tudi priroda sama noče zaostjati za človekom in zato od časa do časa razburka svoje elemente in dvigne ogromne mase prahu v višine, jih prenaša in spušča na cele pokrajine. L. 1901. je orkan, ki je nastal v Sahari, dvignil pustinjski prah in ga odnesel 4 tisoč kilometrov na velik del zapadne Evrope. Štiri dni so merili ta prah, ki je padal iz zraka in so izračunali, da je znašala ta masa 1,800.000 ton. Na Sredozemsko morje in severno afriško obalo je padlo baje skupno 150 milijonov ton prahu. Sahara sploh zelo pogosto pošilja svoj prah z vetro-
vi	na vse strani. Toda zadnji »prašni dež« ni prišel od tam, temveč iz step južne Rusije. Oblaki prahu so do segli obale Vzhodnega morja. Samo na Poljsko se je spustilo poldrugi milijon ton prahu. V krajih, kamor vetrovi zanašajo prah. se pogosto bistveno izpremeni tudi površina. Tako n. pr. trdijo učenjaki, da pokriva nekatere pokrajine na Kitajskem mehek, rumenkast materijal do višine 100 metrov. In vse to ni nič drugega, kakor prah, ki so ga vetrovi v stoletjih nanesli iz puščav srednje Azije.
,.r
Ruto s potniki iz IZ metrou uišine u reko
Na mostu preko Tise med Staro in Novo Kanižo se je v torek zvečer zgodila strina nesreča. Industrija-lec Gjorgje Lederer se je vozil preko mosta v avtu s štirimi drugimi osebami. Ko so bili sredi mosta, je nenadoma počila kočnica, avto se je zaletel z vso silo v ograjo, jo podrl in strmoglavil 12 metrov globoko v reko. Vse to se je zgodilo z bliskovito naglico. Ledererju samemu in obem njegovim bratom je uspelo, da so skočili iz voza in padli v vodo nedaleč od avtomobila. Ledererjev upra vitelj posestev Taburi pa je obenem z avtom utonil. Ribiči, ki so prizor videli, so prihiteli s čolni in rešili Ledererja, oba njegova brata ter šoferja.
Noua ameriška st..... u.ja
Iz Newyorka prihaja senzačna vest: Mistru Frideriku Bedellu, profesorju na Cornellovem vseučilišču, se je posrečilo izkonstruirati poseben aparat, ki omogoča, da gluhi, ki še imajo slušni živec, lahko poslušajo godbo. Prof. Bedeli je svoj izum demonstriral pred povabljenim zborom. Mehanizem je podoben fonografu. Kakor ta, ima tudi aparat prof. Bedella membrano z leseno iglo. Ta se namesti med zobe gluhega poslušalca, drugi konec membrane pa se s žico spoji s telefonom, gramofonom ali radijevo slušalko. Izumitelj trdi, da se potem zob čuje godba še bolj jasno nego. s sluhom samim. Ako se bo ta ameriška senzacija pokazala kot resnična, bo to za večino gluhih velika dobrota, ker so gluhi z uničenim slušnim živcem v zel- tnali manjšini.
na
Mednarodni skavtski tab Poljskem.
V	smislu sklepov velike skupščine Zveze slovanskih skavtov in skavtinj iz lanskega leta prireja letos poljska skavtska organizacija mednarodni skavtski tabor v Tatrah in sicer od 1. do 21. avgusta. Prvih 14 dni bodo udeleženci stalno v taboru, ostalih se-defm dni bo posvečenih izletom. Vloga za stanovanje in hrano znaša za ves čas 50 poljskih zloti (krog 300 Din), vožnja tja in nazaj ni vračunana.
Spori
Lahkoatletske tekme za prvenstvo Jugoslavije.
