lihaja vsak dan ive^er, izim i nedelje in praznike, ter velja po poŠti projeruan za avstri J sko-oirerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 trld., za čotrt leta 1 tfld., za jedtm mikser 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja tia dom za vse leto 13 rld. za četrt leta 3 j?ld. 80 k., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na dum računaše po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačoje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr.. ču se ozuanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če s • dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat aH večkrat tiska Dopisi naj bo izvolč t'rankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Urodni&tvo iu upravnišlvo ie v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gleduliska stulba". Upravništvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, r. j. vso administrativne btvari. Avstro-ogerska banka. Mej vprašanji, s katerimi se bo imel baviti državni zbor v prihodnjem zasedanji, zavzemalo bode imenitno mesto rešenje nove nagodbe z Ogersko in v zvezi s tem podaljšanje privilegija nacijonalne banke. Že pred desetimi leti, ko se je začela v državnem zboru razprava v desetletnem podaljšanji privilegija, slišali so so tehtni ugovori in le z veliko težavo posrečilo se je ministerstvu Auersper-govemu, dobiti potrebno večino za novi privilegij. Ta čas so namreč Madjari zahtevali in tudi dosegli, da je politiški dualizem raztegnil se na poprej centralno, povsem nemško banko in da sta so ustanovili dve glavne bankini vodstvi: na Dunaji in v Pešti. Staro bankino ime prekrstilo se je v dvojezično nemško-madjarsko in bankovci po jedni strani nemški, po drugi madjarski dokazujejo še danes vsemu svetu, kdo v resnici vlada v Avstriji. Ker so se že, kakor se poroča, pričele obravnave mej avstrijsko in ogersko vlado glede nagodbe, kateri poteče 1. 18H7 desetletni obrok, bode govor tudi o avstro-ogerski banki, tembolj, ako so bodo res oglašale češke obrtno-trgovinske zbornice za napravo bankinega vodstva v Pragi. Oglejmo si torej pobliže osnovo in delovanje avstro-ogerske banke, da potem razsodimo, ali je res treba take banke in ali bi se ne dala nadomestiti s kakim drugim bankinim sistemom. Avstro-ogerska ali nacijonalna banka, kakor se navadno imenuje, po svoji osnovi ni druzega, nego delniško društvo z delniškim kapitalom v znesku 90 milijonov gold., razdeljenim v delnice po 600 gold. (kurs na borsi jim je zdaj 860), ima pa posebni privilegij, da sme izdavati papirnati denar (bankovce), ne da bi ves znesek izdanih bankovcev bil pokrit po zlatu, oziroma srebru, založenem pod potrebnimi kavtelami. In ta papirni denar mo;a vsprejeti vsak avstrijski državljan v polnem znesku kot plačilo, ker ima prisilni kurd, in se sme zahtevati od banke, da mu zamenja bankovec z zlatom. Banka tedaj, ako več bankovcev izda, nego ima v j zalogi gotovega zlata in srebra, od teh bankovcev j dobiva obresti, ne da bi zanj drugo stroške imela, nego papir in tisk. ' Po izkazu od 30. junija t. 1. imela je banka v prometu 343,924.150 gold. v bankovcih, nasproti pa v svojih kletih založenih v srebru 126,471.000, v zlatu 60,272.000 gld., skupaj 195,744.000 gold., tedaj 148,180.000 gld. bankovcev ni pokritih po kovini. Toda od teh nepokritih bankovcev posodila je bunka državi za vojne 1859 leta 80 milijonov brezobrestno, kateri dolg se od leta 1878 naprej amortizuje iz bankinega dobička, a tako počasno, da po 7 letih amortizacije dolg še vedno znaša 79,403.000 gold. Svoje velikanske fonde nacijonalna banka ob-restonosno nalaga, kakor druge banke, namreč v eskomptu in deloma v zastavnih pismih, katerih ima pravico izdavati toliko, kolikor ima posojil uknjiženih na posestvih. Glavni dobiček jej pa dohaja od eskompta. Koncem junija imela je eskomp-tovanih menic in efektov za 117,437.000 milj. gld., posojil proti zastavljenim efektom 27,017.0<>0 gold., na hipoteke 88,124.000 gold. Eskompt pa je znašal na Dunaji 43,337.000, vavtrijskih poddruž-nicah 35,560.000, vmes Praga z 9,527.000 gold., Ljubljana 482.000 gold., Gradec (za vse Štajersko) 1,428.000 gold., Celovec 535.000 gold. itd. v Pešti 20,815.000 gold. v o gorskih poddružni-cah 17,774.000 gld. Ako pa vprašamo, kdo je tako srečen, da uživa kredit pri nacijonalni banki, da ima tedaj denar v rokah po tako nizki ceni, kakor ga nikjer drugod ne more dobivati, potem vidimo, da banka služi le velikemu kapitalu in da je ravno nacijonalna banka glavni steber kapitalistične s t ran k e. In ne le v gospodarskem oziru, tudi v narodnem ne moremo hvaliti bankinega delovanja. Vzemimo le slovenske posojilnice, katere so gotovo kredita vredni zavodi, vsaj v t!sti meri, kakor nemške „Vorschuskassen", pa kako teško jim je dobiti kredita pri nacijonalni banki, ker so cenzorji Nemci in jih slovenska firma posojilnic neprijetno v oči bode. Znane so nam izborno poslujoče slovenske posojilnice na Štajerskem, katere so uložile svoje menice pri Graški poddružniei v eskompt, pa so se jim vrnile, kot ne dovolj varne, bližnji nemški „Vorschussverein" pa je dobil kredita, kolikor ga je zahteval, Ker se menda tudi na Ceskem jednake stvari gode, hočejo se oglašati češke trgovinske zbornice: Pražka, Plzenska in Budejoviška, da se pri sklepanji nove nagodbe preustroji privilegij n acijonalne banke tako, da bi se za Češko ustanovilo posebno glavno vodstvo, kakor se je storilo za Ogersko 1878. leta. In kakšen krik zagnal je glavni organ kapitalistične stranke „N. Fr. Presse" proti tej povsem opravičeni želji čeških zastopnikov trgovine in obrtstva! In kako hujska Madjare po svoji stari navadi na Čehe, Poljake in Slovence, kajti toliko veljave smo si pridobili, da nas saj imenuje, kedar govori o tistih avstrijskih Slovanih, kateri baje pod Taaffejevo vlado kakor pravi tirani vladajo v A vstriji in te nesrečne Nemce zatirajo in uničujejo na grozni način. Kedar bo glavno vodstvo bankino tudi v Pragi, po-! tem bodo isto zahtevali Slovenci za Ljubljano iu i potem — groza in strok preleti kapitalističnega ! trobentača — potem bodo češki in slovenski cen-! zorji sodili o kreditu nemških trgovinskih in druzih ! firm. Da pa zdaj Nemci in navadno prav fanatični I Nemci presojajo kreditno vrednost čeških in sloven-! skih trgovcev in denarnih zavodov, to je seveda ! naravno in ob jednem nov dokaz o tistem strašnem j zatiranji avstrijskih Nemcev. Ali pa je sploh treba banke s takim izrednim privilegijem? Ali res ne moremo shajati brez pa-j pirnatega denarja, ali se tej potrebi ne da ustreči j po drugem potu ? In morda ni ravno ta banka naj-I bolj kriva, da ne pridemo do regulovanja našo valute in da se naš papirnati denar ziblje na valovih ažiotaže V Zakaj bi namesto zastarele bankine osnovo ne postavila druga, katera bolj ugaj a potrebam sedanjega časa, na primer američanski bankini sistem, kateri je v dvajsetih letih svojega obstanka pokazal svojo solidnost? In tako se nam uriva cela vrsta