TRST, sreda 9. februarja 1955 Leto XI. - Št. 33 (2962) V' A jska PRIMORSKI DMEVHIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94638. 93-808, 37 338 St v?« VO: UL" MONTECCHI it. 6, III. nad. — TELEFON 93-JOS IN 94-63* — poštni predal 553 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. imra ~ OGljASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 siolpca: trgovski 60, f.nanino-™ osmrtnice 90 Ur - Za FLRJ za vsak mm š.rine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-II-, Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celotna ^200_ lir -- FeMm« ‘"'zaS^SmvenTj"'. . _ . n». t _ 1 — 7^1 AiieieTvrt Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tei. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst 6. M. Malenkov podal ostavko Bulganin novi predsednik vlade ^ismo z utemeljitvijo ostavke so precitali na seji Vrhovnega sovjetu, ki Ji Je prisostvoval tudi Malenkov ~ Imenovanje ^klganina je predlagal prvi sekretar CK KP ZSSR Hruščev Oster n na ameri Molotova politiko NIR0LAJ a. bulganin 8' — Sovjetski h^tnkov1 Predsednik Georgi Pismo » v danes odstopil, svoj ojA katerim je sporočil danes JH’ kilo prečitano seji obek^dpoltlne na skupni sovjeta v- domov Vrhovnega ri minut Je tr.aiala samo šti-Prečitai 1 V Pismu, ki ga je kov, n .pfedsedujoči A.P. Vol-sttle„p Plsuie Malenkov svoj vlade ,Pon?anjkljivemu delu t)jStv; vS*^ na Področju kme-Sove ’ Kar da izhaja iz nje- s Pomanjkljive izkušnje. Sča]?lnutnl seii> ki se je "ni rA ? tem- da so presene->ksE.™a»ci na predlog ruka pu nistrskega predsedni-»stavkn 9Va soglasno sprejeli želeni.’ le prisostvoval tudi Jlušal aA ¥ ie negibno po-Uiže iv, * nJe svojega pisma. PreflJ*1 tribun^ so bile polne n^ov tiska in diplo-J^ali j zbora, ki so pričako-?tov ? ,.° na s^ji govoril Mo-tuj’\ po mpenju nekate-Malenkov) o zunanji !8?Vova\reso nadalje pri-ZaLPrvi sekretar CK v-\ Nikita Hruščev, Wv mi^i Bulganin, zu-tia, ’ M ? Vjačeslav Mo-le bil danes sen Z°9 >ia ? • k’l danes prvič r lah sedanjega za- as*as ju,?aar Kaganovič in Ob j6 koian. *ku Uri —» j., so je začela nova lf.v,leSa Ja obeh domov Vr- l JPna t Besa .“ hnSlleia }/r?^eta- na kateri je P°foč,jn Molotov prebral svoje sti Turli dnarodnem polo-!}yoval G ,tal r-i: - ?lQi*tr«t: alenko „°Val m.tl!?, soj' Je priso-I,: -distrski a eaJtov, ki je kot di‘ *°da g- Predsednik v ostav-v jprvi ii^.Padomeščen, tu- Prv°ran° VeUČ'n VSt0pl1 ^vejerelfr FK KB ZSSR ve?. nagovorured‘a®al v krat' v. PredseHm. J Se za n0' je ^aršai n,',fa v.lade postati. 9 je v,;, gan*n. Omenil Hi»*' °aj g3 A Ptošnja Malen-SDr*Strskega razrešijo funkcije t I, Je‘a; . Predsednika, H k0mnim'amCl S° pri tem (»a lvšega Pi.avzom počastt-Sioni'!a. rtr, mtstrskega pred-Voiganina kot v ’e Prikazal de?4 u«enca Zyestega Lenino-tii c« in a!” Stalinove i soli- maršj, p)al- da bo «tova-dusAaSotovil U’ganin fedvom-Vhcriie skLrazv°t tpžke in-Ptci® ibdustri”° ■* razvojem Hn 5y°dnje AJA.,ln kmetijske nest in odgovornost, ki mu bo zaupana, na kar bolj vesten način pod monolitnim vodstvom CK KP ZSSR in sovjetske vlade«. Zaenkrat ni »e nobenega poročila o tem, kakšna nova funkcija bo poverjena Malen-kovu. Teoretično je Malenkov še vedno član vlade, obenem pa je član prezidija (nekdanjega politibiroja) CK KP ZSSR. tf 4= * Nikolaj Aleksandrovi^ Bulganin, novi predsednik sovjetske vlade, je bit rojen leta 1895 v Nižnjem Novgorodu (danes Gorki) v delavski družini. Srednjo šolo je opravil v rodnem mestu in pristopil k boljševiški partiji po februarski revoluciji leta 1917. Po oktobrski revoluciji je bil v letih 1918 do 1922 član vseruske izredne komisije za borbo proti kontrarevoluciji in sabotaži (Ceka). Po državljanski vojni je prešel na gospodarski sektor in bil v letih 1922 do 1927 najprej direktor neke tovarne v Moskvi, nato pa na vodilnih mestih v Vrhovnem svetu za narodno gospodarstvo. Nato je bil ponovno direktor tovarne električnega materiala v Moskvi, ki je se danes ena izmed največjih v ZSSR. Leta 1931 je postal Bulganin predsednik moskovskega sovjeta, kasneje pa je bil nekaj časa tudi predsednik sveta komisarjev R SFSR. V letih njegovega županovanja so v ..o/.-:- NIKITA HRUSCEV družini kozaškega častnika. Po gimnazijskih študijah je s 17 leti vstopil v Rdečo armado, kjer je služil kot politkomisar. Leta 1920 je postal član boljševiške partije. Po koncu državljanske vojne je končal tehnično fakulteto in se poročil s partijsko funkcionarko, k: ga je uvedla v Stalinov krog. Leta. 1925 je postal Malenkov Stalinov osebni sekretar. V decembru 1937 je prvič postal član Vrhovnega sovjeta, leta 1939 pa član CK. Kmalu je postal sekretar CK, član orgbiroja in načelnik kadrske-ga odseka. V februarju 1941 je postal kandidat politbiroja, ob začetku vojne pa je bil imenovan za člana obrambnega sveta. Med vojno se je ukvarjal predvsem z organizacijo vojne industrije. Leta 1946 je postal Malenkov član politbiroja, podpredsednik vlade in drugi sekretar CK. Skupno z Zdanovom je bil glavni organizator komin-forma, leta 1952 pa je predložil poročilo CK na 19. kongresu KP ZSSR. Odtlej je veljal za najbolj verjetnega Stalinovega naslednika, medtem ko jr. prej za to veljal Molotov. Po Stalinovi smrti je postal Malenkov 6. marca 1953 mini-strsk.i predsednik; obenem je bil prvi sekretar partije. Na splošno presenečenje je 21. marca 1953 prepustil funkcijo prvega sekretarja Hruščevu. 10. julija 1953 je prebral na zasedanju CK poročilo, ki je obtožilo Berjo. 8. avgusta je v Vrhovnem sovjetu naznanil, da ima ZSSR vodikovo bombo. Na osnovi politike po Stalinovi smrti je veljal Malenkov, (ki je obenem eden izmed najboljših govornikov med sovjetskimi voditelji) za zagovornika zmerne politike na znotrai in na zunaj. Sovjetski zunanji minister je obtožil ZDA, rJa pripravljajo tretjo svetovno vojno in dejal, da je ZSSR pred Ameriko na atomskem področju - Pogoji za avstrijsko mirovno pogodbo * ZSSR želi normalizacijo odnosov z Jugoslavijo - Vprašanje tormoze je kitajska notranja zadeva MOSKVA. 8. — Na današnji popoldanski skupni seji o-beh domov Vrhovnega sovjeta je po potrditvi Bulganma za novega ministrskega predsednika govoril zunanji minister Molotov o mednarodnem položaju. Molotovov govor je bil v glavnem ostrejši, kot so pričakovali. Med drugim je sovjetski zunanji minister dejal, da ZDA zaostajajo za ZSSR na atomskem področju. zlasti glede vodikove bombe. Molotov je začel svoj govor z opisovanjem glavnih značilnosti povojnega političnega položaja in dejal, da se je utrdila razdelitev na dva tabora, ki slonita na dveh različnih sistemih. Druga sve- li- Plogoi e_ v, taki mer "JE« ' Je; meri, da . dvig živ- y?a .ljudstva«1 rda sovict' teta P'smu - . ‘ , W sv°j odst lm Je sp0‘ til,- Vrh0vd? p’ prosi Malen- «tsk*ga S°vjet' 11 a j za tii?n itnem,- predsednika Hib’ kol j L k. “drugega tova-’ Zi,deviv, neKa v držav- vidim‘T10 nadaliu* z«DletJ da se V ’ZVa‘ frriiK. h ‘-. J funk in skrajno ministrske-gativno kanje izkušenj, ■i' v ,,i jr nikoli nisem Pan a,i v upravi, >tvan°ge narodnega go-'eip ,'žoost ?rav . tak° čutim da se v . 'l n-. * ko KP ZSSR Odpotovala iz Vidma delegacija FLRJ za obmejni promet Iz neuradnih virov smo zvedeli, da je jugoslovanska delegacija, ki vodi v Vidmu pogajanja za ureditev obmejnega prometa med Jugoslavijo in Italijo, včeraj začasno odpotovala iz Vidma. Kot je znano, so se pogajanja pričela v začetku decembra in trajajo torej ze okrog dva meseca. GEORGIJ MALENKOV Moskvi zgradili podzemsko železnico. Leta 1938 je postal Bulganin direktor državne banke ZSSR, ki je pod njegovim vodstvom postala eden izmed glavnih činiteljev v sovjetskem gospodarstvu. Ob začetku vojne 1941 je Bulganin s komisarskimi funkcijami prišel v vodstvo armade. Do leta 1943 je bil član vojaškega sveta zahodne fronte in nato član vojaškega sveta druge baltske in prve beloruske fronte. Leta 1944 je bil imenovan za člana državnega komiteja Za obrambo in za namestnika ljudskega komisarja za obrambo. V marcu 1947 je bil imenovan za maršala in obenem postal minister narodne obrambe in podpredsednik ministrskega sveta ZSSR. Ob preustroju vlade v marcu 1949, ko je tudi Molotov nehal biti zunanji minister, je Bulganin izgubil ministrstvo za narodno obrambo j in postal podpredsednik vla- \ de. 15. marca 1953, po Stalinovi smrti, je postal prvi podpredsednik vlade in obenem ponovno obrambni minister. V zadnjem letu je Bulganin potoval v Varšavo (julija 1954) na proslavo desete obletnice poljske ljudske republike ter v Peking (september 1954) na proslavo pete obletnice obsto-ta. LR Kitajske. Skupno s Hru-'ščevom in Mikojanom je takrat obiskal t udi Mandžurijo in razna sibirska področja. Po povratku v Moskvo (30. oktobra 1954) Bulganina v javnem življenju skorat ni bilo opaziti. Clan CK VKP(b) je Bulganin postal leta 1934. član politbiroja pa je od leta 1948. Na splošno je Bulganin veljal za desno roko Molotova. Bulganin je odlikovan z Leninovim redom, z redom Rdeče zastave, z redom Suvorova in Kutuzova, z redom Rdeče zvezde in s številnimi kolajnami. .. . Georgi Maksimilijanovi Malenkov. ki je bil do danes ministrski predsednik ZSSR, jt bil rojen 8. januarja 1902 v O-renburgu (danes Ckalov) v SZ predlaga mednarodno konferenco za razpravljanje o iormoški krizi 7 a predlog je stavil Molotov britanskemu in indijskemu predstavniku v Moskvi - Rezerviranost v Londonu in Vbashingtonu Hammarskjoeldova posvetovan/a - Burma pripravljena sprejeti konferenco v Rangunu - Nadaljuje se evakuacija Tačenskega otočja NEW VORK, 8. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je danes zjutraj sprejel ameriškega predstavnika v OZN Cabota Lodgea, francoskega predstavnika Hoppenota in britanskega predstavnika pi-xona. Domnevajo, da je Hammarskjoeld predstavnike treh zahodnih držav med drugim obvestil o vsebini sporočila, ki ga je dobil od kitajskega ministrskega predsednika Cuenlaja. Predstavnik Velike Britanije je poročal glavnemu tajniku p zadnjih razgovorih med sovjetskim zunanjim ministrom’ Molotovom in britanskim poslanikom v Moskvi. Predsednik Varnostnega sveta Belaunde pa je izjavil, da ni bil sprejet še noben sklep glede morebitnega sklicanja nove seje Varnostnega sveta. V zvezi z razgovorom Molotova z britanskim poslanikom m z indijskim odpravnikom poslov v Moskvi je danes francosko zunanje ministrstvo javilo, da je Molotov predlagal sklicanje mednarodne konference, na kateri naj hi razpravljali o formoski krizi mi. V dobro poučenih krogih v Washingtonu so mnenja, da za ameriško vlado ne bi bila sprejemljiva mednarodna konferenca, kakršno je predlagal Molotov. Mnenia so namreč, da ZDA ne bi pristale na udeležbo na tej konferenci, na katero ne bi bile povabljene tudi formoške oblasti. Pripominja se tudi, da ameriška vlada, ki sicer ni še zavzela dokončnega stališča o tem. nasprotuje konferenci, kakršna je bila v Ženevi, in se poteguje za akcijo v okviru OZN. Toda ni še mogoče vedeti, v kakšni smeri se zadeva razvija, zlasti zaradi britanskega pritiska. Konference naj bi se udeležilo deset držav in sicer: ZDA. Anglija, Francija. Sovjetska zveza. Kitajska, Indija. Burma. CejTon, Pakistan in Indonezija. V poučenih krogih zatrjujejo. da je glavni pogoj, ki ga sovjetska vlada stavlja za sklicanje te konference, umik ameriških sil s Formoze in s področja formoške ožine. V Rangunu je predstavnik burmanske vlade izjavil, da iraško-turški pakt razbijanja pakta kolektivne varnosti Arabske lige. Osnovna koncepcija Nasera je, da Egipt, ki je šele nedavno dobil neodvisnost, ne sme dovoliti, da bi padel pod tujo dominacijo. Med razgovori je bilo nadalje ugotovljeno, da obstajajo možnosti za poglobitev in okrepitev gospodarskih odnosov. V kratkem bo obiskala ‘Jugoslavijo skupina visokih egiptovskih zastopnikov, da bi se seznanila z gospodarskimi pridobitvami Jugoslavije in z možnostmi dajanja gospodarske pomoči Egiptu. Predsednik republike je nadalje ugotovil. da je osnovna linija zunanje politike Jugoslavije. Indije. Burme in Egipta njihova odločnost, upirati *e vsakemu zunanjemu vmešavanju v no- poskus tranje zadeve, vsaki tuji dominaciji in ohranitev nacionalne neodvisnosti. Dedijerov demanti BEOGRAD. 8. — Vladimir Dedijer, ki je sinoči odpotoval na zdravljenje v Slovenijo, je energično demantiral vesti inozemskih agencij in listov, da sta baje on in Dji-las zaprosila za ustanovitev nove socialistične stranke v Jugoslaviji. RIM. 8. — Na občnem zboru Confindustrie, ki se je začel danes, je bila potrjena ostavka dosedanjega predsednika dr. Angela Coste. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. Allighiero Michelli, Konferenca, s katero se stri- bi bila tamkajšnja vlada pri- nja tudi kitajska vlada, se ne bi organizirala v okrilju Združenih narodov. O sovjetskem predlogu je francosko vlado obvestila britanska vlada. Vendar pa so v Foreign Offi-ceu še vedno rezervirani in te vesti neposredno' ne pptf-jujejo. ker se še posvetujejo z ameriško vlado. V ameriškim državnem departmaju odklanjajo sleherni komentar v zvezi s temi vest- Reakcije in komentarji v svetu po vladni spremembi v Moskvi r,ZvAv<1ie dežele posvečajo Hka i1* m* P°re hitrejšem M h bn v eRa gospoda k«par^kej zavedam sv< in r* K hitrejšemu > • «£-'VLeDej ?avadam svo-zš k. n svoje odgovorno- ,P°m ki so kmetijstvu. Sla«*0 bari SC!m namreč imel organizme 'o Sr. ti:, Partijske organi- ha rsPoP^u kmetiiske-tvaiP°kudo ■ Kp ZSSR je i?v,?Sa ln ,p°d vodstvom « n vrsto lzdrlala m zdaj V,'? PadoknVriZ'lh "krepov. t^ij^boknadijo zamudo v Uk^Di fasp?darstvu. Med * 4 krni. ■! očitno tudi re- ^tikov o!!'-:.daVk0V”’ V uradnih krogih se večinoma vzdržujejo vsakega komentarja Adenauer in Bidault trdita, da niso imelt prav tisti, ki so se zavzemali za sestanek z Malenkovom, nemški socialisti pa dolžijo zahodno politiko sokrivde za moskovske dogodke Glavno vprašanje: se bo sovjetska zunanja politika spremenila? tt. vil: m; i i v> ‘t $ p »■■'veVne'|hu“»o,'‘el! *za8r>toviti Vev m *ektn ? ’ da P« fJ*P. fekt, R: mu b0 LONDON, 8. — V vsem svetu je vest o odstopu Malenko-va izzvala veliko presenečenje ter povzročila mnoge komentarje. «Bodočnost je še mračna«, je lakonično izjavil sir Win-ston Churchill V/spodnji zbornici nekemu poslancu, ki ga je vprašal, kdaj misli podati izjavo o dogodku. Churchill osebno proučuje brzojavna poročila britanskega veleposlanika v Moskvi Haytera. Takoj ko se je v Londonu razvedelo o odstopu Malenkova, je Eden zapustil sejo ministrov Com-monwealtha in odšel na posvetovanje k Churchillu. Vest iz Moskve je prišla popolnoma nepričakovano in mnogi opazovalci še nočejo izraziti nobenega obveznega mnenja. Številni londonski poznavalci sovjetskih razmer pa sodijo, da gre za osebno zmago Molotova in predstavnikov stare stalinske politike v okviru borbe, ki že dve leti traja v Kremlju. Novi ministrski predsednik Bulganin je po Molotovu najvažnejši v skupini, o kateri zatrjujejo, da se zbira okrog zunanjega ministra, in je znan, da je bil ves čas privrženec in prijatelj Molotova. Obenem sodijo, da je Malenkov eden izmed najboljših sovjetskih izvedencev za gospodarska vprašanja. Prt-pisujejo mu velike sposobnosti, pa tudi diktatorski in avtoritativen nastop do podreje-— ■>-*, ki mu n’k- Bulganinova kariera je v uP°lnjeval svoin °rifii" Dnnogem potekala vzporedno z »vojo dolž- Molotovovo, zatrjujejo v Lon- n, Za '“J« na <‘*da «slo°i kmetjistva naČelu 'L?.rne"ia noto pro-Kmetijstva in na edino pra-cim veCjega e industrije, ki e. K, V c,Je» o „ niške 4pe. . 1 J " O niPfTmnL 1 r njegovih ‘zjavah »Toda ., ®3e !4VI^° 'aži Aled nami j udstva ■ in‘*rese ......... In1?*, cr»’n komunistične nar’ ^°muVnini fdstopn- »Toda ti* leni, Sp _ sovjetski dr-<- *- • .se ne bomo ozirali m te klevete. Vsa! naj postavi a in . domovine, želi na donu. in opozarjajo, da je bil prijatelj Zdanova in da je z njim podpiral Molotovovo trdo politiko v letih 1947 1948. Ko se je blokada Berlina ponesrečila in je napadalni nastop kominforma proti Jugoslaviji doživel neuspeh, sta Molotov in Bulganin leta 1949 začasno prišla v ozadje. Mnogi londonski opazovalci sodijo, da je Molotov zdaj najmočnejši mož v ZSSR, da pa ni hotel uradno prevzeti funkcije predsednika vlade, da bi imel bolj proste roke v zunanji politiki. Zaradi tega sodijo nekateri, da bo sovjetska politika postala spet mani elastična. Nadalje zatrjujejo v Londonu, da je Molotov nedvomno državniško najbolj izkušen sovjetski vditelj: bil je dolga leta pred svetovno vojno predsednik vlade, pozna dobro gospodarska vprašanja in je kot redko kdo doma v svetovni politiki. Kar se državniških izkušenj tiče. mu je med svetovnimi državniki enak le .e Churchill. Nekateri politični izvedenci sodijo nadalje, da je Molotov edini nad sovjetskiimi voditelji, ki lahko po izkušnjah, ugledu in osebnosti tekmuje z Maocz'.ungom; kar da utegne prav tako biti eden izmed razlogov za spremembe v svojetski vladi. V krogih OZN kažejo v pričakovanju podrobnejših obvestil precejšnjo rezerviranost. Nekatere delegacije tolmačim odstop Malenkova kot znak za hude notranje težave v ZSSR. V glavnem pa prevladuje mnenje, da se sovjetska zunanja politika v splošnem ne bo mnogo spremenila. Iz Washingtoria poročajo, da so predsednika Eisenhowerja obvestili o dostopu Malenkova. še preden je zjutraj odšel v urad in da ga odslej stalno obveščajo o razvoju položaja. Uradnih komentarjev v Wa-shingtonu še ni, v vladnih krogih pa izražajo dvom, da razlogi, ki jih je Malenkov navedel v svojem pismu Vrhovnemu sovjetu, odgovarja«-, dejanskemu ozadju njegovega padca. Obenem ugotavljajo, du je Malenkov odstopil prav v času. ko so se množili znaki da namerava ZSSR voditi miroljubnejšo politiko. Predsednik Eisenhovver je popoldne z republikanskimi voditelji kongresa proučeval položaj. Kot so izjavili udeleženi parlamentarci, so na sestanku samo na splošno pre- (Nadaljevanje na 4. strani) pravljena pristati, da se mednarodna konferenca za ureditev formoškega vprašanja sestane v Rangu-nu. Dodal pa je. da do sedaj ni bilo pri burmanski vladi nobenega posredovanja v tem smislu. »Burma je dejal, vedno želi služiti stvari miru in bi zaradi tega z naklonjenostjo sprejela izbiro Ra-nguma za sedež 'konference o Formozi » Medtem pa javljajo, iz Wa-shi-ngtona, da se je končala evaikuaciia civilistov s severnega dela otoka Tačen. Zadnjo sku-omo so vkrcali danes zjutraj na ameriške in kuo-m-intanške ladje. Evakpaciia ostalih civilistov se bo nadaljevala ponoči. Predstavnik civilne uprave Tacenskih otokov je izjavil tisku, da je 18.512 prebivalcev tamkajšnjih otokov sklenilo odpotovati na Formozo. Evakuacija se bo zaključila v kakih desetih dneh. Sledila bo nato evakuacija vojaštva. Visoki funkcionar ameriškega obrambnega departmaja je danes izjavil, da bodo ame-I riška lovska letala, ki ščitijo ; evakuacijo Tačenskega otočja ! če jih bodo kitajska letala napadla, lahko odgovorila z ognjem in zasledovala kitajska letala tudi nad kitajsko celino. Ta navodila pa se ne nanašajo na bombna letala. Pekinški list «Ljudški dnevnik« obtožuje danes ZDA, d so začele evakuacijo skega otočja kot, pretvezo za invazijo ostalih otokov ob kitajski obali. ((ZDA. pravi list, se ne zadovoljujejo z okupacijo Formoze in iščejo izgovor. d« bi razširile svoj napad na Kitajsko.« REŠEVANJE FRANCOSKE VLADNE KRIZE SOCIALISTI ODMIAIO SODEMU S PimVEU Odmev v Jugoslaviji BEOGRAD. 8. — Jutrišnje jugoslovansko časopisje prinaša obširna poročila agencije «Tanjug» in ostalih agencij o današnji seji Vrhovnega sovjeta o ostavki Malenkova in o imenovanju Bulganina za predsednika sovjci-ske s ade. Poleg tega beleži časopisje reakcijo v VVashing-tonu, Londonu, na Dunaju, v Bonnu, Parizu itd. brez lastnih komentarjev. mo o vtisih razgovora z Itaserom Z GALEBA. 8. — Jugoslovanska eskadra, ki je odplula v Jonsko morje, je nocoj o polnoči plula južno od rta Ma-tapan na Peloponezu. Danes predpoldne je predsednik republike v razgovoru z jugoslovanskimi novinarji govoril o svojih vtisih s sestanka s predsednikom egiptovske vlade Naserom. Izjavil je, da ima vtis. da gleda premier Naser zeio realistično na notranji razvoj Egipta, na položaj na Bližnjem vzhodu in v svetu sploh. Jugoslovanski in egiptovski državniki so u-gotovili enakost pogledov o mednarodnih vprašanjih in sličnost stališča do politike blokov. Premier Naser je v razgovorih pojasnil, da so Egipt in arabske države proti politiki blokov in da smatrajo PARIZ. 8. — Antoine Pmay I je danes nadaljeval posveto- j vanja za sestavo nove vlade. Najprej je imel daljši razgovor z bivšim vladnim predsednikom Rene Mayerjem. Pozneje sta se. z njim razgo-varjala dva generalna guvernerja v Alžiru; dosedanji guverner Leonara :n novi guverner jacques Soustelle. Haz-govarjal se je tudi z. generalnim rezidentom v Maroku La-costeom, jutri pa bo sprejel generalnega rezidenta v Tuniziji generala De La Tour. Jutranja posvetovanja je Pi-nay zaključil z razgovorom s tunizijskim ministrskim predsednikom Ben Amarom. Popoldne je sprejel predstavnike parlamentarnih skupin. med katerimi je bil voditelj socialistične skupine Christian Pineau. kateremu je ponudil več ministrstev v svoji vladi. Toda Pineau je to odklonil. Po razgovoru s Pinayem je izjavil, da «je skrajno težko, preveč težko za 10^ sociali-stičnih poslancev vstopiti v vlado, ki jo Pinay skuša sestaviti« , , . Pineau je izjavil, da je Pi-nay ponudil socialistom več ministrstev, «toda, je dodal, naša stranka je podpirala TaV-cn- I Mendes-Francea in bi bilo ze-lo težko menjati zadržanje bodisi do dežele kakor tudi do naših volivcev in kar se tiče notranje politike«. Pinav se je pozneje sestal tudi š predstavnikom MRP Lecourtom. po mnenju opazovalcev se demokristjani obotavljajo sodelovati v novi vladi brez socialistov. Pri Pinayu se je oglasila tudi golist.ična delegacija, ki jo je vodil Rajmond Tribou-iet ' ki ie izjavil, da sedanja francoska kriza dokazuje, da francoska ustava lahko deluje samo če se revidira. Dodal je. da niti boljši možje, kakor Mendes-France, niso u-speli doseči, da bi ustava delovala. Nocoj je pinay izjavil, da se bo v petek predstavil narodni skupščini, naj bo odgovor političnih skupin kakršen koli. To izjavo je podal, ko je zaključil današnje razgovore. Poudari! je, da ni še predlagal «sode!ovanja nikogar« in da bo nova vlada sestavljena šele tedaj, ko bodo politične skupine odgovorile. Do sedaj je pinay dobil u-goden odgovor radikalne skupine, medtem ko pričakuje odgovor demokristjanov (MRP) za jutri opold,ne. Pinayev uspeh je jiredvsem odvisen od demokristjanov, ki se še vedno obotavljajo. Toda politični opazovalci so mnenja, da bodo konec koncev Pinaya podprli, zato da ne zgubijo 130 glasov, ki jih Pinay nadzoruje v skupščini, v primeru, da bi moral vlado sestavljati kak demokristjan. Ce bi pinay ne uspel, je najbolj verjetno, da bo predsednik poveril mandat demokristjanu Pflimlinu. tovna vojna, je dejal Molotov, je pripeljala do ustanovitve ((demokratičnega tabora« z ZSSR in. Kitajsko na čelu; temu taboru pripada polovica evropskega in azijskega prebivalstva. Dejal je, da so tudi druge države, Ki so napravile prvi korak k socializmu: gre za države, ki so se osvobodile imperialističnega nadzorstva. Pri tem je zlasti opozoril na Indijo in Indonezijo in dejal, da ima Indija važno vlogo pri ohranjevanju miru in varnosti. Molotov je ostro kritiziral ameriško politiko in dejal, da bi ZDA še vedno želele obnoviti kapitalizem v državah, ki so na poti v socializem. Poudaril je miroljubni značaj sovjetske zunanje politike in napadal «napadalno politiko imperialističnih držav«, zlasti ZDA, katere glavni namen je pripravljanje tretje svetovne vojne. . . Sovjetski zunanji minister je sporočil, da se vodijo posvetovanja med osmimi državami, ki so se udeležile moskovske konference, za sklenitev skupne pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči, in napovedal, da bo ustanovljeno skupno vojaško poveljstvo _ osmih držav, če bodo pariški sporazumi ratificirani. Molotov je omenil tudi lansko berlinsko konferenco m dejal, da je v njej mogoče videti začetek morebitnega zbližanja med velesilami. Poudaril je rezultate ženevske konference, ki je obnovila mir v Indokini kljub ameriškemu nasprotovanju. Glede položaja v Evropi je Molotov dejal, da so sovjetske oborožene sile. enako kot sovjetsko ljudstvo, v bistvu miroljubne, da pa so ((Odločene do konca braniti pridobitve socializma«. Ce so v preteklosti napadalci vedno dobili naulk, ki s° Sa zaslužil:, morajo zdaj bolj kot kdajkoli pomisliti na povečano moc ZSSR; vedeti morajo, da j« v sovjetski v-ojski na vsakih sto mož 77 članov partije ali Komsomola. «Očitno je, da v sedanjem položaju ZSSR, enako kot vse miroljubne države. ne bo mogla ostati prekrižanih rok. temveč bo pod-vzela potrebne ukrepe, da zavaruje svojo varnost in mir v Evropi.