V soboto in v nedeljo so bile v Zagrebu lahkoatletske tekme za dame za pr-venstvo Jugoslavije. Rezultati so naslednji: tek 60 m: Mila Petričič (Hašk) 8.2 sek.; 100 ra: Mila Petričič (Hašk) 13.2 sek.; 200 m: Zulejka Stefanini (Hašk) 29 sek.; 800 m: Globan (Hašk) 2:52.6; 80 z zaprekama: Trestini (Hašk.) 13.6 sek.; štafeta 4x100 m: Hašk 54 sek.; skok v, višino: Stefanini (Hašk.) 136 cm; skok v daljino: Krajnovič (Pančevo) 489 cm; met krogle: Šojat (Hašk) 10.03 m; met diska: Šojat (Hašk) 36.5 m; troboj (100 m, vis. kopje) Stefanini (Hašk) (13.8; 136 22.76) s 122.388 točkami.
Plavalne tekme v Splitu-
Splitski plivački podsavez je priredil v; nedeljo velike plavalne tekme za prvenstvo SPP. Doseženi so bili sledeči rezultati: 50 m prosti stil: Brajnovič 30.2 sek.; 100 m prsno: Midžor 1:31; 50 m prosti stil: Ivič z 33.9 sek.; 100 m prosti stil: Brajnovič 1:10.2; 100 m hrbtno: Nadali 1:34.2;
MOLNP službeno.
Redni občni zbor MOLNP, ki bi stf moral vršiti dne 9. t. m. se preloži radi tehniških zaprek na 15. julija. Tajnik.
Tour de France.
Druga etapa >Tour de France«, ki je vodila od Caen v Dinant (165 km), seje končala z zmago Italijana Guerre, ki je prevozil progo v 7:00:17. Drugi je bil Italijan Binder, tretji pa Francoz Pelis-sieu.
Male športne vestL
ASK Primorje je imel pred dnevi svoi letni občni zbor in so bili izvoljeni v no-
vi	odbor naslednji gospodje: predsedniki Sancin; podpredsednik: Albin Zajc, dr. Matej Šmalc, dr. Igo Gruden in Karlo Zupančič; tajnik: dr. Zvonko Buljevič; blagajnik: Fran Šetina; načelnik sekcije: nogometne Buljevič Nedeljko; lahkoatlet ske: Černe Miroslav, plavalne Marc Pavel.
V finalu prvenstva gospodov v Wim-bledonu je zmagal bivši svetovni prvak Tilden nad Američanom Allisonom 6:3, 9:7, 6:4. V damskem doublu sta zmagali Američanki Wills-Ryan nad Cross-Pal-frey, v mixte-double pa Cratoford (Avstralija) - Ryan (Amerika) nad nemško kombinacijo Trenn-Krahiwnkl.
VParizu so se vršile lahkoatletske tek me za prvenstvo Francije. Doseženi so bili sledeči rezultati: 800 m: Ladonme-gen 1:53.2; 200 m: Beigbeder 22.2; 5000 m: Cuignet 15:14; disk: Noel 45.07 štafeta 4x100: F. C. motepolitan 3:19;
Strah pred Tutankamonom.
Pariški »Matin« poroča iz Londona, da je poslanec angleške delavske stranke, Lees, skril v kleti poslanske zbornice neke izkopine iz grobnice egiptovskega faraona Tutankamena. Poslanec se je bal usodepolnih posledic, ki baje zadenejo vsakogar, kdor ima kake ostanke iz faraonove grobnice. Da reši svojo rodbino vseh morebitnih neprijetnosti, je zato starta davne izkopine raje skril v parlamentu.
Kongres čebelarjev
se bo vršil 24. in 25. avg. povodom letošnjega velesejma v Osijeku.
Ureditev cest v zetskl banovini.
Ban zetske banovine g. Smiljanič y na zadnji konferenci strokovnjakov tvoril potrebne korake, da se tudi ostale banovinske ceste v izmeri 400 km v irfajkraj-šem času izgrade in urede. Dezdaj je zetska banovina uredila 750 km prvorazrednih cest najmodernejše v betonu. To je za zetsko banovino, Id živi večinoma od turizma, velikanskega pomena.
Italija opušča vinogradništvo.