vprašanj, s katerimi se bode treba pečati državnemu zboru, kadar pride na dnevni red bankini privilegij. Ker pa ni misliti, vzlasti z ozirom na Ogersko ne, da bi se banki odrekel privilegij, vsled kate-I rega že toliko let svoje delničarje pita z mastnimi Potopisne arabeske. VIII. Gospod urednik! V Novem Slankamnu, od koder sem Vam zadnjič poslal opis tistih hišnih pročelij, udomačil sem se Vam, kakor nemška kultura (?) v Vašem „kranjskom Birminghamu", ali kakor bi rekel profesor Gartenauer: v Tržiškem „gnezdu" . . . Vi, gospod urednik, ki ste vajeni zabavnega velemestnega življenja, kakeršno se Vam naproti smeje iz vsakega kota (?) tiste Vaše „vele" Ljubljane, — Vi se ve da boste zmajevali z glavo, kako da je mogoče vztrajati od zajutreka do kosila v takem selškem „ gnezdu" (oprostite v drugo navedeni Gartenauerizem !), kjer ni golobradih „gut-heilcev" niti fotografskih izložeb kakor po Ljubljanskih oglih, po katerih si morete napasti oči na očarljivih kra-soticah ženskega in — moškega spola ... Nu da! Jednake kulturne navlake res ni tu doli po srem-skih seliščih! Ali, komur še pogled ni opešal o za-maknenji v tiste pariške podaljške ženskega života, najde si tudi „na deželi" dražestne očesne paše! In da Vas o tem prepričani, podajem Vam v naslednjem vspored dnevnih tukajšnjih zabav: Zjutraj na vse zgodaj, ob dveh, treh, ko Vas še v mehkih blazinah objemljejo presladke sanje o kaki neslani „prvi ljubezni", vsplaši Vas iz sna strelu jednako pokanje z bičem. Planivši nekako nervozni po konci, pogledate skoz okno in zanimljiv prizor se Vam razvija pred zaspanimi očmi: gosta krdela Čilih, razgetajočih konj vihrajo po široki selski eesti ven v hladni jutrni somrak. Vi bi rekli, da je nekje živinjski somenj, kakor pri Vas v Ljubljani v 8. dan vsacega meseca. A kaj še! Konjski pastir „tra na pašo" konje vsega sela. Po tem prijetnem, najmanje j kake pol ure trajajočem intermezzu vrnete se v j „krevet" ter se obrnete na drugo plat! Ali jedva zatisnite oči, zazveni Vam na ušesa melidijozno tro-bentanje na volovski rog. Kaj pa je zopet to? Nemara kaka požarna bramba, ali ka-li? O ne bojte se! To je le pastir goveje živine, klicajoč svojo počasno čredo iz raznih staj na občinski pašnik! No, predno je ves ta širokorožni zbor sklepčen, mine Vam zopet cela ura in s spanjem ste za danes pri J kraji! Ipak zlezete še jedenkrat v pernice. Ali ne j pet, ne šest: eto Vam kričavega ovčarja s cvilečo • piščalko, s katero zbira svoje kodraste ovce in ko- j strune, s pomočjo velikih belih psov, na skupen iz-let v grmnato livado in stoteroglasno bleketanje teh I prekrotkih živalic prežene Vam zadnjo tenjo jutrnih | sanj! Ne preostaje Vam torej druzega, nego da so oblečete ter iziđite „mi polje". In glejte! Baš v istem trenutku pode" se po vasi navzdol neštevilne trume rujavkastih svinj s kodrastim ščetinjem. Za njimi prigagajo dolge procesije snežnobelih gosi in razne druge perutnine in, ko je naposled vsa živina iz sela, začenjajo Vam dričati po vseh ulicah ja-drni vozovi, natvorjeni z vsakovrstnimi delavci, kateri se odpeljejo v brzem tiru na vse vetrove širnega polja: na njive, livade in vinograde, od koder se vrnejo veselo pojoči še le v večernem mraku . . . Da pa vzlic temu občnemu izseljenju vas ipak ni prazna, o tem Vas poučijo, Btopajočega po ulicah gori in doli, prijazni pozdravi ljubeznivih deklet . . . In glejte! Ta arkadijska uljudnost brdkih Sremčank vzbudi Vas iz brezbrižnega sanjarstva, da začnete gledati nekoliko pozorneje okoli sebe. In, zdaj, ko se približate tej ali onoj hiši, opazite še le, da se naši Sremci ne zapirajo toli bojazljivo preti božjim zrakom, kakor iuarsikater Vaš zelcno-ličen učenjak, čepeč mej prašnatim knjigami od zi-belje do rakve: kader se zjutraj namreč odpeljejo na polje, odprejo Vam vsa okna, tla jim hladilna sapa ves dan prevoja stanovanja, katera jim vsled tega neso tako zailulila in plesniva, kakor na primer v kaki novi zanemarjeni hiši na — Pijavi Gorici. dividendami; naj bi se vsaj skušalo doseči, da bankini »redit ne bo samo pristopen nekaterim izvoljencem, ampak da bode banka bolj ustreza'*, kakor dozdaj, kreditnim potrebam tudi manših trgovcev in obrtnikov, če prav neso z Rbtschildom si v rodu. Zahtevati se tudi mora, da tekst na bankovcih ni le v nemškem in madjarskern jeziku, ampak kakor je bil poprej na državnih bankovcih tudi v jeziku drugih avstrijskih narodov. Ako mad-jarska občutljivost ne dopušča na svoji strani drugih besed, nego madjarskih, pa naj se vsaj na avstrijski strani kaže ravnopravnost vseh avstrijskih narodov. Ali bodemo res avstrijski Slovani ostali vedno — inferiorni ? Pol i t i č u i r a/jg I ed. Notranje dežele. V Ljubljani 11. julija. „Narodni Listya vedo povedati, da se državni j zbor snide že v prvej polovici septembra. Ta list misli, da je položaj desnice sedaj neugodnejši, kakor je bil pred volitvami, ker se iz posamičnih klubov ne bode z lepa dala sestaviti trdno združena večina. Grof Hohenvvart se je baje izjavil, da je položaj desnice jako nevaren. Ker so poslednje volitve na ('cHkeiu za Mladočehe neugodno izpale in je mej druzimi pro-pal tudi profesor Tilšer, ki je bil predsednik mlado-českega kluba, se bode ta klub nekoliko preustrojil. Tilšer se je že odpovedal predsedništvu, ravno tako tudi dolgoletni blagajnik Schmidt. Kakor se čuje, misli ta klub sedaj izbrati novo vodstvo in postaviti se na izključneje narodno stališče, popustiti liberalizem, ki se je do zdaj gojil v njem. — Bu-dejoviškim škofom je imenovan dr. Martin lliha. Novi škof bil je profesor moralne teologije v tamošnjem semenišči. Znan je tudi kot bogoslovski pisatelj. Star je 40 let. Čehi so s tem imenovanjem jako zadovoljni, kajti Riba ni le Čeh po rodu, ampak tudi po mišljenji. Novi škof bode prekonizovan 17. julija h kvatu z grofom Schonbornom, intronizo-van pa 6. septembra, ko se bode tudi praznovala stoletnica Budejoviške škofije. Poročila časopisov, da odstopi dalmatinski namestnik baron Jovanović zaradi slahega zdravja in na njegovo mesto pride podailmiral Pokomv, se ne potrjujejo. To so bile le želje Jovanovićevih nasprotnikov. Karlovški metropolit Andjelić potoval je v Pešto, da se dogovori z ogor^ko vlado o nekaterih stvareh zaradi srbskega cerkvenega kongresa in sicer zaradi volitve in imenovanja osebe, ki bi bila sposobna za kongresnega komisarja. Ker je za pokritje kongresn h stroškov došlo samo 5O0O gld., mogel bi kongres le malo dni zborovati, ker vlada neče predujema dovoliti iz narodnega fonda, katera pravica njej pristoji. Metropolit skušal bode vlado pregovoriti, ta tudi letos predujem dovoli. Že nekaj časa se v državnem finančnem ministerstvu izdeluje pristojbinski zakon za Honiio in Hercegovino. Ta zakon bode v občnem podoben dotičnim zakonom cislitavskim, a pri tem se bode tudi oziral na specijalne razmere teh dveh dežel. H bratu se je pa v tem ministerstvu tudi že sprožilo vprašanje, ali bi ne bilo umestno, da bi se v Bosni in Hercegovini