« je dejal Molotov. Nato je Molotov podal tri predloge za i ešitev avstrijskega vprašanja. Predvsem, je dejal, ni mogoče rešiti tega vprašanja brez upoštevanja nemškega vprašanja; trebi je najti rešitev, ki bo odstranila vsako možnost «An-schlussa«, kar zahteva koordinirane ukrepe treh velesil. Drugič ne sme Avstrija stopiti v nobeno koalicijo in ne sme dovoliti navzočnosti tujih čet ali oporišč ng svojem ozemlju. Tretjič je nujno, da se sestane konferenca štirih velikih, ki bo proučila nemško in avstrijsko vprašanje. O atomskem vprašanju je Molotov še dejal, da je ZSSR že predlagala ZDA sprejem skupne obveznosti, da atomska bomba ne bo uporablie-na; dejal je. da bi obe državi morali nadaljevati s tek-; movanjem na atomskem pod- VJACESLAV MOLOTOV ročju, toda samo glede uporabe atomske energije v miroljubne namene, Nato je Molotov prikazal odnose med ZSSR in raznimi državami. Glede Nemčije poudaril stališče iz zadnje sovjetske izjave in se enkrat ostro nastopil proti pariškim sporazumom. Glede odnosov z ZDA je dejal, da je izboljšanje mogoče, toda samo s pogojem, da ga tudi am-riška vlada iskreno želi. Izboljšanje odnosov s Francijo in Anglijo je naletelo na oviro pariških sporazumov. Izrazil je zadovoljstvo nad izboljšanjem odnosov s Finsko in Norveško in kritiziral politiko turške vlade, ker dovoljuje vzpostavljanje ameriških oporišč na svojem ozemlju. Zadovoljstvo je izrazil tudi spričo razvoja odnosov z Indijo, Burmo in Indonezijo. Glede Japonske pričakuje ZSSR pozitivne rezultate svoje pobude, naj se vzpostavijo diplomatski stiki. O Jugoslaviji je Molotov o-menil. da sovjetska vlada želj normalizacijo odnosov, da pa še ni bilo storjeno vse. da bi i-bilo to doseženo, in da je to v vel tki meri odvisno od sovjetske vlade, «Mi», je dejal Molotov, težimo k miru in mednarodni varnosti in smo torej prepričani, da bo izboljšanje odnosov med našima dvema deželama odgovarjala interesom obeh držav«. Dejal je tudi. da se ZSSR ne namerava vmešavati v jugoslovanske notranje zadeve. Molotov je omenil «izredno bratske odnose« med ZSSR in azijskimi ljudskimi demokracijami (Kitaiska. Mongolija. Severna Koreja. Severni Vietnam) in tesno sodelovanje med ZSSR in vzhodnoevropskimi državami. Nato je Molotov zvrnil na ameriške voditelje odgovornost za «vojni histerizem« in ((atomsko histerijo« v ZDA. Omenil je tudi Formozo in dejal. da je «v zgodovini imperialistične nariadalnosti težko najti boli nesrečne dogodke«. Izjavil je, da je Formoza nedvomno kitajsko ozemlje, kar potrjujejo tudi kairski in potsdamski sklepi in dokument o japonski kapitulaciji. Pi sovjetskem stališču je vprašanje Formoze kitajska notranja zadeva, ameriško ravnanje p.i je napad, ki bi ga morala OZN obsoditi. Dve zaključni poročili o konferenci Commonwealtha Glede Formoze pravi poročilo, da je potrebno izogibati se incidentom, ker se iščejo sredstva za mirno rešitev - Drugo poročilo pa med drw gim poudarja «ogromno nadmoč zahodnih sil na področju jedrne sile> LONDON, 8. — Konferen- ca ministrov Commomvealtha se je sestala danes zjutraj na plenarni seji, na kateri so nadaljevali razpravljanje o Formozi in o mednarodnem položaju. Popoldne so imeli ministri novo sejo, Ob zaključku konference so objavili dve poročili. Prvo izjavlja, da «so viade držav članic Commonsvealtha odločene napraviti vse, kar je v njihovi moči, za zmanjšanje mednarodne napetosti. »Njihov namen, dodaja poročilo, je ne samo napraviti konec vsem odkritim sovražnostim, pač pa tudi ustvarjati pogo-le, v katerih se bo lahko razvil in obrodil sadove stvaren mir, tako aa bodo vsi narodi lahko uživali svobodo in blaginjo«. Kar se tiče formoške krize, so ministrski predsedniki »izrekli soglasno prepričanje, da je potrebno preprečiti sleherni incident, ko se iščejo sredstva za mirno rešitev. Ministri gojijo upanje, da bodo privatni in osebni razgovori, ki so jih imeli med konferenco, podlaga za bodoče razgovore med njimi in tudi z drugimi državami, ki so ne' posredno prizadete, in za razvoj njihove politike o tem vprašanju«. , . Ministrski predsedniki ponovno izjavljajo, da ne bodo njihove države nikoli udeležene pri napadu. Njihovo tipanje je, da se bodo tedaj, «ko bodo vsi narodi sveta razumeli neizmerno nesrečo, ki bi jo povzročila sv.etovna voj- na, vse države izogibale nasilju in bodo izorale mirna sredstva za rešitev svojih sporov«. «Uničevalna moč novega orožja nalaga, da prevlada zdrav razum in da »e prepreči vojna«. Poročilo izjavlja nato/da »so vlade Com-monwealtha že posvetile mnogo časa za izdelavo praktičnih načrtov o razorožitvi«. Ce bi prišlo glede tega do mednarodnega sporazuma, »bi bilo mogoče posvetiti vedno večje vire, ki jih nudi atomska sila, v korist človeštva«. »Države Commonvvealtha, dodaja poročilo, so zadovoljne s pefspektivami za tesno sodelovanje z Združenim kraljestvom za razvoj industrijske uporabe atomske sile«. Poročilo poudarja nato, da predstavlja Commonvvealth četrtino svetovnega prebivalstva z različnimi plemeni in verami, in dodaja: «Države Commomvealtha nimajo egoističnih ciljev. Na noben način ne težijo za tem, da bi se razširile in se bodo vedno u-prle napadu«, «Sporazumno z vsemi tistimi, ki se strinjajo z njihovimi ideali, so odločene napraviti, kar je mogoče, v obrambo stvari miru na vsem svetu«. Drugo poročilo pa se nanaša na ((regionalno obrambo«-Dokument pravi med drugim: »Ogromna nadmoč zahodnih sil na področju jedrnega o-rožja nudi sedaj naj učinkovitejše zagotovilo, da svetovnega miru ne bo motilo nobeno namerno napadalno dejanje«. »Svetovna vojna se .lahko prepreči, dodaja poročilo, če sj svobodne države odločene imeti na razpolago dovolj močne sile, da odvzamejo pogum slehernemu napadalcu«. Poročilo se takoie nadaljuje: «Predstavmki Commomveal-tha, ki so se udeležili razprave, posvečene obrambi, gledajo z naklonjenostjo u-krepe za povečanje obrambne sile NATO s prispevanjem Zahodne Nemčije«, Kar se tiče vprašanj obrambe Srednjega vzhoda, pravi poročilo, da «so se prizadeti ministrski predsedniki po proučitvi zadnjih dogodkov sporazumeli, da bodo upoštevali nov način načrtov s tega področja«. Kar se tiče Jugozahodne A-zije, omenja poročilo razgovore o načrtih za pomot;, državam tega področja, da se uprejo napadu in da okrepijo svojo notranjo varnost«. «Varnost Malaje je za Veliko Britanijo, Avstralijo in Novo Zelandijo prvenstven« važnosti« pojasnjuje poročilo, ki dodaja, da so minist -ski predsedniki teh treh držav mnenja, da bo po londonskih razgovorih laže pripraviti skupne načrte in z večjim uspehom razpravljati o teh vprašanjih z ostalimi državami podpisnicami ma-nilskega pakta. Poročilo izjavlja končno, da «so prizadete države, članice Commomvealtha, uvidele potrebo po tesnejši združitvi t ZDA pn vseh ukrepih, ki s« tičejo obrambe«. kpomimmki «>.\kvi Na današnji dan *o lota 1921 italijanski šovinisti požgali u-redništvo in tiskarno »Dela* in «Lavoratora». Danes, SREDA 9, februarja Apolonija, Dobrlffl , Sonce vzide ob 7.18 in 17.21. Dolžina dneva 10.03. UfE vzide ob 20.28 in zatone ob Jutri, ČETRTEK 10. februafJ* Skolastika, Zvonimir H „ operaciji Trevisan“... Pred dnevi je ves tržaški tisk zabeležil vest tržaške kvesture o aretaciji oseb, ki naj bi bile krive umora zlatarja Trevisana, njegove zaročenke in služkinje pri Sv. Jerneju v Miljskih kribih. Zadeva je stara in sega v daljno leto 194 6. Takratna preiskava ni rodila uspeha. Ze samo to dejstvo pa je dalo Alessijevemu sil Picco-lo» in videmskemu sMessag-geru Venetu» povod, da že vse dni sem vodita strupeno politično gonjo proti političnemu gibanju, ki je bilo takrat najmočnejše na Tržaškem ozemlju in ki je v okviru SIAU oz. UAIS združevalo vse resnično napredne in antifašistične italijanske in slovenske, prebivalce na Tržaškem. Pri tem se omenjena lista še posebno opirata na trditev, da je bil sedaj obtoženi Braini takrat in tudi pozneje vodja ljudskega doma v Camporah in da so tudi ostali obtoženci iz kroga ljudi, ki so zahajali v omenjeni dom. Popolnoma naravno je, da prepuščamo razsodbo v takih primerih sodišču, od katerega pa seveda zahtevamo samo skrupulozno in nepristransko ugotovitev resnice in pravično razsodbo. Tega ne zahtevamo samo v tem primeru, ampak smo zahtevali vedno in v vseh primerih, tudi v tistih, ko sta predvsem oba omenjena lista zakrknjeno molčala. Naj navedemo le primer zločinca Ucropine ki je sredi belega dneva v središču mesta z brzostrelko streljal na skupino otrok na dvorišču kulturnega krožka v Ul. O-spedale Militare in ubil malo Vrabčevo; dalje primere zahrbtnih umorov delavca Plača in antifašista Ravnikarja, Planinška in dr.; dalje vrsto terorističnih bombnih napadov na manifestante v prvomajskih povorkah, na razne slovenske in antifašistične kulturne krožke in sedeže itd. itd. V vseh teh primerih in še neštetih drugih, ko so kriminalci očitno izhajali iz političnih krogov, katerih glasnika sta bila neposredno ali posredno, ali Pic-colo» oz. njegov prednik ((Giornale di Triestev ali pa eMessaggero Venetov, obe ti glasili ne le da nista teh kriminalnih dejanj obsojali, pač pa sta jih zamolčevali ali pisali o njih na način, ki je bil prej opravičilo kot obsodba. In kaj naj rečemo o nekaznovanih zločinih fašističnih zločincev, pripadnikov «brigate nerea in dr., ki so ostali nekaznovani, čeprav so počenjali nad ljudstvom, ki se je borilo za svobodo, najhujša grozodejstva vse od kapitulacije Italije, do osvoboditve leta 1945 in še prej?! O lem so uredniki obeh listov seveda vedno le molčali, če vse to niso celo indirektno opravičevali. Saj si je mPiccolov svoj sedanji na-ziv nadel pred kratkim prav v znaku podobne tradicije! Ali naj citiramo, kaj vse je ta list pisal prav v omenjeni dobi, ko je fašistične in nacistične zločine odkrito zagovarjal? Ali naj spomnimo tudi na zelo zelo negutivno mnenje ljudstva o pokojniku, ki je bil vse drugo prej kot pa njegovi protinacifasi-stični borbi naklonjen? Na vse to nismo spomnili zato, da bi danes, v sedanjih razmerah pri nas, oživljali preteklost, pač pa zato, da spomnimo oba omenjena lista v zvezi z njunim političnim špeuuliranjem v primeru eoperacije Trevisana, da je istovetenje morebitnih kriminalnih dejanj z določenimi političnimi gibanji absurd, v konkretnih primerih — kot je ta z zadevo Trevisan — pa poskus razpihovanja nizkotnih čustev političnega, nazorskega in tudi nacionalnega sovraštva po jušističnem vzoru. Mislimo, da je preteklost dovolj otipljivo pokazala, kako usodne so posledice take politike in upali smo, da je vsaj po zadnjem razvoju dogodkov nastopil čas, ko se bodo take tendence dokončno umaknile iskrenemu pn-zadevunju za pomirjenje in plodno sožitje. Vendar nas gonja v listih ali Ptccolo* in aMessaggeroa v zvezi z obnovo zadeve Trevisan o-pozarjg, da so še določeni krogi in ljudje, ki nimajo namena hoditi po novih poteh m ki so se odločili tudi dobronamernim postavljati ovire. Trdno smo prepričani, da so ti v veliki manjšini. Prepričani pa smo tudi, da je ta manjšina lahko nevarna, če večina ne bo budna in če ne bo vsak poskus oživljanja politične in nacionalne mrž-nje v kali zatrla, kar od nje tudi upravičeno pričakujemo. To načelo bi moralo voditi tudi odgovorne oblastne organe pri njihovem ravnanju. Proučevanje vprašanja izseljevanja iz Trsta Vladni generalni komisar dr, Palamara je sprejel danes g. Vincenta Greenhalgha, svetnika avstralskega poslaništva v Rimu in načelnika izseljeniške službe, skupno z g. An-thonyjem Clavnom, načelnikom izvršnega britanskega odseka Medvladnega Odbora za evropsko izseljevanje iz Ženeve. Na sestanku so podrobno proučevali problem izseljevanja iz Trsta na avstralsko celino, tudi v odnosu na nabiranje tržaške delovne sile. Ob tej priložnosti so dalje proučili možnost uporabljanja tržaškega pristanišča za vkrcavanje izseljencev iz drugih držav za Avstralijo, posebno iz Avstrije, V OKVIRU „ ZAKONA O POOBLASTILIH €€ Še pred poviškom plač so privili davčni vijak Nižje skupine nameščencev, Ki so v večini, bodo dobile le majhno vsoto zaostankov V ofcviru «za>kona o pooblastilih« so pretekli mesec končno le določili nove poviške plač državnih nameščencev. Ti poviški še ne bodo za sedaj vključeni v plačo, marveč jih bodo dajali v obliki mesečnega dodatka. Razen tega pa bodo plačali nameščencem tudi zaostanke, ker so jim priznali te poviške tudi vzvratno od l. januarja 1954. Zaostanke bi jim morali plačati do 10. t. m., sedaj pa so odložili izplačilo do 20., češ da še niso mogli izračunati, koliko vsakomur pripada. Sindikati so namreč nasprotovali, da bi državnim nameščencem odtrgali prispevke na zvišane plače njihovemu zavarovalnemu zavodu (Enpas) v enem obroku in zahtevale, naj se odtegljaji porazdele na 6 obrokov. To naj bi bil vzrok za zakasnitev izplačila zaostankov., ker je vlada sprejela to zahtevo _ sindikatov. Kot je znano, znašajo obljubljeni poviški po 5.000 lir na mesec za najnižjo_ kategorijo sorazmerno več za ostale kategorije. Pri tem pa je treba še upoštevati, da so nameščencem že dali lani predujme na bodoče poviške tako da jim bo od zaostankov ostalo le bolj malo. ((Svobodni sindikati* so v glavnem zadovoljni z novimi poviški, medtem ko je CGIL večkrat izrazila svoje nezadovoljstvo. Tako je na primer kritizirala kriterije pri zvišanju plač nižjim in srednjim kategorijam ter zahtevala, naj se zvišajo plače tudi uslužbencem krajevnih ustanov, bolnišnic itd. podprla pa je tudi nameščence financ, dr-žavnega zaklada, carin itd., ki jim hočejo všteti v nove poviške skoraj vse posebne prejemke (diritti casuati), kar je izzvalo med temi uslužbenci veliko nezadovoljstvo ter so zato tudi sklenili. da bodo stavkali. Toda tudi v tem primeru je CISL (demokrščan-ski sindikat) odtegnila svojo solidarnost. V zvezi s poviški so bile tudi že objavljene nove razpredelnice plač. Za skupino A, stopnjo III bo nova plača znašala 186.248 lir na mesec, za XIII stopnjo skupine C pa 84.976 lir na mesec. Najmanj dobe služitelji, in sicer 31.607 lir, medtem ko dobe navadni sluge 33.810 lir na mesec. Navedli smo le nekaj primerov, ki kažejo kako nizki so prejemki najnižje skupine. Te vsote iz razpredelnice, ki vsebuje kar 27 skupin in stopenj, pa veljajo za mesta z manj kot 600.000 prebivalci, ker so v večjih mestih plače nekoliko višje. V te plače so všteti osnovna plača, draginj-ska doklada, funkcijska doklada, dnevna nagrada za navzočnost v službi, zadnji povišek in 1 dvanajstinka 13. plače. Seveda so to začetne plače brez periodičnih poviškov in za samce, ker dobe poročeni posebne doklade. Z delnim poenotenjem plač se bodo plače 1. julija 1956 ne- koliko izboljšale, kakor se bo izboljšal tudi odstotek za izredno delo. Pred dnevi je neka agencija tudi izračunala, koliko zaostankov naj bi dobili državni nameščenci v Trstu za preteklih 13 mesecev. Nameščenci I. stopnje naj bi dobili 375.297 lir zaostankov, II. stopnje 391.205 lir, III. 403.766 lir, IV. 314.001, V. 246.450, VI. 196.108, VII. 119.057, VIII. 66.405, IX, 40.253, X. stopnje skupi-ne A in B 33.855, X. C 40.355, XI. 32.425. XII. 35.824. XIII. 37.692. Od 33.000 do 39.000 bi dobile tudi razne skupine slug in kurirjev. Iz tega je torej razvodno, da bodo dobile nižje skupine nameščencev le majhno vsoto zaostankov, s katerimi si pač ne bodo mogli mnogo «popraviti kosti*, seveda so bili tu državni uslužbenci vsaj do sedaj na boljšem, ker so prejemali izredno doklado, ki jim sicer še ni bila ukinjena, ki pa bo vsekakor kmalu prenehala.1 Nedvomno se bo položaj državnih nameščencev vsaj nekoliko izboljšal, toda še preden so dobili nove poviške. že so morali ostali državljani - davkoplačevalci občutiti na svoji koži še močnejši pritisk davčnega vijaka, ki pa je prizadel tudi same nameščence. V DVORANI V UL. MONTECCHI Dramski večeri p. d. Garibaldi. 