Poročila iz vseh italijanskih provinc se glase v tem smislu, da se v Italiji vrši polagoma prehod od pretiranega vU'1 nogradništva na druge oblike kmetijskega gospodarstva. To je posledica novega sindikalnega gospodarskega sistema v Italiji.
pmmrnmmmm—————
K. M. Capek • Chod:
Jindri
Roman- — Iz češčine prevel dr. Fran Bradač. 6
Ta vtis ga ni zapustil ves dan, a ni ga zadržal, aa bi ne šel zvečer kakor navadno k zapiranju sadne veletrgovine Fafrnove. Vendar je ostal v senci in izza vogla je videl, kako je Boženka, ki je morala nadomestiti včerajšnjo zamudo, z veliko gesto stisnila slugi napitnino v roko, da bi potegnil zavese namesto nje.	'
Hitro se je oddaljevala, toda v luči ogelne sve-tiljke je pokazala od daleč Ji^dfichu oči tako. da bi spoznal, da v6 zanj.	*
Kmalu jo je došel, pozdravil, nekaj je šepnila, ne da bi kako drugače pokazala, da ga je opazila ob boku. Dolgo ni črhnil tudi on, toda ko je slednjič odprl usta, rekoč:
»Boženka, kaj ste mi to —« ni izgovoril do konca, tako naglo se je obrnila k njemu, tako strastno ga je popadla za roko in govorila iskreno, otožno:
»Gospod Pav&k, pri Bogu in vseh svetnikih, pustite me... Odidite, prosim vas... nikoli več ne hodite p6me in sploh me več ne poznajte!«
Govorila je tako glasno, da so se kar ljudje po njih obračali, tresla se je kakor trs in edtem, ko ga je pošiljala proč, so njene raskave ročice stiskale njegove prste z obupno silo in jih privijale k napol otroškim prsom, in za njimi je njeno srčece silno utripalo in zagotavljalo, da poči, če bo Jindrich ubogal.
Če bi bil JindFlch zapeljivec po poklicu, bi si bil rekel:
Aha, ribica je že v mreži! Toda, ker se je nahajal v isti mreži z njo, je pozabil celo na to, da se nahajata to dobo na najbolj živahnem hodniku Celetne ulice, in pijan od sladkega vonja njenih ust, od žalosti nabreklih kakor razlomljena sveža breskev, je čutil v svojih dlaneh brezobzirni go-vof njene krvi, ki je silila k njemu prav do koncev njenih gorkih prstkov.
_ Bilo je treba nekoliko sunkov s komolcem mimoidočih, preden sta se zavedla.
Sunil je roko Boženki pod pazduho — doslej si tega ni še nikdar dovolil — in vedel jo je s preveč razsvetljene glavne ulice in Izpred oči množice.
Nič n! govoril, saj ni mogel: oba sta ta večer Prav do slovesa težko poverila iz istega vzroka. Jindfichove ustnice so bile kakor ohromele — šele potem so se zganile, ko so se njuna usta srečala
v nespretnem poljubčku za slovo, kajti oba sta poljubovala prvič.
In preden je minul mesec, so prešle vse Božen-čine breskve — ta podoba je osvojila Pavakovo domišljijo! — v Jindrichovo last...
Ah! — koliko se je do tega usodnega trenutka ubogo dekletce naprosilo svojega ljubčka, z vsemi glasovnimi načini rotenja in zapriseganja, naj ne hodi več za njo, toda nikoli se ni zgodilo, da bi sama ne bila prišla na domenjeni nedeljski sestanek — enkrat celo prva!
Nikoli več se nista peljala s čolnom po reki, toda .kljub temu ni bil prihranjen Boženki Cytherin otok, saj se je na njem razbila ladja, ki je peljala v zakonski pristan, že mnogim starejšim in izkušenejšim, nego je bila mala sadjarica Jindrichova.
Nekaj takega ji ni niti na misel prišlo.
SplonTii vedela kaj sečnjo godi>,J""
S strmenjem in z doslej nepoznanim strahom, ki je imel svoj izvor globoko pod njeno zavestjo, je izpolnjevala ukaz, bolj kategoričen nego vsi Kantovi nravnostni imperativi, ne vede zanj. Zgodilo se ji je kakor nizko visečemu jabolku, ki ga v starajočem se poletju nekega jutra končno najde solnce na svoji poti k zenitu, jabolko,, ki je doslej hiralo ob vrtnem zidu pod krajem opeke, in ga solnce prisili, da bi v nekoliko dneh prej neslutene-ga žara, s prenaglim zorenjem dohitelo ostala jabolka, ki so nekoč cvetela obenem z njim.