namesto dosedanje desetine uvel zemljiški davek. V u a nje države. ItiiNki car je že potrdil ukrep, da se odpravi poljska banka v Varšavi in tam osnuje državna banka. Večina višjih uradnikov poljske banke se bode odpustila, nižji se bodo pa porabili pri novo-osnovanej državnej banki. Varšavsko poljsko gledališče se bode v kratkem premenilo v rusko. — Car je baje tudi potrdil zakon, da se bode v vseh ljudskih šolah na Rusko-Poljskem predavalo v ruščini. „Standard" dobil je preko Indije sledečo poročilo o afgaiiMkili notranjih zadevah: Emir izdal je, vrnivši se iz Kabula, na vse afganske gorske rodove, oklic, v katerem je opominjal, da naj puste notranje spore na strani in se pripravijo na upor proti Angležem ali proti Rusom, kateri bi je napali. Emir obljubil je vsem, kateri se mu bodo pridružili ob času stiske, orožja in živeža, zato bodo pa morali biti pripravljeni bojevati se proti vsakemu sovražniku, katerega bode on določil. V Afganistanu malo kdo veruje, da bi emirjeva zagotav-ljenja lojalnosti in prijateljstva angleškej vladi imela kaj veljave; mislijo namreč, ko bi bila ta zagotovila odkritosrčna, ne bil bi emir shranil svojega zaklada v Turkestanu, ampak kje blizu Angležev, v Kabula ali Djellalabadu. Nek potnik iz Kabula trdi, da je emir bil jako nezadovoljen z izidom poslednjega durbara in da on ima podkralja za lakomneža in jezičneža. Abdurrahman pričakoval je najmanj jeden milijon, najbrž pa še dva milijona f. st, razen 100.000 pušk, za odškodnino, da je vse moči Afganistana porabil za varstvo Heratske pokrajine. Čast nike mejne komisije dolži, da so mu napravili sramoto, ker so njegove častnike nagovorili, da začno boj proti Rusom, potem se pa branili udeležiti se boja. — Širi se govorica, da Rusi prodirajo skozi puščavo na jugov/hodu od Merva, in da je neka ekspedicija, ki preiskuje deželo, na potu proti Mai-meni. Tudi po deželi sami vlada velika nezadovoljnost. — Nek romar iz Khulma, v afganskem Turkestanu, pripovedoval je, da so emira uradniki jako nezadovoljni z njegovo vlado, in da bi se radi pridružili Rusiji, da se ga le iznebe, da bi se afganski Turkestan takoj spuntal in pridružil se Abdurrahma-novemu nasprotniku. Mohamed Iza han, strijc emi-rov, stopil je v neposredno zvezo z Rusi. Mnenja o njegovem postopanji so različna. Mnogi mislijo, da tako dela v sporazumljenji z emirom, drugi pa, da na svojo roko. Ko bi prišlo do vojne, misli ta romar, bi se Afgani zaradi emirovega tiranstva pridružili Rusom." Železnica do Askabada je že skoraj dodelana, brzojav v Taškend in Boharo pa že posluje. V Askabadu je 10.000 Rusov koncentrovanih. Vsak dan od tam odide kak oddelek v Sarraks in se nadomesti z novimi Četami, ki prihajajo od Hvalin-skega morja. Ker toliko vojske ne treba ob mirnem času, vidi se, da se Rusija pripravlja, da takoj začne vojno, ko bi se z Angleži kaj zaradi srednjoazijskih zadev sporekla. Novo angleško ministerstvo bode moralo biti previdno, da se ne zaplete v vojno, ki bi za Angleže utegnila biti osodepolna. Tem ložje je mogoče, da se vojna uname, ker je nova vlada že storila nekatere korake, ki neso po volji Rusom. Odlikovala je z redi Lumsdena in Hobart-pašo, ki nikakor nesta prijazna Rusiji. Ruski listi mislijo, da so to sicer le malenkosti, katere se pa vendar ne smejo prezirati. Francoska zbornica dovolila je budget stroškov in začela se posvetovati o budgetu dohodkov. — Ministor vnanjih poslov Frevcinet in vojni minister Campenon zahtevata 947.000 frankov kredita za francoske naselbine ob guinejskem zalivu. Od te vsote je 300.000 frankov določenih za odškodovanje mejnarodne kongiške družbe za odstopljeno ozemlje. Po volilnej reformi, katero pripravlja l»el-giJNka vlada, bodo se na novo razdelili volilni okraji. K onim mestom, ki so do sedaj volila liberalne poslance, bode se pridružilo več kmetskih občin, da bodo mogli potem tudi konservativci zmagati. Ker za tako spremembo volilnega reda ni treba dvetretjinske večine, ni dvojba, da boda kmalu postala zakon. Dopisi. Iz Rudolfove*?* 7. julija. (Redka svečanost.) [Konec.] Dalje je pil na zdravje stotnik g. Wagner vsem navzočnim častitim gospodom, za-hvaljevajoč se jim za krepko podporo, katere je bila vsakikrat deležna, posebno pa na denašnji slavnostni dan meščanska straža, ki je in i bode nevtralno društvo ter se držala gesla: Vse za vero, dom in cesarja! Potem je sledila zdravica stotnika g. W. na vrli požarni brambi iz Trebnjega in Rudolfovega, kateri sta s svojim prijaznim sodelovanjem mnogo pripomogli k svečanosti in sijajnosti denašnjega praznika. Jako razveselila pa sta zbrane goste s svojima napitnicama zadnja dva govornika, g. R u p r e c h t kot poveljnik pož. brambe v Trebnjem in g. Luzer kot namestnik nenavzočnega poveljnika pož. brambe v Rudolfovem: prvi je napival pobratimstvu Novomeške in Trebanjske požarne brambe, drugi tesneji zvezi in zložnemu delovanju meščanske straže s požarno brambo v Rudolfovem. Ob 4. uri vršila se je — do pozne noči ljudska zabava na prostem v bližnji Smoletovi bosti, kjer se je bila zbrala brezštevilna množica ljudij iz bližine iu daljave in kjer ni niti najmanjša disharmonija kalila splošnega veselja in živahnega radovanja pri sviranji godbe in plesu in polnih kozarcih ruj-nega dolenjca. Vrlim Trebanjčanom, katere je spremila svira-joča godba proti večeru iz hoste skozi mesto do njih voz, kličemo pa tudi mi Živili! in Na svidenje! Novomeška meščanska straža pa sme dan 28. jun. 1. 1885. z zlatimi črkami zapisati v svojo častno knjigo. Epilog. Človek bi ne mislil, da bo tudi to eminentno-lojalno svečanost Šukljejevee, dopisnik „Ljubljanskoga Lista', zlorabil v svoje strankarske namere, in vendar se je to zgodilo. Konec prejšnjega tedna prinesel je napominani list v svojih predalih tako suhoparen in jednostransk dopis iz Rudolfovega o tej svečanosti, da smo se čudom čudili, da uradni list o tako lojalni svečanosti tako malo ve povedati in še to, kar pove, strankarsko po svoje zavija. Tudi veje iz omenjenega dopisa neka čudna mržnja proti meščanski straži v Rudolfovem in proti grofu Margheriju: s tem pa si je dotični dopisnik sam pečat natisnil na čelo ter se tako izdal. O grofu M. pravi resnicoljubni (?) dopisnik „Ljublj. Lista", da je „naš stari poslanec toast (pri banketu) zavil nekako politično na volitve". — Zares daleč smo prišli v Avstriji, če se ne sme v javnem društvu povedati, da so bile pred šestimi leti volitve svobodne! Verujemo, da je ta beseda morala hudo zbosti dva pri banketu prisotna gospoda, g. E in g. dr. P.: prvemu se je na obrazu in govoru poznalo, kako no- Dalje v prilogi, "^^d Po oknih imajo Sremčanke razvrščene razne umetno nasajene cvetlice, ki so po narodnem pregovoru znak, da v istej hiši biva lepo dekle. In če dospejete v notranje prostore te ali one sremske hiše — tu kar ostrmite! Po tleh, po mizah, omarah in posteljah, razgrinjajo se pisane, doma vezene preproge, dragoceni, s svilnatimi arabeskimi in cvetkami prepleteni „čilimiu (pregrinjala); ob oknih vise beli, čipkasti zastori; sploh: kamer koli pogledate, povsod izdelek spretne Srbkine roke! Razven omenjenih tkanin in pletenin — o narodni sremsko-srbski obleki pomeniva se pozneje! — znamenite so Vam tukajšnje postelje: vse z mehkimi pernicami napolnjene in pregrnjene s tenkimi, platnenimi rjuhami. In kako bi tudi ne! Saj ste videli, da Vam kar mrgoli po selu raznovrstne perutnine in lami Vam je po širnih njivah toliko, da bi ga naši Vr-žejci ne preplavali v desetih stoletjih. Naši preljubeznji sosedje, rudečelasi Germani se toliko bahajo s svojimi staronemškimi, s hrastovim pohištvom opravljenimi sobami, katere razkazujejo po raznih svojih razstavah. No, tudi našim bratom Srbom ne treba baš zapirati svojih hiš pred svetom! Srbska hiša, razdeljena na razne postranske sobe, ima svoje sredotočje v veliki skupni obiteljski sobani. Tu vam je na sredini velika, s pisano preprogo pogrnjena miza, „total" imenovana, pri kateri je skupni ,,ručak" (obed) vse zadružne obitelji. Ob zidih okolu so razpostavljeni visoki, z mnogimi „vanjkuši" natovorjeni „kreveti1' (postelje) različni „ormari" in s pobeljenih sten Vas pozdrav ljajo mnogovrstne svete podobe: pravoslani svetci in svetice, mej katerimi najdete stare, izvirne slike na steklo, vse s cirilskimi napisi. Prava znamenitost srbske hiše pa Vam je tako imenovana „slava". To je podoba, navadno največja in najlepša izmej vseh ostalih nastenskih slik, predstavljajoča onega svetnika ali svetnico, katera je bila isti dan, ko so predniki dotične obitelji prestopili h krščanski veri. Ta slika Vam je prava obiteljska svetinja, ki se podeduje od roda do roda ter se časti kot dragocen amulet ali talisman vse rodbine. Pred sliko, ki je navadno obešena na odličnem mestu, visi srebrna svetilnica, v kateri ob nedeljah in praznikih, zlasti pa na dan dotičnega svetca, gori luč. In pred to svojo ,,slavo1', gospod urednik, opravljajo Srbi svoje posamične in skupne molitve; pri jej se poslavljajo pri odhodu iz hiše na kak važen pot ali posel, in njo zopet pozdravljajo o vrnitvi na dom; skratka: pred to obiteljsko sliko zaščitnico se vršijo razni narodno-verski obredi dotične zadruge. Poleg nabožnih podob imajo Srbi raznovrstne posvetne slike: različne vladarje nekdanje slavne Srbije, zaslužne narodne može iz tega in onega stami in prizore iz tužne srbske povestnice, zlasti iz petstoletne borbe z okrutim „dušmaninom Turčinom". Spomina vredna je tudi srbska peč ali „fura", stoječa v tem ali onem kotu obiteljske sobano iu sicer svobodno po konci, nalik koničnemu, na vrhu topemu stolpu, z zeleno-lošanimi, udolbenimi pečni-cami ... A glejte me — brezbrižneža! Skoro bi bil pozabil, pokazati Vam najimenitnejši komad srbskega pohištva in to je — tkalnica, jednostavni leseni stroj, na katerem vrle Srbkinje izdelujejo vse svoje prekrasne preproge, ,čilime" pregače in oti-rače itd. . . . Brez tega časti vrednega, starodavnega kulturnega stroja je menda ni pristne srbske hiše! Stoji Vam običajno na svetlem mestu ob oknu in če po zimi ali ob deževnih dnevih greste skoz selo, pozdravlja Vas iz te ali one hiše jednakomerno njegovo pritrkovanje . . . Hiše tu doli v Sremu, da-si so Vam cole vasi, zlasti v novejšem časi, vse po jednem načrtu in kalupu, vzgrajene so Vam iz različnega gradiva. Tu imate lesene hiše, lepo ometane in obeljene; poslopja, sezidana iz surove in ožgane opeke kakor tudi zgradbe stolčene iz prsti. Poslednje izdelujejo Vam ti ljudje kaj jednostavno! Tu Vam po tleh zaznamujejo obris vsega poslopja, potem zabijejo v zemljo na vsakem oglu Priloga „Rlovenskemn Narodu" St. 155. 11. julija 1885. \seč da mu je bil grot Margherijev toast, ki mu je tako rekoč besedo iz ust odtrgal. Drugi pa se je predrznil, grotu M. očitati, da „preveč po starih arhivih stika" ter da bi bolje storil, ko bi napil na zdravje navzočnima go^pema „patronesama"; to zadnje naj si da g. P. povedati — ui bila dolžnost grofa M. nego slavnega odbora in morda ravno P. samega. Tudi trdi večkrat omenjeni dopisnik, da je grofu M. nasvetoval ono gori navedeno napitnico na meščansko stražo „triumvirat tukajšnje katilinarične zarote". Nič ne pomaga: kedarkoli je prilika, pikajo in pred svetom ponižujejo bukljejevei grofa Marg-herija, ker za nje je le jeden Bog in jeden prorok — in to je gosp Šuklje, Margueri pa ni vreden, da bi mu jermeue na čevljih odvezah Mi pa poživljamo Novomeškega dopisnika »Ljubljanskega Lista", da naj z imenom pove osebnosti tistega „triumvirata", ki že čez jeden mesec po njegovi glavi razsaja in roji. Dokler tega ne stori in svoje najnovejše trditve o nasvetovanji napitnice ne dokaže, ostane dopisnik in je, kar je — lažnjivec. Konečno toži dotični laži-dopisnik, ker ni bila glasna slovenska komanda g. lluprechta še glasneji, da bi jo slišali tudi „stari purgarji, ki niso bili nav-zočni". No, tudi mi smo želeli, da bi bila slovenska komanda poveljnika Trebanjske požarne brambe še glasnejša, tako glasna, da bi jo bila slišala še vedni poveljnik Novomeške požarne brambe Gustin (recte Guštin) in njega najnovejši pobralim in pisatelj raznih odprtih in neodprtih pisem dr. SI. — na svojem potu v Metliko: morda bi se bila od Trebanjske požarne brambe, vsaj slovenske komande naučila! Meščanska straža pa — kot del irregularne deželne brambe — (naj si to za drugikrat Novomeški dopisnik slovenskega uradnega lista zapomni!) ne sme se dotakniti ali omajati nemške komande, ker je to povelje in želja najvišega vojskovodje v Avstriji. Svetovali bi pa dotičneinu dopisniku, da bi poizvedel ter Novomeščanom povedal, zakaj da se g. Sk. kot častnik meščanske straže ni udeležil eminentno lojalne svečanosti in vojaške maše 28. jun. in je demonstrativno doma ostal ter s tem zastavo in meščansko stražo razžalil? Konečno še povemo dotičnomu laži-dopisniku, da gre govorica in je šla že na dan svečanosti po mestu, da se je neki preslani gospod Šukljeje-vec izrazil, da ne bo prej odnehal, dokler ne bo razrušil in uničil Novomeške meščanske straže. Mi pa menimo, da bi ne bilo odveč, če bi se laži-dopisnik „Ljubljanskega Lista" dobro zapomnil, da ni pametno, v hiši obešen a o konopci govoriti! K Dunaju 8. julija. [Izv. dop.j (Zopet afera Zvvirn-Ciperle.) Zvvirn — najnovejši po-nemčenec — po vsej sili hoče postati slaven, samo da sredstev ne ve, ki bi mu pomagala do zaželje-nega cilja. Kajti sredstva in pota, ki jih je volil do sedaj, vodila so ga v smradljivo lužo, mej mo-čirad in žabje regljanje. Vsled dopisa v »Slov. Narodu" prejel je Zwirn iz slovenskih tal več dopisov, v kojih bila sta izražena gnjus in zaničevanje nad človekom, ki tako ravna kot on. Stikal in letal je potem ta ubogi Zvvirn sem in tja, kje da bi naletel na »Slovenski Narod". In glej! Sreča mu je bila jedenkrat ugodna, a le za — njegovo novo — blamažo. Ko je „Slov. Narod" prečital, razkoračil se je Zvvirn na široko in zaklel se v sveti jezi — »maščeval se bom" ! Nad kom? Se ve da, zopet nad — Ciper lom, ki