16.00: «Zenska, tero so se pulili«. R* GLASBENA MATICA v TRSTU priredi danes 9. februarja 1955 ob 20.30 uri v AVDITORIJU solistični koncert Sodelujejo; Jelka Brajša - sopran Zvonko Pomykalo - čelo Vlado Seljan - klavir SPORED: Vivaldi: Arija. - Mozart; Arija iz opere ((Čarobna piščal*. - Corelli: Ada-gio. - Vandini: Sonata za čelo in klavir. - Vilhar; Nezakonska mati. - Zajc: Vir. - Brahms; Sonata v e-molu za čelo in klavir: allegro non troppo, alle-gretto quasi minuetto, allegro. ODMOR. Matz: Elegija in humoreska za čelo in klavir. -Matetič-Ronjgov: «Drago mi konja kuje*. iTarao doli puli mora*. «Pod učkun* (Istrske narodne za sopran). - Zlatic: »Star me je prosi ja* (Istrska narodna za sopran). Bombardelli: «Tri noni-ce» (Istrska narodna za sopran). - Chopin: Nokturno. - Goens: Scherzo za čelo in klavir. Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15 danes od 11. do 13. in od 16. do 20. ure. Vabila se dobijo tudi v Barkovljah v drogeriji Sajmer, pri Sv. Ivanu v tobakarni Prosen ter na Opčinah v pekarni Čok. VČERAJ KMALU PO POLDNEVU V TRŽAŠKEM ARZENALU Strašna smrt mladega delavca ki ga je žerjav stisnil ob steno V znak žalosti in protesta so delavci in uradniki zapustili delovna me* sta ■ Baje uvedena preiskava, ki naj ugotovi morebitnega krivca nesreče Štirje upravni odloki generalnega komisarja Vladni generalni komisar je izda*! nadaljnje 4 odloke, ki do-do objavljeni v celotnem oe*>e-oilu skupno i ukrepi ita-lijan&ke vlade, na katere se nanašajo, v prrhodnji številki Uradnega vestnika. Odloki bodo stopili v veljavo na dan njihove objave in zadevajo sledečo tvarino: Instalacija in obratovanje o-sebnih in tovornih dvigal v zasebnem obratu. — Na Tržaško ozemlje še raztegneta z, o. št. 600 z dne Ji. 8. 1945, ki vsebuje predpis o instalaciji, gradnji, v/Cii zevan ju in obratovanju oseb, njh in tovornih dvigal v zasebnem obratu, ter kasnejši odlok predsednika republike št. 1767 z dne 24. 12. 1951, ki odobruje tozadevni izvršni pravilnik. Povračilo stroškov za bolniško oskrbo, za pomoč in za socialno skibstvo, — Razveljavi se ukaz ZVU St 91 7 dne 24. 8. 1954 \n raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 251 z dne 26. 4. 1954, ki vsebuje nekatere .spremembe glede zak predpisov, ki urejajo to področje. Predpisi glede uslužbencev, ki so bili preganjani iz rasnih razlogov in zopet sprejeti v službo. — Razveljavi se čt. VII splošnega ukaza ZVU št. 44 z dne 11. 2 1946, ki je vseboval pogoje za zopetni sprejem uslužbencev, ki so bili odpuščeni iz rasnih razlogov, v službo; odreja se, da se morajo glede leh uslužbencev uporabiti predpisi splošnega ukaza ZVU št. 60 z dne 27. 5. 1946 s kasnejšimi spre- membami, s katerimi se odreja ra/.vtl javljeuje določenih privilegijev fašističnega značaja, ki zr.devajo napredovanje u.slu'brucev javnih uprav, in revizja napredovanja ihluzbemev javnih uprav, ki so bdi odpuščeni alt Včeraj kmalu po opoldnevu so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 28-letnega delavca Renata Gelsominija iz Ul. Madonnina, kateremu so zdravniki ugotovili zmečkanje gornjega dela prsnega koša z izredno hudimi notranjimi poškodbami. Takoj po prevozu v bolnišnico je Gelsomini, ne da bi se prej zavedel, podlegel poškodbam. Njegov delovni tovariš, ki ga je spremljal v bolnišnico, je pojasnil, da je Gelsomini postal žrtev nesreče na delu v Tržaškem arzenalu. Preiskava, ki še ni končana, je ugotovila, da je Gelsominija stisnil žerjav. Z ladje, ki je zasidrana na pomolu Tržaškega arzenala, so namreč prav tedaj razkladali dele velikih motorjev in jih polagali na Ha P°leg tračnic žerjava. V enega izmed teh strojev je stopil Gelsomini, k' je imel nalogo pregledati in tudi očistiti ogromne bate v notranjosti. Ko je svojo nalogo opravil in je zopet stopil na prosto, je mimo izhoda prav v tistem trenutku privozil žerjav, čigar prečni del je nesrečnega delavca stisnil ob steno in mu zmečkal prsni koš. Vest o hudi nesreči se je bliskovito razširila po vsem Arzenalu in so bodisi delavci bodisi uradniki okoli 13.30 zapustili delo v znak žalosti, kot tudi v znak protesta, kajti po govoricah sodeč, je bil stroj postavljen na nevarnem prostoru. tako da delavec ni bil dovolj zaščiten pred nevarnostjo. V tej zvezi pravijo, da so zaradi tega uvedli preiskavo, ki naj ugotovi morebitnega krivca. padel, pri čemer si je zlomil piščal in gleženj leve noge. Včeraj je na ortopedskem oddelku 86-letni upokojenec Pietro Oveglia iz Drevoreda Sonnino podlegel poškodbam, ki si jih je prizadejal 1. t.m. v lastnem stanovanju. Možakar je namreč v trenutku, ko je stopil s postelje, nerodno Zopet simulacija roparskega napada Kakor kaže, je simuliranje roparskega napada postalo že modna bolezen. Ze več oseb je v zadnjih tednih končalo v zaporu v pričakovanju procesa in tem sledijo sedaj tudi drugi, ki se nočejo spametovati. Tokrat je padel tudi 52-letni Giovanni Gardossi iz Ul. Koštalunga, ki je v noči med 5 in 6. febr. izpovedal svoji ženi da je postal žrtev roparskega napada. Slednja je o zadevi obvestila policijo in ko so agenti zaslišali še pijanega Gardossija, so prišli do prepričanja, da gre ponovno za simuliranje. Možakar je namreč pojasnil, da so ga trije neznanci tudi pretepli in mu odnesli listnico z 18.000 lirami, medtem ko mu v bolnišnici niso ugotovili nobenih poškodb, medtem ko so pri možu našli listnico s 3 ali 400 lirami. Možakar je na vprašanja preiskovalnih organov odgovarjal da se ne spominja ničesar vendar je večkrat padel tudi v protislovja, zaradi česar so agenti zadevo natančno proučili in ugotovili,^ da je bil Gardossi tistega večera v družbi lahkoživke Marije F., s katero je prebil dobro uro in nato odšel. Razočaran nad žensko je odšei v znano gostilno »AUa Giotta* v Cava-no. kjer si je našel drugo žensko. Seveda, tako je trdil, se ni ničesar spominjal. Policija je zaslišala tudi Marijo F., vendar je ta spočetka zanikala, da bi bila skupaj z Gardossijem. Toda kaj kmalu so jo agenti zasačili na laži kajti v njeni sobi so našli Gardossijev pulover in ovrnt-no ruto. ki ju je možakar v svoji pijanosti verjetno pozabil. Policiji pa ni uspelo ugo- toviti, koliko denarja je imel možakar pri sebi, kajti on je prijavil izginotje 18.000, medtem ko je njegova žena izjn-vila, da je imel v listnici 10 tisoč lir. Zaenkrat so možakarja poslali v zapor in ga prijavili pod obtožbo simuliranja roparskega napada, medtem ko so Marijo F. prijavili sodišču pod sumom tatvine. Možno je namreč, vsaj tako mislijo preiskovalni organi, da je lahkoživka ukradla _ svojemu pijanemu gostu večji del denarja. Sestanek Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča, da bo v petek 11. t. m. ob 20, uri v Preslovi dvorani v Bazovici sestanek Kmečke zveze. Tajništvo Kmečke zveze vabi vse svoje člane na kmetijsko gospodarsko posvetovanje, ki bo v nedeljo 13. t. m. v Nabrežini na sedežu prosvetnega društva oo 9. uri zjutraj. ' **"■ on ucerai do danes ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 8. februaija se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok je bilo 8, umrle so 3 osebe. POROČILI SO SE: uradnik Aoriano Federici in uradnica Edda Clava, kovač Fdippo Ruta in pletilja Silvana MaldHni, pek Bruno Balbi in frizerka Laura Mosetti. električar Dario C ioni m prodajalka Ida Triglia, kovač Giovanni Di Pinto in šivilja A miuoziat a Magarelli, mehaniK Angelo Tommasin in prodajalka Josipina Vatovec, mehanik Angelo Paulon in gospodinja Ma-riella Brazafolli, agent CP Vita-liano Lucchini in šivilja Laura Gregori. UMRLI SO: 64-1 etn i Alojz Mesine, 59-letna Addotorata Venuci por, Cortellino, 80-letni Mihael Barič. Prosvetno društvo »Igo Gruden* iz Nabrežine vabi vse člane in prijatelje ljudske prosvete na ZABAVNO PRIREDITEV, ki bo v nedeljo 13. t. m. ob 16. uri v društveni dvorani. Na sporedu je pevski koncert pri katerem nastopa domači mešani pev. ski zbor «Igo Gruden*, šempolajski oktet ter moški pevski zbor iz Bazovice. Vmes solospevi in šaljive točke. Vittorio Veneto. 15.30: do večnosti*. B. LaincaiStfUj Azzurro. 16.00: »Ulica " mark. Ideale. 16.00: «Jetnik nar® A. Tamiroff. . Impero 16.00: «Johny bu J. Cravviord. , Italia. 16.00: «Tragična izpove D. Borsohe. .,f S Marco. 16.00: «Zadnji I* steni, E. Robinson. Kino ob morju. 16.00: in Karlina*. D. Gel in.. -j Moderno. 16.00: ((Morski in princesa*, B. Hope. Savona. 15.30: «Noč v Bend" M Schonauer. Viale. 16.00: «Napad na k Pacific*,__ S. ,_Heyden._ -j ( «Ulica 46», P De Filippo. „ f Belvedere. 16.00: «Rekrw fronti*, D. Wayne, f Marconi. 16.00: ((Sombreo"' De Carlo, m Massimo. 16.00: ((Jeklena v B. Fossey. M Novo Cine. 16.00: «Dekle * la rjev*. . , , Odeon. 16.00: «Ljubuncl f klosti*, L Amanda. , Radio. 16.00: ((Rabljeva R. Scott. M Secolo. 16.30: »Ana Lucaffi* Goddard. .jJI Venezia. 15.30: «Sin dr. i0' L. Hayward. U Skedenj. 16.00: «Ljudje n3,«* Kino na Opčinah. 18.00: bakle*, G. MoritgomerJ. n SREDA 9. februarja r u mi' ii. 1)S> 12.0»! 11.30 Lahki orkestri; kraljestva prirode; 12.10 kogar nekaj; 13.00 ff.# glasba; 13.30 Scherzi, im capricci; 14.00 Poje . nistka Toti Dail Monte; , obzornik; 17.30 a; 18.00 Mozart: Kon% G*. tunni janika; violino in orkester v 18.24 Liszt: Allegro Koncerta za klavir; 18.40 ^ ni dueti; 19.00 Zdravniški ^ 20.00: Šport; 20.05 Slavni 20.45 Poje ženski tercet ček; 21.05 Beethoven: St. 2; 21.15 Književnost W ^ r.ost: 21.30 Puccini: «Suo> jj lica«, opera v 1 dej-i pj Hajdn: Koncert za rog v ru. 11.15 t it n r ». Simfonični koncelk j Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Danes, 9. tega meseca ob 20. uri bo seja upravnega odbora, na katero je vabljen tudi nadzorni odbor. V nedeljo, 13. t. m. se bo vršil v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., tretji cbčni zbor, ob 9. uri. Ljudska prosveta PROSVETNI DRUŠTVI »P. TOMAŽIČ* in »V. SMUČ* sklicujeta redni občni zbor, ki bo v torek 15. februarja 1955 ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul Roma 15. Vabimo članstvo obeh društev k številni udeležbi. Prosvetno društvo v Skednju. Jutri, 10 t. m. bo poslovala društvena knjižnica, kakor vsak četrtek. od 18. do 20. ure. P. D. »Ivan Cankar* ima redno odtoorovo sejo v petek 11. L m. O arov i in prispevki Ob sedmi obletnici smrti nepozabnega Dragotina Gregoriča, daruje soproga Magda 1000 Ur za Dijaško Matico. in ciiajte PlimoViki dnevniki ( OLEDALIŽČA ) SNG Četrtek: ob 20.30 v Nabrežini «Sopotnika» VERDI Danes: ob 20.30 premiera »Samson in Dalila* za red A in B. Dirigira Franco Capuana, v glavnih vlogah nastopajo Fedora Barbieri, Renato Gavarrini, Nino Carta, Vito Susca in Antonio Massaria 1EATRO NUOVO Danes: ob 21. uri «Ljubimec v mestu*. Izven abonmaja. rigenit Pietro Argepto; L os": srni za 5. festival v San |i 18.25 V tempu valčka; a Saint-Sabns: »Samson in ~ f posnetek pri generalni val1 Čajkovski »Labodje jezer*"' K 4» P K It 254,6 m ali 1178 k*j j t Slovenska poročila: 6.3“' 13.30, 14.30, 19.30 in 20.30. f Hrvaška poročila: vsak 0 20.00.1 |J> Italijanska poročila: 6.1* 17.00. 19 00 in 23.00 . Iz naših listov v sloV2,(jt dan (razen nedelje in P*^\j ka) ob 14.36. . .. tf Iz naših listov v dan (razen nedslje in P0 ka) ob 17.06. m K 6.40 Jutranja glasba; "■* leidar . vremenska naip^TliJ: Jutranja glasba; 7.30 gospodinje; 11.00 Opoldat^jL fonični koncert; 13.45 ^»5 glasba; 14.00 Od melo“>i“ melodije; 14.40 Poje vokalni kvintet; 15.00 /f.