Prav tako je postalo tekom štirinajstih dni od prvega ponesrečenega zleta iz Boženke, otroka, deklč.
Ne mnogo drugače se je godilo Jindrichu Pa-vfiku.
Oba sta se začutila kot zaljubljenca na velikanski dlani Rodinove Usode, ki se nikoli ne zapre, ker je iz kamna. Toda dlan usode Jindricha in Boženke se je sicer zapirala tako počasi, da tega še opazila nista, gluha in slepa na svojih vožnjah s parnikom ali vlakom v posmeh ljudi, o katerem še slutila nista, dokler se ni končno nekoč, ko sta se tega najmanj nadejala, silno in naglo zaprla in ju neusmiljeno stlačila.
In ko se je spet odprla, sta bila iz obeh otrok, kakor sta bila še zarano, hipoma mož in žena... neke tople brezmesečne septemberske noči, sopar-nejše nego katerekoli poletne, ko sta osamela v onemelem gozdu in sta, prebudivši se, gledala iz obličja v obličje tisočerim zvezdam, ki so ju spremljale na nebu in v reki celo pot tja do mesta, kot neizprosne, nepodnlačliive priče, s strašnim očitanjem spoznanja dobrega in zlega.
Hodila sta peš, tisti večer ni vozil noben parnik več.
No, in Jindfich je bil mož in je ravnal kot mož.
Predvsem je nataknil Boženki prstanček, ki ga je bila pred nekoliko tedni odklonila, in ji je s sveto prisego obljubil, da mu bo sledil tudi oni zlati obroček, ki naj bi bil edina in izključna odškodnina za vse, kar je Boženka izgubila.
Potem je storil Jindrich nadaljne korake, po grehu že nekoliko počasnejše. Kajti pismo materi, v katerem je razodel čisto resnico in moško proglasil nezlomljivo voljo, da bo častno nosil vse posledice, in prosil materine podpore, kakršne se nadeja zaradi njene velikodušnosti, je odposlal mnogo pozneje, nego je bilo pismo datirano. Dal ga je na pošto šele po štirih tednih, ko je bil prisiljen pripisati »postskriptum«, ki je Jindrichovo mater tako zgrabilo, da se je pripeljala takoj v Prago in odpeljala v štiriindvajsetih urah nato svojega sina k bregovom Albiona in k vratom ox-fordske univerze.
Angležinja je pokazala svojemu sinu, da njegova mati ni žena majhnega duha. Z enim samim mahom je pretrgala vse pajčevine, ^katerih je Jindfich verno domneval, da so vezfza celo življenje.
Ravnala je katastrofalno, kakor nož, ne trpč odpora, in ko je Jindrich res poskusil, da bi se uprl tako odločno, kakor se pri njem ni nadejala, mu je lastnoročno zaprla usta.
Po tem edinem udarcu, ki ga je kdaj dobil od matere, je postal iz moža zopet deček, topeč se v solzah in proseč za svojo Boženko, kakor za igračko. Toda mati je počenjala kakor kirurg pred narkozo, rezala je, palila brez ozira na njegove tožbe in brez obotavljanja z isto naglico, kakor se je pripeljala in se je hotela zopet odpeljati.
Jindrich je moral z njo k notarju, kamdr je dala poklicati Božinčino mater, moral je ne .samo zato, ker ji ni smel niti za hip izpred oči, ampak tudi zavoljo vzgojnega momenta, kakor si ga je obetala Mrs Pavakova od tega srečanja za Jindricha.
Ni se motila, vsaj v kolikor se tiče Boženčine matere. Ta je zvedela šele v notarjevi pisarni, na čem je s svojo hčerko, in sicer z vso mogočo notarsko obzirnostjo, tako stopnjevano, da je trajalo precej časa, preden je prestrašena žena iz ljudstva razumela polno resnico, ker se nekatere stvari niti na teh mestih ne povedo na polna usta.