mu je užgal na Čelo znak izdajalca, odpadnika, ničvrednega Človeka. To vse obsega v sebi „erbarmlicher Menscha. In Zwirn se je res — maščeval. Načečkal je Dunajskim listom „Eingesendet", ki sta ga pa v s prejela samo d v a, namreč „Deutsche Zeitung" in „Vorstadt Zeitung". V prvem listu je strašna usoda nanesla, da paraduje Zvvirnov „Eingesendet" pod dr. Hartmannom, ki se priporočuje za zdravljenje vseh — „Genitalleiden" in „Sehvvachezustiinde". Ubogi Zvvirn! In v kakšnej nemščini je skovan ta Z\virnov „Eingesendet". Vidi se Zvvimu, da njegova zibelj ni tekla v „reumu", temveč v slovenski — Zibiki! On namreč pravi: „Ohne mich in cine vveiterc Polemik . . . ausz ul as se n." Revež ni še pisal polemike, pa že pravi „in eine vveitere Polemik" in še „auszulassen"! O jeium! — Dalje pravi „sowohl ich a ls me in Gegner CynerleM ! In ta možicelj na duhu trdi: „dass ich (Zvvirn) in Folge meines ueutaclieii Bildungsganges rtciilacli miilc mul «lenltc!" Uboga nemška deca, koje učitelj tako slabo umeje nemški — materni nje jezik! Čestitamo Vam Nemcem, da je uskočil v vaš tabor takšen — revež! Ali ni škoda učiteljev, ki so nemščino utepali v Zvvirnovo glavo? Zwirn tudi trdi, da je po „Diensteidu" zavezan, njemu izročeno mladež izgojevati in poučevati v nemškem zmislu. Kdo mu bode to branil, ako je učitelj na — Dunaji! Sicer se je pa Zvvirn debelo zlagal, ako trdi, da le črtica stoji v dotični službovni prisegi o — nemščini! Zvvirn piše: „als Officier habe ich mich in national-politische Angelegenheiten nicht einzulas-sen« _ in vendar je drznil se grditi Slovane, na kar mu je užgan bil stigma— „erbiirmlicher Mensch". Na, Zvvirnu še povemo, da je na krivej poti, ako misli, da je on očiščen odšel izpred sodišča Narobe, javno mnenje obsodilo je — Zvvirna in ne — Ciperla. Slednji odšel je izpred sodišča kot mož, Zvvirn pa kot —--. Kaj pa je Zvvirn s svojim „Eingesendet" v židovskih časnikih nameraval? No, to ugane vsak. Zvvirn hotel je celo afero za svojo korist fruktikovati, zato je trdil svoj nemški „Bil-dungsgang", da nemški čuti in misli itd., kratko in malo usilil se je popolnem v nemški tabor in hotel, da Dunajčanje vedo, kakšen „mož" da je Zvvirn. ,,Eingesendet4• Zvvirnov pa nam kaže, da po-nemčeni Z w i r n niti nemški ne zna, in da se je Zvvirn zlagal, ako trdi svoj nemški „Bildungs-gangu. Narobe, v temu uskoku tičal bo človek rojen v slovenski Zibiki — do smrti. Zvvirn v svojem Eingesendet" ni niti jedne trditve „Slov. Naroda" ovrgel! H koncu še nekaj. Zvvirn se je zagrozil, da bode policija in žandarmerija vse one izvohala, ki so mu pisali anonimna pisma ter ga — ošteli. In potem, gorje jim! —r. I/, liruu ju 10. julija. [Izv. dop.] Malokdaj se iz našega mesta in okolice kaj v časnike piše, akoravno, bi bilo marsikaj kaj gradiva. Zato pošljem danes jaz te vrstice, da Vam ne pridemo popolnem iz spomina. Dne 19. junija bila je volitev za mestni odbor po navadnem kompromisu, a ne po vsi sreči, kajti jednomu je spodletelo, drugi pa je obvisel samo za jeden las. Meščani smemo z vo-litvijo biti zadovoljni, ker ostane vse pri starem in gospodarstvo v dobrih rokah. V neki drugi zadevi pa imam jaz željo in ta je, da bi se slovenskemu jeziku malo več pravice, več veljave naklonilo. Ako so povabila k sejam in naznanila dnevnega reda že izključno (!!) nemška — kar je za Kranj več nego čudno — naj se vsaj predlogi, ki se stavijo slovenski, in obravnave, ki se vrše slovenski, tudi v tem jeziku v zapisnik zapišejo. Vsaj toliko naj se v mestnem zboru milemu domačemu jeziku nemški Mihel umakne, in pohlevna slovenska duša bo zadovoljna. (Ste preskromni. Pohlevuost ni tu na mestu. Zahtevati morate popolno slovensko urado-vanje, saj mesto, kakeršno je Kranj, ne bi smelo tako silno zaostajati glede ravnopravnosti, ko je vender v mnogih drugih stvareh tako lepo napredovalo. Uredn.) Domače stvari. — (Š t a j e r s k o - s 1 o v e n s k i romarji) brzo-javljajo z Velegrada. Slovesnost v velikanski cerkvi je veličastna; moravskih duhovnikov je do 100; ljudstva vsaki dan prihaja do 10.000. Bolezni ni. — (Slavnostna beseda z bazarom) bode jutri v čitalniški restavraciji, čisti donesek namenjen je „Narodnemu domu". Bazar, pri katerem bodo rodoljubne gospice prodajale lepe dobitke, ki so preostali od loterije za „Narodni dom", prične ob 6. uri popoludne. Beseda pa ob 8. uri. Spored je jako lep in obširen. Mej drugim nastopil bode po dolgem presledku g. Meden. Izbral si je F. S. Vilharjevo skladbo na Preradovieevo krasno pesen „Mrtva ljubav", in gotovi smo si, &a bode točka ta posebno dopadala, da bode sploh večer lep, obisk pa mnogobrojen. — (Konfiskacija.) »Slovenskega Gospo-i darja št. 28 dobili smo „drugi natis", ker so prvega J ziiplenili, to pa zaradi uvodnega članka: „Nepričakovano, pa potrebno" in zaradi dopisov od Jadranskega morja in iz Ribnice. — (V Krški škofiji) bodo letos pet zlatih maš. Zlatomašniki so gg.: Bauer Karol, župnik v Šentlipši, Bergman Valentin, dekan v Pli-berku, Bornik Josip, kanonik v Gospejsveti, Se-rajnik Lovro, infuliran prost in župnik v Tinjah, Trampuš Josip, umirovljen župnik v Šentlipši. V mašnike posvečeni so bili v 1. oziroma 4. dan avgusta 1835. Vsi imenovaui gospodje so vrli rodoljubi in vsi še zdravi. — (Voj vodski stol na Gospejsvetskem polji.) Kakor nekdo „Miru" poroča, je starodavni po štiri visoke, po konci stoječe sohe, mej njimi skopljejo za zidovo debelost široke jarke, nasipljejo v nje ilnate, s plevami in zasekano slamo pregne-tene prsti, katero tolčejo z lesenimi tolkači prvikrat za meter visočine: ko se prvi sloj posuši, na-tolčejo zopet drugo plast in tako naprej do vrha. Ali, gospod urednik, nekam predaleč v stran sva zašla, ali ka-li! Da-li ne vidite, do nama je solnce že nad temenom! Treba se vrniti na stan, dalvidiva, s čim nama bode postregla brdka selska „domačica". No, Vi, ki ste razvajeni po tisti francosko-neniški kuhi, ne boste z lepa zmagali tukajšnjih jedil Puskusite vsaj! Tu Vam je najprej „kisela Čorba" polna kokošjih želodcev, jeter in src, zabeljena s „kajmakom'* ali po domače rečeno, s kiselo smetano in s čebulo — kakor nalašč za ponedeljek, kaj ne da! Potem se Vam ponuja ondu le tečna govedina z — zasedenim kiselim mlekom in svežim „belim in črnim lukecom" za prikuho; dalje na ražnji pečena jančevina, prhka in rujavkasto žareča, kakor ožgana terra di Siena, s krhko glavnato salato; za to razna perutnina: „pilići" (piščanci), guske in patke (race) z osladnimi sremskimi češpljami in jagodami ; naposled različne močnate jedila: pogačice in palačinke, o katerih Vam ne vem niti povedati, ako kse pripravljajo. In konečno so Vam na izbero razne vrste one tekočine, katere se toliko bojijo oni ! Vaši farizeji, ki javno pridigujejo vodo, ali na skriv- j nem pijejo vino. No, tu doli v vinorodnem Sreinu, j kjer ni tistih liter-filistrov, smete si ga že privoščiti čašico — bodi si rubinastega Karlovičanca, ali cekinatega Koveždinca in po vrhu še požirek pristne