«, glava do Jadrana: 15-P(dKv Čajkovski: Variacije na temo za violončelo in L#,, op 33; 15.30 Glasbena 1» dema in po svetu; 15.40 r.ut med priljubljenimi o£ f arijami; 16.00 Zdravstven" f davanje; 16.15 Za vsakof, p kaj; 17.10 Glasba po zCjl8 # Komorna glasba; Z 19.15 Razgibane melodip',^ Jugoslavija v narodni .5 20.40 Operetni motivi; «*• ^ ni koncert Simfonične M ne glasbe. ' •' J •’ * pl 327,1 m, 202.1 m, 212’ ^ Poročila ob 5.00, 6.00. 7.0 ’ 15.00, 17.00 in 22.00. 11.00 Radijski dne Glasbena medigra; V ritmu; 13.00 Jezikovni Pja ' 13.15 Pisan spored dotn'3 smii in napevov; 14.10 r melodije; 15.15 Igra tr' ir Kamipič; 16.00 Glasben* w igra; 16.10 Utrinki iz Milan Pugelj: «HreP.e; v, 16.30 Želeli ste - posH^aJ,VJ Ljudje med seboj: 18.15 ,. mozaik; 20.00 G. DonizrtLr* cia di Lammermoor* 3 dejanjih. •ntiKVižiJ* J 17.30 Frlrn »SkritiL, 20.45 Dnevnik; 22.20 . ko se napravi. -X j ongovorni »redni* STANISLAV REN*.." Tiska Tiskarski zavod Z1 Mali ogla* NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Cariiiel. Trg Garibaldi 5; Bernussi, Ul. Cavana 11; Al (Jaleno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. KrančiSka 1; Ravasijni, Trg Li-herta 6; Marahaglia v Baik^v-ljah in Nicoli v Skednju. Rossettl. 15 30: «OdiseJ», K. Douglas, S. Marigaino. Excelsior. lb.OO. «Skoda, da je lopov», V. L>e Sica. S. Loren. Fenice. 15.00: «Puščava, ki živi», Walt Disneyev film. Naziouaie. 16.00: «Gorje premagancem«, L. Fadovani, A. Fer-rero. Filoorammatico. 16.00: «Divjak», M Brando, M. Murphy. Supercinema. 16.00: »Zaročenka iz Bostona«. L. Young, H. Fonda. Arcobaieno. 16.00 »Rdeči asfalt«, B. Sullivan. L. Adler. Asfra Rojan. 16.00: «Frine, kur-tizana Orierv.a«, E. Kleus, P. Cressoy. Mladoletnim prepo-vedano. Capitoi. 16.00: «Joh’ \V |j seznam prihodn). tov za JugoslaVtJ '.gj5 5. in 6. marca > * Vipava-Ajdovščini*' njel-Rranik, Nova fO ca, Kanal ob ^ j min, Kobhrtd' j 9^ g, 19. in 20. irtarCpaoSt«jV Opatija-Reka, J AJfy. Ljubljana, V'PaV>. Z, ščina, Stanjel-Bč* 0pJL, va Gorica, Kana či, Most na Socš.ji Kobarid, Ilirska Pivka. . MKO bodo NEMŠKI SOCIALDEMOKRAT ODGOVORILI GONJI PROT ,.NADZORNIM St/ETOM' Adenauerjev «socialni mir» je preveč dvoumen, da bi prepričal Idrije mogočne stavke nemškega proletariata dokazujejo, da delavstvu ne 9re le za dvig življenjske ravni, ampak predvsem za utrditev in nadaljnje razsirjevanje njegovih pravic pri soodločanju v upravljanju industrijskih podjetij tskVo'te *tavke, ki so se s tekln • anostj° razvde pre- 'n v začetku ja- ittjjj ,etos v porurski indu-in nLiS0 s ■ sv°i'm obsegom lavstv PriPravljenostjo de- miritia na s*-avko morale vzne-stov • ne, samo lastnike tru-pak jIn bonnsko vlado, am ^dnUiihewV^kemu «ibaniu- v »tri v1!1 so v vsakem pri-na razgovor prešel kih rasanje možnosti veli-iemnt ■ ce'° nemški social-^■bokrat, bili zelo v dvomu hologlia2°Vah’ ^ak° Se ie PSi' spremi , nemškega delavca lave?nn!-a’ češ da nemški de- Palc m . m veb delavec, am- tivlien / burzuJ >n da se je Pila a raven tako dvig- Pa ostrejše gibanje Ver zai, ne more DriPnle 1 ' rs | i oocialdemo- hodni «lneni.. Področju v Z ves‘Nemčiji, žal, ne mo krati pricakovat li načelno potrebo, da se so svoj «žal» dodajali idiku —**a- ^er so imeli na zararii + UJ w Vidik, eg-a' ker vrvj- »ac-1 2& borb 1ndiiti,SOOrfl°oania delavcev v do neiJl’ tore.i Pravice, ki je celo , meje zagotovljena tlom Parlamentarnim zako- n?tknie -pa odgovorilo Sšče vYprasanie povsem dru-v ?artl-a,vke v Nemčiji, ki so Pejše J1!1 ietih mnogo obsež-evrODsk? uV- kateri k°li drugi jo Qri državi, se razlikuje-stavk „ Povsem ekonomskih roma veliki Britaniji, ozi-so jih j? Političnih stavk, ki 0rganL;ominformisti po vojni Slio DnJa v Franciji, saj no- na nv,Yse.m drugačna social-Pelaven a' Zahoanonemški intormi p.°d vplivom kom- račun „ Y 'n ne stavka na ti pa Sov,ietske politike, hkra-Ven : niegova življenjska ra-lako n njegova plača nista 'oiikim ’ da bi bili povod "Pa stavkam- Pa četudi no vi Plača svojo določe- Ne«llki6H ,V Z3< Vsem delavec __________ iirjeniZa °hranitev in za razhodim? Zakonske pravice do 2 ‘Kanja. v temd°Ylnska ironija pa je Vic m’ da teh zakonskih pra-aitina!.So uvedli Nemci sami, časy v zahodni zavezniki v soki 0'io kom „Ma, je bil ameriški vi-■sar za Zahodno Nem- Y°inih i .C1°y. v Prvih poki ,0U tetih bi delavski sveti, "ti vvf6. ukvarjali s socialni->, ^sanji, in tako imeno-Zorni sveti, ki so na bari tete bili sestav-,‘J.alcev , Predstavnikov delo-; it, biti .? delavcev, bili mo-n«°’ d, vna vzmet in sred-diistjj- Se prebrodi kaos v t °daja J" da se obnovi pro-ce s sF°leg tega je želja, j krepit vpOiniciativnostjo in 1° kliCe 1)0 socialistov uniči- ° vPliv»iSoc’al>zma, prav ta-Ka te 3 na to akcijo. t>ljuI??1 te akcije in na ,“v in 5iabtev socialdemokrati v £lndikatov je bil leta t°Vrsten "bdestagu izglasovan eSal j ?kon, ki pa je 0b-, mOEa findustrijo jekla in .v°je Dn^a zakon pa je imel f°zneje i^fPlkljivosti, ki so j"Stali mogočile, da so ga vr„nadzornemak°nu mora oiti nr! 0 Drsa .svetu, ki ima 1b asti, Dpf°st' v gospodarski t vskeea , Predstavnikov deli0'', oP(kolekt>va in sindi-“dajaippv Predstavnikov de-hf nad?orntna'Stega elana te-bil nel *ga sveta. ki naj ;' član - njegov nevtral-lna v 'menuje vlada in Vpb^eem kot nadzorni sveti sestavljeni samo od ene tretjine delavcev in nameščencev in dveh tretjin predstavnikov delodajalcev. Zaradi tega ni nič čud- nega, da je bilo v teh industrijskih panogah soodločanje zreducirano samo na navadne obljube in morda kake po- vsem začetne socialne ukrepe. Ko se je nemška bur- žoazija skoncentrirala na še «neokužene» industrije, je preprečila nadaljnje širjenje zakona in nato, kot dokazujejo adnji dogodki, tudi na bazično industrijo, ki je delno še anonimna, to se pravi na ti-to industrijo, katere delnice še niso pobliže določene niti azporejene. Glavni argument industrij-cev proti nadzornim svetom je v tem, da lastniki potrebujejo večje dividende kot si jih lahko danes zagotovijo po sistemu davkov in onih omejitvah, ki jih povzročajo nadzorni sveti. Sindikati, ki zelo odločno branijo ves sistem nadzornih svetov, pa na to dgovarjajo, da plače še od daleč niso zagotovljene, da ekspanzija kapitala mora omejiti in da je v Nemčiji še skoraj milijon ljudi brez dela, katerim se bo zagotovila eksistenca edinole s politiko varčevanja in končno da je soodločanje v vodstvu proizvodnje važno tudi zaradi dviga učinka dela. Zadnja enodnevna stavka, ki so jo izvedli delavci jeklarske in premogovne industrije, je bila zelo značilna. Ta stavka je mnogo bolje kot katera koli druga analiza pokazala položaje, na katerih slone danes posamezne sile v Nemčiji. Ce bi hoteli to sliko prikazati v obliki drame, bi se v njej pojavili sledeči glavni igralci. • Delodajalci: po generalnem direktorju enega največjih metalurških kombinatov, ki je pred novo karteiizacijo, ti delodajalci izjavljajo, da je pravica do soodločanja rezultat ((brutalnega pritiska na podjetja od strani sindikatov«. Delavci in sindikati izjavljajo, da taka ocena predstavlja grožnjo in da se bodo oni borili za ohranitev pravice soodločanja ne samo v tem določenem kombinatu, ampak v vsej tej industrijski panogi, kajti obnašanje omenjenega generalnega direktoiya /je le znak širše bolezni. Vlada pa I>o svoj&m kanclerju Adenauerju izjavlja, da zelo obžaluje incident, da pravica do soodločanja ni bila izsiljena «z brutalnim pritiskom«, vendar pa da niti sindikati niti delavci nimajo pravice tako pretiravati in zaradi enega edinega konkretnega primera napovedovati generalno splošno stavko. Po njegovem je Zahodni Nemčiji potreben asocialni mir«. Vlada je povsem razumljivo morala zavzeti tako asred- pa delavcem t°rtlein ,skupine v nad- ji ie sam „ je tol,ko večji LProizv0^„ adzorni svet b!lz Varatni, vnb Z drugimi bele k v Prv,Vh d.elavcev ie bil Ve bemška J b zato’ ker tuniških .t,ln'dustrija po za-i, dekarjpii epih bila poveči- 5>*assna-Ta vpHv pa d* *riain manjši, ker se C° ‘tari^r -i(bolje i>ove' ie .-.Pe,m.skl karteli, v ati Je Profit, cedalje teže nad Sl ,n ker 'l °d spodab z ba‘ s,, Vskin -dejansko šest ne-a]ala *„ c*anov nadzornega oni pr°hte lahko na ta katr- n veače prikriva r r" m e„. v'ehkim kartelom v tem bistvo riS-t6r Jzie„se’ da sedanji miki >*ujeeosvp°darstvda. n-leSov zakonski delih, ki naj za-ške sklepe, pred-•iik -,o , st ustanavljanja tlirt; koš kartelov brez kakrš-n».j M,., omejitev in hkrati >n hkra «iH,b,il 1-. kartelov« v tr, hkrati lrJ?"11, ,vc‘» Leiov» v tre bah'lbih» Zah oz'roma nekih »lo prak?:°.spodai-skih potre Vem .sanicp 1fno ,a zakon sa ko« b ?,lra obnavljanje ba?kerhov j kartelov in Pot značp1-- katerimi Jp p “beern. Hlr r "liv Krupi" nega magnata se i ker p?a - Je zli, T3. . kartelov, so s f edotočai LSVOJe delovanje VS°, ki n; U , str°Jno indu ritnih - , zajeta v nr 5?av<*v Jwh ° soodločanj, č rn- Po upravlj*nju t, l Medpisih ‘'knadmh zakonski a l95o kl so bili .......... Su v vseh nje» stališče v trenutku, ko je morala Nemčija dobiti svojo suverenost v okviru zahodnoevropske zveze, torej tedaj, ko je bilo nujno pokazati Američanom, da je država monolitna in da socialdemokrati, ki so proti sedanji vladni politiki, nimajo posebne opore v množicah. Zato je Adenauerju v tem trenutku tako potreben ta ((socialni mir». V svoji gospodarski politiki pa niti Adenauer niti minister Erhard niti najmanj ne gledata in niti najmanj ne zagotavljata tega ((socialnega miru». Vprašanje je, kako bodo socialdemokrati politič- no ocenili to pripravljenost delavcev, da se borijo za nekaj novega, za neposredno vodenje industrije. Ali bo ta borba pasivna, t. j. ali bo zajela samo sedanje stanje, ali pa bo šla dalje in postavila vprašanje tudi neposrednega sodelovanja pri dobičku? Ali bo njihova borba usmerjena proti karteliziranju? Za sedaj so zahteve delavskih organizacij še neobdelane in ne gredo dlje od zakona. k,i ga je izglasoval Bundestag. Toda dogodki so pokazali, da se v samem delavskem razredu Zahodne Nemčije pojavljajo tudi nove ideje. Politični vil ne Vse one slovenske šole, ki so nameščene v novem šolskem poslopju pri Sv. Ivanu, so včeraj z izbranim programom proslavile največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na sliki učenca V. razreda osnovne šole Silvica Kobal in Aljoša Cok recitnrata Prešernovo: «Nuna in kanarček« Objavljamo v prevodu članek, ki ga je dv. 3. P. Mathiopulos napisal Za socialdemokratski tednik «Vorwaerts» po krajšem obisku v svoji domovini. Moremo reči, da je Grčija sicer vojno dobila, toda izgubila je mir. Po vojnih težko-čah je grško ljudstvo upalo, da bo moglo nepretrgano nadaljevati z obnovo dežele; toda Grčija je postala prva žrtev hladne vojne med bivšimi zavezniškimi silami. Politične in gospodarske koristi sovjetske svetovne nadvlade so se skladale z vzpostavitvijo ljudske demokracije komunističnega tipa v Grčiji. Tako je Sovjetska zveza podpirala komu- nič čudnega, če se je s slavo ovenčani maršal Papagos pojavil v politični areni. Ustanovil je neko grško ljudsko nistično manjšino v Grčiji in i gibanje. Ljudstvu je obljubil njen upor proti državi, ki je «delo za vse«, trajno, najmanj trajal od prvih dni novembra ‘ štiriletno vlado, enakopravnost Tako se ni protivilo dati svojega zaupanja nekemu maršalskemu štabu. S pomočjo večinskega volilnega , sistema je grško ljudsko gibanje maršala Papagosa dobilo 49 odstotkov glasov, a 75 odstotkov sedežev v parlamentu. Od takrat sta minili dve leti. Politični in gospodarski položaj Grčije je danes prav tako težak kot tik po vojni. Na področju obnove se ni nič zgodilo. Program, ki ga je začrtal že bivši minister za ko- ........... . . ... ordinacijo, Sphyros, je po nje- V takih okoliščinah ni bilo govem 0(jstopu ostal na pa- dejano. Politične posledice vstaje pa so bile še usodnejše. Šibke vlade so si sledile druga drugi. Nobena ni imela moči, da bi uresničila jasno začrtan program obnove dežele. Socialistična stranka ELD — edina, ki ima jasen gospo-darsko-političen program in ustrezno zunanjo politiko — je bila prešibka, da bi mogla uresničiti svojo zamisel. Papagos je razočaral 1946 do konca poletja 1949. Med tri leta trajajočo komunistično vstajo je bilo grško gospodarstvo popolnoma raz- Grčije v mednarodni politiki in popolno obnovo dežele. Grško ljudstvo je desetletna vojna utrudila in spravila v obup. "t (_ NAJDRZNEJŠI POIZKUSNI KIRURŠKI POSEG V NAŠEM STOLETJU j Psu so pricepili še eno glavo Sovjetski prol. Demikov, ki je napravil to operacijo, je izjavil, da je namen te operacije odkritje načina, kako bi zamenjali obolele in že izrabljene človeške organe z novimi Sovjetski kirurg Demikov je pred kratkim napravil enega najbolj drznih kirurških podvigov XX stoletja. Nekemu psu je pricepil glavo drugega psa. Po operaciji, ki je trajala štiri dolge ure, je velik bel bernardinec dobil še glavo malega