Kar je potem počenjala mati Nekuševa na vsa usta, ko je vse uganila, to je čul še malokateri no-tarijat.
»Za Boga, Jezus Kristus, devica Marija, kaj se je borila za svojega mladiča. Tresla so se pisarniška to predrznejo govoriti o mojem otroku...!«
Ah to je bil snopad tierice z levinjo, vsaka se okna od to5h in kletev matere N^kuševe, mati Pa* v^kova ni bila izmed teli. ki se šihž in tresejo. PH' šla je seveda kosa na kamen, ttirli iskre so prišle, toda kosa ip bila W	c^a jplcla.
Prodam ceneno ročni pletilni stroj
(Handflachmaschine) številka 7, Širina 60, garantirano v dobrem stanu. Vprašati K* Valentič, Zagreb, Vlaška ulica 5t. 15.	1974
Sprejme se
močna hotelska perica-likarica za stalno mesto. Nastop 15. Julija. Ponudbe pod »Perica« na upravo »Večernika«.
_____	1971
(Stanovanje,
soba, kuhinja, balkon in vrt v novi vili (Magda!.) oddam takoj za Din 400.— Naslov v upravi Usta.	1969
fotoamaterji kupujejo pri strokovnjaku. Dospeli novi aparati in potrebščine. 100 gaslicht-kart od 30 Din naprej. — Fotomeycr, Gosposka 39.	1935
prazno sobo oddam
posamezni osebi t lastnim pohištvom, Stritarjeva ulica 5 l	1915
Otomana lepa
ceneno na prodaj. Židovska ulica 4.
1973
»Ada« otomana
lepa praktična Din 550—650. Zidovska
ulica 4.________________________________1972
Upokojen žand. narednik išče službo skladiščnika, inkasanta ali kaj sličnega. Naslov v upravi lista.
1970
Elektroinžtalaclje,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. motorjev po konkurenčni ceni. XII
Sobo In črkoslikanje,
barvanje fasad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. IX
»•Mariborska plovba** družba s. o. s. v Mariboru
Vozni red
Motorni brod »Maribor« za vožnjo Iz Maribora do Mariborskega otoka in nazaj:
Odhod: Iz Maribora od 9. ure do 20. ure vsako Uro.
Odhod; Iz Mariborskega otoka od 9.30 do 20.30 ure vsako uro.
.	.	Vozne	cen«.
Za odrasle: v obe smer J Din 10.—.
v eno smer Din 6.—.
Za otroke: do 4. leta prosto.
do 12. leta Din 3.— v eno smer.
Opombe.
V sobotah, nedeljah In na praznike vozi dvakrat na uro v obe smeri.
Vožnja traja navzgor 17 minut, navzdol 6 minut.
Priporoča se občinstvu
1905	NAČELSTVO.
>»00
Sobo
novo opremljeno, električna luč, poseben vhod, takoj oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Na željo tudi hrana. Stritarjeva ulica 5 II. 1916
Opremljeno sobo
z eno ali dvema posteljama oddam. Tržaška c. 20 II.	1966
Praktikaninjo za šivanje perila
za dopoldne ali popoldne sprejme Atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica št. 20.	1919
Kopalne obleke
po meri in ukusu ter vse vrste pletenin’ dobite v pletarni, Vojašniška ulica 2.
1931
Trgovski
lokal
v Mariboru, v sredini mesta,
kjer Je bila več let dobro idoča veletrgovina — se odda v najem. — Pojasnila daje Srečko Pihlar, Maribor, Oosposka 5.	1927
,Park kavarna
od danes naorei dnevno koncert
prvovrstnega kvarteta. — Klasična godba * spremstvom harfe. — Jazzband. — Toči pivo iz sodčka čaSa 3 Din, vrček 4 Din*
Zahtevajte povsod »Vecernikl*
TDEIKHCOl
l.ORHIK
KOROŠKA 9
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik: FRAN BRO ZOVlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d» predstavnik STANKO DETELA
.* Mariboru