Salaksije, kajti vonj iva neprecejena „turska kafa" Vam bode že zbistrila glavo, kakor Vas bode tudi pristen macedonski „duvan" oprostil vseh Ljubljanskih brenceljnev in muh . . . Po kosilu se peljete na sprehod — v to ali ono sosednjo selo, ali če Vam je ljubo, krenite na Fruško Goro in ko se vrnete na večer na idilski svoj stan, vzemite tamburico ali gusle ter se napotite po selu „pod okno" te ali one sreinske kra-sotice. Vender, to Vam pa kar naprej povem: toli trmasta in ribjekrvna, kakor tiste Primčeve .lubje, Vam ni nobena pristna Sremka. S početka se ve da Vas bode zavrnila, zlasti če jej pridete s tisto Vašo „petošolsko ljube-.nijo", vprašujoč njo kakor tisti srbski dijak: „Oj devojko, golubice, (Jveče zeleno! Za, koga je mlado lice. Tvoje gajenoV '/jO. koga bo usta, sele, Slatka, medenu, I Krt koga grudi bele, Ku/.o rumena? Ko čo grlo bibudovo Uelo grliti, A ko fid okre sokolovo, Oariie ljubiti V1* Na tako najivno vprašanje Vam bode pač odgovorila zanikavno vsaka poštena srbska deva rekše: „Nisam ovo lice, ujače, Za to gajila, Niti grlo, mlad junače, Za te belila. Sta če meni knjige tvoje V Ne znam citati! Sto za ruke pero tvoje, Ne ziiuiu pisati? Majka me je od prostaka Prostu rodila, 1'a je meno za seljaka PrOSUt gajila . . ,M Z jednakim brenkanjem torej tukaj ne opra vite ničesar, treba je napeti druge, resnejše in mi lejše strune! Toda o tem drugikrat. Za nocoj „lako noč!" V Surduku. Prosto slav Kreta no v. spomenik brez strehe in močno zanemarjen. Deželni zbor koroški je lani nekaj zemljišča kupil in deželnemu odboru naložil, naj prostor okolu spomenika poravna, vojvodski stol pa popravi. A deželni odbor zasadil ie samo 3 mladih dreves, druzega pa ni nič storil. — (V Konjieah) bile so občinske volitve. Narodnjaki propali so v tretjem razredu, kjer jedino se je bilo zmage nadejati. — (Tržaški parni tramvaj) se bode menda vender uresničil. V Tržaških listih čitamo, da je neka angleška družba zagotovila potrebno vsoto in da je danes odšla komisija v Vipavsko do lino ogledavat tramvajsko progo, da se potem ukrene, kar treba. — (Včerajšnja antispiritističua predstava) bila je jako dobra. Ker nam danes nedostaje prostora, obširno poročati o njej, naj zadostuje to, da so se vse točke s popolno točnostjo izvajale, in da je po vsakej bilo splošno odobravanje in ploskanje. Priporočamo vsakemu, kdor utegne, da si ogleda zanimivo in redko predstavo, ker ne bo kmalu jednake ptilike, kajti denašnja predstava je druga in zadnja. — (Premetena tatova.) Včeraj zjutraj srečala sta pred frančiškansko cerkvijo dva moža cunjarja Capulettija iz Kopra. Pridružita se mu in nagovorita ga najprvo slovenski, a potem laški. Krenili so jo vsi trije proti „Zvezdi". Mej potom pade jednemu spremljevalcev robec na tla. Capuletti ga pobere in izroči dotičniku, ki ga je izgubil. Slednji se lepo zahvali, odvozla konec in pokaže petdesetak, ki je bil v robci zavit. V zahvalo poštenosti povabita neznana moža Capulettija v kavarno Fischer na črno kavo. Ko dospejo v kavarno, predlagata tujca, naj bi malo kockali (vvtirfeln), a Capuletti je to povabilo odbil. Ker tako svojega namena nesta dosegla, vrgla sta Capulettiju v kavo kaj omamlji-vega, kajti kmalu je Capuletti zaspal. Spečemu pa sta ukrala neznana prijatelja iz telovnika dva pet-desetaka in jo popihala. Jednako tatvino izvršila sta gotovo ista dva v Šiški. Pridružila sta se kmetu, ki je v Ljubljani vole prodal. Jeden spremljevalcev izgubil je neko polo, katero je kmet pobral in nazaj izročil. Kakor sta neznana lopova naglašala, je pola silne važnosti in precej povabita kmeta v zahvalo njega poštenosti na kozarec vina v gostilnico. Prične se igra s kockami in kmalu sta kmeta osle-parila za 45 gld. ter jo popihala. Tako srečno, kakor v Šiški, se njima pa včeraj v Ljubljani ni godilo. Ko je policija o tatvini izvedela, precej šla je na vse kraje. Mestna redarja L u ck m ann in Orehe k šla sta za njima do Logatca in j a tam res dobila in prijela. Lopova sta: Tone Puniatto, bivši trgovec iz Trsta, in Tone Def en t, tekavec iz Gorice. Danes se izročita deželni sodniji. — (Skesani tatje.) Zadnje dni ukrali so tatje neki branjevki na Poljanski cesti perila za 7 gld., neki Vipavki pa 195 gld. gotovine iz zaprte skrinje. Policija zasledovala je tatove, a doslej zaman. Tat pa seje menda sam kesati začel, kajti pred-včeraj zjutraj rano položil je na okno, kjer je bil krajo izvršil, 75 gld. v robci zavitih, včeraj pa v papir zavitih zopet 30 gold. Morebiti, da bode tatu ali tatico huda vest napotila, da prinese še ostali ukradeni znesek nazaj. Najnovejše vesti. Split 10. julija. Državni poslanec dr. Bulat jednoglasno voljen županom. Madrid 10. julija. ,,Gacetau konstatuje, da je od 20. maja do 7. julija v 10 provincijali 28 000 ljudij za kolero zbolelo, 12.350 umrlo, mej temi v Madridu 191 zbolelo, 113 umrlo. - Včeraj 1342 zbolelo, 611 umrlo. Zavarovalne stvari. avstro-francosko društvo za zavarovanje življenja in rent na Dunaji razpošilja svoje računsko poročilo, računski sklep in bilanco za 1884. leto. Iz tega poročila, ki ga je obširna knjiga, je razvidno, da se je društvu predložilo 6010 novih ponudeb za 6,677.645 gld. zavarovanega kapitala (1204 ponudeb in 1,641.679 gld. kapitala več, nego prejšnje leto). Od teh vsprejelo se je 4711 ponudeb za 5,117.397 gld. (815 pogodeb več nego lani). Razen teh neposrednih kupčij sklenila se je s ,,1'atrio" pozavarovalna pogodba za 6,728.190 gld. (10.652 pogodeb), tako, da se je v vsem letu sklenilo 16.363 pogodeb za 11,845.596 gld. zavarovanega kapitala. Cisti prirastek znaša za 1884 1. 2,158.250 gld., uštevši pozavarovanja vsprejeta od ,,Patrijeu pa 7,545 412 gld. Skupno društveno zavarovanje za leto 1884 znaša pa 36,541.887 gld. — Premije vrgle so leta 1884 po odštetji premijske reserve. ki jo je ,.1'atria" povrnila v znesku 818.924 gld., še 678.127 gld. in so se proti lanskemu letu za 166.589 gld. dvignile. Skupni dohodki s sprejetimi rezervami lanskega leta so znašali 4,053.232 gld. Poslednje so se povišale na 2,767.755 gld , t. j. za 150.515 gld., s prištetimi rezervami za sprejeta pozavarovanja pa na 3,585.706 gld., toraj za 968.520 gld. več kakor prejšnje leto. Leto 1884 sklenilo je svojo bilanco z dobičkom 146 655 gld. Po odbitku postavne svote za 5°/0 obrestij delniške glavnice s 4 gld. v zlatu na delnico, odkazalo se je 35.000 gld. posebni rezervi in 8805 na nov račun. Opomniti nam je še, da ima društvo aktivnega premoženja 12,123.991 gld. 14 kr. — Zastopnik tega društva za Kranjsko, Koroško in Primorsko je gosp. J. Prosenc v Ljubljani. (415) Tujci: 10. juliju. Pri NI«tnu: Neuspiel z Dunaj«. — Domotor iz Budimpešte. — Pollaoh iz Trsta. — Minks z Dunaja. — Hočevar iz Kočevja. Pri »I»ll<-lt Mottachich z Dunaja. — Dr. Zindlor iz Gradca. — Pavlin z Dunaja. — Haitnagel iz Gorice. — Kump iz Celovca. — Wescl z Dunaja. Meteorologično poročilo. Dan . Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v ram. - 10. julija! 