psička in njegovi dve prvi nogi. S to operacijo je bila napravljena neka pošast: pes z veliko in malo glavo in ob mali glavi, pricepljeni na velikem vratu, pa še dve kratki, drobni nogi malega psička. Profesor Demikov pa je povsem upravičeno in z zadovoljstvom izjavil, da misli, da je s tem tajnosti dolge mladosti konec. Velikega belega psa bernardinca je anesteziral in nato začel z operacijo. In ko se je pes prebudil iz mrtvila, je bil zaprepaščen nad svojo novo obliko, vendar pa veselo razpoložen. V začetku se je hotel s silo otresti novega živega ((vrinjenca«, ki je lajal na njegovem močnem vratu. Počasi pa se je temu ((vrinjencu« privadil in pes z dvema glavama je živel polnih osem dni. V vsem tem času prof. Demikov sploh ni spal. Poleg svojega dvoglavega psa je prebedel polnih dve sto ur in si beležil vsako spremembo in ] motor pri avtomobilu. Ena i starosti in leta 1946 je Bogo-1 borbi pa organizem uporabi ves potek nasploh. Opazil je, j največjih želja človeštva je to- J moleč umrl v Kijevu, ko mu I del svojih sil, ki mu prožneje da je vsaka glava ohranila svoja individualna obeležja in vsaka žival svoj značaj. Mali psiček, ali bolje njegova glava in prvi del trupa, je ostal živahen. Grizel je uhlje svojega velikega brata in veselo lajal. Mali psiček ni zgubil teka in ko mu je dr. Demikov dal skodelico mleka, ga je mali psiček s slastjo srebal. Veliki pes pa je bil manj zadovoljen s svojo spremembo. Ves čas je brundal in večkrat odklanjal kakršno koli hrano. Zanimivo je, da sta se obe glavi vedno hkrati iztezali in da sta oba psa hkrati čutila žejo. Na dan, ko sta obe živeli poginili, je prof. Demikov izjavil zbranim novinarjem sledeče: ((Namen mojega poizkusa je odkriti metode, ki bodo omogočile, da se ljudem vcepijo posamezni organi, ki bi uspešno zamenjali stare, obolele organe. To bo velika zmaga nad starostjo in smrt jo in tedaj bomo lahko zamenjavali defektne organe člove' škega telesa z novimi, mladimi organi. Človeški organizem se bo tedaj, vsaj teoretično, brezkončno obnavljal kot GOSPODARSKO-SOCIALNE BELEŽKE Zakaj trgovinska mornarica beži" v Panamo in Honduras Organizacije pomorščakov z vsega sveta zahtevajo, naj se neznosni življenjski in delovni pogoji na zastarelih ladjah, registriranih v v južno ameriških državah, čimprej spremenijo V zadnjih letih se opaža stalno in naglo večanje to- naže trgovskih mornaric nekaterih držav Latinske Amerike in predvsem Paname in Hondurasa. Ce bi to večanje bilo normalno, bi prav gotovo ne vzbujalo posebne pozornosti med lastniki brodov-ja in ladjedelniškimi podjetji starih pomorskih držav. Toda dovolj je znakov in razlogov, zaradi katerih postaja to vprašanje danes važno in vzbuja posebno zanimanje. Poudariti moramo, da latinske države, o katerih go-govorimo, nimajo skoraj ni-kake pomorske tradicije. Veliko naraščanje njihovih trgovskih mornaric se pojasnjuje s tem, da mnogi lastniki ladij iz raznih držav registrirajo svoje ladje v Latinski Ameriki. Leta 1953 je bilo v Panami registriranih 565 trgovskih ladij, s skupno 3,900.000 bruto registrskih ton. Med temi je bilo največ tankerjev, in sicer 224 s skupno tonažo 2 milijona 100.000 brutto registrskih ton. To je zelo velika številka za državo, ki doslej tako rekoč ni imela brodovja. Saj je pred komaj 30 leti, in sicer 1924. 1., znašala skupna tonaža pomorskega brodovja komaj 85.500 ton. Tuji lastniki ladij so začeli že pred vojno registrirati svoje ladje v Panami, kljub temu pa je tonaža vsega v Panami registriranega brodovja znašala leta 1939 kimaj 722.000 ton. V primerjavo bomo navedli to, da je tonaža britanske trgovske mornarice znašala lansko leto 16,800.000 ton, tonaža trgovske mornarice ZDA 25 milijonov 700.000 ton, od česar je 14 milijonov ležalo po dokih neuporabljenih. Hkrati je znano, da je nad polovica trgovskega ladjevja pod panamsko zastavo last raznih pomorskih podjetij ZDA. medtem ko je ostanek povečini last raznih trgovskih podjetij drugih držav. Zakaj tuji lastniki ladij registrirajo svoje ladje v Poln .v nami in ne v svoji državi? govai, bili | Qdgovor na to vprašanje nam h h. ~ ”*•* sprejet le v*al» nem«kV V?h "st:,lib v Vs.v'niske industr iški vsei industrije, t„ kUrskj ■ hdustnji rezan v dajo nižji davki na trgovsko mornarico v Panami, nadalje nižji delovni stroški, nižje takse za registriranje brodovja, kakor tudi nižje plaze mornarjev in drugega ladijskega osebja. Nasploh so življenjski pogoji na ladjah, socialno zavarovanje pomorskega osebja in vse druge razmere v katerih žive pomorščaki na ladjah, ki plujejo pod panamsko zastavo, mnogo slabši od pogojev splošnega evropskega standarda. Isto velja tudi za razmere na ladjah, ki so registrirane v Hondurasu. Kot se zatrjuje v pomorskih krogih, te drža ve ne posvečajo posebne pozornosti mednarodnim sporazumom glede varnosti Brutto tonaža ladij, ki so bile leta 1953 registrirane v Hondurasu, znaša 415.000 ton. Pred 15 leti pa uradna po ročila o svetovni tonaži ladjevja sploh niso omenjala Hondurasa kot pomorske države. Stanje se je kmalu spremenilo zaradi privilegijev, si jih je Honduras n.udil tujini lastnikom ladij. V zadnjih (i letih so iz pomorskega registra Velike Britanije prepisali na pomorski register Paname kar U5 ladij. To s o skoraj izključno stare že izrabljene ladje, ki jih lahko ujmrabijo samo z velikim fizikom. Bivši britanski lastniki teh ladij jih niso mogli več uporabljati zaradi kon* kurence novih modernejši! ladij. Vse te ladje so tako izrabljene, da ne bi nobeno združenje' pomorščakov iz starih pomorskih držav dovolilo, da b' jih še uporabljali. Pomorščaki žive na teh^ ladjah pod zelo hudimi okoliščinami, brez vsake varnosti, prepuščeni izkoriščanju lastnikov ladij. O vsem tem je že bilo govora na konferencah mednarodne pomorske zveze. Mornarji in pristaniški delavci pomorskih držav zahtevajo, naj se delovni in življenjski pogoji na ladjah, ki plujejo pad zastavami nekaterih držav Latinske Amerike, popol noma spremenijo. Alicija ..Švedske Domaaa" za pomoč nerazvitim državam Švedski predstavniki v mednarodnih forumih so vedno zavzemali pozitivno stališče glede pomoči nerazvitim in slabo razvitim državam. Švedski delegati v komisijah in drugih raznih organih Organizacije združenih narodov sc vedno vztrajali na tem, da bi ta pomoč bila čim večja. Ena takih akcij pomoči se začenja te dni na Švedskem. Osrednji odbor za švedsko tehnično pomoč slabo razvitim državam je organiziral vse priprave za akcijo, ki naj pod geslom «Svedska pomaga« šest tednov omogoči zbiranje kakršne koli pomoči, ki bi jih dajala podjetja, organizacije, ustanove ter posamezniki. Tisk in radio širokosrčno podpirata to akcijo. Štiri velike švedske organizacije so že dale svoj prispevek v znesku 85.000 švedskih kron oziroma 10,000.000 lir. Po vsej arzavi imajo predavanja o tem vprašanju, po šolah in podjetjih pa so organizirali nabiralne akcije in po pisanju švedskega tiska bi morala akcija [(Švedska pomaga« celo prekositi vse podobne dosedanje akcije. Ko. mentator glasila švedske socialdemokratske stranke «Mor gen-Tidningen« piše o tem sle deče: «,Vlnogim, ki mislijo, da se obveznosti bogatih držav na sproti kolonialnim. polkolo nialnim, oziroma državam, ki so pod skrbništvom, morejo rešiti edinole z izvajanjem raznih političnih ukrepov, se akcija zbiranja pomoči mora zdeti kot neko družabno zadovoljstvo. Za socialdemokrate pa programska deklaracija o mednarodnem sodelovanju ne vsebuje samo nekih ab straktnih moralnih načel, am pak temelji na tem, da je to nujnost, seveda v kolikor je popuščanje mednarodne nape testi sploh mogoče. Vprašanja mednarodnega sodelovanja se lahko rešijo po politični pot kot prostovoljen prispevek se danji gospodarski in tehničn pomoči, ki jo daje švedsk država, pa bo sedanja nabiralna akcija naraven dodatek švedskemu prispevku v tem načrtu.« Kljub temu, da švedski po slovni krogi skušajo izkori stiti to akcijo za pridobitev novih tržišč, je za to zar; šii oko akcijo značilna iskre na želja švedskega ljudstva da pripomore k poglabljanj mednarodnega sodelovanja i k vzpostavljanju prijateljskih . odnosov med državami. rej v tem, da se uresniči: starost bo tako premagana.« Podvig sovjetskega profesorja je le nadaljevanje že sta-ih poizkusov mnogih ruskih znanstvenikov, ki so še ukvarjali s tem, kako bi odkrili tajnost večne mladosti. Večkrat je kazalo, da je uspeh že zagotovljen. Začetek te borbe ljudi proti smrti se je začel nekega jutra 1922. leta. Neki starček je tega jutra potrkal na vrata znanstvenika Voronova. Cim je starček stopil pred znanega znanstvenika, je rekel: «Sem siromašen starček, imam 72 let, močan ravmatizem mi je ohromil noge. Prosim vas, vrnite mi moči, ki sem jih imel, ko mi je bilo 20 let. Vem namreč, da ste odkrili sredstvo, s katerim se more človeku vrniti mladost. Ce vašega odkritja še niste doslej preizkusili na človeku, želim biti prvi. Hotel bi biti vaš ((morski prašiček«.» Znanstvenik Voronov je na to pristal in mu objasnil v čem bi se sestajala operacija: «precepil vam bom spolne žleze opice.« Po dvanajstih kirurških posegih, od katerih je vsak trajal po šest ur, je Voronovu precepitev uspela. Starec je kirurške posege vzdržal. Njegovo zdravljenje je trajalo petnajst dni. Zgodil se je čudež. Starec je dobil nove sile in postal aktiven. Tekal je po svojem vrtu sem in tja, obdeloval zemljo in živel normalno. Toda že tri mesece po operaciji se je nepričakovano »spremenil« spet v starca in umrl. Ta neuspeli poskus pa Voronova ni spravil v malodušje. Isti poizkus je Voronov ponovil še 52-krat. 47 starcev je občutilo kratkotrajen preliv mladostnih sil, nato so se ponovno povrnili v starčevsko betežnost in apatijo. Zaradi tolikih neuspehov pa je Voronov končno začel obupavati. Zadnje upanje je bilo v tem, da bi poizkusil precepitev žlez na samega sebe. Voronov je ponavljal: ((Živel bom 120 let.« Operacija je uspela, živel pa je komaj -95 let. Z njegovo smrtjo je izpuhtelo vsako upanje, da bi precepitev spolnih žlez mogla človeku vrniti mladost. Nekaj pozneje je drugi sovjetski znanstvenik Aleksander Bogomolec skušal rešiti problem starosti na povsem drugi način. On je odkril, da ima vezivno tkivo pri pojavu starosti odločilnejši pomen od seksualne impotence. Vezivno tkivo je po njegovem mnenju mbalaža, ki od znotraj in od zunaj obvija naše organe«. To tkivo je tudi v žilah, v arterijah in v hrbtenici. Vezivno tkivo opravlja več funkcij. Bogomolec je smatral, da degeneracija vezivnega tkiva povzroča tudi degeneracijo ali uničevanje organov, ki jih obvija. Po desetih letih preiskovanj je napravil ((čudodelen# serum, ki naj onemogoči degeneracijo vezivnega tkiva. Cim se je serum pojavil v prodaji, je začel delati čudeže. Njegova čudežna formula, ki so jo sestavljale substance kostne srži in razni drugi sestavki, je napravila močan vtis. Injekcije seruma so dajali stotinam ranjencev, ki so prihajali z bojišča pri Stalin gradu. Serum je te ranjence ozdravil v rekordnem času in njegovo vbrizgavanje je pospešilo zaraščanje ran ter da jalo ljudem novih sil. Po petnajstih dneh zdravljenja so se vojaki vračali na bojišče je bilo komaj 74 let. Ruski znanstvenik Vladimir Filatov je odkril «terapevtiko tkiva«. Po njegovi metodi se globoka rana najjolne s fragmenti tkiva, ki v dotiku z živim mesom pospešujejo zaraščanje rane. Klasični način zdravljenja je za zaraščanje odprtih ran terjal 15 dni. Filatov pa je ta rok skrajšal na pet dni. Metoda slavnega ruskega oftamologa je napravila velike usluge francoskim kirurgom v Indokini. Da bi pa fragmenti tkiva dobili svojo izredno pospeševalno dejstvo, jih moramo- predhodno držati nekaj ur v hladilniku in ko jih vložimo v rano fragmenti povzamejo ponovno svojo fiziološko reakcijo. Znanstveniki na Zahodu še vedno kažejo določeno nezaupanje nasproti uspehom, ki jih je Filatov dosegel v borbi proti starosti s to metodo uporabe «terapevtičnega tkiva«. Po njihovih izkušnjah povzroča implantacija fragmentov tkiva blagodejno stimulacijo, ki pa je le prehodnega značaja. Organizem namreč pozneje izloči tuja telesa, ki se ne morejo asimilirati. V tej primanjkujejo. Znani franco ski biolog Jean Rostan ne veruje, da bi cepljenje nekega tujega organa na človeka dalo iste rezultate, kot jih je dalo na psu. Toda ne glede na bodoči razvoj raznih metod pomlajevanja francoski znanstveniki in higieniki verujejo, da bo zaradi velikanskega napredka v higieni in zaradi uspehov v profilaktični medicini in dieti čez petdeset let povprečne življenje trajalo okoli 100 let. V letih, ki so v današnjih dneh za nas tako rekoč nedosegljiva, bodo po Rosta-novem mnenju naši potomci še v polnih življenjskih silah. To sicer dokazujejo tudi statistični -podatki o naraščanju povprečne življenjske dobe Francozov, 'predvsem pa še Norvežanov, Švedov in drugih narodov z zelo visoko življenjsko lavnjo. Več vitaminov Vsako leto naraste število prebivalstva na našem planetu za petindvajset milijonov, to pa pomeni prav toliko novih človeških ust, ki hočejo ALI VES... novimi silami. Bogomoleea so oblasti obsule z vsemi častmi. Vendar pa se je pokazalo, da ta serum ne učinkuje proti da sta velesila Velika Britanija in neznatna državica San Marino v tako ostrih odnosih, da so od strani San Marina ((izčrpana vsa miroljubna sredstva v tej mučni zadevi«. Gre namreč za spor o vojni škodi, ki naj bi jo Velika Britanija plačala San Marinu zaradi bombnih napadov v času druge svetovne vojne. Ko se je namreč nemška vojska umikala proti severu, je bil San Marino važno nemško oporišče in letalske sile Velike Britanije^ so pri bombardiranju nemških čet na umiku napravile za 400.000 funtov šterlingov škode. Angleži se zagovarjajo, da so to storili v času vojne proti Nemcem in ne proti prebivalcem San Marina, zato^ so vendarle pripravljeni plačati 26000 funtov šterlingov odškodnine. Regentski svet San Marina pa odklanja to odškodnino, ker ne mara ((miloščine« Kako se bo ta spor med velesilo in mikrodržavo končal še ni znano, * * * da imajo V Zapadni Nemčiji avtomat za ženitovanjsko posredovanje. Te avtomate imajo za sedaj le v Luetieeku. Neki ženitovan iski posredovalni urad je poštavil v raznih predelih mesta Luebecka avtomate, iz katerih lahko za mal denar dobiš listek z imenom in osnovnimi podatki <> ženski, ki se želi omožiti. Ce morebitnemu kandidatu ponudba ugaja, vrže v avtomat še dve marki in pritisne določen gumb. Iz avtomata dobi obširnejše, poročilo s podrobnimi podatki o isti ženski Na seznamu je tudi številka, ki je hkrati številka kartoteke ženitovan jskega tirada in na temelju katere se začenja dopisovanje med že-nitovan.iskim uradom, kandidatom in kadidatko. * * * da je po večletnih napornih poizkusih londonskemu profesorju industrijske kemije Brid-gemanu uspelo napraviti ta ko vrsto ledu, za katerega je potrebna temperatura najmanj 76 stop. C, da bi se začel topiti. To vrsto ledu je prof. Birdgeman dobil pod fantastičnim pritiskom 20.670 atmo sfer. Bridgeman je to napravil takole: najprej je vodo zmrznil v navaden led, nato je ta led dal v posebne cilin drične jeklene posode, močni kompresorji pa so pod zgoraj omenjenim pritiskom spremenili navaden led v «netop Ijiv« led. Prof. Bridgeman je ta led krstil z imenom (ded štev, 6», kajti doslej je napravil že pet drugih vrst u-metnega ledu. Seveda je led štev. 6 najbolj zanimiv med vsemi, saj se topi šele tedaj, ako ga delj časa grejemo ob ognju. Je mnogo težji od vode in če ga vržemo v vodo, se takoj potopi kot kamen. Je zelo trd in ga lahko režemo le z žagami, s katerimi žagamo marmor. Ta led pa je tudi uporaben. Neka angleška tovarna konserv je odkupila patent za proizvodnjo takega ledu za visoko ceno in bo s tem ledom «hladno konservi-rala« sadne sokove iz prekomorskih posesti. S pomočjo takega hlajenja konservirane sokove lahko prevažajo kar v jesti. Nad milijardo ljudi na zemlji je slabo hranjenih. Preskrba z večjimi količinami hrane pa še n zadosten od^. govor na to... Ne, boljša hrana je potrebna, več posebnih snovi, vitamini imenovanih — beseda je izpeljana iz latinske «vita» (življenje) — mora vsebovati človeška hrana. Ze stoletja je vedel človeški rod, da so razsajale zaradi pomanjkanja primerne hrane številne bolezni, med njimi skorbut in tako imenovana kurja (nočna) slepota, pa beriberi in druge. Toda zakaj, tega vse do dvajsetega stoletja, do odkritja vitaminov ni vedele nihče, Zdaj je teh čudovitih snovi že za celo abecedo. Svetovna zdravstvena organizacija si je zadala med drugim tudi to nalogo: V. hrani vseh ljudi mora biti dovolj vitaminov. Prehrano v posameznih državah je treba analizirati ter ugotoviti tiste polj ske kulture, ki jih je v določeni deželi dovolj, da bodo lahko, dale prebivalstvu zadostne količine vitaminske hrane. Pod nadzorstvom strokovnjakov se uvajajo v deželah nove kulture, nove sorte žita itd. Po zaslugi hibridnih semen se je povečala evropska proizvodnja žita v letu 1953 za pol milijona ton. V Guate-mali so vzgoliji žitno sorto, ki je v njej sedemkrat več v’ taminov kot v povprečnih ameriških sortah. Svetovna organizacija za zaščito otrok propagira večje pridobivanje tiste vitaminsko bogate hrane, ki je v določenih pokrajinah že znana in ki so se njene kulture že prilagodile določenemu podnebju. V Tailandu na primer so začeli na veliko saditi grah in fižol, v Ekvadorju pa so se že navadili na zeleno repo, ki po prej niso marali zanjo. Čeprav je hrana najboljši naravni vir vitaminov, skuša Svetovna zdravstvena organizacija odpraviti pomanjkanje vitaminov v zaostalih deželah s sintetičnimi vitaminskmi tabletami, ki jih razdeljuje pod zdravniškim nadzorstvom Sintetični vitamini pa so moč no v rabi tudi v modernih razvitih deželah, na primer v Veliki Britaniji, v Združenh državah, pa tudi na Filipinih in na Novi Fundlandiji. Sin-tentični vitamini naj bi tam predvsem obogatili enolično hrano, sestoječo iz moke, riža in margarine. Tam dodajajo pirju. Na socialnem področju je bilo še značilnejše, da je minister za delo, E, Goniš, dopustil ukinitev zakona štev. 118. Ta zakon je bil proglašen leta 1945 in je obvezoval delodajalce, da so morali plačevati odškodnino odpuščenim elavcem še dva meseca po hovem odpustu. Danes ima sak delodajalec pravico odpuščati delavce po mili volji. aradi tega se je znatno zvišalo število brezposelnih. Da uravnovesili državni proračun, so odpustili 20.000 držav-ih uslužbencev. Kar se tiče obljubljene enakopravnosti med narodi, je Grčija leta 1953 sklenila z Združenimi država-i Amerike dogovor, ki slednje pooblašča, da morejo do leta 1969 vzdrževati v deželi ojaška oporišča. Tudi glede ciprskega vprašanja ni imela vlada do danes nikakega uspeha. Grško ljudstvo je upalo, da bo ministrski predsednik, c-pirajoč se na svojo slavo, na svojem obisku v ZDA dosegel rešitev tega vprašanja. To potovanje pa je izostalo. Pod angleško oblastjo živi na Cipru še vedno 500.000 Grkov. (Vredno je zabeležiti, da ciprski izvoz v zvezno republiko znaša 50 odst. vsega grškega izvoza.) Portdilo za politične »uspehe« grške vlade so dale upravne volitve 21. novembra lanskega leta. V vseh velikih mestih, V Atenah, Pireju, So- navadnih zabojih in postane jo tako ladje-hladilnilfi nepo-i hrani zlasti vitamine B, A trebne. | in D. Z nedeljske Prešernove proslave v Avditoriju: Tovariš Hiko Pertot sprejema priznanje v imenu barkovljanskega prosvetnega društva (zgoraj) Bazovi-ško pevsko društvo »Lipa« pod vodstvom tov. prol. Karla Boštjančiča (spodaj). Prof. Aleksandros Svolos lunu, Larisi, Volosu, Rhodosu itd., so izvolili župane, ki pripadajo opoziciji. Volitve so bile tako pomembne, ker opo-zijčija ni iznašala krajevnih vprašanj, ampak politične probleme dežele. /.družilev opozicije Na teh volitvah je večina ljudstva dokazala, da ne pričakuje nič več od sedanje vlade, še posebno, ker je edini sposobni politik, Markesinis, zapustil vlado. Toda tudi opozicija se je nekaj naučila. Ona mora sodelovati med seboj, če hoče doseči večino na prihodnjih volitvah. Zato skušata voditelja liberalne stranke, Ve-nizelos in Papandreu, doseči zvezo z obema ostalima opozicijskima strankama. Gre za EPEK, stranko pokojnega generala Plastirasa in demokratično stranko delovnega ljudstva, stranko, ki je nastala iz združitve socialistične stranke ELD pod vodstvom profesorja Svolosa, z demokratično stranko pod Kartalisovim vodstvom. V razgovoru, ki sem ga imel e njim v Atenah, mi je prof. Svolos dejal, da kritični položaj dežele zahteva združitev vseh naprednih sil. V. svoji povojni politiki je socializem najpomembnejši nasprotnik prevratnežev, fanatikov, ekstremistov in nečloveških rešitev. Kar se gospodarskega vprašanja tiče je prof. Svolos izjavil, da njegova stranka stremi za tako gospodarsko ureditvijo, ki naj zaščiti malo lastnino in male podjetnike. Narodno gospodarstvo bi moralo postati donosnejše z ustanavljanjem zadrug, medtem ko bi bilo treba veliko industrijo podržaviti. Znanstveno napravljen načrt bi moral razviti proizvodno sposobnost dežele in tako zagotoviti blagostanje delovnega ljudstva. Glede zunanje politike je poudaril, da Grčija pripada svobodnemu svetu, in da njegova stranka zahteva za Grčijo dostojno in neodvisno mesto med drugimi narodi. Tudi pogodba z ZDA glede vzpostavitve vojaških oporišč v Grčiji je znova postala predmet diskusije. In končno, je zaključil prof. Svolos, bomo poskusili, da bi Ciper ponovno združili z domovino. (Nato me je prof. Svolos zaprosil, naj sporočim njegove pozdrave nemški socialdemokratski stranki.) Dr. B.l*. 91alhiof»ulo« 8. februarje 1955 KOMENTARJI (Nadaljevanje s l. strani) gledali položaj in niso prišli do nobenega sklepa. Demokratični senator Walter George, predsednik zunanjepolitične komisije senata, pa je izjavil, da se mu zdi verjetna »zaostritev sovjetske politike na znotraj in na zunaj«. Dodaj je. da se mu zaradi tega še bolj zdi potrebna hitra ratifikacija pogodbe o vzajemni pomoči s Cangkajškom. Republikanski senator Alexander Wiley pa je izrazil mnenje, da bo Kitajska zdaj dobila «novo sovjetsko podporo, skupno z novimi direktivami«. V kanadskin vladnih krogih ne vidijo v moskovskih dogodkih nobenega dobrega znaka. Odstop Malenkova se jim zdi rezultat hudih notranjih nesoglasij in uvod v zaostritev sovjetske politike. Mnogi opazovalci sodijo, da je Bulganin samo «slamnati mož« v pričakovanju dokončnega izida borbe za oblast. V. Parizu je Antoine Pinay, ki sestavlja novo vlado, na vprašanje novinarjev izjavil, da ne ve ničesar o okoliščinah in razlogih za odstop Malenkova. Bidault pa je menil, da ta dogodek dokazuje, da so se prenaglili vsi oni, ki so se zavzemali za konferenco «na najvišji ravni« z Malenkovom. V nekaterih pariških krogih pa opozarjajo na spremenjeno proceduro, ki je veljala za zamenjavo ministrskega predsednika. Doslej so se vse ministrske spremembe dogajale v vmesnem času med zasedanji Vrhovnega sovjeta in nove ministre je imenoval prezidij, odloke pa je objavljala agencija TASS. Vrhovni sovjet jih ratificiral na prihodnjem zasedanju. V Bonnu je učinkovala vest, c odstopu Malenkova kot strela z jasnega. V vladnih krogih spravljajo odstop v zvezo z ostrim govorom, ki ga je imel Hruščev na zadnjem zasedanju CK KR ZSSR, ko je zagovarjal prednost za težko industrijo. Voditelj socialdemokratske opozicije Ollennauer je izjavil, da utegne imeti odstop Malenkova »izreden pomen«, da pa še ni mogoče predvidevati razvoja položaja, zlasti pa ne, kakšne bodo posledice za sovjetsko zunanjo politiko. Tiskovni urad socialdemokratske stranke pa pravi v svojem komentarju, da u-tegne padec Malenkova izvirati med drugim iz stališča zahodnih velesil, ki so zavračali vsakršna pogajanja z Moskvo, da bi lahKo nemoteno oborožile Zahodno Nemčijo. Kancler Adenauer pa je v svojem prvem govoru v kampanji za ratifikacijo pariških sporazumov dejal, da pomenijo današnje spremebe v £SSR «smrtni uaarec* za socialdemokratsko opozicijo in njeno akcijo proti pariškim sporazumom. Japonski zunanji minister Sigemitsu je izjavil, da ne pričakuje resnejših sprememb v sovjetski zunanji politiki, kajti Molotov ostane zunanji minister. Izrazil je mnenje, da se v Kremlju nadaljuje borba za oblast. V odsotnosti ministrskega predsednika in zunanjega ministra Nehruja, ki je v Londonu na konfereci Common-wealtha, se v indijskin vladnih krogih vzdržujejo vsakršnega komentarja. Vendar je opazno, da so vesti iz Moskve povzročile v Novem Delhiju precejšnje presenečenje. Izražajo pa upanje, da bo Bulganin nadaljeval s pomirjevalno politiko, ki jo je začel Malen-kov, in da bo zagovarjal načelo mirne koeksistence. V pekinških uradnih krogih so bili skrajno zapeti spričo vesti, ki je prišla v trenutku, ko vse zanimanje Kitajske velja Tačenskim otokom. V zunanjem ministrstvu so odklonili vsakršen komentar. Pekinški radio in agencija «Nova Kitajska« prav tako nista objavila nobenega komentarja. V Rimu je ministrski predsednik Scelba dejal, da ni lahko razlagati dogodkov v /,bbH. da pa upa «v interesu miru v svetu«, da zamenjava Malenkova z Bulganinom ne pomeni «zaostritve politike, ki jo je mogoče označiti z geslom: Vedno več topov«. Ministrski podpredsednik Saragat pa je omenil «divji govor« sekretarja CK Hruščeva in zrazil mnenje, da gre za epizodo v borbi med «bolj in manj divje zafTralno politiko«. Med »mehkimi« in «trdimi» so zmagali utrdi«, je dejal Saragat in sodil. da bo zdaj tudi v Italiji «trdi» Secchia slavil zmagoslavje nad «mehkim» Togliattijem. Menil je tudi. da bo prišlo do splošne oslabitve KP1 in PSI. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK SKUPŠČINA KONZORCIJA ZA ROJ PROTI TOČI Predlagali so sodelovanje z Jugoslavijo i IZ BENEŠKE SLOVENIJE Podvrata končno k Fojdi Prispevek za vinograd zaaša 400 lir, za posejano njivo pa 200 lir V nedeljo je bila v Krminu skupščina članov konzorcija za boj proti toči, na katerem so bili tudi nekateri predstavniki poljedelskih ustanov in znanstvenih inštitutov, ki se ukvarjajo z modernim načinom boja proti toči. Predsednik konzorcija Antonio Banello je imel poročilo, v katerem je opisal dosedanje delo. Dejal je, da je kljub u-spehom oblika dela v konzorciju še vedno zelo daleč od zaželene. Razen v pokrajini Vičenza v vseh ostalih pokrajinah borba z raketami ni dosegla uspehov. Morda leži največja krivda za nezadosten napredek na državi, ki daje za ta boj, ki je tolike važnosti zaradi škode, ki jo lahko povzroči toča, premajhne prispevke. Predsednik je tudi o-menil, da z organiziranim streljanjem raket nadzorujejo okoli 15.000 polj. Doslej so zaradi nevarnosti toče strelci 15 krat posegli v boj in dosegli velike uspehe. Obvarovali so pred točo najbogatejše vinorodne kraje v okolici Kr-mina. Gradiške itd. Smolo pa so imeli 28. junija lani, ko je toča neverjetno opustošila polja in vinograde v Brdih in v Jazbinah. Na skupščini so dalje predlagali, naj bi se področje razširilo tudi do Sv. Kvirina Prispevke, ki jih kmetje plačujejo konzorciju, naj bi uredili na podlagi katastra. Trgovinska zbornica naj bi posredovala, da bi se boj proti toči organiziral skupno z drugimi pokrajinami. Trenutno naj bi še vedno ostalo v veljavi, da se za vinograd plačuje po 400 lir, za posejane njive pa po 200 lir, vendar naj konzorcij dokončno uredi plačevanje prispevkov. Na koncu je spregovoril tudi ravnatelj tehničnega urada za boj proti toči in ravnatelj opazovalnice v Venetu prof. Dino Rui o uspehih boja proti toči v Franciji, Italiji, Jugoslaviji in Švici. Prof. Rui je izrazil željo, da bi prišlo glede boja proti toči do skupnega sodelovanja z Jugoslavijo. Izvolili so tudi nov izvršni svet. valstva Italije, kot je socialna beda skupaj z vsemi socialnimi krivicami stvar vsega prebivalstva: Italijanov in Slo- vencev. To je pozitivno razlaganje nacionalnega vprašanja in tega se bomo tudi držali, ker je tudi edino pravilno. Gradnja vodovoda v Vzhodni Furlaniji? Kaj pa namakanje krminsko-gradiščanskega polja? %r Se nekaj o Vidaliju Kakor se je izvedelo predvidevajo za 13. februar prihod podtajnika za javna dela Co-lomba, ki naj bi otvoril nekatera javna dela. Predvidevajo tudi, da bo med tem svojim obiskom podtajnik otvoril začetna dela pri gradnji vzhod-nofurlanskega vodovoda. S tem v zvezi bi pripomnili, da bi bilo prav tako potrebno če bi se oblasti nekoliko bolj pozanimale za popolnoma pozabljeno vprašanje namakanja krminsko-gradiščanskega polja, ker prebivalstvo tako trpi zaradi pogostih suš. Ali ne bi bilo dobro, da bi predstavniki oblasti dali o tem točen obračun, da bi prizadeto furlansko prebivalstvo vedelo, zakaj ni denarja za namakanje njihovih polj? Slovensko planinsko društvo je sklenilo v skladu s tradicijo tudi letos organizirati plesno prireditev. Zanjo že sedaj vlada med našo javnostjo veliko zanimanje. Ples bo v soboto 19. februarja. Natančnejše obvestilo bomo pravočasno objavili. V preteklem mesecu se je prebivalcem Podvrat končno izpolnila dolgoletna želja po priključitvi vasi k občini Foj-da. Omenjena vas je bila namreč vse dotlej del ahten-ske občine, kar pa je bilo za njene prebivalce zelo neugodno. 2e leta 1918 so občani Podvrata zaprosili pristojne oblasti, da bi pripadali Fojdi, kar so še večkrat zahtevali, vendar je ostalo vedno pri starem. Prošnja pa, ki so jo predložili letos, je bila ugodno rešena in v nedeljo 16. januarja so Podvracani slavnostno praznovali priključitev vasi k občini Fojda. Slavnosti so poleg številnega prebivalstva prisostvovali tudi zastopniki obč. in pokraj oblasti. Ob tej priliki je bila tudi otvoritev nove ceste, ki skozi Cenebolo veže Podvrata s Foj-do. Skupni stroški za cesto so znašali 20 milijonov lir, od katerih je 5 milijonov dala država, ostalo pa občina. Po končani slavnosti so se domačini ob godbi iz Fojde veselili še pozno v noč. Trgovinska zbornica jih bo nagradila Trgovinska zbornica obvešča, da zapade 28. t. m. rok za predložitev prošenj za udeležbo pri natečaju za »nagrade dela in ekonomskega pro-cvita«. Za natečaj pridejo v poštev delavci, ki so se odlikovali na delu: vodje raznih podjetij, ki imajo spričevalo o stroki in ki izvršujejo, omenjene posle že vrsto let, podjetja stara že 50 let, in pa osebe, ki so v zadnjih treh letih pridobile obrtnice za katerokoli važno industrijsko iznajdbo. Nesreča na delu Seznami po>jede'sk>h delavcev za socialno zavarovanje Nedeljski Vidalijev govor o nacionalnem vprašanju, ki ga je imel v Gorici, je bil po vseh znakih sodeč namenjen predvsem pripadnikom naše manjšine. Glavni namen tega govora pa je bil predvsem v tem, da se slovensko nacionalno vprašanje rešuje ločeno, in sicer kot da bi se to vprašanje tikalo samo Slovencev m nobenega drugega. S to novo taktiko skuša Vidali ustvariti med pripadniki slovenske in italijanske narodnosti črto ločnico, ki naj privede Slovence do tega, da se bodo za svoje pravice borili v začaranem krogu nacionalnega boja. To pa ne pomeni samo, da se v laki perspektivi nacionalna vprašanja sploh ne morejo reševat i, ampak predstavlja tudi poskus vnašanja narodnostnih nasprotij med dva tukaj živeča naroda, kar bi imelo za posledico ustvarjanje nacionalizma in šovinizma. Marksisti niso nikoli na tak način postavljali nacionalnega vprašanja, ker je usoda zatirane manjšine tudi usoda zatiranega razreda. Glede nacionalnega vprašanja smo si napredni Slovenci na Goriškem na jasnem. To vprašanje ni samo stvar naše manjšine, ampak vsega prebi- Goriško županstvo sporoča, da so na podlagi zakona štev. 1949 od 24. 9. 1940 in poznejših sprememb za dobo 15 dni, in sicer od 8. do vključno 22. februarja 1955 na vpogled na občinskem protokolnem uradu posebni seznami poljedelskih delavcev, ki so bili v agrarnem letu 1953-54 stalno naseljeni v goriški občini. Seznami pridejo v poštev za socialno zavarovanje . zdravniško pomoč m družinsko doklado. Prizadeti naj si sezname ogledajo v uradnih dopoldanskih urah. Ker obstajajo možnosti, da je kdo iz seznama izpuščen, ali pa je vpisan v drugo kategorijo, naj prizadeti napravijo na prefekturo priziv na kol-kovanem papirju za 100 lir vsaj 30 dni po preteku prej omenjenega roka. Seja občinskega odbora V beli občinski dvorani je bila včeraj ob 18. uri seja občinskega upravnega odbora, ki ji je predsedoval župan dr. Bernardis. Na dnevnem redu so bile povečini točke upravnega značaja. Občni zbor štandreških živinorejcev 52-letm Antonio Barbarino iz Gorice, Ul. LunghTsonzo štev. 48 se je včeraj okrog 12.40 ponesrečil na delu. Zaposlen je pri nekem gradbenem podjetju v mestu, kjer je nesrečno padel z ogrodja z višine 2 metrov, ter si poškodoval hrbet. Na pomoč mu je prišel takoj rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Cesta zaprta za promet Ker bodo državne železnice popravljale železniško progo Gorica-Videm, ne bo prehoda čez železniško progo v Ločni-ku, Ul. Romana danes 9, februarja od 9. do 15. VOZNI RED VLAKOV . :....................................... : "i ---h ■lil; i "HM šila •::;r ŠPORTNE PRIREDITVENA SNEGU IN LEDU Polila najboljši srednjeevropski skakalec Norvežan Bergmana je zmagal na švicarskem mednarodnem tednu smučar’ skih skokov • Bmučarska prvenstva v raznih državah so večinoma zaključena S tekmovanjem v smučar- l gomerv skih skokih na skakalnici v j navzoč) v Gstaadu v Švici je Le L.oclu se je zaključil med- j zmagal Norvežan Nielsen z narodni teden smučarskih sko-! dvema krasnima skokoma po . * Rt? na štirih tekmovanjih (Unter- i naslednja štiri mesta so se \vasser. St. Moritz, Arosa. Le plasirali Norvežani. 2. Sverre Locle) so strokovnjaki napra- i Kronvold 57 in 63 m (227.5), vili nekakšno letošnjo rang 3. Asbjoern Ruud. bivši sve-lestvico najboljših skakalcev tovni prvak. 215.7, 4. Gunnar v Evropi, z izjemo ruskih Mikkelsen 212.5, 5. Knud smučarjev. V tem velikem tek- . Sroemstad. movanju je izreden uspeh do-1 segel nas skakalec Janez Pol- je bil na tekmovanju sek. pred Pepijem Erbenom 107,1 in Bjarnejem Arentzom (Norv.) 110,6. Naslov prvaka v alpski kombinaciji si je osvojil Zillibiller • 2.9 t., 2. Erben 3.03, 3. Arentz 15.09. V ženski kombinaciji je bila prva Karin Jaegervvirth z 0 t„ 2. Ellen Hoesch 5.57, 3. Edna Kvalsnin (Norv.) 12.81. da, ki se je v skupni razvrsti- j Mollerer avstrijski prvak v 3'pski komb’nacn imeniten, odkar pomnim. Bil le vesel in lep temnolas fant in se danes ga vidim, kako sl je metal lase nazaj, ki so mu bili zlezli na čelo, ko se je sklanjal nad knjigo. Oče se je kaj rad v kavarni nekohko zamudil in Stanku tedaj ni preostalo dirugega, kot da se Je pozabaval z nami otroki. Mami so bde te očetove inštrukcije po mojem mišljenju iz dveh razlogov pogodu: prvič je visela na otrokih svoje sestre in je zatorej rada videla, če je oce pomagal nečaku. Drugič pa tudi zato, ker so te inštrukcije očeta prisilile, da je moral prej 1z kavarne, ki jo je vse življenju očetu za-merjala. Jaz sem bil zelo srečen, če se je oče nekoliko zamudil v kavami ali celo kdaj »pozabil* na lnštrukcijo. Vedel sem, kdaj bo imenitni bratranec prišel in navadno sem ga *e čakal, guncajoč se na vrtnem portonu. »Hablbus gre, Hdbibus gre!* sem zakričal, ko sem ga zagledal prihajati. Ime «H&bibus» sem mu dal, ko sem pogo-stoma poslušal, kako ga je oče ištruiral in učil latinske glagole. Verjetno sem napravil habibus iz habemus. Stanko je bil zame imeniten zaradi dveh stvari; zaradi smešnlc, ki mi Jih je pripovedoval, ta zaradi tega, ker mi je risal. Stanko je imel izrazit smisel za humor. Ce še ni bilo očeta, me je moral vzeti na kolena in mi pripovedovati smernice. ki sem se jim smejal, naj sem jih razumel ali ne. Smejal sem se namreč že načinu, kako jih je pripovedoval, takorekoč, če je le odprl usta. Poznal sem mu na obrazu, kdaj bo povedal kaj smešnega in sem se že naprej smejal. Nič čudnega, če me je kdaj tudi potegnil. Toda nič zato. Smejal sem se tudi potegavščini na lasten račun. Moj smisel za humor je bil v tistih letih izrazito pasivnega značaja. Hotel sem se smejati in zato sem potreboval smešnic. Stanko jih je poznal vseh vrst. Najrajši sem imel tiste o Zabr^anih. Mislim, da je marsikatera zirastla tudi na njegovem zeljniku. Druga korist, kt sem jo imel od njegovega čakanja na mojega očeta, je bilo risanje. Tudi sam sem že takrat začel risati. Toda risbe, ki mi jih je napravil Stanko, so se mi zdele imenitnejše od vseh otroških slikanic. Se dolgo lst> potem sem jih hranil. Pripravil sem papir in svinčnik ta ko je Stanko prišel, sem mu oboje pomolil pod nos. Kaj je hotel? Moral mi je kaj narisati. Najrajši sem imel, da mi je risal Miklavža z angeli ta parkeljni. Zadnjih mi ni bilo nikoli dovolj Zatem ujede ta zveri. Najrajši orle in sokole. In potem tudi druge stvari, ki si jih je izmislila otroška fantazija. Zakaj je potem prenehal zahajati k naojemu ^ ko J' stt j t» jief Fi< Becker in Barrest pa ■ tl ca Eseobala in Hertnan j 6:3. 6:3. j. V četrtfinalu sta Ber?® ,([j Davidsson premagala FibP'^ Eugenia in Alejandra p/ tek J laoja s 6:2, 6:2, 6:1. Tud'‘ gleža Becker in Barre« -deta v semifinale po 1 ^ nad bratom Leonardom i* * »C/ OO JV v—'- • - - - — z- ‘Vtlu Germeka. Pojasnil sem mu sorodstvo. »Pa to ^e^bil^ \jA dečko!* je vzkliknil «Več let sem ga inštruiral. Bil je duhovit in simpatičen mladen'č». Povedal sem mu 0 tragični smrti v prvi svetovni vojni. Ni vedel, da je u ^ vest ga je pretresla. Rekel mi je, da je večkrat nik> J in ugibal, kje da je— Po «stricu Grmeku* mrzlem sorodstvu tudi z smo bili njegovo sesiro Karlo v oddaljenem znano pevko in Igralko naših amaterskih odrov, m možem TV»nikvnrlem». Ponlkvarisva sta ta1? ... možem, »stricem Ponikvarjem*. Ponikvarjeva sta d* izgovarjali Vjera. od česar so našo mamo bolela llf£Vo0 mladosti v Gradcu kmalu je umrla v cvetu svetovni vojni. prve 6. inštrukcije, pravzaprav nisem vedel vse do leta 1940. ,0a. so bila uredništva vseh tržaških časopisov v istem ^orri®) na Goldonijevem trgu in eden izmed urednikov pri di Trieste*. g. Cihlar, me je nekoč vprašal odkod sern ^1 Ko sem mu povedal, se je zatarnal, če sem poznal .v otrok, starejša Vero In Milana ta mlajšo Olgo. Ime ............... r Omenil sem, kako mi je bratranec Stanko čakal na mojega ocet-a in njegovo lnštrukcijo i® Dejal sem tudi, da so se ml njegove r sbe zdele >m ^ od vseh slikanic. Mislim, da je bil moj čustveni ^U0žit9,>l življenje dovolj močan in točen Se danes lahko gi«v kratno čustveno stanje, ki me je navdajalo, ko s kako mi je Stanko risal. , mPJ Položil sem predenj kos belega papirja in ča^Hjat,' V bo pod spretnimi bratrančevimi prsti začela p°J‘l/ J lena podoba. Ko so se prikazali prvi obrisi in k počasi naraščala, me Je obšlo čustvo nečesa skrivno® da je na belem papirju pod bratrančevo roko za^'"ksii3 »!; slika, ki sem si jo bil zaželel, se ml je zdela gl j a ali čarovnija in dokončana risba plod M .U«) čarovnije. Kot sem omenil, sem te risbe potem 5e d ta si jih hodil ogledovat kot produkte neke čarne ^ j (NudaljtvanJe s