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737 22 mm. 78668 mm. 737 68 mm. 186" 0 27 6" C 21TU (J si. szh. si. vzh. si. vzh jas. jas. d. jas. O00nun. { Srednja temperatura 2240, za 3'5' nad normalom. D-ULna-jsl^si "borza, dne* 11. julija t. 1 (.Izvirno telegralično poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. Srebrna renta.......... 83 „ Zlata renta........... 10i) , 5°/0 marčna renta......... 100 „ Akcije narodne banke....... 875 „ Kreditne akcije......... 285 n London ..... ....... 124 „ Srebro........... — „ Napol.......... 9 „ O kr cekini........ 6 „ Nemške marke .... .... 61 „ 4°/0 državno srećke iz I 1854 250 gld 127 „ Državne srećke iz 1 1864 100 gld 167 „ 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta. . 105» „ 0«.rt*k- ■/lafa rent* 1' «...... 99 „ „ papirna renta 5u/0 ...... 92 , 5% štajerske zemljišč odvez oblig 104 „ Dunava reg srečke f>°/0 100 gld 116 „ Zemlj obč avstr 4'/i0/0 zlati zast listi 124 „ Prior oblig Eluabctiiie zapad železnico 114 J Prior oblig Ferdinandove sev. želoznii-e 106 „ Kreditne srečke ... 100 gld 175 „ BudolfoVti srećke.....10 „ 18 „ Akcije anglo- ivatr banke . 120 „ 99 „ Tramuiway društ velj 170 gld a v . . 196 „ 95 75 10 05 50 60 88 89 15 75 75 30 «0 25 25 7f> 50 kr. Yeč prevoženih voz vsake vrste se prav po ceni proda v I«£i-i£Kili uli-^•iili «St. ®. (390—2) Št. 4283. Razglas (398—2) i» lede oddaje izpraznjenih deželnih siroliiiskih ustanov. Začetkom šolskega leta 18S5/6 bode zopet na deželne stroške nekaj dečkov in deklic v tukajšnjo sirotišnico vsprejetih, morebiti se bodo tudi nekatere sirotinske ustanove na roko podelile. Te ustanove namenjene so ubogim sirotam iz Kranjskega od 6. do izpolnjenega 15. leta starosti, katere obiskujejo ljudsko šolo, kolikor jih postava veže. Prošnjiki za te ustanove naj dokažejo starost po rojstnem listu, ubožtvo, sirotinštvo, in sicer: so li popolnoma sirote, ali pa le brez očeta ali pa brez matere, bivališče, telesno in duševno zmožnost za vsprejem v sirotišnico po zdravniškem spričevalu; potem naj dokažejo, ali že kako šolo obiskujejo, — tudi je navesti, kdo siroto postavno zastopa, ali kdo je njeni od sodnije postavljeni zastopnik (jerob). Nekolekovane prošnje naj se ulože pri dotičnih c. kr. okrajnih glavarstvih, v Ljubljani pa pri mestnem magistratu do 1.1. avgusta 1. 1885. Za tiste sirote, za katere so se že v tekočem letu poslale prošnje na deželni odbor za vsprejem v sirotišnico ali za podelitev sirotinskih ustanov in katere se še neso rešile, ni treba sedaj prošenj ponavljati, ker se bode pri prihodnjem oddajanji na nje primerno oziralo. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 6. julija 1885. Trgovsk pomočnik, dober prodaj lec veM slovanskega jezika, išče mesto v jednej luešanej trgovini. (394—3; Dopise v ZiiKrcb, potite r<'t»tuute h. 1O0. Kovaškega učenca, kateri mora takoj ustopiti, išče Štefan. "IfZeršic, kovaški uiojNter v Spodii;! Aidkl (397—8) poleg Ljubljane. 33>+gr —CcV&LJ---U^^r^r ! Kdor se hoče smijati 1 naroči naj se na šaljivi Jurjev koledar" II. letnils, za leto 1886, kateri bode prinašal obilo smešnega gradiva, pripovedk in humoresk z lir.mu.i podobami. „Jurij" bode v svojem koledarji bril burke a prerokovanjem raznih stvari, katere so imajo prihodnje leto zgoditi. Ugank, izrekov in smešnih peBni mu ne bode manjkalo. — Izšel bode že oktobra meseca. — Cena um je 55 kr. — Pisma in naročnino (399—1) upravništvu „ Jurja s pušo", Trst. Oglas (419—1) m Hrvatsko pjevačko družtvo „Kolo" iznajmljuje poi'cnši 1. listopada ISS5 prostorije opredeljene za gostiono u ulastitoj novosagradjenoj kući na Sajmištu u Zagrebu, u koju svrhu pozivlje gg. gostioničare, koji bi te prostorije v najam uzeti htieli, da svoje ponudbe do 1. kolovozu ove {rodine podnesu i uruče g. Franji -A.rd.old.-a., javnomu bilježniku u Zagrebu, Gajeva ulica. Pobližji uvjeti mogu se uviditi svaki dan kod g. Fr. Ardolda. OđUOr hrv. pjevač, družtva „Kolo". IVAN LAPAJNE v KRŠKEM je izdiil sledeče knjige in knjižio.© za ljudske šole in učitelje: a, Praktično metodiko....... cena 30 kr. bj Prvi poduk.......... „ 60 „ c) Fiziko in kemijo........ „ 60 n ć) Prirodopis.........• . „ 56 „ il Zemljepis............ „ 26 „ 6) Geometrijo........... „ 24 „ f Malo fiziko........... 23 , g) Donioviuoalovje . . ....... 20 " h) Pripovesti iz zgodovine Štajerske „ 6 , i) Opi« krškega okrajnega glavarstva „ 30 „ j) Zgodovino štajerskih Slovencev oena 1 gld. 20 kr. Isti pisati-1 j ima v zalogi tudi razne pisanice in rlsasilce, potem: (232—26) mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli aoseduih kronovin....... cena 1 kr. cer bio vensko nemški zemljevid Avstrijsko- Ogerske . .......... „ 1 „ in zemljevid Krškega okraj, glavarstva „ 5 „ (348—11) >/ilr:nija kakor jc razvidno iz zahvalnih piHein lin zdravniških spričeval bolezni v Kelodcu in I trebuhu, bedenje, krč, želodečno in premen-I javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, j migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. I Pošilja izdelnvatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove, I Pri većem številu dobi se primeren odpust. Cena steklenlol 10 noro. J. C. JUVANCIČ posestnik vinoj.fr.1 (lov nu Bizeljakem, ima zalogo vina v Ljubljani in priporoča: (281—9) Bizeljsko vino 1884. 1. od 14 do 18 gld. ii i 1883. I. , 18 „ 24 „ Dolenjsko rudečkasto „ 14 , 20 „ W~~ Uzorce p Silja v sodčkih od 50 litrov in več. "^Jj lepi, d.o"fc>ro ol^rarLJeni kv • m m OCIJI, jedna na pol odpTta, druga zaprta, skoro novi, — isto tako na pol odprt (411—2) eleganten koleselj ima na prodaj po ugodnih cenah Josip I^avi^iicio v Postojini. Dr, fti|*r«iifr«»r-.|c»v*» kapljice za xe»lMtoe« Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Hiicking, medicinski sovetnik dr. (tohn, dr. M ii mi ing in mnoge druge zdravniške avtoritete ko je preskusile in je za izvrstno domače (ne tnino) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznini. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavoholju, trebuhobnlju, zaslizenju, zelodčnej kislini, vzdihovanju, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti zlatej žili, zapretiu. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se Bami. Jedna stekl. 50 in 30 kr. Pri gospodu lekurji Svobodi, pri Zlatem orlu, nn PreMirnovein tricu. (,116—54) V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, 1., PESTAL0ZZIGAS8E 1, najstarejša tvrdka te vrste. (623—40) Natančneje izpoved.be in prospekti zastonj. ]P:rfj»"fcii.-i zdravilni malaga-sekt analizi ces. kr. poskušnje postaje za vina v Klostor-neuburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu izvrstno upliva. V Vi m Vi originalnih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (307—0) ŠPANJSKE TRGOVINE Z VINOM VINADOR DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gld. 2.50 in gld. l.SO. Dalje razna fina inozemska -vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V Ljubi jtmi: pri go-Bpodih: Josip Svoboda, lekar, in H. L. tVenzel, prodajalec delikates. V 14 nt nji: pri gospodu Fran Dolenz, trgovina s špecerijskim blagom. V Loki t pri gospodu Jurij Deisin-ger, trgovina s špecerijskim blagom. Na Bleda na jezeru (zdravilišče): pri gospodu Oton Woliling, prodajalec delikates. Na znamko Vinador, kakor tudi na postavno deponirano znamko prosim posebno paziti, ker se le tedaj more popolnem jamčiti za absolutno pristnost in dobroto. I Zaloga s stetlom, porcelanom in ogledali M. ROSSMANNA 1) v Izubijani t % priporoča svojo izbrano in bogato zalogo na- jj l miznega posodja, kakor tudi posode za kavo ^ P in čaj ter vse v to stroko spadajoče stvari J g bele in pisane. {g I ZALOGA. I C ogledal s pozlačenim okvirjem in brez okvirja, J C pozlačenega lesa za okvirje, petrolejskih lamp, p i1 bronastih svečnikov, otlega stekla in stekle- x nih plošč (391—2) ? po najnižjih cenah. ""^Qj .j Za mašenje otlih zob boljšega in up liv noj šega sredstva, kakor zoimu §>iomh proti daljšemu razrušeuju. Skozi 40 let poskušena v. kr. iziti j. pri* . prva nineridko in angleško imO'iiloukiiii anatherin zobna in ustna voda trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. } lili i uroda Staro, vsacemu dobro znano gostilno v Rudolfovem, ležečo na prijaznem kraji ter ohaeza-jočo dve jedna tik druge stoječi hiši, dobro zidani, s prostornimi sobami za gostilno, z lepim vrtom, z jako romantičnim razgledom, z amerikansko ledenico, z obzidanim in s šipami obdanim kegljiščem, tudi z dvema lepima sobama za prenočišče tujcev, namerava podpisana iz proste roke zuradi bolehtio-sti prodati. Pogoji zvedo se natančnejši pri lastnici ustno ali pismeno. Oas za kupce jo odločen do 1. septembra 1885. llov.nl iju liru ne r, (369—3) lastnica. t i • (369 Jako važno m za Mnogo nad 100.000 strojev tvnlke Henrik l.aii/ v Jlaiiliriinii, katera je bila pred 2 leti tukaj v Ljubljani razstavila jeden del tolikrat odlikovanih poljedelskih strojev in orodja, se vspešno rabi v vseh deželah in delih sveta. Velikanska korist, katero ima ekonom od solidne in dobre mlatilnice ali slamoreznice, je po našej deželi že dosti znana. Da si ložje napravijo gospodje ekonomi te tako koristne stroje, sem jaz prevzel njih razprodajo za Kranjsko in jih imam vedno poleg šivalnih strojev, proti ognju in ulomu varnih blagajnic na razpolaganje in jih prodajam po predpisani tovarniški oeni. Poleg tega sem pa v stanu pokazati po svojem mehaniku in drugih izvedenih osebah, kako se ti stroji rabijo. Vabim tedaj uljudno p. n. ekonome, kateri še nemajo tacih strojev, da se name obrnejo, kadar kaj potrebujejo. (306-3) Z velespoštovanjem FRAN DETTER v Ljubljani na Glavnem trgu št. 168. Naznanilo in priporoeba. Podpisana "Viinlć in Jerman naznanjava slavnemu p. n. občinstvu uljudno, da sva s početkom meseca julija 1«85 začela in odprla v svoji lastni tuli (poprej g. Ripšlnovej) v Celji štev. 39 na voglu poštne in graške ulice svojo štacuno in trgovino z različnim suknenim, platnenim in tkanim blagom, prtenino in vsake vrste drobnarijo v pod firmo VANIC & JERMAN. Trudila se bodeva, kolikor je v najinih inočeh, da hitro in dobro, pošteno in po oeni ustreževa željam vseh častitib kupovalcev, kateri nama naklonjenost in zaupanje izkažejo. Zagotavljava, da imava na prodaj čisto novo robo in sinova trditi, da uikdo ne bo šol nezadovoljen iz najine staeune. Prosiva zatorej uljudno za zaupanje, naklonjenost in prav obilno obiskovanje najine trgoviue C. kr. avstr. ogrsk. priv. (161—9) (413—2) V Celji, dne 8. julija 1885. VANIČ & JERMAN. mtitfiei z lesenimi vzmetnicami nadomestilo za slainjače in žične ustavke, cisti, trajni in ceno, izvrstni za zavode in bolnišnice. Ako se jih vet vzame, zniža se primerno cena. Pri narocbi naj se naznani notranja širjava in dolgost postelji. Glavna zaloga: Dunaj, I., Neuer Markt 7. lOOOQOOOOOOOOCXJGOOOQQ00003< poštnem povzetji Spodaj navedene specija-)itete, ki so po večletne) Izkušnji za izvrstno iispensu* pripoznane, ima vedno čittte v zalogi io razpošilja takoj po W „f6nciere"? nt Peštansko zavarovalno društvo, W ------_ 1 XX X( „FONCIERE", K a/o Feštanskega zavarovalnega dru- „LEKARNA TRNKOCZY" zraven roioi/.ii v juni. AImviIii "7*1 J1^"" najboljših sredstev, da se prostor, ItlrtAJiO i/ti IdM/j kjer rasejo lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo 60 kr. v o--lil i o najboljše vrste, ljudstvu priljubljeni J? I dllLOfehO AgaUJC iek; mala steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z ohširiiiin navodom za uporabo. PniMvl/i nri&pk Vil fl Milil* ^'0 ti«"J5e vrste, bel in rožast, v škafi! IZK1 |U«IM5K Aa (1:11111, teljcah po 30 kr., s pravo rozino vonjavo, zelo nežen po 40 kr. I IjfllUlIfekl UIMU IflitSCli prijeten duh po mili in razširja prijetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr. OzebJinski balzam po dr. Kepešn ^^"ik&Jmfč in zastarele ozeblinske bule. Steklenica z navodom vred 30 kr. 1fn«Xnani h,,..^,ii,- prežene: bolhe, stenice, muhe, mole; dobiva so v rHcitCoIU [Hrt^Lll poljubnih cenah in v steklenicah po 20 kr. SMiliti'/ i»1l J° Pr'jeten, razstapljaven in kri čistilen pripomoček in (.1(1111 clll znamenit zoper zapretje telesa in krvno navale. 1 škatli- 8 O O 8 O S Letni račun itva, za leto 1884. dohodkov....... g-ld. 6,985.117-31, izdatkov........ „ 6,817.779-90, in čistega dobička .... „ 167.337-41. Reservni zakladi znašajo . „ 2.606.40605, Popolnoma uplačani delniški kapital je 3 milijone gld. av. v. — Skupno poroštvo je okolo 10 milijonov gld. av. v. „FONCIEBE", Peštansko zavarovalno druitvo, pripada torej po vsi pravici k najbogatejšim asekurančniiu zavodom. v dobi 20 letnega obstanka (dr» lctn. 1880 kot „Poštansko zavarovalno društvo"; Izplačalo je društvo nad 23 milijonov gld. za škode. Te* «ss i t\ 11 *s 1*: o 8 Ija z navodom vred 80 kr. Malaga (406—1) najfinejša v DO tel lj ah po 60 kr. Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. ooocooooooooooooqcooooooooo s I I\l C 11 r~i W ±zj!^^ i rđi u-i—d p, zavarovalno cli-n^tvo, zavaruje proti šI*osi i požaru: poslopju, hišno orodje, 7,al<»u'e l>la;»a. poljske pridelke: n;i eloveNk« živenje in irealne šipe proti iil»iljia ali iiloina. J|^~ Zavarovalnina se cono računa. Zavarovanja na več. kot 4 leta prejemajo se po posebno ugodnih pogojih. "*lsy Škode pregledajo in izplačujejo se takoj in popolnoma. Zaželjene razjasnila dajo in zavarovalna naročila vsprejemajo po vseh večjih krajih nastavljeni upravniki društva. Na zahtevo preskrbi cenitev zavarovalnih predmetov ter izdelavo zavarovalnega naročila vrhovno nadzorstvo v Ljubljani. Do gg. posestnikov poslopij, zemljišč, zalog hlagn, hišnega orodja, zrcalnih šip itd., kakor t .nI i du vseli onih, ki bi želeli zavarovati na ži ven je, gre topla prošnja, da oglase svoja dotična naročila pri deželnih gg. upravnikih ali pa pri naj ulj ud n eje priporočil j oceni se Pran 3Drenils-VL, (352—3) v Ljubljani, Kongresni trg št. 14, II. nadstropje. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne". 8629